Poštnim, ptaiana v gotovini.	LetoLXll	V Ljubljani, v četrtek 6. septembra 19">4	Štev. 202 n	Cerm 150 Din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedelji! ka izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredniftve je v Kopitarjevi oL 6/111
VENEC
Ček. račun: Ljubljana it. (Oblo ia 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563 Zagreb štv. 39.011. Praga-Duuaj 24.79'
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 299J
Telefoni aredništva: dnevna »loiba 2959 — nočna 2996, 2994 in 20*9
Izhaja vsak dan cjatraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
Carinska zveza
med Jugoslavijo in Bolgarijo
Politika gospodarskega sani oza do \ o I j e nj a držav jiomenja politiko gospodarskega samo-umorstva. ln ta politika je karakteristična za vse povojno gospodarstvo sveta. Ta politika je težko zadela gospodarstvo po svetovni vojni nastalih malih držav, ki pa so bile sicer prisiljene od velikih držav, da branijo po načelu: mIo nt des« gospodarstvo svoje zemlje pred brezobzirno konkurenco velikih držav, ki so videle v malih državah sume igrače svoje gospodarske ekspanziv.nosti. Mnogi modri državniki so kmalu sprevideli, da taka politika vodi do popolni ga mednarodnega mrtvila v prometu iin da je brezpogojno potrebno iti v mednarodni trgovinski politiki nazaj k načelom večje mednarodne gospodarske svobode, ki naj odveze s carinami podvezane prometne žile," da se bo mogel promet zopet svobodno razvijati in s tem oživeti mednarodno trgovino. Ti modri državniki se sicer niso motili nad pravilnostjo teh načel, vendar pa je bila težava v tem, da so zahtevali ukinitev carin ljudje, ki so predstavljali stare industrijske države, katerim mlada nastajajoča industrija v malih in v novo nastalih državah nikakor ni bila po volji. S svobodno trgovino brez. carin bi bila mlada, industrija v agrarnih državah zapisana smrti. Tako se jc borba za avtarkijo vedno bolj ostrila in danes imamo že celo vrsto držav, ki so bile pred vojno in tudi še med vojno in tik po vojni v pre-teži meri navezane na vsakovrsten uvoz, katere pa so se gospodarsko že popolnoma osamosvojile. Ta osamosvojitev pa je zelo relativna. To se pravi: trgovina se je še bolj omejila na notranje trge posameznih držav, ki pač niso j računale tudi na avtarkijo konzuma. Tako so j se začeli zopet pojavljati resni glasovi, da je I potrebno spraviti zopet na dan stare sisteme svobodne trgovine, carinskih olajšav in celo carinskih zvez. Taiko je na primer Francija resno mislila na sklenitev carinske zveze z Belgijo. Načrt je sicer propadel, ker Belgijci v danili razmerah niso mogli pristati na tako daleko-sežino svobodno izpostavljenje svoje industrije francoski industriji, ali ideja je vendar ostala živa tako med Belgijci kakor tudi med Francozi. Neenakost med tema dvema državama je preveč kričeča, da bi se potem moglo še govoriti o belgijski suverenosti. Vse drugačna pa je stvar carinskih zveZ med skoro popolnoma enakimi državami. Vsa drugačna je zadeva nu primer ined dvema agrarnima državama, kateri Šele začenjata z industrializacijo in kateri imate u. pr. tak geografski položaj, take gospodarsko pogoje in katerih prebivalstvo je po krvi" in jeziku in tudi no mišljenju tako sorodno, kot je to slučaj Jugoslavije in Bolgarije.
Poljedelski značaj Jugoslavije in Bolgarije predstavlja temelj carinske zveze obeh držav. Na to so mislili že pred vsem: pokojni naš Krek; med Srbi pa stari poborniki carinske unije med Srbijo in Bolgarijo: pokojni (liga Geršič, dr. Momčilo Ninčič, Haša Milošcvič in drugi. Duhovi, ki žive v vsaki dobi narodov in ki ustvarjajo vse ono,1 kar beleži zgodovina svetlega v njihovih narodih, žive še danes. Zato se nc bomo čudili, da jc tudi pri nas ideja carinske zveze z Bolgarijo oživela, saj je zopet oživel duh velikih mislecev v zgodovini južnih Slovanov.
