Ql^lom
J
’^7
^yfl’h73-
RIŠKA
oxim
i’r: i- '' • -* -v	>?-w- •?’•
»j tcfAi^ea; r«HtTi i g
, .. . ^j^v ,,.r jra
NO. 159
AMCRiCAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAGE ONLY
Serving CMcago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVGNIAN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, AUGUST 20, 1973
LETO. LXXV. — VOL. LXXV
Saigon lahko rabi
ameriško orožje ¥ nastopu v Kambodži
I
ir.-.:....:.'
FREDERICK LaRUE, nekdanji pomočnik J. Mitchella, je pred senatnim odborom obtoževal
Če bi se Južni Vietnam čutil ogroženega po rdečih v mejnih področjih Kambodže, lahko nastopi proti njim z ameriškim orožjem.
WASHINGTON, D.C. — Ko so ZDA končale svoje vojaške j nastope v Indokini, se sprašu- j jejo, če ne bo morda segel v Kambodžo Južni Vietnam, da olajša položaj vlade Lon Nola.
Državno tajništvo je v pismu, ki je bilo pretekli teden objavljeno, izjavilo, da Južni Vietnam lahko uporabi ameriško o-fožje proti rdečim v obmejnem * suojepa bvišega gospodarja
predelu Kambodže, če bi se ču-)	_____o____—
til ogroženega. V kolikor bi bilo tega orožja uničenega, more računati, da ga bodo ZDA nadomestile.
Ta izjava je vzbudila sum, da bi mogel Južni Vietnam poseči pod kako pretvezo nevarnosti za sebe preko meje v Kambodžo.
S takim nastopom bi pritegnil v ta predel rdeče enote, ki tišče sedaj na vladne sile okoli glavnega mesta Phnom Penh, in te razbremenil.
Namestnik obrambnega tajnika W. P. Clement je pred senatnim odborom za oborožene sile poudaril, da Južni Vietnam ne more računati na nadomestitev orožja in streliva, če bi! šel neposredno na pomoč vladnim silam v Kambodži ali v Laosu. To Pariški sporazum prepoveduje.
Predsednik Južnega Vietnama ^an Thieu je zelo zadržan in molčeč, ne kaže prav nobene namere in volje za poseg v Kambodžo, zaveda se, da ima dovolj opravka doma in da ne sme svpjih sil trošiti drugod.
^vanj® predsednikove
tajnosti Ima prednost
Washington, d.c. — odvetniki predsednika ZDA so v Podporo odklonitvi posnetkov razgovorov v Beli hiši zvezne-nm sodniku Sirici poudarili, da le varovanje tajnosti predsednikovih razgovorov izredne važnosti za vso deželo in da ima za-t° prednost pred sodnim preganjanjem obtoženih zločincev.
Odločitev o važnosti posameznih tajnosti pripada predsedniku ZDA in ne sodišču, so zapičil odvetniki Bele hiše v svo-lem utemeljevanju.
S predajo te pismene uteme-jitve sodniku je pismena razprava o zahtevi izročitve posnet-°v predsednikovih razgovorov, jo je stavil A. Cox, posebni lavni tožilec za Watergate zade-^e> končana. V sredo se bo zače-a ustmena, nakar bo zvezni s°dnik Sirka vprašanje proučil 1n izrekel sodbo. Obe strani sta odločeni gnati spor do Vrhov-ne§a zveznega sodišča. Ta se njegovega proučevanja ne bo otil pred svojim jesenskim za-Sedanjem, ki se začne v oktob-
lapor za raafteestsici , gmim k dolgotrajen
' WASHINGTON, D.C. — Strokovnjaki priganjajo k pospešenemu proučevanju in izpopolnjevanju možnosti pridobivanja olja iz oljnatega škriljavca in katrana, katerih ležišča so obsežna in bi bilo možno iz njih črpati olje stoletje ali celo dalj za vse naše potrebe. Prav tako je treba pospešiti napor in izpopolniti tehnologijo za pridobivanje plina iz premoga.
OBILO USPEHI KONVENCIJI ZSI!
Včeraj so se zbrali delegati bratske organizacije Za-padna Slovanska Zveza na svojo konvencijo. Po sinočnjem banketu in plesu so se danes, 20. avgusta lotili rednega ko n Venčnega dela. V ZSZ je včlanjenih veliko slovenskih rojakov in rojakinj, zato izdaja še vedno svoje glasilo delno v slovenskem jeziku. Konvenciji želimo o-bilo uspeha za vso bratsko organizacijo ZSZ in vsega njenega članstva. Naj bi slovenski duh v njej ostal še dolgo živ!
ZDA svarijo Hanoi
Obrambni tajnik J. R. Schlesinger je označil Hanoi za ‘vir uporov’ v jugovzhodni Aziji in ga svaril pred vsako novo napadalnostjo.
WASHINGTON, D.C. — James R. Schlesinger, obrambni tajnik ZDA, je na tiskovni konferenci pretekli petek označil Severni Vietnam za “izvor uporov” v jugovzhodni Aziji in izjavil, da bodo ZDA nudile Južnemu Vietnamu letalsko podporo, če bi se moral ta znova braniti pred napadom Severnega Vietnama. Hanoi je svaril, naj se v tem pogledu ne “uračuna”.
Obrambni tajnik je napovedal zmanjšanje ameriških sil v Tajski, pa poudaril, da bodo te ostale še vedno tako močne, kot je potrebno za morebitno o-brambo jugovzhodne Azije. Dodal je, da imajo ZDA možnost svoje letalske sile v tem delu sveta zopet okrepiti, če bi bilo potrebno.
Iskanj® zakladov v ladji kniim Hoda Js kilo- opišeM
FAIRHAVEN, Mass. — Potapljači, ki so porabili četrt milijona za priprave za rešitev |
J denarja in draguljev ter drugih I vrednosti iz potopljene ladje (
Andrea Doria, so svoje napore končali, ne da bi kaj opravili.
| Iz ladje, ki leži na boku po-1 topljena od 25. julija 1956, so	^
odnesli po osmih dneh poskusovKot NlX,0n 'teda3 tako J6.	. v ,
le nekaj srebrnih krožnikov. Ko j Schlefnf;r .fdaJ °P0Z°ril Ha- j Ko je ze izglodalo, da bo upor
PREVRAT V LAOSU PROTI SUVANI PUMI PROPADEL
Ucsničurskc skupine so skušale s podporo letalskih sil vreči vlado Suvane Fume. Poskus je propadel, ko je bil vcdnik upora v letalski nesreči ubit.
VIENTIANE, Laos. - Desni-	------- =====
čarske protikomunistične sile v Lao. Desnico je vodil nekdaj Laosu niso zadovoljne s spora-1 znani gen. Phumi Nosavan, ki zumom, ki ga je sklenil pred- je bil nekaj časa tudi predsed-sednik vlade Suvana Fuma s'nik vlade, pa je leta 1964 po Pathet Lao. Trdijo, da je to po-! neuspelem poskusu prevrata od-polna predaja rdečim, še pred-[šel na Tajsko, kjer je še sedaj.
Suvana Fuma je bil ves čas vodnik sredine ter ni bil vnet za ameriško politiko v Indokini. skin sil dvignili proti vladi Su- ' Zato so se ZDA obrnile proti vame Fume. Upor je vodil bivši ^niemu in ie moral začasno z letalski general Thao Ma. Upor- J vlade. Postopno so v Washing-
no je bil sporazum v podrobnostih dosežen in izveden, so se desničarji danes s podporo letal-
niki so zasedli bivališče predsednika vlade, radio postajo, o-srednjo banko in začeli z napadom na glavno vojaško taborišče Kinaimo.
“Mi smo proti Pathet Lao,” so izjavljali uporniki, ko so zasedali ključne položaje v glavnem mestu. Predsednik vlade Suvana Fuma in cdšel
Itd
nu spoznali, da so s tem napravili hudo napako in so se zato pomirili s Suvano Fumo, ki je bil nato predsednik koalicijske tridelne vlade, sestavljene na temelju sporazuma o Laosu v Ženevi leta 1962.
Ta sporazum so rdeči prelomili in začeli znova upor s pod-
Iz Clevelanda in okolice
I
Seja—
Klub slovenskih upokojencev za Newbursko okrožje ima v sredo, 22. avgusta, redno mesečno sejo v SND na E. 80 St. ob dveh popoldne. Vsi vabljeni!
Žalostno sporočilo—
Feliks Breznikar, preje z Bonna Avenue, sedaj iz Chester-land, Ohio, je dobil žalostno sporočilo, da mu je strela ubila 47 let starega brata Pavla, ko je bil med nevihto v hlevu pri živini v Št. Rupertu na Dolenjskem. Pokojnik je zapustil doma ženo Justino, eno hčer, očeta Izidorja, brate Jožeta, Toneta, Alfonza ter sestre Marijo, Olgo in Pavlo, tu pa poleg omejenega še brata Johna.
Romanje—
Marijina legija pri sv. Vidu vabi na svoje vsakoletno romanje v nedeljo, 9. septembra k Lurški Materi Božji na Provi-Za avtobus in
Schlesinger jeva izjava je slič-[
na izjavi predsednika Nixona na Duma je zapustil Vientiane | poro Severnega Vietnama. Ko jedence Heights, ob končanju ameriške letalske c'dšel v Luang Prabang na'prišlo v Parizu do sporazuma o j kosilo se prijavite pri Pavli Rih-podpore vladnim silam v Kam- razgovore s kraljem Savangom | končanju vojne v Južnem Viet-i tar, tel. 432-2041, ali pri Lojzki
V athano.
jnamu, je prišlo kmalu do spora-
so prišli do dela ladje, kjer naj bi bila blagajna z denarjem in dragulji, so videli, da je ta del Za obsežno pridobivanje goriv [ladje zdrobljen in bi bilo smrt-iz teh virov bo treba načrtno
V semenski prerok
Partly cloudy
pospešeno delati vsaj eno desetletje, pravijo strokovnjaki. Zato svarijo vse,, ki upajo na hiter uspeh na tem polju, ki naj bi napravil ZDA neodvisne od olja Srednjega vzhoda, da ne pojde tako hitro, da bo treba počakati.
Dokler ZDA nimajo zanesljivega vira za goriva, ki so potrebna njeni industriji, prometu in vsakdanjemu življenju, naj skrbe, da ne pride na Srednjem vzhodu do nemirov ali vojne, ki bi jih utegnila spraviti v nepotrebno stisko. V ta okvir je treba vključiti rastoče zahteve po bolj uravnovešeni politiki ZDA v sporu med Izraelom in Arabci.
bi mislil, da ima sedaj proste roke za nove napade. Pripomnil je, da je prepričan, da bi ameri-
no nevarno prodirati dalje vanj.i^ Kong"eS in -iavnost odgov°-opravila po 'rda Pozl^lvno na predsednikov
Glavno delo sta tapljača 22 let stari Chris De-lucci in 27 let stari Donald Ro-docker, oba iz San Diega. Kljub neuspelemu poskusu najti zaklade, katerih vrednost so cenili na do 4 milij one dolarj ev, so po-tapljači zadovoljni, ker so prepričani, da se je njihov način iskanja izkazal kot uspešen.
