gospodarske, obrtniške in narodn.. Izhajajo vsako sređo po celi poli. Veljajo v tiskarnicijemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr. pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. » Ljubljani sredo septembra 1869. Gospodarske stvari. Tako se glasé besede, s kterimi je deželni odbor kranjski priporočal gori imenovani „Navod". Haj bode gozde (boršte) naše djalo boljši slan? god Će člověk ne vidi samo pri nas, temuc „Te bukvice obsegajo v začetku poduk zastran odveze gozdnih servitut (služnosti), v drugem oddelku popis vseh gozdnih dreves; potem poduk zastran dre-tudi dru- vesne reje rabe lesá, na dalje poduk zarad primer- } kako se gozdom godi y kako pada les pod neusmiljeno sekiro, kakor da bi koruza bil ali nica njete pše- nega časa sekanja, zarad naprave živih mej , potem poduk, kako se imajo odrediti na vrtu ali blizo his kupe , ki se vsako leto sejete in vsako leto dozoreli ža-, smiliti se mu mora tako gospodarstvo. Ni tedaj čuda, da imamo po časnikih svétov na mlada gozdna drevesca za sadišča, naposled poduk pri- } kako bi se odvrnil pogin gozdov ; da em ho- čejo vsako drevce pod policijo djati, drugi vse s postavami v red spraviti. Pa saj se gozdnih postav nikoli in nikjer ni manjkalo, in logarjev (borštnarjev) tudi dobljenja nastilja itd. Te bukvice dokazujejo dostojno tudi, kako se prihrani lahko mnogo lesa, kako daleč je primerno v gozdu živino pasti in še več druzega; ob kratkem se sme reči, da imajo te bukvice na 43 stranéh toliko poducnega in koristnega, da se vsakemu mlađemu in starému gospodarju prav gorko priporo- ne. In vendar kako nemilo se je godilo gozdom! čajo. Toraj bilo bi dobro, da bi se te bukvice pri vsa- Po naših mislih je troje krivo, da se slaba godi gozdom. To troje naj se odpravi, pa bodo gozdi srečni. Prvo je: rešite brž služnost (servitute) gozdov! Dokler ima gozd dva lastnika, seka eden bolj kot drugi v gozdu; vsak si misli, kar zdaj dobim, to je moje. Pod sekiro dvojnih lastnikov ni pričakovati milosti borštom. kem gospodarstvu pridno rabile, da bi se jih vsak kme tovalec pridno učil, ker gotovo bode potem vsak, kteri se je po tem poduku ravnal, velik dobiček od njih imel. Te bukvice, ktere so v resnici zlatega denarja vredne, dobivajo se po prav nizki ceni za 12 novih kraj-carjev, ali v Egerčini tiskarnici v Ljubljani ali pa Drugo je: revščina kmeto válce v y žalibog, da je veliko tacih gospodarjev, ki skor nima kaj druzega, s čemur bi si svoje potrebe poravnal, davek plačal, kakor tudi pri deželnem odboru. Županom in odbornikom se tedaj posebno naroča, da si omislijo bukvice za lastno rabo, in da spodbadajo tudi druge kmetiške posestnike, u,™a še kaj lesá. Kmetijstvo je zlezlo v siromaštvo siromaštvo „kola lomi" 9 m da si jih kupijo Dragi gospodarji! berite potem še besede je gosp. pisatelj sam postavil na Tretje pa je: premalo vednosti v gozdnem Glasijo se tako-le: , ki jih svojim brkvicam. gospodarstvu. Se je v našem cesarstvu mislilo na to, da bi se ljudstvu bil dajal poduk v gozdarstvu? 99 Zadnji čas je, da slovenski kmetje jenjajo tako neusmiljeno pokončavati gozdove, ktere dobivajo za od- se poprimejo z umnim Koliko neki je bilo šol za to? V Maria-Brunu poleg škodovanje svojih gozdnih pravic, in da Dunaja je sicer že davno ustanovljena gozdarska šola, umnega gospodarstva svojih gozdov; kajti 1 ta je^ bila skor edina, in kdo je hodil v to šolo? gospodarstvom in oskrbovanjem prihranili se bodo lepi gozdovi, kteri bodo tuđi prihodnjim rodovom zadosto- J v WiAVX V VilWW y AJLX J W Xi W » W ttVIV * Malo mladenčev, ki so se hoteli izučiti za gozdarske više službe. Ljudstvu samemu se ni nikjer prilika dala učiti se umnega gozdarstva. Morebiti bode sčasoma za ta poduk v šolah bolje. vali za domače potrebe; umno gospodarstvo bode Al nekaj že zdaj imamo 9 da se lahko širi bolja obvarovalo, da se vsa lepa slovenska dežela ne spremeni v pusti kras. Kes je da niti posamesni kmetje niti cele soseske vednost med ljudstvom. Vednost pa je gotov ne morejo plačevati učenega logarja, ako nimajo po denar. Ta pomoček je gotovo dober, pa je tudi dober kup; veljá le 12 novih krajc., in to je sebno veliko gozda, res pa je tuďi, da nimamo še knjige spisane v slovenskem jeziku, iz ktere bi se naš kmet X / U li / u JL ^^ JL\J Y UUUIVV1X1 J ViJlXVU. y IM v V* WW W» „Navod, kako naj ravnaj o posamesni kmetje in cele so- podučiti mogel, kako mu je gospodariti z gozdom; seske z gozdom. Slovenskim soseskam in kmetom naj tedaj ta knjižica poduči slovenskega kmeta v prav U spisal Mavricij Scheyer, bivši nadlogar. Na svitlo dal deželni odbor kranjski. Prav resnico je govoril deželni odbor, ko je te bukvice priporočal našim soseskam. Naj ponavljajo tudi Novice" to priporočilo z živo željo, da vsak mladi in lahko umevni besedi, kako naj oskrbuje svoj gozd, da bode přiděloval iz njega dosti lesa za domačo potrebo. Ker je ta knjižica pisana zlasti za kmeta, zato sem se skrbno ogibal učenih in kmetu nerazumljivih besed. v T 4VW ij^VA v tu» ? V J ) T UU1\ lAJ 1MV11 A11 H ■■ stari kmetovalec, ki kaj gozda ima, seže po teh buk- Želim pa tudi, naj bi s tem delom pot odprla se vicah. Gotovo se jim bojo oči odprle za umno gospo- da bi se v slovenskem jeziku v prihodnje več pisalo, o darstvo, in sčasoma pridemo na bolje z gozdi našimi. gozdnih zadevah nego dozdaj, in da bi za posel spo- 280 sobni možje prav pridno to dozdaj prazno ledino obde- legaciji državnega zbora dunajskega je sicer Avstrija lovati začeli. priznana, in tù se grof Beust sme obnašati kot Avstri- Hvale vredno je, da je ljubljanska kmetijska družba jan; ali še ta