Carinska zveza Bolgarije z Jugoslavijo ima s\ojo konkretno .predhodnico v formalni pogodbi Carinske unije bivše kraljevine Srbije, ki jo je sklenila leta 1905 z Bolgarijo. Tega leta jc nuni reč Srbija sklenila z Bolgarijo najlibe-ralnejšo trgovsko pogodbo, a poleg tega sta sklenili obe državi, da stopita v — carinsko /.vezo. Ta klavzula pa je imela ostati tajna vse do sprejetja srbsko-avstrijske trgovinske pogodbe. Bolgarski parlament je leta 1905 enoglasno z velikanskim navdušenjem sprejel zakon o carinski zvezi s Srbijo, vendar pu do zve-ze ni prišlo, ker je med tem Avstrija zagrozila Srbiji z gospodarsko blokado, ako stopi v carinsko zvezo z Bolgarijo. Tako jc bil preprečen korak, ki bi imel za posledico gospodarsko zc-dinjeJije vseh južnih Slovanov in s tem posredno ludi — politično zedinjenje.
Danes so razmere bistveno drugačne, zato odpade zunanjepolitičen razlog, radi katerega bi se carinska $veza Jugoslavije z Bolgarijo ne mogla izvesti. Na poti za mlpravo carinskih meja med Jugoslavijo in Bolgarijo ne stoje danes prav nikoki bistveni razlogi, ki bi mogli biti merodtljni pri presojanju ogromnih koristi, ki bi jih imela tako Jugoslavija, kakor tudi Bolgarija od carinske zveze.
Tako Jugoslavija katkor Bolgarija sta sami zase relativno mujluil državi. Politika samozadovoljen ju v obeh državah je posledica gospodarskih razmer, bodisi zunanje-, bodisi notranjepolitičnih. Ne glede na to. da je v obeh državah neka relativna avtarkija neizvedljiva, silijo obe državi v to smer na eni strani soci-jalne razmere v notranjosti, na drugi strani pa zaščitni pravci ostalih držav. Koliko sc s tako politiko ubij« mednarodna vzajemnost in cepi ter veže finančna sredstva, ni potrebno posebej poudarjati. Vsako gografsko področje ni za vsako kulturo in tudi vsaka industrija nima povsod enako ugodnih naravnih pogojev za obstoj. Brez vseh teh preizkušen in načel pa se ustvarjajo danes v vseh agrarnih, zlasti mladih državah industrije, ker veje v teh državah duh — avtarkije, edini ugoden pogoj za njihov proe\ it.
Ali se nani potrebno, dn pogledamo v kratkem najvažnejše dobre in slabe strani, ki bi jih imela carinska zveza naše države z Bolgarijo. Predvsem bi imeli enotno gospodarsko ozemlje od Triglava do Črnega morja, v iz-meri 350.000 kilometrov z 2t milijoni prebivalstva. Industri-
Po neuspehu načrta vzhodnega pakta
jn bi imela ogromen trg. kamor bi plasirala svoje pnoizvode. Iz.vršila Ui «e porazdelitev, racionalizacija in organizacija dela, ki jc se-
daj razcepljeno. Organizirala bi se trgovina poljedelskih proizvodov in bi nastopala enotno nn inozemskih trgih, s čemer bi se preprečila sedanja medsebojna konkurenca in — politično izigravanje velikih sil. Uvedel bi 6C skupen de-
Nadaljevanje uvodnika sa 2. strani spodaj.
Latinski sestri sta se našli?
Francosko-italijanska pogajanja ugodno potekajo - Obhroževanje Nemčije traja dalje
Pariz, 5. sept. E. Zadnja novica iz diplomatič-nih pisarn Evrope je ta, da je takozvani vzhodni pakt splaval po vodi. Francija je uvidela, da Poljske na noben način ne bo pridobila za ta načrt. Ker pa je na vsak način potrebno, da se politika sovjetov zveze s politiko zapadnih velesil, zato da se Rusija ne bi nikoli več povrnila k rapallski politiki sodelovanja z Nemčijo, bo Francija sklenila varnostni pakt z Rusijo in svojimi zaveznicami, naslanjajoč se na Anglijo, brez Poljske in baltiških držav in seveda tudi brez Nemčije, ki o kakšnem vstopu v vzhodni pakt sploh noče ničesar slišati.
Francija-Rusija-ltalija
Drug važni problem, ki je s tetn v zvezi, j e sporazum med Francijo in Italijo. Mussolini pričakuje od takega sporazuma v prvi vrsti francoskih kreditov, ki so Italiji nujno potrebni, da se vsaj za silo izkoplje iz svojega nadvse kritičnega gospodarskega položaja, ki je privedel do režimu že skrajno nevarnega revolucionarnega razpoloženja ined italijanskim ljudstvom. Francoska vlada pa upa. da bo s takim sporazumom Italijo priklenila na svojo politiko in jo tako za vselej odvrnila od vsakega ljubimkanja z Nemčijo. Italija bi torej nekako izpopolnila vrzel, ki je nastala v verigi francoskih prijateljstev zaradi odklonilnega stališča Poljske, ki francosko-rusko prijateljstvo gleda s krivim očesom. Vzhodnega pakta bi sicer ne bilo, zato pa bi nudila Italija Franciji one garancije, ki jih potrebuje proti eventualnemu nemškemu napadu, tako da bi imeli v Evropi francosko-rusko-itali-jansko aiianso kot bodoče najjačje jamstvo miru. Ali sc bodo te želje Barthoua izpolnile, to je seveda drugo vprašanje.