Nixon bo obiskal Evropo v novembru
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Nixon bo v novembru o-biskal za dva tedna Evropo in se ustavil v Franciji, Veliki Britaniji, Nemčiji, Italiji in Belgiji ter verjetno še v dveh drugih
poziv za ponovno podporo Južnemu Vietnamu, če bi bil ta zopet napaden od Severnega.
V vsakem morebitnem bodočem nastopu ZDA v pomoč zaveznikom pred sovražnim napadom v jugovzhodni Aziji bo pomoč omejena na letalske in pomorske sile, je razlagal obrambni tajnik ameriško stališče novinarjem.
noi, da ibi bila huda zmota, če. uspel, je treščilo na zemljo letalo, v katerem je bil vodja upora gen. Thao Ma. Zaradi njegove smrti je nastala v vrstah u-pornikov zmeda in upor je propadel. Vlada Suvane Fume je| nekaj vodnikov upornikov prijela in jih bo postavila pred sodišče, večina pa je ušla preko reke Mekong na Tajsko.
Gen. Thao Ma je prvič poskušal vreči vlado Suvane Fume 1964, pa ni uspel. Upor je bro-padel in gen. Ma je zbežal v sosednjo Tajsko, kjer je ostal do zdaj. Od tam je pripravil nov upor, ki se je začel danes, pa naglo propadel, ko je letalo, v katerem je bil vodnik upora, padlo na zemljo in se razbilo, pri čemer je bil gen. Thao Ma mrtev.
Laoške politične skupine so razdeljene v desnico, nevtralno sredino in v levičarski Pathet
državah. Obisk v Bruxellesu bo združen s sestankom vodnikov držav NATO, na katerem naj bi dosegli in objavili skupno stališče do razgovorov z ZSSR o o-mejitvi oboroženih sil v Srednji Evropi.
SOVJETSKA ZVEZA M IZPOPOLNILA VEČ BOMBNE GLAVE ZA MEDCELINSKE RAKETE
Pretežno oblačno z verjet-f0stj° dežja. Naj višja temperama okoli 80.
WASHINGTON, D,C. - O-brambni tajnik James R. Schlesinger je objavil zadnji petek, da je Sovjetska zveza zadnje dni preskusila izpopolnjene večbomibne glave za medcelinke rakete, ki jih je mogoče vsako usmeriti na drug cilj. ZDA so take več-bombne glave izdelale in izpopolnile že leta 1968 ter jih leta 1970 začele nameščati na svoje , medcelinske rakete vrste Minuteman III. in Pozejdon.
Prav te večbombne glave — MIRV so omogočile ZDA, da so v prvem dogovoru o omejitvi strateškega orožja — SALT, podpisanem lani v Moskvi, pristale na to, da ima ZSSR večje število medcelinskih raket kot ZDA. Večje število medcelinskih raket v sovjetski oboroženi sili je odtehtalo večje število vodikovih bomb, ki jih lahko ameriške medcelinske rakete ponesejo proti sovražnikovim ciljem. 1	j . ■	,
ZDA bodo to prednost ohranile še nekako eno, do največ dveh let, kolikor časa bo ZSSR potrebovala za gradnjo dovoljšnjega števila novih
večbombnih glav in za njihovo nameščanje na rakete. Vse to je tehnično zahtevno in natančno delo, ki ga ni mogoče opraviti mimogrede.
ZDA ne morejo in ne smejo čakati tako dolgo, da bo ZSSR opremila svoje medcelinske rakete z večbomibnimi glavami,, ker bi s tem dopustile sovjetsko premoč v a-tomskem strateškem orožju. Taka premoč bi postala lahko sredstvo mednarodnega izsiljevanja in bi brez dvoma povečala nevarnost vojne.
Washington je pričakoval, da bodo Rusi izdelali in preskusili večbombne glave za svoje medcelinske rakete. Dejansko se je čudil, kako je bilo možno, da so zaostali v tem pogledu za ZDA 5 let. V tem pogledu torej ni nobenega iz-nenadenja. Kljub temu zahteva novi položaj določene u-krepe, če naj ostanejo ZDA, če na prva, vsaj enaikomočna vojaška sila z ZSSR.
ZDA in ZSSR se pogajajo v Ženevi v Švici o dopolnitvi sporazuma o strateškem orožju, ki je bil sklenjen lani v Moskvi po dolgotrajnih pogajanjih v Helsinkih in na Du-
naju. V prvem sporazumu so ZDA pristale na to, da ima ZSSR večje število medcelinskih raket. Večje število raket je odtehtalo boljše in popolnejše orožje ZDA, predvsem večbombne glave — MIRV. Sedaj je treba za o-hranitev ravnotežja dogovor izpopolniti. Možni sta dve rešitvi: ali ZSSR omeji uporabo novih večbombnih glav in dovoli nek način mednarodnega nadzora, ki bo jamčil izpolnjevanje takega dogovora, ali pa da ZDA povečajo število svojih lastnih medcelinskih raket do sovjetskega.
Ker se Sovjetska zveza brani vsakega pregleda na mestu in iker z vohunskimi sateliti, ki stalno nadzirajo ves svet za ZDA in za ZSSR, ni mogoče dognati, na katerih medcelinskih raketah so večbombne glave in na katerih jih ni, bo verjetno edino varno zahtevati enako število medcelinskih raket. Sovjetska zveza jih ima trenutno okoli eno tretjino več kot ZDA. V o-kviru novega sporazuma SALT lahko njihovo število zmanjša na ameriško, sicer bodo morale ZDA zgraditi to-
liko novih, da bodo v številu enake z ZSSR.
Razgovori o omejitvi strateškega orožja med ZDA in ZSSR so bili težavni in dolgotrajni, ko je med obema stranema vladalo hudo- nezaupanje. Sedaj so se odnosi v tem pogledu precej popravili, toda v Washingtonu se zavedajo, da je previdnost še vedno na mestu. Prav zato so vodniki narodne obrambe vztrajali na gradnji novih a-tomskih podmornic Trident, ki bodo oborožene z izpopolnjenimi medcelinskimi raketami in bodo imele boljšo možnost uiti sovražnikovim očem. Enako so predložili nadomestitev zastarelih strateških letal B-52 z novimi, modernimi, nadzvočnimi B-l.
Kongres, ki je zdaj na letnih počitnicah, bo moral oba programa presojati v luči novega položaja. ZDA ne smejo pod nobenimi okoliščinami dopustiti, da bi jih ZSSR ali kdorkoli prehitel ali presegel v moči in kakovosti oboroženih sil, če nočejo tvegati lastnega obstoja in svobode, pa tudi svobode in obstoja vsega ostalega nekom unističnega sveta.
zuma tudi v Laosu v bistvu na temelju starega ženevskega dogovora. Nova koalicijska vlada bo v okviru sporazuma sesta-Ivljena iz polovice pristašev Suvane Fume in iz enakega šte-! vila pripadnikov Pathet Lao, v njej bosta tudi še dva “nevtralca”, katerih eden bo blizu skupine Suvane Fume, drugi pa bližje Pathet Lao.
Sever, tel. 431-4233.
Šolski uslužbenci dobe 5% poviška—
Vsi uposlenci Clevelandskega šolskega sistema bodo dobili 5% poviška pri plačah v novem šolskem letu, ki se začne prihodnji mesec.
Četudi je sporazum že bil dosežen, ni še prišlo do ureditve vseh podrobnosti. Pathet Lao zahteva enako besedo v obeh I glavnih mestih, v Vietiane, j kjer je sedež vlade, in v Luang | Prabangu, kjer je kraljevi dvor. V vsakem od teh dveh mest hoče Pathet Lao močno lastno vojaško posadko, čemur pa se Suvana Fuma upira.
Plašili!® Illagioa ZDI s® sbseIr>o izbijšala
WASHINGTON, D.C. — Delno zaradi novega “plavajočega” dolarja delno pa zaradi dejanskega izboljšanja v mednarodni trgovini se je zunanja plačilna bilanca ZDA v drugi četrtini letošnjega leta bistveno izboljšala in pokazala 463 milijonov dolarjev prebitka, med tem ko je znašal primanjkljaj v prvem četrtletju 10.5 bilijonov.
To je prebitek v uradnem obračunavanju, med tem ko drugi način ’’tekočih sredstev” kaže za zadnje tri meseec še vedno v plačilni bilanci 1.5 bilijona primanjkljaja. Temeljni obračun, ki je najvažnejši od štirih, ki jih vodijo, ne bo znan do drugega meseca.
Prebitek v uradnem obračunavanju je važen in vzbuja upanje, da so ZDA res prešle svojo I krizo v zunanji trgovini, kot je1 to v začetku tedna dejal francoski finančni minister v razgovoru s sodelavcem NYT.
Aeroflot se ni držal
dogovorjene pogodbe
WASHINGTON. D.C. — Civil Aeronautics Board je obdolžil sovjet sko letalsko družbo Aeroflot, da je kršila dogovor z ZDA o letalski zvezi med ZDA in ZSSR.
Po dogovoru je Aeroflot edini upravičen prodaj ati letalske listke za polete v ZDA v Moskvi, Pan Am pa v New Yorku. CAB je dognal, da je Aeroflot prodal v času od junija do septembra 1972	120 letalskih list-
kov za polet od New Yorka v London, kar je očitna kršitev dogovora.
Hanoi ne dobi orožja?
WASHINGTON, D.C. — V diplomatskih krogih kroži vest, da sta tako Kitajska kot ZSSR odklonili prošnjo Severnega Vietnama za dobave novega o-rožja. Obe naj bi bili Hanoiu svetovali, naj se drži določil pariškega dogovora o končanju vojne.
Zadnje vesti
ATENE, Gr. — Včeraj je bil zaprisežen G. Papadopoulos za predsednika republike in je takoj objavil “široko” pomilostitev političnih jetnikov. Preko 300 naj bi jih danes izpustili. Ukinil je obsedno stanje, ki je bilo v veljavd od aprila 1967, ko so vojaki vzpostavili sedanji režim.
TOKIO, Jap. — Tu poročajo, da se 10. kongres Kitajske komunistične partije še ni začel, pač pa so v teku zadnje priprave zanj.
BOISE, Idaho. — Tukajšnje središče za koordinacijo naporov pri gašenju gozdnih požarov je objavilo, da so gozdni požari uničili v zadnjih dneh preko 110,000 akrov gozda in da je še vedno 13 požarov, ki se jih ni posrečilo omejiti. Ti požari so v severni Kaliforniji, zahodni Montani in v delu Oregona. Včeraj je pri njih gašenjo sodelovalo blizu 9,000 ljudL
PARIZ, Fr. — Francoska vlada ne potrjuje, pa tudi ne zanika vesti, da je izvedla včeraj tretjo atomsko eksplozijo na otočju Mururoa v južnem Pa cifiku. Vladi Nove Zelandije in Avstralije sta novi francoski atomski preskus obsodili in protestirali.
