flaštnina piocooa v Leto LXXU., it. 11} a LJubljana, petek !•. maja 1939 Cena Din 1.- Izhaja vsak dan popoldne izvzemši nedelje in praznike. // Inserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3. večji inserati netit vrsto Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. // „Slovenski Narod" velja mesečno V Jugoslavifl Dm 12.—, za inozemstvo Din 25.— // Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPtAVNISTVO LJUBLJANA, KnaHfsva ufiea sfev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 In 31-26. Podružnice: MARIBOR, Grajski tra št. 7 ff NOVO MESTO, tjuMiaraka cesto, telefon it. 26 // CEUE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenovo ul. 2, telefon il. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5 // Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351. V pričakovanju dalekosežnih odločitev: Sporazum med Anglijo in Rusijo že dosežen? Po zatrjevanju pariških in londonskih krogov s lorda Halifiaxa v Moskvi — Uspešno posredovanje glavne ovire že odstranjene — Možnost obiska PARIZ, 19. maja. e. Tukajšnji listi objavljajo izvleček iz članka londonskega »News Cronicla«, ki zatrjuje, da sta se Anglija in Rusija že sporazumeli. V Parizu pravijo, da je zdaj treba urediti samo še nekatere podrobnosti in z zadovoljstvom ugotavljajo, da je Anglija opustila metode sporazumevanja po diplomatskih notah ter da je prešla na osebna pogajanja. Za primer, da v Ženevi ne pride do sporazuma mislijo, da bo lord Halifax odpotoval v Moskvo. V vsakem primeru pa si bo Daladier na jutrišnjem sestanku s Halifaxom prizadeval, da se doseže čim hitrejša rešitev vprašanja angleŠko-ruske zveze. Kakor zatrjujejo, bo predlagal- da se takoj prično razgovori generalnih štabov in to še predno bodo zaključeni politični sporazumi. V Parizu mislijo, da bo najdalje v osmih dneh prišlo do sporazuma. Zunanji minister Bonnet je imel včeraj dolg razgovor s francoskim veleposlanikom v Londonu Corbinom glede pogajanj z Rusijo. Francoski veleposlanik v Moskvi Naggiar, ki se že štiri mesece mudi v Parizu — imel je težko operacijo, — je bil sprejet na Quai d' Orsavu in se v kratkem vrne v Moskvo na svoje službeno mesto. Zunanji minister Bonnet je imel tudi važen razgovor s poljskim veleposlanikom Lukace-wieczem. LONDON, 19. maja. e. Glede odnosa j ev z Rusijo naglasa jo. da je imel ruski veleposlanik v Londonu Majski po telefonskem razgovoru z Moskvo drugič istega dne dolg razgovor z lordom Hali-faxom. Nato je bilo objavljeno, da bo odšel zunanji tninister Halifax jutri v Pariz, kjer bo ostal ves dan in potem odpotoval skupaj z Bonnetom v Ženevo, kjer se bodo nadaljevali razgovori z za- stopnikom Sovjetske Rusije. Kakor se doznava, izvaja Francija močan pritisk na Anglijo, da bi pristala na ruske zahteve glede trojne vojaške zveze. Listi objavljajo poročila iz Pariza, v katerih naglašajo, da so si v Franciji na jasnem, da so vsa poroštva, dana Poljski, Rumuniji in Grški, brez vsake vrednosti, če ne bo sklenjena zveza tudi z Rusijo. V istem smislu je očividno obveščena tudi poljska vlada, ki se precej močno upira direktnemu sporazumu z Rusijo. Jasno je, da ne gre samo za vprašanje prestiža, temveč tudi za dokončno določitev obvez, ki jih Moskva zahteva od Londona, a se jih London upira sprejeti. Jutri važna seja francoske vlade PARIZ, 19. maja. br. Vlada bo imela v soboto ob 10. dopoldne sejo v Elizejski pa- lači pod predsedstvom predsednika republike Lebruna. Največji manevri v Angliji in Ameriki LONDON, 19. maja. e. Šef francoskega generalnega štaba Gamelin pride v London 7. junija, kjer bo prisostvoval največji vojaški paradi, ki bo tega dne v Angliji po končanih manevrih. NEWYORK, 19. maja. V začetku junija bodo v Zedinjenih državah največji vojaški manevri, kar jih je kdaj videla Amerika. Na manevrih bodo sodelovale vse formacije in edinice ameriške vojske, vsa milica in večji oddelki rezervistov, vsega skupaj nad 400.000 mož. LONDON, 19. maja. e. General Weygand ki je bil zdaj štiri dni v Angliji, je imel predavanje, v katerem se je dotaknil tudi vprašanja pomoči Poljski. Naglašal je potrebo organizacije preskrbe Poljske z vojnimi potrebščinami. Nemško-italijanska zavezniška pogodba bo podpisana v ponedeljek Italijanski zunanji minister grof Ciano odpotuje v ta namen jutri popoldne v Berlin BERLIN, 19. maja. r. Pogajanja za dokončno sestavo besedila politične in vojaške pogodbe med Nemčijo in Italijo se z vso naglico nadaljujejo in bodo najbrže danes definitivno končana Svečan podpis je določen za ponedeljek dopoldne. V ta namen prispe v Berlin italijanski zunanji minister grof Ciano. ki odpotuje jutri popoldne iz Rima. V Berlin prispe v nedeljo dopoldne ob 11. Prirejen mu bo svečan sprejem. Grofa Ciana bodo spremljali šef oddelka za pogodbe Gino Butti. direktor zunanjega ministrstva grof Leonardo VI-tezinL šef protokola Andrio Cresi in večje število italijanskih novinarjev. V ponedeljek dopoldne bo svečan podpis pogodbe v novi kancelarski palači. V imenu Nemčije bo podpisal pogodbo nemški zunanji minister Ribbentrop, v imenu Italije pa zunanji minister grof Ciano. Podpisu bosta poleg ostalih odličnikov prisostvovala nemški poslanik v Rimu Mackensen in italijanski poslanik v Berlinu Attolico. Po podpisu pogodbe bo grofa Ciana sprejel kancelar Hitler, zvečer pa bo prirejena gala-večerja v proslavo tega dogodka, ki mu pripisujejo v nemških političnih krogih najdalekosežnejši pomen. Pred važnimi razgovori v Ankari Sestanku rumunskega zunanjega ministra s turškimi državniki pripisujejo izreden pomen BUKAREŠTA. 