Barthou je popolnoma prepričan, da mu bo uspelo iz Italije napraviti zvesto zaveznico. Zato gre njegovo diplotnatično delo za tem, da bi z Italijo sklenil splošen sporazum, ki bi razčistil vsa vprašanja, ki so bila med Italijo in Francijo do sedaj sporna. Iz Pariza sporočajo sedaj italijanskim listom, da je rešeno eno izmed najtežjih in najbolj delikatnih vprašanj, namreč vprašanje številčnega razmerja med italijanskim in francoskim vojnim brodovjem. Zaradi tega je sedaj gotovo dejstvo, da se bo Barthou v kratkem podal v Riin, kjer bi se sporazum med Francijo in Italijo dovršil, tako da bi se mogel predložiti evropski javnosti kot gotovo dejstvo.
Sporazum v kolonijah
Najvažnejše vprašanje za vprašanjem vojnega brodovja so zahteve, ki jih stavlja Mussolini glede kolonij. Mussolini bi rad zaokrožil Tripolis, oziroma Cirenaiko, tako da bi zavladal nad pogorjem Tibesti, ki obvlada Čadsko jezero. To je Francija
vedno smatrala za ogroženje svoje velike posesti v ekvatorialni Afriki. Zato je Anglija, ki je na tej zadevi tudi interesirana, predlagala, naj bi se an-gleško-francosko-italijanski pakt glede Etiopije (Abesinije) iz leta 1<HH)., ki garantira integriteto in neodvisnost te države, izpretnenil v toliko, da bi se Italiji priznala gotova prednost v Abesiniji v gospodarskem oziru. kar bi seveda imelo tudi za posledico prevlado italijanskega političnega vpliva v neguševi državi. To ie Anglija storila zategadelj, ker se zadnji čas v Abesiniji ojačuje vpliv Japonske, ki bi rada zastavila Angliji svobodno pot v Indijo s tem, da bi abesinska pristanišča ogrožala na desnem boku. Francija naj Italiji odstopila železnico. ki veže glavno mesto Etiopije, Addis Abe-bo, z Rdečim morjem in ji odstopila tudi več upravnih mest v etiopski banki, ki ima v rokah vso gospodarsko delavnost in njene državne finance. Tako
Nov italijanski predlog
bi se aspiracijr Italije premaknile od Čadskega je zera na jezero Tzan v Etiopiji.
Italija-Jugoslavija
Ker pa tudi angleški predlog vsebuje zelo velike težkoče — saj Abesiuija danes tudi ni več država. ki bi se ji moglo od velesil enostavno diktirati, kar velesile želijo — je razumljivo, da S|x>razum glede tega vprašanja še ni dosežen. Tudi vprašanje odnosov med Italijo in Jugoslavijo, ki je s francoskega stališča še važnejše, mogoče najvažnejše izmed vseh, še ni razčiščeno. Toda iz krogov francoskega zunanjega urada se sliši, da je Barthou tudi t tem oziru največji optimist in da smatra spora zum med Francijo in Italijo, ki ga eno celo desetletje ni bilo mogoče doseči, inalodane za gotovo stvar.
Pakt med vsemi podonavskimi državami, hi bi se mu pridružili Poljska in Italija
Milan, 5. sept. TG. »11 Lavoro«, ki izhaja v Genovi in ki pogostokrat objavil j a poskusne načrte italijanskega zunanjega ministrstva. je sedaj presenetil javnost s čisto novim konkretnim predlogom o ureditvi podonavskih zmešnjav. Pisee pravi, da bi Italija sprejela podonavski pakt. ki bi ga podpisale vse podonavske države, ki so naslednice Avstro-Ogrske, pridružili bi se jim pa še Italija in — Poljska. V tem paktu bi si vse države podpisnice druga drugi zagotovile nedotakljivost, državnih meja ter bi si medsebojno nudile podporo za podvig gospodarskega zastoja. Podonavski pakl te vrste bi bil v 1'odonavju neke vrste dopolnitev pakta, ki so ga na zapadli podpisale velesile in ki nosf ime Lokama. Pisec meni, da je to edina rešitev, ker Podonavje zaradi tega ne more do miru, ker visi nad njem nevarnost imperijalizma. Podonavski iwkt hi postavil nepremagljivo oviro za vsako nemško prodiranje proti vrihodu in proti jugovzhodu in bi zajamčil v tem predelu mir za dolgo dobo let. Pisec pristavlja, da hi pakt istočasno tudi končnoveljavno odstranil nevarnost vrnitve Habsburžanov ter kanali-ziral madjarske revizijonistične težnje tako. da hi miru in mirnemu sožitju no škodovale. Gornji članek v »II Lavoro« je značilen zato.