/Imeriška Domovina
^zr*~rf~ir,i i a ? j it	li'1*B h—
Sli? St. Clair Ave. — 431-0628
Cleveland, Ohio 44108
National and international Circulation
Published daii" r-nepf, Saturdays, Sundays, Holidays and 1st weejs of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
(m Združene države:
$18,0C na leto; $9.00 za pel leta; $5,50 za 3 mesec« ta Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20,00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesce* Petkova izdaja $6.00 na leto
SUBSCRIPTION KATES:
Inited States:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 159 Monday, Aug. 20, 1973
Pogled nazaj:
Usoda ‘‘Ljubljanskih vrat”
i.
Kateri je tisti dejavnik v razpletu druge svetovne vojne, čigar zamisel in propad je najbolj odločilno prizadel končni izid dogodkov naše trojno okupirane in v notranji komunistični revoluciji krvaveče domovine Slovenije?
To vprašanje si ponovno zastavlja v zaton nagibajoča se generacija, ki je pred 30 leti v zreli dobi svoje življenjske poti morala iti skozi pekel tistega časa, čije najbolj aktivni ljudje so danes razkropljeni po svetu, in gledajoč nazaj iz razdalje 30 let ugibljejo, kako vse drugače bi se bila okrenila usoda njihove domovine in njihova lastna, če bi bil oni načrt dodelan do konca in 'tudi izpeljan.
To je načrt angleškega voditelja Winston a Churchilla, naj bi armade zahodnih zaveznikov Angležev in Amerikan-cev udrle od glavišča Jadranskega morja skozi Ljubljanska vrata in zasedle donavski bazen z Dunajem in Budimpešto ter dosegle celo Romunijo, preden bi tja prodrla sovjetska vojna sila.
Težko je seveda predvideti, kako bi se bile v takem primeru stvari razvijale v Sloveniji, ki bi jo bile zasedle zavezniške čete in jo držale v svoji oblasti do konca sovražnosti in verjetno še potem. Zanesljivo je mogoče sklepati, da bi bilo komunistične revolucije in partizanskih grozodejstev konec na slovenskem ozemlju; ne bilo bi .prišlo do Vetrinja in ne do pokola protikomunističnih borcev; masovni beg v tujino bi bil prihranjen vsem tisočem, ki danes iz \tujega sveta gledajo na tegobe naroda v domovini, ki ga tare diktatura partije in se mu mladi rod pogreza v brez-boštvo in materializem. To so bistvena in osnovna vprašanja vse slovenske politične in ideološke emigracije, saj so istočasno osnovna vprašanja vse slovenske politične in ideološke emigracije, saj so istočasno osnovna vprašanja naroda samega in njegove bodočnosti.
Prehod armad iz jadranskega območja skozi Ljubljanska vrata,^odprtino ali ožino (angleški izraz za to je “Ljubljana Gap”), v Podonavje bi ne bi! v zgodovini osamljen, še manj edini primer prelivanja vojska in ljudstev skozi to ožino v obeh smereh; saj je dovolj znano, kako so se tod valile trume Avarov, Longobardov in drugih ljudskih skupin iz srednje-evropskega prostora, vključno naši davni slovenski predniki, proti jugozapadu v nižino reke Pada. To je najnaravnejša in najlažja pot od vseh drugih iz osrčja Evrope v območje Jadrana in na Apeninski polotok — in obratno.
Nič ni torej izrednega, če se je tudi med zadnjo vojno pojavila ideja, da bi si zapadni zavezniki skozi Ljubljanska vrata izbojevali pojt v kotlino Donave in jo zasedli, preden bi Stalinova vojska dosegla ta občutljivi del centralno-evropskega prostora.
O pomembnosti in važnosti zadevnega Churchillovega načrta so si edine tehtne znanstvene razprave o pejteku druge svetovne vojne. Poleg Churchilla samega (Closing the Ring, 1951, str. 286) opisujejo podrobno in objektivno-kritično njegovo državniško odlično zamisel in navajajo razloge, zakaj ni bila izvedena. Med najbolj pomembno tozadevno literaturo smemo šteti knjigo “The Balkans in Our Time” (Harvard Univ. Press 1955), v kateri pisatelj R. Lee Wolf zaključuje svojo razpravo z značilnimi besedami: “Vsekakor pa načrta, kakor koli bi pač njegova strateška in politična vrednost mogla biti velika, niso nikoli poskusili.”
Preden avtor začne razmotrivati problem “Ljubljana Gap”, pribije brez oklevanja: “Končno so bili Stalin, Churchill in Roosevelt, ki so s tem, kar so podvzeli in opustili (by acts commited and omitted), odločili bodočnost južne Evrope. Nato pa analizira celotni sklop Churchillovega načrta za tako imenovano “kampanjo na Balkanu” in dokazujeta je bila ta označba napačna. Ni mu šlo v resnici za vojaške akcije na Balkanu samem, pač pa za dvoje vojaških pokretov ob robu Balkana. Hote! je zasesti otoke Dodekaneza, kar bi po njegovem potegnilo v vojno Turčijo in odprlo morsko pot v Črno morje; na drugi strani pa je z velikim pritiskom vztrajal pri predlogu vojaške invazije v srednjo Evropo iz jadranskega glavišča skozi Ljubljanska vrata, ki bi privedla vojaške sile zapadnih zaveznikov na Dunaj pred ruskimi. Ta načrt — pravi pisec — bi nikakor ne vključil zapadnih sil za vojaško “kampanjo na Balkanu”, kakor so površno in krivo v Ameriki imenovali njegov silni pritisk, da bi zagotovil dovozna sredstva in moštvo za omenjeni operaciji.
Istočasno je Churchill z vso silo nasprotoval vojaškemu vdoru zapadnih vojnih sil v južno Francijo po dolini reke Rhone (ki je bil vendarle izpeljan). Trdil je, da ta invazija pomeni potrato moči v mošstvu in ladjevju ter je popolnoma nepotrebna. Pri tem je mislil, dasiravno ne pove
naravnost, naj bi se vse to porabilo za vdor skozi Ljubljanska vrata v Podonavje.
Sprva je kazalo, kot trdi Sherwood (Robert E. Sherwood: Roosevelt and Hopkins, 1948), da se je s podobno idejo pečal na konferenci v Teheranu decembra 1943 tudi Roosevelt in s tem razburil Hopkinsa (zunanjepolitičnega svetovalca, kot je danes Kissinger). Roosevelt je omenil Hopkinsu operacijo čez Jadran v vzhodni smeri proti Romuniji, kjer bi se zapadne sile srečale z ruskimi. Tak načrt je bil zelo blizu Churchillovemu, zato ga je ta hitro podprl. Hopkins je nervozno vprašal maršala Kinga, kdo je podtaknil Rooseveltu to jadransko muho, h kateri se vedno vrača. King je odgovoril, da je njegova lastna. Nato pa dostavi Sherwood: “Stalin je tedaj izrazil misel, da bi bilo nespametno raztrositi sile na razne operacije po vzhodnem Sredozemlju... on je podpiral istočasne operacije v severni in južni Franciji.
Ni treba posebno bistre glave, da človek takoj napravi pravilen sklep, zakaj je Stalin zavzel stališče, naj se zapadne sile ne razmetavajo na vzhodnem Sredozemlju. Če bi se izvedla Churchill-Rooseveltova ideja zapadnega vdora v donavsko kotlino in še naprej proti Romuniji, bi padli v vodo Stalinovi načrt o podjarmljenju vzhodnega in jugovzhodnega dela Evrope in bi se bila vojna končala na povsem drugačni bazi glede vojaške zasedbe Evrope. Tudi bodočnost Slovenije bi bila povsem drugačna.
Stalinova volja je obveljala: v vodo je padel vdor skozi Ljubljanska vrata zapadnih zaveznikov v donavsko kotlino in ne Stalinova zasedba te kotline in z njo vse Evrope vzhodno od črte Stettin-Trst.
In Lee Wolff sklepa poglavje o Ljubljana Gap z ugotovitvijo, da so na Balkanu z izjemo Grčije, bili Rusi in njihovi domači komunistični prijatelji tisti, ki so imeli o-rožje in oborožene može v jeseni 1. 1944.	L. P.
$25 Katherine Krauter.
V	spomin Anthony Kushlan: $10 Marguerite Križman.
V	spomin Josephine Terbižan: $20 Josephine Odar.
V	spomin Franka Wiehn: $10 Mrs. Frank Wiehn.
V	spomin Mrs. Matteo: $5 Jenny Strumbel.
V	spomin Rose Kranz: $5 Josephine Hirter.
V	spomin Frank Martich: $10 Mr. in Mrs. John Strancar.
V	spomin Anthony Pirc in \
Margaret Meglich:	$35 V Boj,1
No, 53.	j
V	spomin Josepha Vidrich,; Pauline Sešek in Agnes Udo-vich: $30 Upokojenci v Euclidu.
Prisrčna hvala Vam vsem!
Za odbor Vida Shiffrer
za. Ne bom pretiraval, če bom
rekel, da je samoupravljan]©
skoraj likvidirano.”
Ker praksa kaže, da sa“°' upravljanja ni, ga skušajo se z novo ustavo oživeti. Ta © vsaj govore vodilni partijci, ko
republiškega
našo državo pred vsakomer, ki bi skušal skaliti njenp notranjo enotnost, ali poseči v njeno integriteto in neodvisnost”. Vendar mora priznati:	“Imamo te-
žave in zaradi tega smo se v preteklosti malce zaleteli. Mislili smo, da je dovolj, če samo ] npr. predsednik _ sprejemamo dekrete, pa bo šlo; sveta Zveze sindikatov Sloveni vse gladko. Danes (po 30 letih ! je, Janez Barborič, ki je na nenehnih “zaletelosti”, op. p.) si! gem “dnevu samoupravljalcev
moramo prizadevati, da bomo ; v Ljubljani dejal:	“Lahko r©
vse bolje organizirali. Prav ta-j čem, da se začetek, to je uza ko moramo odločno odpravljati nitev novih odnosov srečuje razne slabosti, ki so se doslej | bistvenim poglabljanjem samo-pokazale, in ne dovoliti bogate- upravljanja. V teh dneh se ]©
namreč začela razprava o novi ustavi, ki bo dala delavcem v
nja na račun tujega dela.”
In o problemu zdomskih de-
BESEDA IZ NARODA
s
m »pis v mlim , J	Br“ise!;
mmik S8 9ll@k3 j V spomin Frances Blatnik: CLEVELAND, O. — Nbglo $10 Justine Gifford, se bližajo primarne in glavne V spomin Gilmore Schwartz. 'volitve in prav je, da vsakdo u- $20 SNPJ Farma, gotovi, če je pravilno vpisan v^ V spomin Ivanke Shiffrer: j volivni imenik. Dolžnost vsake- $20 SNPJ Farma.