delegacijska Avstrija ni enojna, ampak rožnika meseca lanskega leta sklenila, bolj pečati se komplicirana. Nemški Avstrijanci hočejo pred vsem z gozdnimi rečmi, zarad tega pa se nadjam, da se bode nemci biti, Poljaki pa hočejo biti poljski Avstrijani. tudi od te družbe to moje delo blagovoljno sprejelo, Tukaj tedaj mora grof Beust ob enem biti nemško-av- ter milostno presojevalo « Gospodarske novice. Kako se dobrota pšenice iz zrnja njenega I spoznava reči Časnik „Oekon. Fortschr." o tej zadevi zanimive pripoveduje, iz kterih povzamemo sledeče: Vsak gospodar ali trgovec, ki pšenico prodaja ali kupuje y bi pač že po vnanji podobi zrna pšenicnega strijski in poljsko-avstrijski državni kancelar, ne gledé se na druge pričujoče in nepričujoče Slovane in Ita-lijane. Na kratko rečeno: avstrijski državni kancelar moral bi biti prav političen in národen kameleon. Grof Beust si sicer na vse kriplje prizadeva to težavno rôlo igrati ; da pa nikomur ne vstreza, to mora zdaj že vedeti sam. Vtisek tedaj, kterega delegacijske razprave delajo na vnanje države, mora tedaj jako neugoden biti. Škodljiv je pa še posebno zato, ker se pruskému Bis-marku s tem prav na ljubo delà. Dá! grof Bismark si lahko vesel roke mane ter pravi: rad spoznal dobroto njeno. Večkrat se je tedaj že vpra-šalo: ali dobrota pšenic, to je, kemična sestava zrnja je v kaki zvezi z vnanjo podobo? — Na to vprašanje stati!" Mi za našo stran vendar dozdaj še nismo dobili pravega odgovora. „seme, ki sem ga seja! plodno klije; ta Ogerska-Avstrija ne more ob- upamo, da ta prav v se Zdaj pa je Wolfenstein po mnozih preiskavah iznajdel, da pšenica je bolj ali manj dobra, če ima več ali manj močca (štirke) v sebi, da pa dobrota pše- nice se ne more ceniti po tem, ali je bolj ali manj težka. Zato so Wolfensteinu veliko bolj važna vnanja znamenja y to je y oblika, barva in velikost zrna, kakor pa teža njena. Po vseh svojih skušnjah je tedaj Wolfenstein přišel pruska domišlija bode na sramoti ostala; za pričujoči hip pa ima Bismark prav. Kdor delegacijske obravnave marljivo bere, prisiljen je reči: to ne more tako obstati; te razprave peljejo v razpad. Mi tedaj pravimo: Obojne delegacije ste nasproto-vale državnemu kancelarju tako , kakor da bi bile hotele dokazati, da Avstrija ne more se vzdržati. Ce Ma- do tega: gjari le samo sebe vidijo in jim ni mar za skupno avstrijsko politiko, pa tudi za narodne pravice vseh druzih narodov ne, tedaj delajo na to, da Avstrija ne Oblika (podoba) zrna je najimenitnejše zna- bi obstala. Će Poljaki le Magjarom hočejo vse privo- menje dobrote pšenične, to je tega, da ima veliko močca (štirke) v sebi ; zato je po njegovih skušnjah tista pše- taka nica najbolja, ki ima j a j č j o podobo ima v 100 delih čez 69 delov (odstotkov) močca v sebi pšenica šciti, kar so zgrabili in še več, poleg tega pa jim ni mar za avstrij ske Nemce in druge Slovane, tedaj tudi y nasproti jih ima o kro gla pšenica le okoli 63 okroglo-podolgasta ima okoli 65 odstotkov. y in Zraven podobě je barva važna; čem bolj je rumena kakor vosek, tem bolja je; b e 1 o r u- mena ima do 66 odstotkov. 63 do 64 odstotkov y rumeno-si va 65 . Za tem pa je debelost ali drobnost zrna važno znamenje; čem de be lej a je pšenica, tem bolja je; drobná pšenica je manj vredna. oni delajo tako, da Avstrija ne bi obstala. Ce naposled nemški Avstrijanci le samo priznavajo samostojnost Magjarov in bi le samo Poljakom še kaj privoščili, vse druge narode pa si hočejo podvreči in trdovratno svojo trobijo: ,,da Avstrija je nemška dežela in mora kot taka tudi zoper voljo nenemških narodov z Nemčijo v zvezo priti", tedaj tudi nemški Avstrijanci delajo na to, da Avstrija ne bi obstala. veliko žalostjo moramo tedaj gledati nesrečno y neumnost, nesvobodno, nepravično in silno oholost Se , da še več skušinj mora to znajdbo potrditi. Ce pa jo potrdijo, bilo bi to veliko vredno za presojo dobrega semena in za kupčij o. m m dva naroda, ki sama sta po sebi y da pa tudi skupaj šteta manjšina avstrij ske države, se tako obnašata > kakor da bi v Avstriji le za to šio, da bi Nemec in Magjar bila gospoda, vsi drugi narodi pa 7 ki so Politične stvari. večina Avstrije, bi morali zadovoljni biti z drobtinicami, ki padajo z mize unih dveh narodov. To ne more biti; iz sedanjega političnega kaosa se mora roditi red, pra- Beseđa o delegacijah. Razprave delegacij se bližajoji koncu. vica Tudi nam niso nikoli bile v srce vraščene. Čujmo ¥lv,a, sprava vseh narodov, in to se lahko zgodi v federalizmu, ki je izveličavna sveta alijancija narodov avstrijskih!" o njih pravi yy viaooouo. VUjUiy, kaj ,, oživim delegacijah — tako piše v 32. zvezku Reform' í se prav očitno kaže prečudno (kuriozno) bistvo dvalizma. V dvorani ogerske delegacije deluja Ogerska-A v s trij a, v dvorani dunajskega državnega zbora pa uni dvorani mora državni Narodne stvari. Kaj slovenskim županom potreba Iz Dolenskega. M. Avstrija-Ogerska. kancelar biti ogersko - avstrijski, v tej pa avstrijsko- Ni ga menda člověka na zemlji, da ne bi potre- ogerski. Ali tudi še to dvoj stvo ne zadostuje. Ogerska- bovai nauka, in to tem več, čem več ima gospodarskih ampak Avstrija še komaj po imenu dá veljati Avstrijo. Ni ga opravkov oskrbovati. Toraj ne bilo bi od več ne enega Magjara, ki bi rekel: „jaz sem ogersk Av- živa potreba je, da bi se osnoval „županijsk časnik" v strijan", ali celó „jaz sem avstrijsk Magjar". Avstrijski slovenskem jeziku, kteri bi županom vse pravil cesar državni kancelar mora tedaj v ogerski delegaciji z dušo jim. je vcucu pucu«. j^, v*« t«^«, ^ — in telesom biti Magjar. Ta