ker se je zgodilo prvič, da je poluraden fašistični list priznal enakovrednost interesov Male zveze pri reševanju podonavskih tež-koč, da je prvič poluradui fašistični list zavrnil habsburško rešitev v Avstriji in da se je postavil o hran" proti madjarskemu revi-zionizmu. Iz tega bi sledilo, da se pripravlja v rimskem zunanjem ministrstvu veljko streznjenje in da skušajo francoski zamisli o vzSioilnein paktu dati neko protiutež v Po-donavju.
Glas iz Nemčije
Munchen, a. septembra E. Tukajšnji listi so kratko beležili neko vest, da namerava Italija v Ženevi predložiti poluradno neki spremenjen načrt o Podonavju. Baje bi v tem primeru šlo za to. da hi sc rimskemu sporazumu med Italijo. Avstrijo in Madjarsko pridružile še države Male zveze in Poljska. Listi ne zanikavajo verodostojnosti te vesti in dodajajo, da gre tudi v tem primeru za poskus diploma ličnega obkroževauja Nemčije, ki pa ravno tako ne ho Uspelo, kot ni us|iel francosko-ruski iMiskus protineinške mobilizacije severovzhodnih držav v tako-imenovaneni vzhodnem paktu. Nemčija da bo tudi te okove prebila.
Hitler v Nurnbergu
„Pest narodnosocialistične stranke jih bo treščila na tla" - namreč nasprotnike
Nllrnberg. 5. septembra, b. Ob otvoritvi nacionalno Socialističnega kongresa so prečrtali Hitlerjev proglas. V njem pravi Hitler, da se ie moč nacionalnega socializma v Nemčiji v zadnjih 12 mesecih pojx>lnoma utrdila.
Dejstvo, da vidijo naši sovražniki v Nemčiji in izven nje v štirih milijonih negativnih glasov opozicijo, ki naj ogroža sedanje stanje v Nemčiji, zasluži pomilovanje. Ta opozicija nima ne vere no programa. Ona obstoja iz destruktivnih elementov, iz fronderjev in pa iz naivnežev. Toda tudi to ostanke bomo razpršili s svojim prihodnjim napadom. S pravico, s svojo veliko idejo, s svojo vztrajnostjo in voljo in uspehi bomo še tiste pridobili. ki so pravi Nemci.
V prihodnjih tisočletjih v, Nemčiji ne bo revolucije. V zunanji politiki smo pred vsem svetom svečano izjavili, kakšna so načela, ki se jih hoče poslužiti nemški narod brez vsakega sovražnega čuvstva ali maščevanja proti drugim. Nemčija si želi miru in prijateljstva celo s svojimi bivšimi sovražniki. Ker vemo. kakšne bi bilo posledico nove vojne v Evropi, ki bi rodila samo komunistični kaos, smo storili vse. kar je bilo v naših močeh, da izboljšamo svoje odnošaje z bivšimi sovražniki. Hkratu pa tudi pribijamo to. ila bo nemški narod znal z vsemi razpoložljivimi sredstvi braniti svojo čast, svojo neodvisnost in svobodo. Nikoli se ne bomo odrekli pravicam velikega naroda.
Skušali smo pomiriti veroizpovedi z novo državo. Razkosano?! evangeljsko cerkve smo hoteli odstraniti samo glede njene organizarije s tem. da smo jo združili v ono veliko evangeljsko cerkev. Pošteno in iskreno odnašajo hočemo vzpostaviti tudi * drugo veliko krščansko cerkvijo.
Začeli bomo novo borbo, da pridobimo listo sorojake. ki so naši po svoji krvi. Postavili so bomo obenem na branik proti tistim, ki mislijo, da bodo lahko obnovili svojo razdiralno dol«. Post nacionalno socialistične državo jih bo treščila oh tln.