Iga državljana je, da se zanimal V spomin Ivana Prezelj:	$20
! za življenje v svoji občini, v o- Mr. in Mrs. Anton Lavrisa. j kraju, državi in deželi. Dosti- j V spomin Stanley Pike in I krat se za to ne menimo češ, ’ Mary Nagel: $10 Anna Pike. kaj nam mar, saj itak ne more- | V spomin Petra Ocirak:	$5
mo nič spremeniti! Vendar to ni Mr. in Mrs. Andrew Kovach.
res. V demokratični deželi ima volivec veliko moč, on odloča, kdo bo na čelu dežele, države, okraja, občine, kdo bo v javni zakonodaji, kdo bo sodnik.
Vse premalo se brigamo za to,
| premalo pretehtamo kandidate in se zato dogaja, da pridejo v javne službe in na odgovorna mesta ljudje, ki za to niso sposobni ali pa ne vredni, da so na takih mestih. Čas je, da se zga-
V	spomin Mrs. Pelčič : $5 Andrew in Angela Mirtich.
V	spomin George Byron: $10 Mr. in Mrs. John Beagles in Vleki.
V	spomin Anne Pengov: $25 Mr. in Mrs. Ernest J. Urbas.
j V spomin moža:	$10 Lydia
i Platt.
J V spomin VJiUiama Janca: : $5 Anna Pollock.
TTT I ... V spomin moža:	$50 Pauline
nemo m preprečimo nove Wa-	. . .
,	1	i Kumulchek.
tergate!	y
Da bi imeli vsi, ki niso vpisa-
spomin Ignatza Rugelj:
....	..v	. $100 James Rugle.
m v volivni imenik, priložnost, T7.	.	‘	r>-
,	,v .	,	’ W .	! V spomin Mary Rieth:
da se vpišejo, bo za slovensko AMLA No 4 Sy ^
senklersko naselbino posebno
$10
vpisovanje 24. avgusta v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Vpisovali bodo od 10. dopoldne do 2. popoldne in od 4. popoldne do' 9. zvečer.
Pravico vpisa v volivni imenik imajo vsi državljani, ki bodo do 7. novembra dopolnili 18 let, če žive v državi Ohio vsaj eno leto, v okraju Cuyahoga pa 40 dni.
Na novo se morajo vpisati v volivni' imenik tisti, ki so se od zadnjih volitev preselili, tisti, ki so spremenili svoje ime bodisi s poroko ali na kak drug način.
Kdor bi ne mogel sam k vpisu, lahko kliče tel. 391-3333, pa bo mestni odbornik Robert Novak poskrbel, da ga bodo šli iskat, ga peljali k vpisu in ga nato spet vrnili domov.
Kdor bi imel kaka vprašanja glede volivne pravice, se lahko obrne za pojasnilo na glavni volivni urad na 2400 Payne Ave., tel. 771-4250.
F. N.
V spomin Lawrence Krauter:
Pimim v mmm S¥B Jožefa
KANSAS CITY, Kan. - Pred dvemi leti sem prosila svoje prijatelje, raztresene po Ameriki, za podporo novi cerkvici sv. Jožefa Delavca v moji rojstni vasi, Ljubečni pri Celju, župnija Vojnik. Sv. Jožef je nagnil Vaša srca, da ste se velikodušno odzvali. Prosim, ne odrecite mi zopetne prošnje.
Cerkev je bila že lani blagoslovljena. Dvakrat med tednom in dvakrat v nedeljo se je v nji služila sv. maša. Ljudje so se je z veseljem udeleževali. Manjka pa ji še notranja oprema: klopi, spovednica, slika sv. Jožefa na sprednji steni, zvon itd. Račun gre za vsak omenjeni predmet v milijone dinarjev.
Ljudje so presrečni, ko pišejo, da imajo svojo cerkev blizu, da jim ni treba hoditi eno uro daleč ali v Celje, na Teharje ali Vojnik. Na praznik presv. Reš-njega Telesa so imeli procesijo okrog cerkve z vsemi štirimi postajami. Duša jim je vriskala od veselja, da se niso mogli ubraniti solz. S svojo obilno udeležbo so javno pokazali vero v evharističnega Gospoda — in to v deželi, ki se brani Boga.
Naj sv. Jožef zopet gane Vaša srca, da ne boste prezrli te moje prošnje za pomoč njegovi Cerkvi. Vaš. dar lahko pošljete meni ah pa s. Davijani, ki je moja sovaščanka.
Z naj lepšimi pozdravi v presv. Srcu
s. M. Lavoslava Turk 515 Ohio Ave.
Kansas City, Kansas 66101 s. M. Davijana Majer 1600 Main St.
Lemont, 111. 60439
Nolranja nasprotja jugoslovanskega sistema
Eden izmed načinov, ki se ga Komunistične partije v svobodnem svetu rade poslužujejo za dosego' svojih ciljev “svetovne revolucije”, je “izrabiti in povečati notranja nasprotja sistema”. Sredstvo ima navadno dvoje lic, odvisno od stanja partijske skupine: če je ta resnično revolucionarna, potem je to izrabljanje nevarno orožje v boju
proti obstoječemu sistemu; če
pa je partija okostenela, potem i oblikami, dogaja že skoraj je to sredstvo le izgovor za mir- - let.
ji se venomer ponovno iščejo fraze, zakoni in ustave, ki naj bi zagotovili izvajanje nekega o-riginalnega sistema, ki je sicer v teoriji res izviren, v katerega vsakdanjem življenju pa se enakomerno ponavljajo vedno isti partijski ukrepi, izgoni “krivovernih”, odhajanje delavcev, bogatitev partijcev, izkoriščanje položajev in sistema samega, kakor se to,, pod spremenjenimi
30
la Slowensiy sfar&sšaf ta s® darovali
CLEVELAND, O. — V aprilu in maju 1973 so podarili Slovenskemu domu za ostarele sledeči darovalci spominske darove:
V	spomin Antonie Zabukovec: $5 Mr. in Mrs. Frank Bu-bič.
V	spomin Anthony R. Kush- nističnim sistemom lan: $5 Družina John Alich. j
V	sponiin John Mahne:
Mary Mahne.
nejše uživanje dobrot, ki jih nudi “kapiatlistični sistem”.
Oh opazovanju dogodkov, ki se odigravajo v Jugoslaviji, nam ta primera precej razjasni položaj. Jugoslovanska komunistična partija dela — čeprav z lastnimi posebnimi odtenki — popolnoma v soglasju z vesoljnimi markističnimi navodili in sredstvi. Tako tudi pri njej velja pravilo o “izrabljanju notranjih kontradikcij”, le da so v tem primeru nasprotja njihovega lastnega sistema, in da je njihov namen izrabiti v lastno korist dobrote tega sistema.
Nasprotja se kažejo najmočneje v nič kaj originalnem konfliktu med teorijo in prakso, spopad, ki je lasten vsem komu-. ki pa se v I povečani meri kaže prav v ju-$5 goslovanskem “ s a moupravnem
KJE IN ZAKAJ?
Naj višji jugoslovanski partijci nenehno poudarjajo svoje “medvojne zasluge” in opevajo družbo, katero so ustvarili. Zakaj smo se borili, je podlaga za razmišljanje, kje smo? In tu o-pevajo ceste in tovarne. Tito je v začetku julija v Tjentištu, ko so proslavljali 30-letnico Sutjeske, znova vse zasluge za “23,000 kilometrov novih asfaltiranih cest po vsej državi” prelagal na partijo. Ne pogleda pa položaja v drugih evropskih državah, kjer so z manj žrtvami dosegli neizmerno več. Kakor ne pogleda realnega položaja in absolutno manjšinskega stanja partije v državi. On vidi partijo drugače?
“Danes je Zveza komunistov spet postala močna, utrdila je svoje vrste in varuje bratstvo in
lavcev? Tito prizna, da “imamo roke nova učinkovita in P° zunaj več kot 700,000 naših lju-'membna ‘orodja’: takšen siste® di”. A ne obžaluje pojava kot in sredstva, s katerimi bom© takega, ne obžaluje razdomovi- lahko kontrolirali, kaj se dogaja njenja, ki se v ljudeh ob tern's presežkom dela, z dohodkom; pojavlja. Žal mu je le zaradi z našim minulim delom ( e materialne škode, ki s tem pri- interesi, op. ur.) in s sre s v , zadene državo: “Ni problem v ki jih združujemo za skupne po tem — je dejal v Sutjeski — da trebe. Upravljali, gospodari O gredo ven ljudje iz nekaterih združevali in odločali bomo krajev, ker je njihov življenjski stvareh, pravicah in denarni standard nizek, ki nimajo dovolj sredstvih.”
zemlje in ki gredo ven zato, da Vprašanje je, ali ne bo vse o-bi kaj zaslužili, da bi si posta- stalo le pri besedah. Kajti nova vili hišo (naj mu da kapitali- ustava res predvideva med dru stični zahod, česar mu ne more ghn tudi akcije proti “nezakoni. dati “socialistična” Jugoslavija,
op. p.). Meni je žal, in v tem je problem, da odhajajo od nas: kadri, ki smo jih usposabljali; da odhajajo srednje in visokb kvalificirani kadri.”
In Tito je tudi napovedal, da “pripravljamo dokumente, ki bodo koristni za razvoj”, t. j. novo ustavo, ki naj skuša napraviti red, ali vsaj razložiti nered,
temu bogatenj u”, ko pravi-“Vsaka oblika u v e 1 j avlj®1!3 proizvodnje in drugih družb© nih dejavnosti in vsaka oblika delitve, ki bo v obliki birokrat ske samovolje, tehnokratske u zurpacije in monopolni položaj oprtih privilegijev, prilaščanj© družbenih sredstev na skup® sko-lastniški podlagi in kakršna koli druga oblika privatizacij6
ki danes vlada v vseh področ-! teh sredstev ali pa zasebnolah jih jugoslovanske dejavnosti, niškega prilaščanja pačila druz-Red bistveno v samoupravi, ki heni položaj, je protizakonita m je trenutno ena najbolj neureje-1 protiustavna in kot taka tu n nih jugoslovanskih dejstev. j deležna sankcij.” (Iz ustavn©Da SAMOUPRAVLJANJE JE I osnutka.)
LIKVIDIRANO	j To določilo ne bo rešilo pol°'
Preteklega 13. julija se je:žaja. Saj podobna določila ve' morala jugoslovanska vlada od-jijajo tudi sedaj, pa se jih ločiti, da po zgledu zahodnih | izpolnjuje. Poleg tega je pa držav opusti čvrsti tečaj valute že Janez Barborič na prej orne
n©
tudi
dinarja in preide na “fluktuaci-jo”, ali kakor so ga doma imenovali “drseči” dinar. Ta nov dokaz nemoči dinarja nasproti katerikoli tuji valuti je Alenka Mišič v uvodniku v “Delu” razložila kot uspeh, kajti, “ker se brez pristanka vključujemo v gospodarske tokove, smo se sposobni postaviti v vrsto drugih evropskih držav, ki neprestano odmerjajo vrednost svojih valut”. Režimu vendar pride prav ta ukrep, ker zmanjša psihološke udarce ob ponovnih devalvacij ah.