magjarska delegacija pa noče zagledala beli dan; al ona ne zadostuje sedanjemu času nič vedeti niti od Avstrije sploh, niti od nemštva in in opravkom županijskim. Nekteri bi morebiti še dobro ker poduka ima premalo, zato pa jim vedeti potreba Res je da taka knj Je uj^Avii j niu vvi livjuiotv W aul AUL UJ^iavn državni kancelar se tedaj mora varovati, da županoval slovanstva mu nikoli ali da zastopa nemške in slovanské Àvstrijane. ne uide beseda, da Avstrijo v obče voibi, vidi iuuauu v ai, pa aaau , xv^i ^uuui^w alum « zastopa tudi ni trdnega značaja, da ga vsak vetriček, če \7 i^/-» mnln A r» r* rt« r> t li rínrvlUn I O Mr rk f7ITlQ1Q si i] kako en- de- malo 77 od zgoraj piha 7 lahko zmaja. Spet drugi se 281 po nemško „unterholta", po slovensko ga je drug slovensk časnik, oskrbljen je popolnoma z vsem se ve da Tad sram, — dc ua j« »wj zega ko župan! Toraj slovenski župani! veste kaj vam povem, 7 purgelmajster" biti je vse kaj dru- česar potřebuje župan Na pričujoči Vaš dopis „Novicam", ki se pntoži w " • A F v^K/u.« — — - - ' ' ^^ f XVMÍUJ. y UA JJLLVKJ&iLp ne sramujte se svojega domačega jezika, da župani nimajo potrebnih pripomočkov, pa smo dali ki je častitljiv brat drugih slovanskih jezikov ki jih v tiskarnici Eg poprašati: kolik županov je govori najveći del svetá; zedinite se, in pišite vsi po gori naštete knjige kupilo? in žalibog! izvedeli smo in vendar samo na Kranj- , da guvuil UOj VCU1 VltX O VVIlUj ťJUUlUlvw uv , AU J^iuivv » ui j/v ^v/ii uuovvi>u J O slovensko, nemške spise pa bacnite na stran, da se vam da komaj 20 — čujte 20 v kancelijah ne bo moglo reči: kaj, samo za enega ali skem je čez 300 županij. Ni tedaj o tem napake dva bomo po slovensko pisali? Kaj bomo imeli §. 19. res samo na papirji? Ne bodite, kakor je bil tisti leni hlapec, ki mu je bil Bog talent dal, pa ga je v zemljo zakopal, ampak delajmo ž njim vsak po svoji moči, da pridobičkamo zraven še druzega. kaj Ne morem si pa > da ne bi tudi tistih gospodov enmalo okregal ? se štejejo za Slovence, trebe kramljajo nemško. a vendar tako radi in brez ki po- 7 Dostavek vredništva. Vse od konca do kraja česar potřebuje župan za opravilstva svoja, je že na-tisnjeno v slovenskem jeziku, a to ne v majhni knji- žici, ampak v jako obširni. Prva knjižica obsega ob-činsko postavo in jo razlaga obširno in prav po domače, z vsemi potrebnimi prilogami; veljá 30 krajc. Zraven te so natisnjene najpotrebniše bukve, ktere mora imeti županstvo, namreč: 1) Postava, kako je poljá va- rovati. Poselski red. Obrtnijska postava Ga- Postava, s kakimi silni red. 5) Domovinska postava stroški je zidati in trditi cerkve in farovže. 7) Postava za skladne ceste. 8) Postava, ki uči, v ktero vrsto se ima ktera cesta šteti. 9) Gozdna postava. 10) Trgovska po- stava. 11) Postava za kóšarje, to je za kramarijo po hišah raznašano. 12) Kazenski zakon. 13) Red kazenske pravde 14) Deželni red in volilni red deželnega zbora. 15) Postava za ogledovanje mesá in klavne živine. 16) Postava o pravici združevati se (napravljati društva). 17) Postava o pravici napravljati shode. — Knjiga, ki obsega teh 17 postav v lahko razumljivi slovenski besedi, šteje 40 pol m veljá gold. Dalje se natisnjeni dobé sledeči formulari za spise županijske: Imenik občánov. Volilni list. Glasoválni list. Županijski zapisnik. Vročilna knjiga. Nasprotni list. Dnevnik o rečéh, ki gredó na pošto. Dnevnik o rečéh 7 ki so prišle s pošte Dovolitve godbe s plesom. Poziv. — Zapisnik o dovolitvi godbe. Zapisnik o ženitovanj- skih zglasilih. — Ženitovanjsko zglasilo. — Domovinski list. Zapisnik o domovinskih listih. Poravnovalni zapisnik. — Poziv k poravnavam. — Blagaj ničen dnevnik. — Okrožnica osobam, skrbečim za javni red. Terjalnica. — Davčna knjižica. — Jetniški zapisnik. Oznanilo, po kterem se odborniki skličuj ej o k sejam Cisti list (blanket) za prevdarek občinskih stroškov. terjati Razdelni imenik. Izkazek . koliko se na občinskih prikladih. — Razglas dražbe, služabniku naročilo, naj gré rubit. Je Občinskemu Poročilo o dražbi. Zapisnik kaznovancev zarad gozđnega prestopka. Kaznovalna zapisnica v političnih prestopih. List za inventar. List za letni račun. Bukvice rokodelskih pomagačev Poselske bukvice. Bukvice za kó- šarje ali kramarje, ki po hišah raznašajo kramo. Spričala, da ne morejo za svojo bolezen stroškov plačati tisti ubožci, kteri so bili v bólnici. — Dopisi o zneskih, kteri se plačajo oskrbništvu farne ubožne bla- gajnice Vse to se dobi v Egerč tisk v cesar mu Ljub- na prodaj. Ce ima župan vse to v svoji pisarnici, treba kupiti za svoj denar, ampak z denar- jem občinskim, oskrblj Je m česar potřebuj v vseh zadevah županijskih, in kar mu noben časnik dati , ker časniki ne ponatiskujejo starej ih postav ne more Ako župan poleg tega še ima „Novice", ki vsako novo postavo ali celo razglasijo ali v posnetku 7 in še kak n e že mam meli, česar potřebuj emo y M LUL c* UI KJ y 1 poiskati si je treba in poslužiti si tega mam Najimenitniša slovenska narodna pesem mitič- nega zađržaja. ', Spisal Davorin Trstenjak. Slovenskih národnih pesem, v kterih bi pozvanjali mitični spomini, imamo malo, temveč pa národnih pripo-vedek, — ali kedaj bodemo našli na slovenskem Stirskem, Koroškem in Kranjskem možá, ki bi ta zaklad M. Valjavec národnih pesmah tako srečno vzdignil, kakor ga j na Medjimurskem in Hrvaškem? 