19. maja. e. Odhod rumunskega zunanjega ministra Gafenca v Ankaro je določen za 8. junij. V Ankaro prispe 11. junija. Tam ostane dva dni in se bo v tem času razgovarjal s člani turške vlade o vseh važnih vprašanjih, tičo-čib se obeh držav. Na tem sestanku pa ne bodo razpravljali samo o vprašanjih, ki se neposredno tičejo Rumunije in Turčije, temveč tudi o vseh ostalih vprašanjih, ki zanimajo ves Balkan. V mednarodnih diplomatskih krogih pripisujejo zaradi tega temu sestanku izredno važnost, zlasti v pogledu bodočega stališča Balkanske zveze glede na razvoj mednarodnega položaja. Kakor znano, je Gafencu dobni predsednik Balkanske zveze. Razpravljali bede tudi o odnošajih do Bolgarije. Obisk Ribbentropa v BukareSti odgođen BERLIN, 19. maja. br. Uradno poročajo, da je bil za 24. maj določeni obisk nemškega zunanjega ministra Ribbentropa v Bukarešti, s katerim je mislil vrniti nedavni obisk rumunskega zunanjega ministra Gafenca v Berlinu, zaradi razvoja mednarodnega položaja in zaradi prezaposlenosti nemškega zunanjega ministra odgođen za nedoločen čas. Ne glede na to pa se bo storilo vse, da se odnosa j i med Nemčijo in Rumunijo čim bolj poglobe. V Rumuniji se mudi v ta namen več studijskih komisij. Nemški varnostni ukrepi na mejah Inspekcijsko potovanje Hitlerja ob vsej zapadni meji — Ojačenje obmejnih posadk — Priprave na poljski meji BERLIN, 19. maja. br. Hitler je včeraj prispel v Kehl nasproti Strasbourgu. Njegovo spremstvo se je pripeljalo v 10 avtomobilih ter sta bila med njim tudi vrhovni poveljnik vojske general Brauchitsch in šef tajne policije Himmler. Hitler si je ogledal obmejne utrdbe, nato pa je ob 18. odpotoval iz Oppenheima dalje. Ko se je mudil v Kehlu, je bil ustavljen ves promet na obmejnem področju. Trdijo, da bo nadaljeval svoje inspekcijsko potovanje vse do švicarske meje. Tuji vojaški politični opazovalci trdijo, da so nemški varnostni ukrepi na zapadni meji velikega pomena za nemško-poljske odnose. Nemško vojaško poveljstvo je skledo ojačiti zapadno obrambno črto. da na ta način prepreči nenaden vpad iz Francije ah* Belgije. Danes bodo velike letalske vaje nad Hamburgom in okolico. Ob tej priliki bodo zameglili vse mesto in okolico. Poljsko taborišče LONDON, 19. maja. o. »Daily Herald« poroča fac Rumburga na Pomorjanskem, da sotamkaj osnovali posebno »Poljsko taborišča«, pod vodstvom vojaških strokovnja- j kov, v katerem so nastanili pred mesecem j P**vih 600 prostovoljcev, po večini Nemcev . iz Poljske. Sedaj je teh prostovoljcev že } 3000. Razen tega je nemška propaganda i privedla v to taborišče tudi nekaj Ukra- '■■ -?V in Belorusov. Organizacija taborišča I je bila izvršena na sličen način, kakor svoj čas v Avstriji in sudetskih krajih. Člani taborišč imajo običajne uniforme napadalnih oddelkov s posebnim trakom na rokavu. Vojaške vežbe vodi 25 oficirjev nemške vojske. Članom tega taborišča bodo v danem primeru poverjene posebne akcije na poljski meji. vohunstvu BERLIN, 19 započela velika propa stvu. Na delu so vsi in druge ustanove za stvu. pri čemer o izdajo določena smrten Šleziji so bile v ta ne vse smrtne kazni, ki en zadnjih dveh dneh vohunstva. Nova pogajanja z Italijo? Senzacionalne informacije londonskega lista LONDON, 19. maja. br. »Dailv Ex-pres« poroča, da je bilo na zadnji seji angleške vlade preteklo sredo med drugim t zvezi z mednarodnim položajem govora tudi o odnošajih do Italije. V angleškem zunanjem ministrstvu so skrbno preštudirali zadnji Mussolinijev govor v Turinu in prišli do prepričanja, da pušča ta govor odprta vrata za pogajanja. Angleška vlada je sklenila reagirati na to Mussolinijevo gesto in je poverila svojemu diplomatskemu svetoval eu siru Robertu Vansitartu zaupno misijo, ki naj dovede do izboljšanja odno- sa jev med Londonom in Rimom. Van-sitart se je izkazal že pri ureditvi abe-sinskega problema. Kakor doznava list, je enake korake storila tudi Francija, ki je poverila tako misijo bivšemu zunanjemu ministru Pierru Lavalu. London in Pariz bosta nastopala popolnoma solidarno. V Parizu in Londonu so prepričani, da se bo dal doseči z Italijo sprejemljiv sporazum, ki bi mogel odstraniti vse nevarnosti na Sredozemskem morju. Če se to doseže, potem po sodbi londonskih krogov ni več nobene nevarnosti za mir v Evropi. Tudi Japoncem stopajo na prste Solidaren nastop Anglije, Amerike in Francije na Daljnem vzhodu TOKIO, 19. maja. AA. Štefani: Angleške, francoske in ameriške pomorske sile so včeraj izvršile manever pred otokom Amoj ter so izkrcale čete. Japonski listi pišejo, da bo morala, japonska vlada izvršiti odločne okrepe, ako ne želi da bi bile