Glede gospodarskega položaja
njenem zasedanju dejal, da nekateri “delavcem nočejo prebrati ustave”. “Po mojem mn©nju — je dejal — je naj večja nevarnost v tem, da se mnogi kot člani družbenopolitičnih organiz© cij, kot komunisti, kot sindikalni delavci zavzemajo za uresničitev proklamirane politik6-So za amandmaje, za ustanav-Ij anj e temelj nih organizacij združenega dela, za vrnitev odtujenega dohodka delavskim organizacijam. Na drugi strani pa se v praktičnih rešitvah te®u upirajo. Mnogi med njimi namreč zasedajo* vodilne položaj© v
si niti ekonomski strokovnjaki v, organizacijah združenega
Jugoslaviji ne delajo več utvar.; Pa vsiljujejo delavcem ali dela''
Izpraševanje vesti rodi odgovo-‘ nim organizacijam take rešit?6; re kot: “Ukrepali smo, ne da bi bi so daleč od določil v arnand odbrali.” Ah: “Premalo smo raz- majih.” In še zahteva: “Vztra misij ali o posledicah”, “Neeno-. jamo' Pri takih temeljnih orga'
socializmu”. Kajti v Jugoslav!-j enotnost naših narodov, čuva
ten, nerazvit in nepopoln trg”, itd. Temu skušajo sedaj napraviti konec z novo ustavo, ki bo spremenila samoupravne temelje. Vprašanje je, ali bo to res rešitev, saj so pred kratkim potrdili vrsto ustavnih amandmajev, prav na samoupravnem polju. Teh amandmajev niso niti v majhni meri uresničili, ko spričo poraza že iščejo rešitev v novih ustavnih določilih.
Vendar je problem globlji, pa vendar kaj enostaven. Problem je le v tem, da se v praksi samoupravna določila sploh ne izvajajo. To si je jasno upal povedati slovenski ekonomist Branko Horvat, ko je v intervjuju za “Delo“ dejal:
“Rešitev je ena sama: Samoupravljanje mora zaživeti. Toda zaživi lahko, če ga naslonimo na planiranje. Ker pa ni enega ne drugega, nastajajo odločitve, ne da bi gospodarski subjekti povedali svoje. Danes je administriranje hujše kot 1. 1955, ko smo ga opustili. Delovni kolektivi ne sklepajo o investicijah, ker nimajo sredstev. Cen ne določajo, ker so zamrznjene. Uvozne možnosti so nadzorovane. Torej se samoupravljanje začne in konča pri tem, da nekoga zaposle, sli da mu dajo vedeti, da ne ustre-
zacijah združenega dela, ki bodo delavcem zagotavljale odločanj© o delu in sredstvih.” Kar se Pa danes seveda ne dogaja.
SISTEM BREZ MOČI
Na zadnji seji republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije j6 Franc Šetinc, sekretar sekretariata Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije izjavil; da “politike ni moč uresničit? če zanjo ne pridobiš ljudi”. In doslej v Jugoslaviji ni režim1-1 uspelo uresničiti nobeno izmed
politik, ki si jih je zastavila-
Ne v povojnem obdobju, ne v času reforme, niti v sedanjem času ponovnih ustavnih sp1"6' memb.
Režim to prikrito prizna. ^ ne more iz začaranega kroga-Da bi pridobil ljudi, bi moral U' vesti to, česar ne more: svobodo. Kar pa do te edino prave r6' šitve ne more, ker bi bila obenem njegova smrt, se sistem brez moči bije v lastnih nasprotjih, v teh nasprotjih živi in j1? tudi izkorišča za lastno korist in uživanje. Kajti cilj partije j6 vedno en sam: za vsako ceno °' stati na oblasti. In v to žrtvuj6 vse, tudi materialni in duševm blagor narodov.
s. s.
ttttntmmutmmimtmttmmmittuittimiuttntiumtiiiumtima,
Gosar-
MOJI DOŽIVLJAJI IZ PRVE SVETOVNI VOJKE
p.
mora vsak potnik ^n^:rne vpraša, odkod pri-
%
Na odgovor, da iz Ita-iok 11:16 vPraša, če imam kake Uttiente. Smejem se mu in
ujetnik, ki
‘d dok
povedovali doživljaje in se bro imeli.
do-
pobegne, sumentov; še brez njih
§a svoje življenje. Vpraša še,
kaj denarja. Pokažem
^lo “n'°n’ pa pravi’ da ^ pre' “k0 ' dokler bo, pa bo” rečem,
Wil ° Zmanjkalo, bom pa spet

Saj sem že devet dni.” Ža-
rno j e doživljaje in
UDI' 86 Za
^.Nbi, da bo kmalu prišel na-
i^di se Vrne prav kmalu. Po-ijtv1 denar in ga prosim, Pa r vda kstek do kjer pač more, ii0 cve’ da mi ga bo napisal, če bri la kontrola. Do Litije go-Vša’ ^arn Pa Pravi: “Sedaj kk pa zadosti za karto do Lju-
mu
dve kroni rekel, naj
bil°
Ko
l]ane:
keveč' aii0 3e jij, , Pa sem
vobdrži-
ajj v ° sem prišel v Ljubljano Vijae^ na deset zvečer. Do kav Sen:i kodil precej hitro. Če-precej tema, sem za nekim oglom, poli-Pridem vštric njega, °bjame in hoče
5"! Sa;i
Potjn riat0 je prišla neka gos-i>il0 Ila’ ki jo je čakal. To je ^ Sai®ka! Bit sem vesel, da Ptav 11°2lVe^ tako lep sprejem ■5b.. l2u doma. Obema voščim 'Tfj nv°c’ Pa naprej.
Ce^rt na enajst sem bil
Ch 10°9
c*k
k
‘P;
poljubiti, nisem ženska”.
enajst
metrov
sem oddoma.
ltVaČlpiem nek zamolkel glas,
S™
da bi bilo pod in poslušam.
meno]. Ura v
Ojiilj
ie,bila na kos traverze.
Sedai
^kodi Sem dpma. Kakor tu-kv v°d enega okna do dru-Sg ^em in dopovedujem, \0 .- Kličem po imenu ata, 111 sestre. Nič odgovora. k$tiR, kKv, kjer je spal devet-;;etdi brat.
^ gro^6 ^ pozdravil z barabo ^i čg1 ’ da 1116 ko nataknil na ^lito 116 ^z§inem. Prižgem vži-kižge’ vidim petrolejko in jo
^CBrat
Kličem tudi nje-
me je debelo gle-
r5Vi
ta vprašam po imenih, • t,pa ta živ. Spozna me in
“Pot,
s0ei
'ato
ern si pa res Lojze”.
8ta>,v Sreva
mene
rS6V
k,
*il.
jim °dprli
in me objame, pod okno
skupaj
pove, da sem se ° bilf™ 50 nama. Potem vs° noč pokonci, si do-
To so moji doživljaji od 15. aprila 1915 do 24. oktobra 1919 Hvala Bogu! Dolga je bila pot trpljenja, pa na Boga in Mater božjo nisem nikoli pozabil. Imel sem zaupanje v božjo pomoč in sem bil obvarovan.
Za konec še to: tistega, ki me je hotel na ruski fronti leta 1916 ustreliti, pa sem mu roko zlomil, sem srečal v jeseni 1923 v gostilni pri Velikavrhu na Brezovici. Pri eni mizi nas je bilo več fantov im nekaj deklet, pri drugi pa pet Ljubljančanov. Enega izmed njih gledam in si mislim: “Le kje sem tega človeka že videl?” Tudi on me gleda nekaj časa, potem pa vstane in pride k naši mizi. Reče, da se mu zdim znan, pa se ne spomni, kje bi me bil videl. Bil je šepav, na roki se mu je pa poznala brazgotina. Vprašam ga, če je bil kaj v vojski in pri katerem polku. Reče; “Da; pri 27 planinskem, drugi bataljon, osma četa”. “Ste bil kaj na ruski fronti?” “Bil, v juliju 1916”. “Jaz tudi”. Vprašam ga še, kako se piše. Pove, da Andlovšek, jaz pa v smeh. “Potem ste že pravi! Vi ste me hoteli ustreliti, ker sem se skrival.” Nato. mi ponudi roko in reče: “Hvala lepa! Ko bi ti ne bil tega naredil, bi me ne bilo več”, gre k natakarici in naroči dva Štefana vina za našo mizo.
Pozneje sem zvedel, da so Italijani, ki so leta 1941 zasedli Ljubljano, takoj prišli po dežni-karja' Staneta Vidmarja, ki je kot avstrijski oficir 1. 1916 prebegnil k Italijanom in ga odpeljali nekam na švicarsko mejo - na varno.
Ja, kaj pa moja trobenta? Na rusko fronto sem jo še nesel seboj. Tam me je nekdo opozoril, da njen blišč lahko .privabi ruske strelce. Najprej sem vrgel proč ustnik; ko mi je stotnik ukazal, naj nekaj zatrobim, sem mu rekel, da sem ga zgubil. “Schmeiss den Horn weg!” je rekel. Tako se je končala moja trobentaška služba — za vedno.
KONEC
Mamilo in jok
Policija je v Kolumbiji prijela mlad zakonski par, ki je z marihuano tešil jok svojih otrok, štiriletnega dečka in deklice, stare 14 mesecev.
* T) _ lQg spomin
OBLETNICI smrti Ma ljubljene ŽENE, dERE in SESTRE
toče Keck
las ■»
dug ® Za vedno zapustila

avgusta 1971.
sta že minili,
? v r^v6 več med nami ni, Živp?ern srcu še živiš a bog do konca dni.
n se V6ra nas tolaži,
Ner e^krat snidemo,
rajuV0ka’ ne bolesti, tam, nad zvezdami!
H:
FRANK
sestri FRANCES > Rose Daski in ter0sephine Ludwig 0stalo sorodstvo.
t avgusta 1973.
NA RIBOLOV? — Tako izglodata fantiča v Superior, Wis., ko gresta po senčni poti proti St. Louis reki.
<!
4
j!
g
j!
j I
i
j! j»
u
J >
I!
j • »;
<	i <►
j j j ►
u
<	I
f
KOLEDAR
društvenih prireditev
AUGUST
25.	— Balincarski krožek priredi
piknik na Slovenski pristavi.
26.	— Slovenska pristava priredi piknik in plavalne tekme.
SEPTEMBER
2.-3. — Piknik Slovenske pristave.
2. — ZDSPB TABOR priredi
spominsko proslavo 30-letnice Grčaric in Turjaka na Slovenskem letovišča v Boltonu pri Torontu v Kanadi.
9.—Marijina legija pri Sv, Vidu priredi romanje k Lurški Materi božji na Providence Hts. na Chardon Road. Ob 1. popoldne bo sv. maša, nato kosilo, ob 3., pa pete litanije.