77 o Trdogl 7 SV. Jurj rešečem sv. Marjeto", še so se ohranili mitični življi, in poskusil sem jih že razložiti, vendar naj ime nit niša je, ki se je našla v zapuščini prezgoda umrlega preslavnega pesnika jugoslovanskega Stanko V ktero (XI. 201 2.) Je Kočevar v „Glasniku" glasil. Hočemo, kolikor nam prostor tega lista dopušča, to prevažno pesem komentovati od strofe do strofe. . svetel, svetel grad stoji, 7 7 Pred građam so lipe tri Pred gradam so lipe tri Pod lipam zbor čestit sedi: sredi svetli gospodar V sredi svetli gospodar! Rožic zvit prime v roke In piska, — tresejo se gore > 7 Pod svitlim gradom se ima razumeti — visoko svitlo nebo, nebeški grad; — vsi miti arjanskega plemena so si visoko svetio nebo mislili kot grad ali kot zlato goro, kot stekleno goro, na kteri stoji svitel grad. Lipa je simbol drevesa sveta z onim po- ki ga ima Açvâttha (sveto figovo drevo) pri Svitji menom y JlVX ga lUi CM JLJL ^ V Cm 1/ V JLi C% Y V/tU Xl^U V KS Ui V in jesen pri germanskih Skandinavih. Indih, gospodar je vladalec nebeškega sveta bodi-si: Dažbog, Svarog ali Perun. Čestiti zbor so bogovi nebesnih prikazen — svitlobe, vedrine, mirnih in gromonosnih oblakov; ta stoluje nad deveto deželo v znamenje, da so si starodavni Slaveni devet nebeških prostorov mislili. Ta svitli gospodar zapiska v zvit rožič. Rog ni samo v starih mitih simbol obilnosti, temoč tudi glasilo groma, zato ga najdemo pri grškem Zeusu in ger- manskem Toru. nasi pesmi poznamenuje grom 7 ker po gromu „tresejo se gore", toraj je svetli gospodar vladalec nad gromom in bliskom. Prvič zapiska, saroži Prv* služabnik tu stoji. Kaj se, kaj se po svet godi? Pove nam zdaj služabnik ti! „Jez pridem iz prve dežele, V nji veseP dobri ludje V celem svetam v mir* živé." Prva dežela je tedaj nebeški prostor od zemlje do oblakov, v tem ni boja nebeških elementov, nego mirno vladanje vozduha. Drugič piska, zaroži Drug služabnik tu stoji. Kaj se, kaj se po sveť godi? Nam razloži sluga ti! 282 „Jaz pridem iz druge dežele Ker Polko nji so domá, Za vojske navajeni, Kot blisk so urni in strašni Pesoglave uganjajo Ki y • v nic eloveškega ne vedó." Jaz pridem iz četrte dežele Ker t Žele I kralj est klj une, si d parklje 'majo, s pogledam otrovaj Med saboj v strašni vojsk živé t Ko t v mrlič na tla letê Druga dežela je svetoblakov, tam je domo- četrta dežela je ledeni oblačni kraj, tu je kra vina polkonjev. Polkonji so tudi znani v ruski mi- ljestvo tic z železnimi kljuni in parklji. Mi tukaj naj tologiji , i" otř vjcjxiajv a giottiun uv/uu«un ' «viuu v^uc*fv rniiuo u giocviuj w oiiuiicvioaiu kritičnih basnoslovcih spoznani kot: „Wolkendámo- Harpyah, in v kterih je že učeni Přellac našel pravi nen, die mit ihren Feuerbránden, Felsstucken und der pomen, pisaje: die symphalischen Vôgel in Harpyen anzen sonstigen Einkleidung als eine der rohesten konnen nichts anderes bedeuten, als ein heftiges durch u ffa s sung en des G e witters anzusehen sind", Po einen dichten Hagelvon Schlossen sich entla- in se vjemajo z grškimi Kentauři po vseh demo enak mitus z grškim o stimfalskih ticah grških mitih je bil Kentaur, odzdolej človek, uouuoo wuwebi«» ^u^u. n,, xon, n.<*A tUuj zgorej konj. Slovanské basni ga predstavljajo na naša pesem sama razloloži rekši: ,,ko toča mrlič na robe: po teh ni Kentaur človek konj, marveč konj tla lete". Slovensko ljudstvo pravi, da se ptice s že od- dendes Unwetter (Griech. Myth. II. 137.) kar tudi , uu bwu ui uvunaui avuj , ixiui v vv biui xutu . uiu človek. Imé sta Welcker in Kuhn dobro razložila v leznimi kljuni in Luftstachler" od: xsvtsco, stacheln in avQct, Ko- parklji ktere točo delajo 9 velijo : G rake. *) Ime bi nekaj bilo slično grškim Graciam. reniko kent v pomenu „stacheln" so gotovo tudi Slo- Tudi v peti deželi ni še jasno nebo, kakor pesem pri- veni poznali 9 kajti pri njih cvetlica Rittersporn se poveduje: I • i • T pi 1 1 v veli: centrih ali centrig. Imamo po Slovenskem še obilo imen Centrih v ženskem spolu: Centrižica toraj najdemo v besedi_on sufiks, kakoršnega v besedi kot rig člen ud. Tudi keltščina pozna: center stimulus, 8tachel. Utegnili so se polkonji naravnost imenovati: Centrihi, Centr i g i. Tri takošne polkonje nahajamo na slovensko-rimskih spomenicah, in sicer na kamenu zidanem v cerkev sv. Janeza pri Herbersteinu blizo Videža (Weiz) kakošnih deset ur od Gradca. En polkonj iz pečevnate duple vkrade psička, dva psička še stojita v dupli. En polkonj s kíjem ubija psa kodrastega, za polkonj em, ki je psička vkradel, beži psića, tretji polkonj beži kos pečine z rokama držeč druzima na pomoc. Na spomeniku še vidiš dve jagnedi. 7t] Da tukaj nimamo pred seboj grških Kentau-rov, temoč slovenske polkonje, prepričamo se iz prestave polkonjev, ki so odzdolej konji z vsemi štirimi nogami, odzgorej pa ljudje. Tudi grški mitus ne vé nic o boji s psi ali pesoglavi. Pes je v slovanski mitologiji simbol vetra, kakor v staroindijski; simbol V petič piska zaroži, Peti služabnik tu stoji. Kaj se, kaj se po sveť godi? Razloži nam služabnik ti! Jez pridem iz pete dežele, Ker si zver' kralja drže Vsaka želi vec imet, Pa mora se za se v' strah' živet Véčanje, tulenje noč in dan Srečen komur to ni znan'. tej deželi toraj z v eri stanuj ej o 9 starih mitih ajdemo, da so tudi v oblačni svet postavili volk 9 lkodlak 9 divj t 9 m vse razdirajočega viharj in burj Tem kot simbole apoveduje ■■Thor vladar groma in bliska, burje in viharj a, Perun, Indra. Večkrat se lotijo te z veri istega svojega vla- dari m kralj 9 Peta dežela je toraj s kraj ali zastonj, on jih kroti v strahu drži t harnih lak 9 kjer je neskončno večanj tuljenje vetrovj vetra je tudi „topol trepetlika" v znamenje } da je na naši podobščini izražena ona nebeška prikazen (scene-ria), kakor grom in blisk iz oblakov, ktere simboli -zuje v mitih pečevnata gora, tirata vetrovje, burni • da Poznavcem mitologije ni treba navajati, — primer iz grške, indijske in germanske mitologije, tudi nisem hotel tukaj pisati znanstvenega pretresa, nego hotel sem samo one prijatelje, kteri med narodom živé, spodbu vihar, pesoglavi kteri nečloveško divjá, zato pesem pravi ■ V nic eloveškega ne vedó. ; V tretjič piska zaroži Tretj' služabnik tu stoji. Kaj se, kaj se po sveť godi? Jez pridem iz tretje dežele Ker domá velik' 1 u d j e, Gore Proť diti, naj pobirajo te zlate kosce, da konca ne vzamejo. Drugi del te prevažne narodne pesmi (ktera je toliko vredna kot pisana knjiga o viharnih božanstvih) kterem se popevajo mir nad gromskimi oblaci J ti b » v 9 hočem razkladati drugokrat 9 na g v b P kolk pihaj aJ in tur maj Tukaj Huj X9 jih vis se vzdignjej trele bij ej o. jdemo mitus' slovenski, podoben grškim gigantom — veletom orjašom, stramorom Tretj de- žela je toraj tudi v oblačnem gromskem svetu, in naša Vrtec lepoznanski. Prijateljici. Novela. Poleg Dragoile Jar ne viceve svobodno posnel J. Levičnik. (Dalje.) VIII. Kmalu potem, ko je Judita odšla iz sobe stopi pesem nam popisuje strašen boj gromskih velikanov, hišina va-njo divjanje hude ure — hudega viharnega vremena, ktero * „Anka, hoče isto visoko svetio nebo pokončati, ali ker je nad kogar do mene, tudi Judite ne', ako bi utegnila priti ti ostaneš v sprednji sobi, in ne pustiš ni viharnimi gromskimi oblaki neizmeren prostor, zato ga Ako bi kdo kaj prašal po meni, reci, da me boli glava doletijo gromske strele — gromski demoni, nego po- in da naj gré. * Graka sem jaz enkrat primerjal z grsko: Gor go. Primeri imena reke: Gračnica, kmetov: Gračnar itd. Pis. 283 Ljuboslava gré několikrát po sobi gori in doli, potem sede k mizi, vzame papir in pero , nasloni se na čelo, in potok vrelih solzá vlije se jej čez obličje. Kdo more li gledati ta trenutek v globino Ljubo-slavine duše — v srce njeno? Vemo, da jej je bilo srce vsikdar čisto, brez madeža; — vemo tudi to, da jej je bila duša vzvišena s krasnimi vzori, ki so zali-šali vse njeno življenje, ter povzdigovali jej duha nad malenkosti tega svetá. Al kakoršno jej je bilo zdaj srce? Kako ga je razjedal gad izdajstva? in kako se je hipoma predrugaeil svet njene živahne vmišljije? — je li se hipoma razrušilo vmišljeno biserno poslopje ljubezni, zaupnosti, udanosti in večne zvestobe, o cemur je ona tako sladko sanjala? — To je, kar trpinči našo vedoželjnost.... Obraz bled enak kamenenemu kipu, okó uprto, — niti iz unega niti iz tega ne bomo pozvedeli nič.... Evo! zdaj nekaj piše. Poglejmo, kaj piše.... piše — Juditi! Sledimo njenemu peresu! „Judita! prišla sem na sled Tvoji ljubezni.... prepričala sem se, da tudi on ljubi Tebe. Odstraniti Vama vse zapreke, oprostiti Vaju daljne hinavščine in potuh-njene hlimbe, umakniti hočem se Vama raje sama. — Znano Ti je, da sem koj prve dni, ko si se povrnila le-sem, sklenila in tudi snovala priprave, da Ti odsto-pim delež od očetove dedšine, ter naredim Te neodvisno. Pri tem sklepu ostanem tudi ta resnobni, svečani trenutek; kajti bila si mi nekdaj sestra, prijateljica.... Nocem Te vprašati, kako si mi mogla kaj tacega storiti;.... spominjam se samo svoje tete, ki so Tvojo narav bolje poznali nego j-ez.... Zadovoljiti se hočem s tem, da si vsaj Ti srečna.... Ne premišljuj in ne ubijaj si glave o moji prihodnji osodi, niti se veliko za-nj o ne brigaj, da bi si s tem morebiti ne be-gala kratke svoje sreče.... Da bode le kratka, to čuti, in ne le čuti, to tudi vidi moja duša; kajti oči, dozdaj z mreno zakrite, so se mi hipoma odprle, da mi dano je gledati svet v njegovi pravi goljufivi podobi..... Želja mojega srca pa je še vedno goreča za Tvojo srečo, ktera naj traja do smrti.... Po vej Ljubkoviču, da Vaju blagoslavljam; povej mu, da, ako more, naj smrtne ure mojega očeta pozabi — naj pozabi tudi Ljuboslave, ktera ga pa ljubiti nikdar in nikoli prene- hala ne bo.... Povej mu.... Nič vec! — — Vidva li sta me oba neusmiljeno pahnila iž svojih src, in jez Vaju vendar hočem do smrti v svojem nositi.... Da se na tak način od Vaju poslavljam in oddaljim, temu je vzrok to, da Vama želim prihraniti sram, v kterem bi mogla pobešati pred menoj oči, in sebi bolečino, s ktero bi Vaju gledati morala.... Od mene naprošeni uradniki izročili bodo Vama mojo naredbo gledé premoženja, — druzega Vama nimam več povedati. — Bog Vaj u obvaruj ! Ljuboslav a". Pišaje ta list vstala je Ljuboslava večkrat in aopet se vsedla. — Polnoči bilo je že zdavnej minulo, in Ljuboslava je še budela, premetavajoča in podpisu-joča obligacije, pobotnice in raznotere račune. Potem se za nekaj ur vleže, pa prvi svit jutranje zore izdrami jo že zopet iz kratkega nemirnega spanja. Zdajci pokliče tudi Anko, zaukaže jej, naj jej zloži pripravljeno obleko in raznotero za potovanje potrebno v vozne ker-nirje; ona sama pa pospravlja spise in pisma, jih poveže in nektere vtakne v svojo popotno torbo, druge pa položí h kraji. Anki trdo zapové, naj molčí o vsem, in ukaže kočijažu, da brž napravi kočijo za daljno pot. Vse to je bilo natihoma in skrivaj storjeno. Grajska stran, kjer je stanovala Ljuboslava, imela je poseben vhod in svoje stopnice. Judita navadno ni zgodaj vstajala, in zastran tega se Ljuboslava tudi ni bala, da bi kdo zapazil njen odhod. Anko vzame s saboj, stari ključarici pa izroči ključ od svojih stanic in naročí jej, naj pové Ljubkoviču in Juditi, da je od-potovala v opravilih, zadevajočih njeno venčanje. Kdaj se bode vrnila, ne vé; — naj pa zastran nje le brez vseh skrbi bosta. S tem sede v kočijo, in zdajci ni bilo ne glasú ne sledů več o Ljuboslavi