ogrožene japonske pravice v Šanghaju in Tiencinu. Postopanje Francije, Anglije in Amerike zahteva odločne protiukrepe. Izkrcanje tujih čet na otoku Amoj dokazuje, da želijo tuje sile preprečiti ustvaritev novega reda v Ariji. Usti zahtevajo, naj Japonska ne ostane dolina odgovora ter naglašajo, da Angleži že nadalje podpirajo Cangkaj-ška. SANGHAJ, 19. maja. A A. Zgodaj zjutraj je policija začela s hišnimi preiskavami v vseh kitajskih hišah. Ustavljeni so bili tudi vsi Kitajci na ulici. Aretiranih je bilo več političnih teroristov. Predstavnik japonskih oblasti je izjavil že snoči novinarjem, da bo Japonska izvršila veliko akcijo v mednarodnih koncesijah v Šanghaju. Med japonskimi oblastmi in upravo mednarodne koncesije se vodijo tozadevna pogajanja. Japonska zahteva novo organizacijo mednarodne koncesije ter je Franciji. Angliji in Zedinjenim državam stavila tozadevne predloge, na katere pa še ni dobila odgovore. Demonstracije Židov v Jeruzalemu Protest proti novim angleškim načrtom proti JERUZALEM, 19. maja. e. Zaradi novih predlogov Anglije glede "rešitve palestinskega problema je prišlo snoči v Jeruzalemu do židovskih demonstracij, ki so zavzele zelo resen obseg. Velika množica demonstrantov je hotela prodreti do poslopja angleškega visokega komisarja, vendar je je vojaštvo potisnilo proti središču židovskega okraja. Demonstranti so se odločno upirali policiji in vojaštvu in je prišle do hodih izgredov. Naposled je vojaštvo obkolilo demonstrante. Ob 21. je bile lt Angležev in 84 Zidov. 40 rasa prepeljali v židovske bolnice, kjer se pa pod policijskim nadzorstvom. V zvezi s snočnjimi demonstracijami je vlada izdala odredbo, da se prekine električni tok za židovski četrt. Po Jeruzalemu križari jo vojaške patrole v oklopnih avtomobilih. Za časa snočnjih manifestacij je bil zažgan neki privatni poštni urad, ter neka nemška trgovina. Demonstranti so raz bili vse telefonske napeljave v okolici vladnega poslopja. Iz množice je bilo oddanih več strelov proti angleškim policistom. JERUZALEM, 19. maja. AA. (Reuter) Splošna židovska stavka se je opolnoči končala. Danes dopoldne je vladal v Jeruzalema zopet mir. Vse trgovine so odprte. Ni pričakovati novih neredov. Poljski brzovIaR v Gdansku sfco^stira in BERLIN, 19. dov v Monakovn m log, da morajo v 94 čijo. Poročajo tudi o skih Židov v Nemčiji, ali gre za slično večjo akcijo skim 2idom, kakor je Vsekakor pa gre za represalijo gona nekaterih nacistično Nemcev iz Poljske. TA. 19. maja, g. Včeraj postajo Iztiril poljski pragi Varšava—Gdmja. vlak je brzino pasiral gdanski na kolodvorom pa je Lokomotiva se je slednja vagoni pa so tsr s« zarili drug v drugega. Po čud-nokrjučju pa nesreča ni zahtevala no-žrtve. Le strojevodja in kur-hudo ranjena, d očim so nekateri i odnesli le lažje poškodbe. Vsa proga je tako razrita, da je onemogočena vsaka železniška zveza z Gdinjo. Nemške, oblasti v Gdansku vale krivdo za to nesrečo jo, češ da je vozil s preveliko s Jtf zaradi tega prereza! kret-prevladuje v poljskih krogih mnenje ,da gre za čin sabotaže, oblasti so odklonile zahtevo polj-uprave, da bi posebna komisija izvršila preiskava Konec eksteritorial-nosti v Pragi LONDON, 19. maja. e. Nemška vlada je včeraj sporočila angleški vladi, da bodo pravice eksteritorialnosti angleškega in vseh ostalih poslaništev y Pragi preneh 25. t. m. Sokolska zmaga v Varšavi Varšava, 19. maja. A A. Pat: luroslovon ski sokolski telovadci so premagali Po l.iakc s 335 napram 324.75 točkam. Angleški kralj v Kanadi MONTREAL. 19. maja. AA. Včeraj je angleški kralj izvršil inspekcijo kanadske garde ter je ob tej priliki bilo oddanih 21 topovskih strelov. Ljudstvo jc p ri redilo kralju navdušene manifestaciji? Angleški kralj se je peljal v odprtem avtomobilu po mestu. Vse ulice so v zastavah. Ogromna množica ljudi jc bila zbrana na obeh straneh cest. koder se je vozil angleški kralj. Računa se, da je bilo na ulicah okoli 2 milijona ljudi. Samo v toku noči je prišlo v mesto 250.000 oseb. Angleški kraljevski par je obiskal tudi francosko predmestje Montreala. kjer ju je pozdravilo 85.OHO francoskih otrok. Angleški kraljevski par se je vpisal v občinsko zlatn kniigo. ter obiskal tudi spomenik ustanovitelja Montreala. Zvečer je prisostvoval slavnostni večerji, ki jo je priredila montrealska občina, nato pa je odpotoval v Otta\vo. kamor je prispel danes ob 11 dopoldne po krajevnem času. V Ottavvi ostane dva dni. Ob tej pvriliki bodo v Otta\vi velike slavnosti. Zbralo se je toliko ljudstva, da tega dozdaj še ne pomnijo. Glavno mesto Kanade je slavnostno in razkošno razsvetljeno. Severne države in Nemčija BERLIN, 19. maja. e. DNB objavlja naslednji komunike: V smislu izjav*, ki jih je dal kancelar Hitler 28. aprila v rajhu o pripravljenosti Nemčije, da sklene pogodbe o nenapadanju, so se vodila pogajanja med vlado rajha, Latvijo. Estonsko, Dansko, Švedsko, Norveško in Finsko o sklenitvi teh pogodb. Pogajanja z Estonsko in Latvijo so tik pred zaključkom. Z Dansko je dosežen v načelu sporazum o skorajšnji zaključitvi vzajemne pogodbe o nenapadanju. Švedska