14. — Podružnica št. 14 Slovenske Ženske Zveze priredi kartno zabavo v Euclid Park Club House. Začetek ob 7.
;
zvečer.
16. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
16. — Oltarno društvo pri Sv. Vidu priredi kosilo v novi dvorani pri Sv. Vidu.
22.	— “Kres” priredi zabavni večer v SND na St. Clair Avenue. Igrajo Veseli Slovenci.
23.	— Društvo SPB Cleveland poroma v Frank, Ohio.
30 — Klub društev SDD na Recher Avenue priredi večerjo in ples v prostorih SDD. Večerja, na žaru pečeni pi-ščani, bo na razpolago od 4.30 do 7.
OKTOBER
6.	-- Društvo SPB Cleveland priredi družabni večer z večerjo in plesom v veliki dvorani Sv. Vida.
7.	—Kulturna društva v Euclidu
priredijo koncert v SDD na Recher Ave.
14. — Podružnica št. 25 SŽZ obhaja 45Hetnico obstoja z večerjo v farni dvorani pri Sv.
Vidu. Začetek ob 4.30.
20.	— Klub slovenskih upokojencev za Newburgh okrožje priredi banket s plesom v Slov. nar. domu na E. 80 St. Začetek ob 5. pop. Igra Bueh-ner orkester.
21.	— Kljub Ljubljana priredi
večerjo in ples v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue. Začetek ob 4. popoldne.
21. — Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete pripravi kosilo v šolski dvorani.
21. — Občni zbor Slovenske pristave v H. Lobetovi dvorani.
27. — D SPB TABOR priredi
svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”. Začetek ob 7.30.
NOVEMBER
3. — Ohijska federacija ABZ
obhaja 40-letnico z večerjo in plesom v SDD na Recher Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci” D. Marsica in ‘Kres’ pleče.
10. — Belokrajnski klub priredi
svojo vsekoletno Martinovanje v S.N.D. na St. Clairju, v veliki dvorani. Igrajo Veseli Slovenci.
18. — Fara Marije Vnebovzete priredi Zahvalni festival v šolski dvorani.
DECEMBER 2. — Pevski zbor Slovan poda svoj jesenski koncert v SDD na Recher Avenue.
16. — Glasbena Matica priredi v SND na St. Clair Avenue koncert.
31 — SDD na Recher Avenue
priredi SILVESTROVANJE v svojih prostorih.
JANUAR 1974 19. — “Pristavska noč” v
narodnem domu na St. avenue.
Slov.
Clair
Cousteau je prepričan, da bi lahko podvodni svet nakazal človeštvu nove perspektive. Pravi, da bi precej pomagali posamezniki s prostovoljnimi prispevki za podmorske raziskave, ki bi dale presenetljive rezultate.
Knjige o morju
Ocenagraf Cousteau piše enciklopedijo svetovnih oceanov, ki bo še letos začela izhajati v britanski izdaji.
Raziskovalec morskih globin Jacques-Yves Cousteau, znan tudi kot ustvarjalec filma “Svet tišine”, se mudi v Londonu, kjer bo kmalu začela izhajati njegova enciklopedija v 20 zvezkih o svetovnih oceanih. Pregledati mora še dvanajst zvezkov. Upa, da bo opravil do konca leta.
Pri 63 letih sodi Cousteau, da je čas za umik iz oceanskih globin v svet knjig. Nadaljnje raziskave “sveta tišine” bo prepustil svojim sinovom, ki že vrsto let sodelujejo pri njegovih odpravah. Pravi, da je izgubil veliko časa, ko je čakal, da so industrijske družbe uresničile njegove zamisli. Tako je bilo s “potapljaškim krožnikom, podmornico za znanstvene raziskave, katere izdelavo je sicer prevzela družba Westinghouse, vendar je to pomenilo, da je moral čakati dve leti in pol.
TONY KRISTAVNIK
Angleži osvajajo Ameriko
First Western Bank je osma največja banka v Kaliforniji, ima 95 podružnic, katerih skupne hranilne vloge znašalo 1.2 bilijon dolarjev. Ta banka je sedaj sklenila in podpisala načelni sporazum o prodaji, oziroma spojitvi z Lloydovo banko v Londonu.
Ko bo prevzem banke, oziroma združenje z njo stopilo v veljavo, bo Lloydova banka največje tuje denarno podjetje ne samo v Kaliforniji, ampak v vseh ZDA. Barkleys, druga velika banka v Londonu, je lani poskušala kupiti Trust Company na Long Islandu, pa je njujorška državna vlada zavrnila prošnjo za potrebno dovoljenje.
Kalifornijska bančna zakonodaja je manj stroga: prepoveduje sicer bankam iz drugih držav Unije ustanavljati podružnice v Kaliforniji, ne prepoveduje pa prodaje ali združitve s kakim inozemskim podjetjem. Ker vodstvu First Western ni bilo mogoče najti kupca v Ameriki, mu ni preostalo drugega, kot iskati ga v inozemstvu.
St. Mary’s Parish
Aluminum-sided 6-6 duplex, fully carpeted, living and dining rooms, cheerful kitchens, lots of extras. Must see to appreciate this well cared for home.
W. T. BYRNE REAL ESTATE 261-5100
(163)
V najem
Oddamo šest sob, spodaj, fur-nez na plin, garaže, na E. 74 St. Kličite 944-2043
__________________________(162)
Rooms for rent
6 rooms down, newly decorated, steam heat, E. 45 St. Call after 3 p.m. 391-9758.
-(160)
MALI OGLASI
HIŠA NAPRODAJ
dvo-stanovanjska hiša naprodaj, tri sobe spodaj, velik porč, zgoraj štiri sobe in mali porč, privaten vhod, dve garaži, lot 50x-120. Vi zelo dobrem stanju na Grovewood Ave. Kličite med 4. in 6. uri pop. 261-1849.
(162)
Telephone: 944-8436
Poletje je tu! Najboljši čas za barvanje vaših hiš! Preglejte vaše domove in pokličite nas za brezplačen proračun. Smo strokovnjaki!
&V.;i.čm	f ^
V najem
Pet sob in kopalnica, spodaj, furnez, za odrasle, na Bliss Ave. Kličite 361-5426
x (mwf)
Lastnik prodaja
Hišo, v E. 185 St., okolici, zidana, za eno družino, blizu šol, bus in trgovin. Kličite od 3. do 7:30 zvečer 486-6540.
______________________-(163)
______HELP WANTED,
General Office W7ork
Typing, knowledge of Slovenian. Short hours. Call 431-0628
(x)
Help Wanted — Female
Help Wanted Female CUTTING ROOM HELPER
Sorting and piling cloth. Prefer experienced, but willing to train.
Call 881-5459
(163)
Help Wanted Male or Female
Help wanted male or female IMMEDIATE OPENINGS
For full time porters in housekeeping department, for first and second shift.
RICHMOND HEIGHTS GENERAL HOSPITAL 27100 Chardon Rd. Persnnel Dept. 585-5500 ext. 205
(160)
“Poglej, tukaj v Ameriški Domovini je zopet ogiase-vanih nekaj prav poceni predmetov 1
“ I ako priliko je treba izrabiti* da se prihrani nekaj dolarjev.
“Pomni, draga ženica, vsak cent se pozna, ki ga moreva
prihraniti.
“Zato vsak dan preglejva Ameriško Domovino, ne samo novice in drugo berilo, ampak tudi oglase. Trgovec, ki oglašuje v Ameriški Domovini je zanesljiv in pri njem
kupujva.”
Hiša naprodaj
Zidana 4-družinska, 5 sob vsaka, 4 zidane garaže. Na 1110 E. 64 St. — 361-9640.
-(161)
BLIZU E. 185 ST.
Mlajša ranč hiša z dvemi spalnicami, velika deželna kuhinja, predeljena klet, breezeway, priključena garaža, blizu transpor-tacije in trgovin.
EUCLID
Zidan duplex, 6-6, na novo vpisan, samo 8. let star, tri velike spalnice, l1/^ kopalnica, samo en lastnik, klet. V jako dobrem stanju.
MENTOR
Krasen split level, z tremi spalnicami, dve kopalnici, dvojna priključena garaža. Velik lot. Dobra okolica. Lastnik izven mesta hoče hitro prodajo.
RUSSELL RAZVOJ
Približno 1818 E. 250 St. imamo različne nove hiše za izbrati. Kličite za informacijo.
mm REALTY
499 E. 260 St.	731-1070
Odprto od 9. ure zj. do 9. ure zvečer
(163)
Mechanical, electrical, assembly workers Experienced only, day shift. Good starting salary, union shop, benefits. Must speak English. Call
CERTIFIED CHEMICAL 5366 St. Clair 361-7811
Ask for Jim Rentz. Appointment only interviews (20,24,27,31avg)
V najem
Dve sobi in kopalnica blizu sv. Vida. Kličite pc 3. uri popoldan 944-3108.
(163)
Help wanted male or female IMMEDIATE OPENINGS For part time porters. Will consider semi-retired individuals. First and second shifts. RICHMOND HEIGHTS GENERAL HOSPITAL 27100 Chardon Rd. Persnnel Dept. 585-5500 ext. 205
(160)
Male Help Wanted
WELDER-FITTER
Experienced in structural welding. Union shop, sick benefits. Paid hospitalization. Full time. Day shift. Apply in person.
Cleveland Beacon Products Co. 860 Addison Rd.
(163)
Porter Help
Part time or full time. For information come to Grdina Bowling Lanes, 6017 St. Clair Ave. or call Johnny Tratnik 361-9393.
(x)
FriJaiaFs Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair *. K. fig St. 36J-4212
Gradbeni delavci
Izkušeni v gradnji kanalov in drugega dela pod zemljo, najmanj 3 leta izkušnje. Dobra plača in obrobne koristi. Javite se prosim na: Box 123, American Home, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103.