v grajščini N-~*ski. (Dal. prih.) Mnogovrstne novice. Kako dobro se hudodelcem dandanes s;odí v záporu. Nek vojak v „Wehrzeitung" o tej stvari tako-le piše: „Ravno sedaj, ko so burne obravnave o stroških za armado avstrijsko, bodi mi dovoljeno, oči naših bralcev obrniti v zápore, kjer hudodelci prav prijetno živé pod širokimi krili tako imenovane človečnosti (hu-manitete). Pisatelj tega sestavka je, odkar se je vpe-ljalo Hye-tovo človečno načelo, imel priložnost, večkrat obiskati kaznilnico v Karthaus-u, in, ker prav blizo nje stanuje, na tanko opazovati ondotno življenje in gospodarstvo. To, kar piše, veljá sicer le o imenovani veliki kaznilnici, v kteri je sedaj 752 hudodelcev, ki so obsojeni za vec kot 10 let; vendar se sme misliti, da po tej „očetovski" osnovi brž ko ne so napravljene vse jetnišnice našega cesarstva, ker vse stojé pod istim ministrom. Kako strašne reči si domišljuje marsikdo, ko sliši ali bere, da je ta ali oni véliki hudodelnik, ropar, mo-rivec ali drug razbojnik v ječo obsojen na 20 let ali celó do smrti! Poskusimo toraj, dosmrtno ječo, kakoršna je v resnici, nasproti postaviti strašnim podobám, pod kterimi si ljudjé mislijo take zápore. „Karthaus", 3/4 ure od Jičina (Gitschin) na Ceskem, stoji v krásnem in zdravém kraji; vsak bi raji verjel, da je to grad kako vega bogatega plemenitaža, nego pa, da je bivališče 752 oseb, ki so izmeček človeštva. Svetle, visoke, prijazne sobe, zračni mostovži, široke stopnjice so v tem poslopji, po kterem hudodelniški cvet roji in se sprehaja veselo pogovarjaje se pri delu ali tudi postopaje brez delà, kakor je komu drago. Za kratek čas porogovili ta cvet večkrat na mesec in napravi kakovo rabuko. Prav ginljivo se skrbi za trebuh teh „gospodov lumpov"; daje se jim prav okusna hrana, ktera vojaka nikoli ne doletí. Sestava jedí, ki jih imajo dobivati zdravi kaznovanci, ni najmanjša skrb državnega pravdnika in hišnega oskrbnika, kajti treba je gledati na to, da dobijo, kar moč, vsaki dan kaj druzega. In vendar — kdo Jfc>i verjel! — veči del jedil zmeče se v bedenj (kiblo)! Čudne misli sprehajajo člověka, videvšega, kako se opoldne okoli kaznilnice gnjete velika množica ubožnih ljudi, kterim se dajejo ostanki, za ktere „gospodje lumpi" ne marajo. Nedavno pa se je ta živež odtegnil siromakom, in to s tem, da so se ti ostanki za živinsko krmo najemniku prodali za celih osem goldinarjev. Manj krotki so „gospodje lumpi" v Karthaus-u s kruhom; ker ga poldrugi funt na dan ne morejo snesti, zato ga v stranišče (sekrete) toliko pomečejo, da jih večkrat zamašé ž njim. In ta kruh, po posebni svoji dobroti znan v vsej okolici, je mnogo boljši od vojaškega, dá, v vrsto se sme postaviti vsakemu navadnemu domaćemu kruhu ! Zato le sèm v Karthaus, vi razbojniki, vi roparji; semkaj! semkaj ! Slava Kájeni avstrijski! — Al stran s šalo! Vse spo-štovanje jociožem človečnosti, kajti gotovo so imeli dober namen. Čast njim, kterim srce tako vroče bije za smetí človeške družbe. Tega pa gotovo niso ti možje spre-videli, da se geslo „človekoljubja" v rokah marljivih in boječih uradnikov, kiradiše kaj več storé, ako se jim ukaže „od zgoraj", raztegne tako, da je jetnišnica 284 velike hudodelnike podobnejša plačilu kakor kazni za večletna hudodelstva. Malo vojašnic je v Avstriji, v kterih bi se tako složno živelo, kakor v tej kaznilnici. Kaznilnica v Spielbergu blizo Brna, kjer je bila jetniš-nica za vélike hudodelnike, opustila se je in postala vojašnica za brnsko posádko; prejšnji njeni prebivalci pa zdaj živé v prijetnem kraji Karthauskem. Kteri vo-jaški zdravnik bi se predrznil, 60—70 bolnikom vsaki mesec zapisati po 700 bokalov pive in 1 — 11vedra vina? Zdravnik v Karthaus-u sme ne le to, temuč on veleva svojim bolnikom dajati jedila, kterih vojaški kuhar še pripraviti ne zná, Tù vidiš nakipneke, omelete, gubanice, pečenko itd.; on bolnikom zapisuje slatino (kislo vodo), mesne izleČke itd. Obleka in obutev je vjetniku in vojaku odmerjena, a vjetnik sme, kedar le hoče, oglasiti se za novo obutev, tak oglas pa vojaku ne bi naklonil stotnikove všečnosti. Lahko bi navedel še več takih stvari, toda nocem dalje plesti te neprilične primere, ampak sklenem ta sestavek s pristavkom, da mi je bil namen, le pokazati, da je še mnogo stvari, pri kterih bi se dalo veliko prihraniti, da bi se ljudstvu olajšali davki". Dopisi. Iz Dunaja 22. avg. — Včeraj popoldne nam je bilo učiteljem gospodarstvenega kurza vmerjeno nekoliko prav zeló podučljivih, in hkrati tudi zabavnih ur. Povabil nas je bil namreč g. profesor gozdarstva Fr. Grossbauer na kraj svojega delovanja, v gozdarsko šolovMaria-Brun, da bi nam ondi praktično pokazal, kar nas na Dunaj teoretično učit hodi. Slo nas je nad 80 učiteljev. Prijazno nas sprejme gosp. profesor. Najpred nam je razkazal po peterih sobah razno gozdarsko orodje, razne lesnine, modele za naprave, kako se les pèha, plávi, kako se oglje kuha itd., raz-kladal nam tudi o borovcih, kdaj se sme in kako naj se smola iz njih dobiva in mnogo druzega, kar tukaj v naglici ne morem popisati. Iz le-teh sob peljal nas je g. profesor v kemični laboratorij, kjer se gozdarski učenci (vsaki mora dovršiti pred sprejembo v to akademijo višo gimnazijo ali pa višo realko z maturo) učijo razkrojevati razne zemlje, in spoznavati potem, ktera zemlja je pripravna za rast tega ali unega lesa. Iz teh prostorov peljal nas je gosp. profesor zopet na drugo stran poslopja, kjer smo videli lesene izdelke v nepo-pisljivih podobah; vidijo se tu razni krivljeni, zrezljani, likani, stisnjeni (gepresst), strugani itd. izdelki raznih podob, tudi