in norveška vlada sta ponovno izjavili nemški vladi, da se njuni državi ne čutita ogrožene s strani Nemčije in da vztrajata na stališču nevtralnosti, integritete in neodvisnosti, in zaradi tega ne nameravata sklepati z nobeno državo pogodbe o nenapadanju. Potemtakem ne srna trata, da je potreben kakršenkoli sporazum te vrste in sta soglasno z vlado rajha sklenili, da opustita nadaljnjo proučevanje tega načrta, ali kakršnakoli pogajanja v tej smeri. Pogajanja s Finsko so dovedla do istega rezultata. Velike poplave na Holandskem AMSTERDAM, 19. maja. AA. Havas: Iz Gepanga na otoku Timoru poročajo, o velikih poplavah. Utonilo je več sto prebivalcev ter veliko živine. Več vasi je popolnoma uničenih. Skoda se ceni na preko 2 milijona holandskih goldinarjev. Parada v Madridu MADRID, 19. maja. A A. Havas: Slavnosti triumfalne vojaške parade so se včeraj začele ter bodo trajale 2 dni. Snoči so na vseh vrhovih v okolici Madrida goreli kresovi. Danes dopoldne je bila v prisotnosti predstavnikov vojaških, cerkvenih in diplomatskih krogov vršila velika vojna parada, katere se je udeležilo 200.000 vojakov. Cerkvene slavnosti se bodo obavile jutri dopoldne, diplomatske pa jutri popoldne. Anglija zaenkrat ne bo dala Španiji posojila London. 19. maja. br. Več poslancev spodnje zbornice je zaprosilo zakladnega ministra Simona za pojasnilo, ali res mislijo nekatere angleške banke dati Španiji posojilo. Zakladni minister Simon j« izjavil, da mu ni znano, da bi Španija izrazila željo po najetju posojila v Angliji-Razen tega smatra angleška vlada spričo sedanjega mednarodnega položaja, da bi ne bilo umestno, dati Španiji kako večje posojilo. Sidor — slovaSki posla-nik pri Vatikanu BRATISLAVA, 19. maja. A A. Havas: Slovaška vlada je prosila agrema za bivšega predsednika vlade Karla Sidorja za slovaškega poslanika pri sv. stolici. Borzna poročila. Curih, 19u maja. Beograd 10, Pariz 11.785, London 20.825, New York 444.875, Bruselj 75.75, Milan 23.40, Amsterdam 238.65, Ber. lin 178.50, Praga 15.20, Varšava 83.50, Sofija 540, Bukarešta 3.25, Inserirajte v n9L Navoe***! Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, petek, 19. maja 1939. 20 let nacionalu ega dela ob Lep jubilej društva „Jadran44 — Skrb za nacionalno kulturo, pa tudi Maribor, 19. maja. V nedeljo 21. t m. bo praznovalo širom naše severne meje znano društvo »Ja-dranc 20 letnico svojega uspešnega nacionalnega dela, ki je bilo opravljeno v prid naše narodne skupnosti. Dvajset let je minilo od dneva ustanovitve društva, ki je s svojim nenehnim in vedno požrtvovalnim delom dalo našemu narodnemu izživljanju tu ob meji še prav poseben pečat. Ustanovitelji društva, ki jih je usoda prevratnih dni zanesla v Maribor, se niso strašili ne truda in ne zaprek. Požrtvovalni in preizkušeni narodni borci so takrat postavili zdrave in solidne temelje današnje društvene stavbe, katere razvoj je bil zlasti v začetni dobi povezan z velikimi težkočami ter z vsemi tedanjimi prilikami naše severne meje. Delovanje »Jadrana«, ki je bilo že od nekdaj usmerjeno predvsem v narodno-obrambnem pravcu, ni pri izvrševanju te vzvišene naloge zanemarjalo ne propagandnega, ne socialnega in ne pevsko kulturnega poslanstva ob naši meji. Prvi slovenski pevski zbor, ki se je z našo prelepo domačo pesmijo oddolžil spominu Viteškega kralja Aleksandra na njegovem grobu na Oplencu, je s svojim delom zapustil vidne sledove na vseh toriščih, kjer je šlo za našo narodno stvar. Ni ga kraja ob vsej naši severni meji od najskrajnejše prekmurske točke Lendave preko Gornje Radgone in Apač do St. Ilja. kamor bi ne bila še zanesena naša lepa narodna pesem, odpeta iz grl naših vrlih Jadra-novcev. Ko govorimo o socialni skrbi za naše emigrante, ne smemo prezreti dejstva, da je uprav iz vrst Jadranovcev izšla pobuda za čim uspešnejšo in čim izdatnejšo pomoč. Društvo Jadran je že od nekdaj posvečalo našim zamejnim problemom svojo največjo pažnjo. Prav posebne zasluge za uspehe na tem kakor tudi na vseh ostalih toriščih gredo v precejšnji meri na račun naših nacionalno neustrašnih Jadranovcev. Jadran je že od svoje ustanovitve sem posečal vse nacionalne prireditve ta- ko, da m bilo pomembnejšega slavja, manifestacije ali nastopa, kjer bi Jadranovcev ne bilo. Jadran o v pevski zbor, ki je hrbtenica društva, se rekrutira povečini iz vrst naših malih ljudi, ki jim življenje ne sipa rož na njihovo življenjsko pot. S težkim delom si služijo svoj vsakdanji kruh za sebe in svoje in ob tem skromnem kruhu prepevajo iz ljubezni do svojega rodu in iz ljubezni do vsega, kar nas druži. Med člani Jadrana je visoko razvit čut družabnosti in narodne povezanosti. Ustanovitelji »Jadrana« so bili po veliki večini nižji državni uslužbenci, ki so zlasti ob prevratnih dneh vneto sodelovali pri vseh nacionalnih osvobodilnih akcijah našega pokojnega generala Maistra, S strtim doni ot ožjem po rodni zemlji in prepojeni z neugasno ljubeznijo do naše mlade države so sledili zgledu svojih velikih narodnih borcev pok. dr Otokarja Ribara, Vilfana, Slavika ter Čoka in mnogih drugih. Razveseljivo je