(x)


IŠČEMO URADNIŠKO MOČ
Ameriška Domovina išče zanesljivo uradniško moč, moškega ali žensko, z znanjem slovenščine, angleščine in tipkanja. Nastop službe takoj. Oglasite se osebno ali pismeno. AMERIŠKA DOMOVINA
6117 st. Clair Avenue	Cleveland, Ohio 44103
431-0628

RAZPOROKA
ROMAN
Spisal PAVEL BOURGET — Prevedel A. KALAN
iiJ
Njegove či’ne oči pa sedaj niso oratorij an. tudi za trenutek pokazale kake “Dovolite mi,” nadaljuje Al-zadrege, kakor kedo, ki ga zbu- bert, “da se moram zelo čuditi, dimo iz sanj. Na prvi pogled je da je vi niste nagovorili, naj se uganil, kedo je ta mož, suhega ona sama obrne na - me. Zelo obraza, polnega skrbi, črnih, ža- cenim P. Euvrarda, izvrstnega rečih oči, urnih korakov in tr- matematika, čegar talent obču-dih besedi; takoj se je zbral, da dujejo z menoj vred moji tova-izvrši nalogo ljubezni, ono sve-. riši, vendar moram priznati, da čeniško moč, ki je tako silno sem bil zelo iznenaden, ko sem vplivala na Gabrielle pri nje- zvedel, kako sta se z ženo prvi-nem prvem posetu, ko se je on, krat sešla. Jaz nisem sloveč'uče-ki se je že v predsobi zdel kakor njak kakor vi, gospod; toda ako kak stari mož za kratek čas spre- bi se kaka omožena ženska obr-menil v sobi v apostola, ki je bil nila na me, ne da bi za to vedel poln ognja, zgovornosti in do- | soprog, v kaki zakonski zadevi, stojanstva. Prav nič ga ni mo-| takoj bi jo bil zavrnil. Seveda tilo, da je nasprotnik vseh nje- jaz nisem duhoven; jaz sem na-govih idej tako trdo nastopil v | vaden pošten človek, ki se pri-tem neprijetnem važnem razgo-J prosto ravnam po morali lai-voru:	kov.”
“Prejel sem doma vašo poset-' “Vedel sem, gospod Darras, da mico, gospod. Jaz sem Darras. vam je moja obleka zelo sum-Zelo važno mi je vedeti, iz ka- Ijiva,” odgovori oratorijan pri-kega vzroka želite vi govoriti z jazno a odločno, tako, da je to menoj, zato sem takoj prišel, da če tudi proti volji vplivalo na
DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA
ŠT. 326 KSKJ
Duh. vodja Rev. Rudolph Praznik, predsednik Ulrich Dube, podpreds. Mary Wolf Naggy, tajnica Mary Zupančič, 6124 Glass Avenue, tel. 432-2833; blagajničarka Jean Grcar, 35001 Lake Shore Blvd. 946-8219 blagajničarka bolniške podpore Mary Zupančič; zapisnikarica Mary Semen. Slovenska in angleška poročevalka v Glasilu Mary Zupančič. Nadzorni odbor: Frank Šega, Lillian Hlabse in Ivan Rigler. Zastop. za klub SND in delniških sej: U. Lube. Vsi slovenski zdravniki.—Seje se vršijo vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v “Panel” sobi šole sv. Vida.
Slovenska ženska zveza
PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽS Duh. vodja Rev. Joseph Celes-nik, predsednica Pauline Krall, podpredsednica Mary Stražišar, tajnica Vera Bajec, 19613 Chickasaw Ave. Cleveland, O. 44119, IV 1-7473; blag. Mary Iskra:	zapisnikarica
Antonia Šuštar; nadzornice: Mary Fakult, Frances Plut, Addie Humphreys. — Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v AJC na Recher Ave. ob 7:30 zvečer.
govorim z vami. Jaz vas poslušam.”
“Kar imam vam povedati, gospod, je res tako važno in nujno,” odgovori duhoven, “da sem si dovolil vas iskati že na vse zgodaj zjutraj .. . Gotovo ste uganili, da sem to storil po naročilu Mme Darras.”
“Pred vsem prosim eno vprašanje, gospod,” prekine ga Albert. “Ali ste sami govorili z Mme Darras in ali vam je naročila ali vam je pisala.”
“Govorila je z menoj,” reče
Alberta. “Ko sem se poprej napotil k vam, vedel sem dobro, kako nalogo sem prevzel. Toda vi ste prav rekli: Duhoven ni tak kakor drugi ljudje. On ima posebne dolžnosti in ko jih izpolnjuje, odkrije on sodbo, ki ni navadna med svetom. To je bila ena teh dolžnosti, katero sem spolnil, ko sem prvič vsprejel Mme Darras, ne da bi mi bila naznanila svoje ime, ali povedala kaj iz svojega življenja, ra-zun da me potrebuje kot duhovna v svojo podporo.

Imenik raznih društev
Ameriška Slovenska certifikate od $500 do $15,000; boi-
f	| niška podpora je $7 ali $14 tedensko.
Ra tonska Jeonota	j V mladinski oddelek se sprejema
DRUŠTVU sv. v«DA ST. 25 KSKJ ! otroke od rojstva pa do 16. leta. — Duhovni vodja Rev. Rudolph Odbor je letos sledeč: Duh. vodja Praznik; predsednik Frank A. Tu- ! Rev. Rudolph Praznik, preds. Mar-rek; podpreds. Krnest Racic; tajnik! Janca Kuhar, podpreds. Frances Ne-Albin Orehek, 18144 Lake Sh. BJvd., i manich, taj. Maria Hochevar, 21241 tel. 481-1481; zapis. John Skrabec; | Miller Ave., tel. 481-0728; blagajni-fclagajnik Joseph Baškovič. Nadzor- j earka Frances Macerul, zapisnikarica niki: Frank Zupančič, Joseph J.' Frances Novak. Nadzornice: Mary Nemanich, Rudolf Drmota; vratar1 Jeraj, Dorothy Strniša, in A. J. Fortuna. Vodja atletike in, Anna Godlar. Rediteljica Jennie mladinskih aktivnosti John J. Polž. j Feme. Zastop. za ženske in mladin. Za pregledovanje novega članstva | aktivnosti Frances Nemanich, Za-vsi slovenski zdravniki.	I stopnice za Ohio KSKJ Federacijo:
Društvo zboruje vsak prvi torek I Marjanca Kuhar, Antonia Turek,
Frances Nemanich, Anna Godlar. — Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. — Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecu v spodnjih prostorih šole sv. Vida ob 2. uri pop. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu od 6. do 8. ure tudi spodnjih prostorih šole sv. Vida.
v mesecu v šoli sv. Vida ob 7:30 zvečer. Mesečni asesment se prične pobirati ob 7:00 pred sejo in 25. v mesecu od 6. do 8. ure zvečer v društveni dvorani. V slučaju bolezni naj se bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto.
PR SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Joseph Varga predsednik Joseph Fortuna, tajnik Ralph Godec, 847 E. Hillsdale, 524-
DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ
Častni duhovni vodja Rev. Matt 5201"; zapisnikar Charles Virant, bla- Jager. Duhovni vodja Rev. Victor gajnik Josip W. Kovach; nadzorniki: N. Tomc. častni predsednik John Joseph Fortuna in Charles Habat, častni predsednik John Pez-
Virant. Zastav.onoša Joseph W. Kovach. Zastopnika za SND na 80. St.: J. Vl Kovach in Ralph Godec; Zastopnik za SND Maple Hts.: J. W. Kovach. Zastopniki za atletiko in booster club: Joseph W. Kovach in Ralph Godec. Zdravniki: dr. Anthony J. Perko, Dr. Wm. Jeric, dr. J. Folin in dr. F. Jelercic. — Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni uri popoldne v SND na 80. cesti. — Sprejema članstvo od rojstva do 60 let starosti. Bolniški asesment 65c na mesec in plačuje $7.00 bolniške podpore na teden, če je član bolan pet dni ali več. Rojaki v Newbur-ghu, pristopite v društvo sv. Lovrenca.
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Joseph Varga; predsednica Josephine Mulh; podpredsednica Frances Lindič; tajnica Josephine Winter, 3555 E. 80 St.: blagajničarka Laura Berdyck, zapisnikarica Agnes Žagar. Nadzornice:	Frances Lindich, Helen
Krofi in Alice Arko; zastopnici za SND na 80. St.: Frances Lindich in Alice Arko; za S.N.D. na Maple Heights: Anna Kresevic, zastopnici za Ohio KSKJ Boosters in mladinsko dejavnost: Josephine Winter in Alice Arko; za Federacijo Frances Lindich in Josephine Winter. Zdravnik dr. Perko. — Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v SND na 80. cesti.
dirtz, predsednik Eugene Kogovšek, podpredsednik John Habat, fin. taj. Frank Žnidar, 15606 Holmes Ave., tel. 761-6362; pomožna tajnica Daniella Žnidar; bol. taj. Mary Korošec PO 1-1642; zapisnikar Anthony R. Kushlan; blagajnik Louis Jarem; nadzorniki: Joe Ferra, Gary Koke-tec, Mary Okicki Vratar; Frank Su-panick. Zdravniki: Dr. L. Perme, Dr. Max Rak, Dr. Adolph Žnidaršič, Dr. Myron Speck. Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 8:00 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
Asesment se pobira pred sejo. od 7. do 8. ure ter 25. v mesecu v Slov. domu na Holmes Ave. od 6. do 8. ure zvečer, če pa pade na nedeljo pa na 26. v mesecu. Društvo sprejema člane od rojstva do 50 leta orez zdravniške preiskave ter od rasle do 60. leta za zavarovalnino od $500 do $15,000 in do $2.00 bolniške podpore na dan.
DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDALENE, ŠT. 162 KSKJ
Sprejema članstvo od 16. do 60. leta, Nudi najnovejše smrtninske
DRUŠTVO SV. KRISTINE ŠT. 219 KSKJ
Duhovni vodja: Rev. J. Celesnik predsednik: Anton Tekavec; podpredsednik: Frank Drobnič; tajnica: Jennie Gustinčič, 18800 Abby Ave., tel. KE 1-8325; blagajnik. Matt Tekavec; zapisnikarica Ana Debeljak; nadzorniki: Josephine Je-vec, Jakob Gustinčič, Helen Troha; poročevalka Helen Troha. Zastopnika za KSKJ dan Frank Drobnič, Jacob Gustinčič. Zdravniki:	Dr.
Max Rak in vsi slovenski zdravniki. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v šolski sobi sv. Kristine.
' PODRUŽNICA ST. 25 SŽZ Duhovni vodja Rev. Rudolph A. Praznik, predsednica Mary Kolegar. podpredsednica Sylvia Plymesser, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, mo E. 66 St., HE 1-6933; zapisnikarica Marie Telich; roditeljica Molly Deželan. Nadzorni odbor: Jennie Femec in Antonia Mihevc. Mladinska aktivnost:	Vicki
Faletič. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu v šoli sv. Vida jb 1:30 uri pop. članice sprejemamo v mladinski oddelek takoj od rojstva, v odrasli oddelek pa od 14. do 55. leta starosti. Asesment se pobira na vsaki seji in 25. v mesecu.
blagajničarka Josephine Oražem -1 in Fanny Modic, Za Slov. Nar. Či-Ambrozic, zapisnikarica Frances [ talnico Louis Mrhar, za Dom osta-Novak. Nadzornici: Frances Okorn, relih na Neff Rd. Matt Martinčič
in Marie Telic. Rediteljica Antonija Mihevc. Mladinske aktivnosti: Angela Kofol, — Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 v SND na St. Clair Ave. — Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniki.
DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 ADZ
Predsednik Frank Stefe, podpredsednik Edward Skodlar, tajnik in blagajnik Raymond Anzick, 2099 Helmsdale Dr. Euclid, 44143, tel. 531-6320; zapisnikar Frank A. Turek. Nadzorni odbor: Edward Skodlar, John Nestor in Srečko Eržen.— Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj v SND, soba št. 3 (staro poslopje), na St. Clair Ave.