obrazci tako lepih in mnogovrstno sestav-ljenih parket (Bodenparquetten), da bi bil človek skoraj dvomil, ali so le naslikani ali so res iz lesnine sestav-ljeni, ako bi ne bil živih originalov videl pred seboj. Dalje smo videli tudi v ti sobi še razne barve , ki se napravljajo iz lesnine, kakor tudi razne iz lesne moke zgnjetene podobe *) itd. Vse dozdaj omenjene lesnine, ktere so razpostavljene v 6 sobah, pripravljene so za novi gozdarski muzej, za kterega se ravnokar sobe vravnavajo. Komur bo sreča, priti čez kaj let le-sem, imel bo priliko videti neverjetno mnogovrstnost lesenih stvari. Iz teh poslopij šli smo v zgornje nadstropje, kjer nam je gosp. Grossbauer, ki je šel od sobe do sobe z nami, razkazoval razne mineralije, gobe, semena, fizikalične in gozdarsko-tehnične aparate itd.; celó za-grinjala na oknih (Rolleten) so bile tu napravljene iz lesenih šibic. — Zopet v drugi sobi so se nam razka-zevale posebno dragocene priprave za mero gozdov. V *) Da se les dá tuđi mleti v moko, to spričujejo gozdi Skofje-loške grajščine, kjer gosp. Fid. Terpinec mnogo ostankov od smrek pomleti dá. » , Pis. višav, nižin itd. — sploh reči, ktere bi človek mogel več dni ogledovati, da bi vedel, kako se vsaka posa-mesno rabi. Zatem nas je peljal gosp. profesor v učno sobo, razkladal nam prav umevno létine (Holzringe), ki se vsako leto na lesu pomnožijo. Prav za prav izra-stete na lesu vsako leto dve létini, ena spomladi, ena v jeseni, in ker se to s prostim očesom ne vidi, razkazal nam je to tudi po mikroskopu. Sreberno-tkani mrežici ali pa gostemu satovju je čez sredo prerezani les enak; spomladanska in jesenska létina pa se ločite po barvi prav dobro ena od druge. — Iz šolske sobe podali smo se v nekdanji samostanski vrt, ki je od leta 1826. v gozdarsko drevesnico spremenjen. *) Sprednji oddelek ima okoli 360 plemen raznih gozdnih dreves; — pri vsakem plemenu stoji mali kolic s tablico, na kteri je napisano nemško in latinsko imé drevesa. Drugi oddelek vrta je drevesnica, kjer se enako sadnim dreves-nicam odrejujejo mlada drevesca iz semen. Gorenski gozdi! goli Kras! tacih-le naprav se manjka tudi vam, si mislim, pisaje te-le vrstice, in gotovo bi dobili tudi vi ves drug obraz. — Ko smo se nahajali sredi vrta, zadoni naenkrat iz kakih 50 grl izvrstno popevana pesem ,,o gozdu"; strmé smo jo poslušali. Peli so, se vé, sami učitelji. Zapustivši vrt se je g. profesor poslovil od nas; naš gosp. načelnik pa se mu je v imenu vseh za-hvalil za podučno in prijazno razkazovanje. — Zdaj smo šli še ogledat tukajšnjo lepo romarsko cerkev Matere Božje, kjer so še nekteri učeniki poskusili sicer stare, pa dobro vbrane orgle. Da bi ne zamudili železnice, hiteli smo zdaj zopet nazaj na kolodvor, in veseli tega, kar smo videli in slišali, vrnili se na Dnnaj. — Danes popoldne 29. t. m. gremo v Vagram čbele past. Srčen pozdrav ljubim Slovencem! J. Le vic nik. Iz Kastva. (Cast komur čast gré!) Dné 26. avgusta smo bili prisutni pri izpitu kod pučke (ljudske) učilnice v Klani i do istine ne možemo od manje nego očito pohvaliti vrloga ondešnjoga mnogočastnoga gosp. župnika Josipa Princ-a i učitelja gosp. Jakova Lus nik-a za izvrstno napredovanje one okolške mladeži toliko v vjerozakonu, čitanju, računenju i sve hvale vrednom krasnom pisanju kao u voćarstvu (sadjereji)» Uprav milo bilo je na zvršeku izpita čuti od maloga detiča zahvalni govor, u komu zahvalec roditeljem i poglavarom za nauke primljene opominjal je svoje suuče-nike za marljivo učenje i u napredek. Za tom učenici su zapeli prav dobro „carsku pesem", „Hej Slovani" i „Hej rojaci"; i za stalno smo se usvedocili, da kde dobar i vri učitelj, kao gosp. Lusnik, za sigurno mora biti i izvrstan uspieh, i kde dobar pastir, kao gosp. Princ, mora i izobraženost puka napredovati Bog ju poživi ! Iz Cerkljan 29. avg.JNova posta. — Gosp. Derbič pri šolskem izpitu samec.) Čujte, drage „Novice", zopet kaj izpod gorenskih planin ; saj tako ni slišati nič v našej fari, akoravno nismo tako zaspani, kakor bi si kdo o nas mislil. Naznanjal sem vže lansko leto, da bodemo imeli pošto, in res, hvala Bogu, dobili smo jo, če smem tako reči. Drage „Novice", pa ne da bi si ve mislile, da imamo znabiti tudi tako imenovani „eilbôgen". O ne, tako deleč pa še nismo, ampak le póšten možiček koraci pohlevno sè svojo torbico trikrat na teden v Kranj po našo robo. Pa je vže sitnost; če človek peš hodi, se tudi rad kaj pomudi, toraj tudi našej pošti ni zameriti, če dobi človek pismo iz Ljubljane še le v dobrem tednu. Dokler ni bilo v Cerkljah pošte, hodilo je pismo kake tri dni iz Ljubljane; a _ — — - ~i i — — *) Bilo je to Šolsko poslopje nekdaj samostan Avgustincev. Pis. 285 zdaj še enkrat toliko. „Allen Respekt gegen eine solche je memo te besede nemški „Kránzchen" Schnelle". Da se pa ne pregrešim zoper našega pota, Prašajt* nnorro ; za- ki znabiti bolj bitro hodi kot bi mu kdo prisodil, denem morda pravo, ako si mislim, da ogleduje naš 18. avgusta* pa slišali -L. x^^vjvv vuvy^Mi ua y ^a oiioan boste, da je bil prazen in dolgočasen. Za taka društva deležnike onega „krancelj na U eue LU lUUiua jji a. v w , «au O* Ui i«»"" > V.M, u«» ^emlj L oiuïtuofti i*t oiva, zjCkw ic za V Ulčtllj U , UUfcUCT poštni ekspeditor gosp. Lončar pisemca tako dolgo; saj so nekteri, ki jih z veliko težavo vzdržujejo na medlih slovenski ni srca zato životarij dokler si mu menda dobro dopadajo y ker jih redko v roke dobi. Tudi ima naš gosp. ekspeditor neko drugo po- nogah Iz Ljublj Ob sebnost, ker šteje in morda tudi bere po judovsko ; Matice slovenske opraviči se po tem takem