dejstvo, da so se danes oklenili društva tudi domačini in je na ta način ustvarjeno prisrčno sožitje med obojimi. Iz tega sožitja raste danes ideološka povezanost med domačimi in Primorci v naši skupni borbi za naše skupne nacionalne ideale. Nekateri člani pevci sodelujejo pri društvu že 20 let. Dotok primorske in domače mladine je dal društvu zlasti v zadnjih letih novega poleta, tako da lahko trdimo, da praznuje društvo svoj jubilej v polnem razmahu in živahnem elanu, ki mu ga vedno znova vliva naša nadebudna mladina. Podčrtati moramo, da al društvo p°~ maga izključno z lastnimi sredstvi, ker v vseh 20 letih ni prejelo nobene podpore izvzemši onih, ki so jih darovali nekateri posamezniki. Vso društveno razvojno dobo spremljajo številne kulturne prireditve, predavanja, izleti, nastopi ter razne družabne prireditve. V zadnjih letih se je pevski zbor posvetil gojitvi naše umetne pesmi In žanje tudi na tem polju naravnost zavidlji- ve uspehe. Jubilejni koncert bo prava revija pevskega dela saj nam bo pokazal ves razvoj in višino dosežena stopnje naše pevske kulture. Jadranovcev pa ne najdemo samo ob veselih, temveč tudi ob žalostnih in pretresljivih dogodkih. Rekli bi, da je za »Jadran« značilno, da se udeležuje pogrebov vseh svojih članov ter drugih zaslužnih narodnih delavcev. Njegova pesem prihaja tudi tu do izraza in tem bolj takrat, ko legajo v grob oni, ki jih je usoda odtrgala od rodne grude. Kot dokaz, kako daleč sega vpliv in delo »Jadrana«, naj navedemo okolnost, da so mnogi naši ljudje nakupili posestva ob meji s posredovanjem društva »Jadran«. Danes imamo na primer že okrog 400 vzornih in narodno zavednih posestnikov, naseljenih tu na robu naše lepe Jugoslavije. Z naravnost občudovanja vredno pridnostjo in žilavostjo so se ti ljudje zakopali v našo sveto obmejno grudo. Niti nacionalnega poslanstva segajo tedaj tudi na narodno gospodarsko področje. Mnogo izobraženstva je že šlo skozi Članske vrste našega Jadrana. Vsi, ki so kdajkoli delovali v društvu, so ostali še danes prežeti nacionalnega duha in ljubezni do naše pesmi. Povsod, kamorkoli jih je zanesla življenjska pot, nadaljujejo še danes svoje nacionalno poslanstvo. Koliko jih je, ki so bili v prejšnjih letih člani »Jadrana« in ki so danes hrbtenica drugih pevskih društev. Ako resu mi ramo vse delo naših Jadranovcev v teh 20 letih, moramo po objektivni presoji priznati našemu obmejnemu društvu »Jadran« vodilno vlogo tako v pevskem kakor tudi v narodnoobrambnem pogledu. Naša nacionalna javnost naj vpo-števa ta jubilej skromnih in tihih, a tembolj vztrajnih nacionalnih delavcev, ki vrše tu ob meji nesebično svojo vzvišeno narodno in pevsko poslanstvo. Društvu »Jadran« čestitamo na doseženih uspehih in mu želimo še večjega razmaha v nadaljnji njegovi razvojni dobi. Bila je obsojena na 3 mesece strogega zapora. — 6oforsK» ftoia. Redna predavanja Jugoslovanskega Ton ring kluba se začno 17. maja ob 9. zjutraj v dvorani hotela Slon. Reflektanti se morejo še vedno prijaviti. Četrti koncert Glasbene Matice Ob 20 letnici Glasbene Malice v Mariboru — Prodoren uspeh Dvorakovih »Slovanskih plesov44 Maribor. 18. maja V okviru proslavnrh koncertnih prireditev ob 20letnici tukajšnje Glasbene matice je bil snoči v nabito polm dvorani Sokolskoga doma simfoničn* koncert matičnega orkestra, pomnoženega s vojaškimi godbeniki. Orkester je izvajal pod vodstvom vojaškega kapelnika kapetana g. JiranJca znamenite Dvofakove »Slovanske plese*, ki so s svojo toplo melodioznost j o zbudili navdušenje občinstva, ki je izvajajočim toplo in viharno vzklikalo. Dirigent kapetan g. Ji-ranek je prejel v znak posebnega priznanja lepe lovorjeva venca in krasen šopek. Koncert je nudil prvovrsten umetniški užitek in je v mariborskem glasbenem občin- stvu znova zbudil navdušenje za veličastne slovanske skladbe in zanimanje za koncertne prireditve vobče. Med številnim občinstvom, ki je popolnoma zasedlo dvorano in galerije, smo opazili zlasti številne člane tukajšnje JĆ ligo ter Češkega kluba. Koncert pa so rjočas'ili s svojo navzočnostjo tudi odlični predstavniki mariborskega javnega itvl jenja z mestnim poveljnikom generalom C. Stanojlovi-ćem. Navdušenje občinstva se j« proti koncu vse bolj stopnjevalo to Jr dosegle svarj višek ob zaključku Dvofakovfh »Slovanskih plesov«, ko je vsa dvorana z navdusen.esj in svetlim zanosom odpela vseslovanske himno »Hej Slovanic. Slovesna otvoritev strelske sezone Okoli SOO ljudi na radvanjskem strelišču — Lep odziv Maribor, 18. maja Mariborski in okoliški strelci ter nacionalisti so danes na slovesen način ot var j ali letošnjo strelsko sezono na vojaškem strelišču rva Radvanju. Množica se jih je zbrala n« Trgu svobode, odkoder so potem z vojaško godbo na čelu odkorakali v krasni povorki na radvanjsko strelišče, kjer se je zbralo ob tej priliki okoli 800 ljudi, med njimi pretežno mladina. Ob prihodu mastnega poveljnika generala Č. Stanojloviča, poveimika mariborskega vojnega okrožja polkovnika Radovanoviča, poveljnika 32. topniškega polka polkovnika P. Kilerja, mestnega garnizonarja podpolkovnika