Seje so tretjo nedeljo aprila, julija, oktobra, decembra, ob 9:30 predpoldne v sobi št. 2, staro poslopje SND na St. Clair Ave. Pobira asesment na 25, od 6 do 7:30 zvečer aprila, julija, oktobra in decembra.
SLOVENSKI DOM ŠT. 6 ADZ
Predsednik Henry Medved, podpredsednik John Gerl, tajnica Sylvia Banko, 17301 East Park Dr., 481-7554; blagajničarka Catherine Med-j zapisnikarica
COLLINWOODSKI SLOVENKE ŠT. 22 ADZ
Predsednica Stefi Koncilja, podpreds. Alice Grosel, tajnik in blagajnik Frank Koncilja, 1354 Clear-aire, 481-6955; zapisnikarica Mary Černigoj. Nadzornice: Stefi Koncilja, Alice Grosel, Millie Novak. Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 7. uri zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave., v spodnji dvorani.
Društvo zboruje vsak tretji petek v mesecu ob 8.00 zvečer v šoli sv. Vida. Asesment se pobira od 6:30 naprej na večer seje.
ST. MARY’S COURT # 1640 CATHOLIC ORDER OF FORESTERS
Spiritual Director Rev. Victor Tome, chief Ranger John Osredkar, Vice Chief Ranger Larry Spilar, Recording Secretary, Suzanne Plu-scusky; Financial Secretary, John Spilar, 715 E. 159 St., 681-2119; Treasurer, Louis Somrak; Youth Director, Louis Jesek; Speaker, Robert Somrak; Trustees: Anton Grosel, Sandra Klodnicki, Frank Kocin. Past Chief Ranger, John Petrie; Conductors: Bastian Trampuš, and Frank Mlinar; Sick Visitor, Anthony R. Kushlan. Field Representative, Frank J. Prijatel, 261-5197.
third
Meetings held every Roon3. ay in St. Mary’s Study
DR. KRALJICA MIRU ŠT. 24 ADZ
Predsednica Agnes Žagar, pua predsednica Mary Filipovič, tajni ca Alice Arko, 3562 E. 80 St., 341-7540. blagajničarka Agnes Žagar, Mary Prosen, nad-
ved, zapisnikarica Ann, Cecelic. zornice:	Josephine Winter, Mary
Nadzor odbor: Jean Fabian, Harry! Prosen, Theresa Janežič. Seje so Cecelic, Pauline Boštjančič. Zdrav- j vsako tretjo nedeljo v mesecu ob niki:: vsi slovenski. — Seje se vr- 'l:30 pop. v Slov. nar. domu na E. šijo vsak tretji petek v mesecu v 80 St.
Slovenskem društvenem domu,: -----------*-------------•“--------------
20713 Recher Ave., ob 7:30 uri DRUŠTVO SV. CECILIJE zvečer.	i	ŠT. 37 ADZ
Predsednica Nettie Zarnick, podpredsednica Anna Zalar, ‘tajnica in blagajničarka Mary Jeraj, 6816 Edna Ave., 391-5341, zapisnikarica Nettie Zarnick. Nadzorni odbor: Mary Otoničar, Frances Steple in Dorothy Strniša. Vsi slovenski zdravniki. Seje se vrši vsaki drugi četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v šoli sv. Vida.
DRUŠTVO KRAS ŠT. 8 ADZ
Preds. Jožko Jerkič, podpreds1. Anton Škapin, taj. Mary Kobal, 19500 Lake Shore Blvd., tel. 531-6631, blag. John Kapelj, zapis. Jennie Kapelj. Seje so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1.30 pop. v Slov. domu na Holmes Avenue.
PODRUŽNICA ŠT. 32 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE Duhovni vodja Rev. Joseph Ce-•lesnik; predsednica Mary Bostian; podpredsednica Cecilia Žnidar; blag. Alma Eppick, taj. Josephine Comen-shek, 924 E. 223 St., 731-8698; zapisnikarica Anna Tekavec. Nadzornici: Mary -Drobnič, Barbara Baron. — Seje tretjo sredo v mesecu v SDD, 20713 Recher Ave. ob 7. uri zvečer, izvzemši jan. feb. julij in avg.
PODRUŽNICA ŠT. 47 SŽZ
Duhovni vodja Rev. Joseph Varga. Častna predsednica Terezija Bizjak, predsednica Jennie Gerk; podpreds. Julia Mezgec, tajnica Jen-ile Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts., O., tel. 587-4230; blagajničarka Mary V 1 c e k , zapisnikarica Jennie Praznik, nadzornice: Annč KrčščVic, Anna Christo-fek in Stella Mahnich; zastopnice za vse SND: Anna Kresevic, namestnica Jennie Pugely. Seje so vsak drugi mesec, začenši v februarju na 2. nedeljo v mesecu ob 2:00 uri popoldne v SN. Domu, 5050 Stanley Ave., Maple Heights.
Ameriška Dobrodelna Zveza
DRUŠTVO GLAS CLEVELANDSKIH DELAVCEV ŠT. 9 ADZ
Predsednik Joseph Lausin, podpredsednik Stanley Ziherl, tajnik Andrew Champa, 1874 E. 225 St., tel.: IV 1-6437, blagajnik Robert Menart, zapisnikar Joseph Ponikvar; nadzorni odbor: Frank Ahlin, John Borso, William Hočevar; reditelj Florijan Mocilnikar, vodnik mladinskih dejavnosti Mary Ziherl, zastopnik za Slov. nar. dom John Borso, za zdravniško preiskavo vsi slovenski zdravniki. — Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu v Slovenskem narodnem Domu na St. Clair Ave. ob 9. uri dopoldan v starem poslopju.
DANICA ŠT. 11 ADZ
Predsed. Frances Zakrajšek, pod-predsed. Rozi Zupančič, taj. in blag. Frances Kodrich, 6522 Schaefer Ave. tel. 881-4679, zapis. Frances Zakrajšek, nadzornici Jo Levstik in Mihaela Zakrajšek, zastop. za SND in za Klub društev Frances Kodrich, zdravnik dr. A. Spech. Seje so vsak drugi torek v mesecu v SND na St. Clair Avenue, staro poslopje sobe št. 2, ob 1.30 popoldne.
DR. RIBNICA ŠT. 12 ADZ
Predsednik Joseph Okorn, podpredsednik Matt Martinčič, tajnik in blagajnik Joseph Ban, 1201 E. 168 St., 481-2246, zapisnikar Louis Mrhar, nadzorni odbor:	Rudolph
Kozan, Frances Tavzel in Ivan Cendol. — Za pregled vsi slovenski
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 4 ADZ
Predsed. Pauline Strnad, pod- zdravniki. Zastopniki: za konferenco predsednica Angela Kofol, tajnica SND Frank Virant, za Klub društev Jennie Suvak, 4208 Bluestone Rd., SND Ivan Cendol, za Društveni dom Ogrinc. Vpisovalec novih članov: So. Euclid, O. 44121, tel. EV 2-5277, na Recher Avenue, Joseph Perko Frank J. Prijatel, tel.; 845-4440,
DR. NAŠ DOM ŠT. 50 ADZ
Predsed. Antonia Stckar, podpredsednica Josephine Lea, tajnica in zapisnikarica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts. 44125, 587-4230; blag. Antonia Dolinar Nadzorni odbor: predsednica Jo Lea, Christine Szendel, Frank Tomažič. Zdravniki: vsi priznani zdravniki. Zastopniki: za SND na 80 St. Antonia Stokar in Jennie Pugely, za SDD na Prince Ave. Jennie Pugely; za SND v Maple Hts. Antonia Stokar. — Seje se vršijo vsak drugj mesec 3. nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. na v S.N. Domu. 5050 Stanley Ave., Maple Heights.
Katoliški borštnarji
DVOR BARAGA ŠT. 1317, REDA KATOLIŠKIH BOKŠTNARJEV Duhovni vodja:	Rev. Rudolph
Praznik; naetborštnar:	David J
Telban; podborštnar: Anthony Babic, bivši borštnar: Fred Sternisa; finančni tajnik: Anthony J. Urbas, 1226 Norwood Rd., UT-1-1031; blagajnik: Rudolph V. Germ; tajnik-zapisnikar: Alphonse A. Germ, 103? Yellowstone Rd., EV-1-3958; nadzorniki: Albert Marolt, Joseph Saver, Anthony Vidmar, sprevoditelja: J. J. Hočevar, Albert R. Giambetro, bolniški nadzornik: James J. Hočevar, 17805 Lake Shore Blvd. Apt. 208 (44119) Tel. 481-8923, vratarja, Ray Persin, Henry Gilles. Govornik: John Persin; Mladinski nadzornik: Rudolph Massera, Sr., zdravniki Dr. Anthony F. Spech, Lawrence B.

NOVICE- J vsega sveta NOVICE- ki lih potrebujete NO VICE- ki jih dobite še sveže
day in St.
Ameriška bratska zve
NAPREDEK ŠT. 133 A^l f
Predsednik John T	p0d-
264 St., Euclid O. 732-jWO^ predsednik Anthony giackf00’ Virginia Braddock, 2029°J* ric*
Euclid, Ohio 481-5810, zapisnntihar,
Mary Golob, blag. -K0 Delsanter’ Nadzorniki:	Charles	rjankO1
Freida Miller in SyWa 1 člana. , Katerikoli zdravnik P°	25. v 1
Asesment se	J® ^ pa ie 113 1
mesecu, ’	•
od 5:30 do 7:30
soboto ali nedelja,_ s®_t£-er' Seie deljek ^št-
naslednji ponedeljek zvečer-so vsak drugi ponede _	(,i--
ob 7:30 zvečer v sloV,fTk venue-venem domu na Recher	__
PONOSEN KRALJ ŽIVALSTVA — Lev, ki se	vrta
dič, ponosno in ne meneč se za obiskovalce žival3 v Bronxu v New Torku, gleda v daljavo.	.. K.rfj
gsiMMWIW	' ^
I?
1
3
1
lil
NOVICE- popolnoma nepristranske NOVICE- kolikor mogoče originalne NOVICE- ki so zanimive
vam vsak dan prinaša v hišo
Ameriška Domovina
Povejte io sosedu, ki še ni naročen nanjo
Draga nevesta I
.v-
Poročni dan naj bi bil najsVft^ar] g najveselejši in najlep31
Tvojega življenj '
Poročna vabila, s katerimi bos povabila k temu velikemu dogodku svo sorodnike, prijatelje in drage znance, največje važnosti,
*0
Poročne predpriprave zahtevaj. ^ ogromno časa m s r
i
Pridi k nam in izberi poročna	.v-j, d
naznanila iz pravkar dospelih najn0^ . katalogov, najmodernejših vzorcev, o papirja in črk.
Naše cene so zmerne, postreZ
uslužni
Na svidenjeI
AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair M*
Cleveland, Ohio 441^	^