tudi, da zaznamuje pisma z maša v stolni cerkvi dnevom, ki ie minul, predno je pismo bilo še pisano. Popoldne je skup a m m » t A A % m * ^ a Ob obéd : ? Jutri v četrtek je občni zbor uri dopoldne je slovesná sveta uri se začne zborovanje. zvečer napravi na čast zboru Misliti si moremo tudi, da nima pratike ali pa ne vidi čitalnica pevsko „besedo" na vrtu čitalničnem ako dobro, ker ne nosi o cal, 1^.0,1. »i 1-uu, j«^ »uuuhu-^ viuuic uguuuv} oi^^i jjo, v uvuraui. vuuur ei ičiiu svetoval, da si ne pridobi prevelike slave po svetu, vabi družbenike vseh narodnih družeb k tej zabavi kar je mu pa jaz vendar-le vreme ugodno, sicer pa v dvorani. Odbor čitalničin Svet vedno napreduje, znabiti pošta po njem lavuaia, iv«« «««^O. ^^ kjkj^lxl uvjkjl» jlui v ftuua je una, uui ua u iciii , ua» je VUU nekaj drage „Novice", kmalu bi bil pozabil, da smo stvo hotelo po nekem „staatsstreichu" službo prvega ad imeli ravnokar tudi šolsko izpraševanje dva dni po- junkta brez razpisa dati nekemu kompetentu ravnala toraj se bode odslej tudi naša bašta za danes. — Se pondeljek popoldne je hranilnica imela občni zbor. Živahna je bila borba 0 tem, da je vod- ki red. Prvi dan se je izpraševal krščanski nauk brez služi daj v hranilnici in vnanjih poslušateljev, drugi dan bili so na vrsti navadni niku hranilnične pisarnice Po bliž nj žlahtnik predstoj predmeti. Poklicanih je bilo veliko -al malo izvoljenih, toraj se ne smemo čuditi, ako za- se praviloma izp našem izpitu, nepotizmu ustavili družbeniki, in obveljal pravici so se takemu gledamo za mizo samega gospoda tudi nekako čmerno držal, menda se je dolgočasil i P.MH^M Derbiča, ki se je pa škega gled ta služba klep 7 da Podvzetniki nem ker tuai neKaKo O 111 vil IIU uivyiiua oc je uui^uuaou ; i; — (ZbvruM oryou^u, 01 c vuiLiitjo/btij je {ju uoviu ]e bil samec. Še celó farna duhovščina ni bila nazoča. volitvah imela včeraj prvi zbor. Za predsednika je bil so dobili 300 gold, podpore. trgovska in obrtnijsko,) je po novih Slednjič raznese vendar svojo gromno jezo nad klasifikacijo veroznanstva. ker se usmili očitno izpraševala. Aii bode moka iz te pšenice veroznanstva, ker jo prečrta, in poslednjic, Bog „wird sie als ungiltig erklárt", ker se ni « mi. a • * + 7 aaj zopet pa gosp volj gosp. Horak Zup 7 Ker za podpredsednika se je gosp dr. Tom odpovedal tajništvu, je bil za tajnika izvoljen J M u r n i k ; ; vrednik „Novic", ki presodijo čitatelji „Novic" sami. Iz Cerkniće 18. vel. srpana Poženčan. je že leti namesto * Naj tudi Vam, gl val gosp. dr. Tomana. Vse te volitve so se vršile eno- Novice", naznanimo, kako neprijetno nam je drage „ počil glas o prepovedi, da „Sokol" ne sme priti v našo zdi, kako je c. k. okrajni Bakeka) ostali razpravi drugi pot. (Nova posta v Travniku pri Starem trgu poleg se letos 16 avgusta dprla okolico. Nam se jako čudno glavar v Planini ta izgred „Sokolov" odsvetovati mogel za pisma m vožnjo 77 Tagblatt" začel dolge članke pisariti brez zaslišanja županije naše. Koliko neki se je že pri slavo sedanjemu mestnemu odboru". Začel je nas grešilo zoper 7) na 7 se ve 7 Interesse der offentlichen Sicherheit da s tem, da po surovi maniri nemške „kulture" vdriha mit Rucksicht auf die Stimmung des Volkes"? Komu po narodni većini poprejšnjega odbora in potem 7 se je že kaj zgodilo pri nas, posebno tujcu? Naj nam djanj ne more izkazati nikakoršnih razun da je pové sl. c. k. glavar! Kar imajo naši fantje med seboj, policaje pomnožil in stem mestu kakor povsod po celem svetu, to ne spada sem. Vsak kopal ; celo armado praznih besedi stroškov na- 1 bojišče. celó ne tujec mora pritrditi, da je bil prijazno sprejet in da se Sicer pa so ti „leitartikelni" po našem mnenji nikomur ni krivica godila, tudi takemu ne, ki ni bil potrebni: častitelji tega gemeinderatha nič novega ne pa vsem tem čenčam tako nič izvedó, národni mestj ravno prijazen narodu. Je pa li okrajno glavarstvo tega strah bilo, da bi bili „Sokola" preprijazno sprejeli? ne verjamejo. Propaganda se pri pametnih ljudéh ne Ako je to bil povod sporočilu, priporočamo g. Ognncu, naj vprihodnje bolj premisli svoje stališče , da nepre-mišljeno ne izusti besed, ktere potem romajo po svetu ter mirni naši okolici dobro delà z oholimi frazami ni ne duha ne sluha 7 mpak z djanji, 0 kterih pa bi ne bil ime kratijo. Ne „Sokol" Dr. Klun je v „Tagblattu" odgovoril na ne-zaupnico, ki jo je dobil od večine volilcev svojih. Medio nas iznemiril, a tudi mi njega ne > a to nas jedro temu odgovoru je to 7 da „volilci ne bodo iznemiruje, ako se nam ne pošiljajo naznanila v doma- in on ne volilcev preveril". Prečudna logika to! nj ega, Dru- god je poštena navada ta, da poslanec odstopi, kadar čem jeziku, ki ga dobro umemo, nemškega pa ne znamo in se nam objavljajo pod našo staro lipo po nemško. ne deluje vec po mislih onega, ki so ga volili 7 tako so Zakaj se neki v bližnjih Begunah ravno ista reč v ravno zdaj tudi storili poljski poslanci. Da dr. Klun domačem, pri nas pa v nemškem jeziku oklicuje? Tebi hodi zdaj vso drugačno pot, najbolje priča to, da ljub dragi 77 zdravje! Sokol" pa, ki Te upamo le vendar sprej eti, na ljanski „liberalci", ki so mu pri prvi volitvi nasproto- lz Kamnika 28. avgusta. smo obhajali rojstni dan našega vali na vse kriplje tako, da so celó po ulicah ljub-22. avgusta ljanskih sipali psovne listke zoper njega, presvitlega cesarja zdaj ga grlijo kot— „unseren geachteten Mitbiirger a u Franca Jožefa I. zopet z „besedo", ktera se je odliko- Druge kritike njegovega stališca zdaj ni treba. ^ ^ 1 ^ ---~ ___- J_________1___ .1____ v*l • i ris* Ai/v T/¥/tA //V iVU li