Maslaca ter poveljnika tukajšnje šole za rezervne častnike podpolkovnika Gaščića je naslovil predsednik mariborske strelske družine g. Stergar na zbrane i odličnike in strelce fcople pozdravne besede. V svojem nagovoru je omenil tudi navzoče predstavnike mariborskih nacionalnih društev, ki so hoteli vtisniti današnjemu strelskemu slavju s svojo navzočnostjo poseben poudarek. V zanosnih besedah je zatem spregovori mestni poveljnik general Č. Stanojl jvie, hi je izrazil svoje veselje nad tem. da je zlasti mladina zbrana pri tej slavnosti v tako lepem in velikem številu. Nato je odsvirala vojaška godba h„mno in je sledilo streljanje na spominske te*ee. Prvi strel je oddal general C. Stanojlovič, nakar so streljali v spominsko tarčo zastopniki posameznih društev ter korporacij. S tem je bila oficielna otvoritvena svečanost zaključena in je slsedilo splošno streljanje, ki je trajalo ves dan. 1300 razočaranih Mariborčanov na Rapidovem igrišču Prlž! ft 3i uga garnitura Gradjanskega — ISSK Maribor je zmagal s J s O Maribor, 18. maja. Po večletnem presledku je gostoval danes v Mariboru zagrebški Gradjanski, ki je na Rapidovem igrišču odigral prijateljsko tekmo s prvakom LNP — ISSK Mariborom Zanimanje za nastop Zagrebčanov je bilo v Mariboru izredno veliko, saj se je zbralo na igrišču okoli 1300 gledalcev, kar je za mariborske razmere izredno lepo število. Menda vsi gledalci so pričakovali, da bodo gledali ligaško moštvo Gradjanskega, kakor so nekateri listi napovedovali v časopisni reklami. Toda gledalci so bili zelo razočarani, ko so pri nastopu moštva Gradjanskega zaman iskali znane veličine liginega moštva. Mesto njih so nastopili namreč mlajši igralci, ki so bili pomešani z nekaterimi starejšimi, ki so svojčas igrali v prvem teamu. Radi tega smo slišali marsikatero pikro opazko na račun gostov in prirediteljev ter je skoraj verjetno, da prihodnjič gledalci ne bodo več prišli v tako lepem številu, ako se bo to še enkrat pripetilo. Tudi se nam zdi, da je bila vstopnina za današnjo tekmo, ko vendar ni. nastopilo ligaško moštvo, malce previsoka in bo treba v bodoče tudi temu posvečati večjo pažnjo. ISSK MARIBOR : GRADJANSKI 3:0(3:2) Maribor si je danes zmago prav gotovo zaslužil, saj so bili Mariborčani ne samo boljši nasprotnik, marveč so igrali s tako velikim elanom, da bi najbrže moral kloniti tudi drugačen nasprotnik, kakor je bil današnji Gradjanski. Enajstorica je bila lepo povezana. V njej ni bilo slabe točke. Zlasti napad je vzorno zaigral in tudi, za spremembo, mnogo streljal. Poudariti moramo tudi, da bi bil rezultat gotovo še prepričevalnejši, ako ne bi imel zagrebški vratar izredne sreče ter branil skoraj neverjetne napade. Ostale moči, ki so igrale danes v moštvu Gradjanskega, so predstav ljali precej rutinirani igralci, ki se jim Jr videlo, da imajo dobro šolo. Podajanje j- bilo na trenutke naravnost vzorno. Strel* I ci pa niso. Mučen vtis je napravilo dejstvo, da so gostje pričeli v drugem polčasu startati na moža, skušajoč zabrisati s tem nadmoč domače ena j stori ce, ki je vedno znova ogrožala nasprotnikova vrata. Gostje menda niso navajeni izgubljati tekme v kakem provincijskem mestu. Zaradi tega jim današnji poraz menda ni šel v račun. To smo zlasti opazili v drugem polčasu. V ostalem je bila današnja tekma napeta in je sličila borbi za točke. Mariborčani so skoraj ves čas tekme bili v premoči in je zmaga tudi po poteku Igre zaslužena. Sodil je g. Konic, ki je bil gotovo objektiven, toda gostje z njegovim sojenjem niso bili vselej zadovoljni, pravtako tudi ne del občinstva. Naše čitatelje bo gotovo tudi zanimalo, kdo je zastopal barve Gradjanskega. To so: Urh, Suorina, Jurki, Drvodelič, Za-gorščak, Znika, Zajec, Postaj, Reis, Tru-ski in Ribič, imena torej, k! jih nismo videli v postavi liginega moštva Gradjanskega. S senzacijo se je končala tudi predtek- ma in je rezultat SK ŽELEZNIČAR : SK HERMES 4:0 (1:0) Današnja tekma je bila sares lena » fair, kakršnih si še mnogo želimo. Železničarji pa so tudi danes zaigrali, da Jih je bilo vredno gledati. Moštvo se je borilo prav za prav le z nasprotnim vratarjem, ki se mu imajo gostje zahvaliti, da ni bil debakl še večji. Hermežani so ves čas tekme igrali popolnoma podrejeno vlogo in bi si zaslužili dvoštevilčni rezultat, takšno premoč so namreč imeli domačini Pri Železničarju so posebno isjsjaB napadalci, ki so danes mnogo streljali. Pa tudi ožja obramba in krilska vrsta sta v polni me~ ! ri ustrezali. Sodil je g. Nemec, ki Je imel spričo^di-iniiniranosti delo. Z današnjo zmago se je SK Železničar plasiral v prihodnje kolo in bo igral v nedeljo 21. t. m. v Mariboru proti zagrebškim železničarjem, d oči m bodo finalne tekme za pokal prometnega ministra ob priliki kongresa UJNZB, ki bo prihodnji mesec v Skopi ju. SK SLAVIJ A : SK RAPID 3:0 (1:0) Slavija si je zmago pošteno zaslužila, saj se je vidno potrudila in zaigrala z veliko požrtvovalnostjo. Rapid je imel danes zelo slab dan in so zlasti napadalci zastreljali še tako sigurne prilike. Sodil je g. Jančič v splošno zadovoljstvo. Na stadionu ob Tržaški cesti je bila v zgodnjih popoldanskih urah prva izločilna tekma za pokal prometnega ministra. Za to tekmo je bilo zanimanje precej neznatno. Na igrišču je bilo jedva 100 ljudi. SK Železničar je meril svoje moči z ljubljanskim Hermesom Rezultat tekme je Vlomilec z burno preteklostjo Maribor 18. maja Poročali smo že o aretaciji Josipa Meix-lerja, ki so ga aretirali, ker je osumljen številnih vlomov, ki ao se ponavljali v zadnjem času v Mariboru. Me ix le rja še zmerom zaslišujejo. Njegovo življenje je precej zanimivo, saj se je pokazalo, da je sodeloval pri znanem prevratu Bele Kuna na Madžarskem, kjer mu je pripadala baje precej važna vloga. Ko pa je na Madžarskem zmagala reakcija in pregnala Belo Kuna, je prispel Meixler pred vojno aotflSce, ki ga je obsodilo na smrt. Meix-lerju pa ae je posrečilo, da se je rešil s pobegom pred justifikacijo. Pribežal je v Jugoslavijo, kjer se je nadaljevalo njego, vo pestro življenje. Kakor znano, je bil Meixler pred vojno član tukajšnjega nemškega gledališča. Med zasneevanjem se bodo morebiti ra-zodele še druge zanimivosti iz njegove burne preteklosti. Iz Morske Sobote proračunskem leta 1989-40 so odobrena naslednja dela areakega cestnega odbora* Most čez reko Krko pri šalovcih z delno preložitvijo banovinske ceste zaradi izravnave Iste. Stroški so predvideni na 340 tisoč din. Predvidena je tudi gradnja novega mostu čez Lendavo v Pertoči. Stroški so predvideni na 90-000 din. Poleg tega bodo se zgrajeni na cestah manjši že-lezobetonsld mostrvi. _ Sokolska tombola* Ena največjih tombol v Pirekmurju je sokolska, tombola v Murski Soboti ki bo na Tetovo, 18. junija. Glavni dobitek bo motorno kolo, poleg tega se je več glavnih dobitkov, ki predstavljajo lepo vrednost. _ Imenovanje; Za uradnega tolmača madžarskega m nemškega jezika je bil imenovan g. Matija Bantt, uracaMk pri OSj^Bzd upravi. — Tečaj. Tečaj za Čevljarsko in krojaško prikrojevanje, in lončarsko Obrt M bo vršil, kakor Smo že poročali, v Murski Soboti. Priredi ga banska uprava na prošnjo Združenja obrtnikov v Murski Soboti. Tečaja se lahko udeleže tudi pomočniki. Prijave se sprejemajo vsak dan od 10. do 12. ure pri Združenju obrtnikov v Murski Soboti. _ Vaje pevskega zb°m. Vaje meddru- Stvenega pevskega abora bodo vsak ponedeljek za ženski zbor, v torek za moški zbor, v petek pa za mešan zbor, vedno ob 90. ur) t narodni soU. — Dela prt TTgovsSem domu. Dela pri gradnji novega Trgovskega doma lepo napredujejo m kaže, da bodo do določenega roka gotova, to je do 18. junija, ko b> glavna sfcpg«B» Zven trgovskih združenj ikavske banovine. Takrat se bo vr-Sila tudi slovesna otvoritev doma, «vAir že danes opozarjamo tigovstvo in nJemu naklonjeno občinstvo. — S potko ae Je postavila. Pred okrožnim nransTmn ae je morata zagovarjati poeestnlca Ana Zrinjski is Murska Sobote. 8 svojim soseduni Je bala radi njegovih kokosi v stalnem prepiru, Kokožt so bfle V tato razburilo, da J^7*£ moževo pusa je da > Iz Ptuja — Prvi Koncert prujsKe mestne godbe se je vršil na prazn k v mestnem parku. Občinstvo si Želi, da bi se ti koncerti redno vršili vsaj dvakrat na teden, enkrat med tednom zvečer in enkrat v nedeljo dopoldne. Upamo, da bo uprava mestne godbe upoštevala želje občinstva. — Glasbena Matica v Ptuju je priredila v torek svoj instrumentalni in vokalni koncert v dvorani Glasbene Matice. Koncert je bil zelo dobro obiskan, za svoj izbrani spored pa so prireditelji želi teplo zahvalo občinstva. Gdč. Mara Kabaj in Marica Jošt pa sta prejeli lep šopek cvetic. Zelo je ugajala Aida. ki jo je igral salonski orkester pod vodstvom g- B. Ce-hovina Kakor smo izvedeli, bo Glasbena Matica z istim sporedom v kratkem gostovala v Beogradu. — Osmosolci so zaključili šolsko let«. V ponedeljek so osmožolci z veliko slovesnostjo zaključili sveje šolsko leto. Od gimnazijskega poslopja so v sprevodu odšli prepevajoč skozi mesto, nato pa so se odpeljali na ekskurzijo v Beograd in na Oplenac. Tragična smrt dveh obupancev Zaradi za pravdan ega premoženja in zaradi zo din pod vlak Maribor, 18. maja Blizu Wellejeve gostilne v Košakih so davi spet našli razmesarjeno moško truplo. Bilo je to okoli treh zjutraj. Truplo je bilo strahovito zmrcvarjeno. Na tračnicah so ležali kosi mesa in drobovja, ki jih je vlak vlekel več sto metrov daleč. Glava je bila strahotno zrnrcvarjena. posamezni udi pa so se držali na truplu le potom obleke. Pri mrtvecu so našli razne dokumente, iz katerih je bilo razvidno, da gre za 56 letnega, bivšega posestnika Ivana Hajnška iz Pristave v šmarskem srezu, ki se je v zadnjem času preživljal kot mešetar. Na podlagi raznih odvetniških pisem, ki so jih našli pri mrtvecu, je razbrati, da se je Hajnšek mnogo pravdal, tako da je izgubil vse premoženje in se je v zadnjem Času le težko preživljal. V obupu nad življenjem je šel končno prostovoljno v smrt in se je vrgel pod dunajski brzi vlak, ki prihaja v Maribor okoli pol 3. zjutraj. Poslovilnih pisem niso našli pri mrtvecu, pač pa so nekatere priče izpovedale, da so videli Hajnška že včeraj popoldne na tračnicah pri Wellejevi gostilni, kjer je najbrž čakal na ugodno priliko, da napravi konec svojemu življenju. Truplo Ivana Hajnška so pre- peljali v mrtvašnico na pob reške m pokopališču. Četrt ure po najdbi Hajnškovega trupla pa je bil policijski zdravnik dr. Zorjan spet poklican, da ugotovi smrt drugega obupan, ca. Službujoči kretnik je našel namreč na železniški progi med prelazom na Tržaški cesti in magdalenskim parkom moško truplo, ki je bilo brez glave in strahovito razmesarjeno. Policijska komisija je ugotovila, da je mrtvec 18-letni delavec Anton Pliberšek, ki je stanoval v 2ičkem prehodu in ki je bil zaposlen pri neki mariborski mlekarni. Pri mrtvecu so našli neko poslovilno pismo, v katerem pravi pokojni Pliberšek, da je šel v smrt, ker ni dobil 70 din, ki jih je nujno potreboval. Zadevne poizvedbe so dognale, da je izročil sinoči gospodar Pliberšku 50 din predujma, dočim je zares zahteval 70 din. Radi tistih 20 din se je torej Pliberšek vrgel pod vlak in napravil konec svojemu življenju. Značilno je, da se je 100 m daleč od mesta, kjer so našli Pliberška, pred par tedni vrgla pod vlak Pliberškova sestra, ki je, kakor smo svoj čas poročali, šla v smrt radi nesrečne ljubezni. Tudi Pliber-škovo truplo so prepeljali v mrtvašnico na mestnem pokopališču na Pobrežje. Mariborske in okoliške novice — Mrtvaški zvon. V Ferkovt 14 j« preminil železniški upokojenec Josip Dol* star 63 let. Žalujočim naše globoko sožaljef — Na Matiborskem otoku je bilo včeraj spričo lepega vremena zelo živahno. V letošnji sezoni še ni bilo v kopališču toliko navdušenih kopalcev ter kopalk. — Maribor se bori proti jedki. Za borbo proti največji morilki našega naroda Maribor silno mnogo žrtvuje, o čemer priča vneto, uspešno in vzorno delovanje Pro-tiruberkulozne lige v Mariboru, ki bo tudi leto* organizirala protituberkulozni teden. Da se ta teden Čim uspešneje organizira in pripravi, bo danes ob 18. v konferenčni sobi OUZD posebna anketa društvenih predstavnikov, ki na i razpravlja e čim učinkovitejši izvedbi p roti tuberkuloznega tedna, ki bo v začetku junija — Z lepim uspehom se lahko ponaša Podmladek Rdečega križa, pod katerega okriljem je bil včeraj dopoldne ▼ mestnem parku mladinski koncert. Številno občinstvo je dajalo navdušeno priznanje našim mladim harmonikarjem ter obema mladinskima zboroma TI. dekliške kn I. deške meščanske šole. Čisti dobiček gre v prid posebnega sklada za revno učence in učenke. — Iz davčne službe V 8 skupino sta napredovala H. Rebula iz Maribora in M. Banič iz Murske Sobote. — Avtobus na Pohorje bo vozil od 18. maja naprej vsako nedeljo irevi ob 20. bo v veliki dvorani Narodnega doma sklepni nastop gojencev glasbene šole »Dra ve<. — Jutri ob 20. bo pri Povodniku redni letni občni zbor društva stanovanjskih na. jemnikov. — Novi skladbi sta poklonila »JadraniK ob 20-letnici prof. K. Pahor (»Jutro«) in prof. U. Vrabec (»Vera«). — Iz Studencev. Jutri uprizorijo v režiji g. Lintnerja v Studencih zabavno burko v treh dejanjih »španska muha«. Predstava bo v Gasilskem domu. — Sokol Maribor I poziva in prosi vse, ki posedujejo narodne noše, da se udeležijo v nedeljo 2 L t, m. proslave 10-letnice društva in razvitja društvenega naraščaj-niškega prapora. Zbor za povorko ob 14. v Jezdarski ulici. Počastimo slavje naše vrle Pivkove sokolske družine, ki naj se pretvori v močno manifestacijo vsega nacionalnega Maribora. Repertoar Narod, gledališča v Mariboru. Petek, 19. maja: Zaprto. — V*© ju naški zlet v Sofiji od 8. julija do 12. julija. Sokolska župa Maribor sporoča sledeče: 1. Na zlet lahko potujejo samo oni. ki so že šest mesecev člani 2. Naraščaj lahko potuje zraven. 3. Udeleženci morajo imeti slavnostne kroje, narodne nose niso dopustne. 4. Oni, ki še niso prekoračili 26. leta, morajo nastopiti s prostimi vajami 5. Stroški za vožnjo tja in nazaj, prehrana, stanovanje in potni list, znašajo okoli din 600. 6. Takoj se prijavite svojim društvom- 7. Na zamudnike se ne bode oziralo. Kdor se ne bo pravočasno prijavil pri svojem društvu, ne bo mogel potovati Zdravo! — Drobne vesti. Iz avtomobila podrav-natelja tukajšnje Spodnještajerske posojilnice g. Rudolfa Dos tala so ukradli nov plašč. Policija poizveduje aa storilci — Po nesrečnem naključju se je obstrelil z lovsko puško v desno nogo trgovski pomočnik Milan Saveli iz Orne pri Prevaljah. Zatekel se je v bolnico. 20-letna Ema Pregl, ki stanuje na Kralja Petra trgu P. je padla tako nesrečno s kolesa, da si je pri padcu zlomila desnico. 33-letnega hlapca Oskarja Heriča iz Marenberga pa je brcnil konj s tako silo v obraz, da mu je razbil čelju«t ter izbil več zob. Tudi Pre- ■ glovo in Heriča so odpremili v bolnico. — Trgovskemu nastavijencu Reinholdu Jegli-ču iz Cankarjeve ulice 14 so ukradli iz hi. I šne veze kolo znamke »Stadion« z evid. Št. 2—22522. — S sekiro v rokah je vdrl v stanovanje pomožnega delavca Antona Mesarica v Miklošičevi ulici njeg-ov sosed Henrik L, ki ga je pa Mesaric se pravočasno »razorožil« s tem, da mu je vzel sekiro. Henrik L. pa je nato navalil na Mesaric* s pestmi, nastala je rabuka, a katero St sedaj r- ca r^ttcjje^