Usoda S A in SS
Monaknvo. 5. septembra. TO. Tukaj ie splošno govorijo, da bo državni kancler na občnem /.boru narodno-socialistične stranke v Ntlrnbergu izjavil, da hoče SA čete, ki štejejo zdaj še 700.000 iiioi. znižali za več kot polovico. Znano ie, da so S A (Sturjn Ableitunge«) štele še pred krvavim 30.
junijem nad 2 milijona oboroženih mož. Odredi so bili na to ]>oslani na počitnice in se jih je vrnilo 1. avgusta nazaj v vojašnice samo 700.000, ki jih bodo torej še enkrat skrčili, tako, da jih ostane pod orožjem samo kakih 300.04X). Enako govorijo ludi o SŠ (Sehuti Staffeln), ki jih jo zdaj okrog 200.0041 in ki bodo znižane na 100.00(1. Ita.je jo mn-ral-.državni kancler dati tozadevne obljube vodstvu redne vojske, ko jc šlo za to, da rodna vojska podpre Hitlerjevo kandidaturo za državnega predsednika. Najznačilnejša poteza državnega kanclerja pa bo. da bo prepovedal vsem državnim uradnikom in uslužbencem članstvo v SA aH SS. ker mora biti državni uradnik predvsem in samo uradnik in ničesar drugega. Depolitizacija urailništva bo re-fonna, ki jo bodo tukaj z veseljem pozdravile tudi struje opozicije. Zadnje ledno jo bilo žo veliko število levičarsko usmerjenih SA članov izgnanih iz organizacijo, čiščenje se bo v imenovanem praven torej nadaljevalo.
Stavka v Ameriki
New Vork, 5. septembra b. V delodajal-skih krogih se trdi, da stavka tekstilnega delavstva ni us|>ela. Isti krogi trdijo, da se je stavki odzvalo manj kot polovico delavcev. Vodstvo stavkajočih izjavlja, da so te vesti neresnične in da se hoče delavstvo le preslepiti. I'o nekaterih objektivnih informacijah pa kaže. da je veliko število delavcev zares proti stavki, proti tem pa nameravajo stavkajoči izvršiti represalije.
Nc« York, 5. sept. b. Po poročilih iz IS držav se danes uradno poroča, dn jo v stavko vstopilo od (550.000 organiziranih delavcev le 200.000.
New Vork, 5. sept. p. Končno je [msegel v štrajk ameriškega tekstilnega delavstva sam predsednik Roosevelt. Po današnjih j>o-ročilih iz Washingtona je Rposevelt napovedal. da bo imenoval prihodnje dni poseben razsodišču i odbor, ki naj poravua spori' med delodajalci in delojemalci. Odločila lega razsodišča bo takoj stopila v veljavo in bo moral biti štrajk končan. V nasprotnem slučaju pa bi vlada pod vzela ostre ukrepe, ki naj bi privedli do izmirjenja.
Posaarje - smodnišnica
Francoski udar po mizi
Nemčiju mora tudi po dobljenem plebiscitu v Pasaarju plačati vse premogovne rudnike v zlatu
Ženeva. 5. septembra, b. Včerajšnji francoski aide-mciuoirc, ki ga je glavni tajnik Zvezo narodov dostavil Svetu to ustanove, dokazuje, da bodo nastale silno težkoče v saarskeni vprašanju, zlasti v slučaju, čo pripade 1» področje Nemčiji. Krati roška vlada žoli. da so Svet Zvezo narodov žo nn sedanjem zasedanju peča s številnimi in težkimi vprašanji, ki bntiii nasitili vsled saarskega plebiscita. V primerit povrnitve saarskega področja Nomčiji jo Nemčija dolžna, ila «dktt|»i vse rudnike z zlatom .Dokler se ta odkup no izvrši, ostanejo vsi rudniki last Francije. Francija priporoča sklenitev posebno franeoskti-nemške pogodbo, toda samo pod nadzorstvom Sveta Zveze narodov, da no hi nastalo druge težkoče in nevarnosti. Neuradno jo Francija te povdarihi. da v tej smeri ne zeli nobenih direktnih pogajanj * Nemčijo, temveč se morajo vsi končni spora/umi sprejeti prod Svetlim Zvezo narodov v Ženevi.
ivoriinska vlada, ki » Ženevo ni poslala uradne
delegacijo, temveč lo večje število tajnih opttz«-valeev, je doživela včeraj hud udaroe. francoska spomenica jo delovala tukaj kakor bomba in jo zlasti porazno vplivala na prisotne Nemec. Od fo bruarja lota 1!)!12, ko jo bivši francoski ministrski predsednik Tarilieti izdal svoja spomenico o francoskem varnostnem stališču, ni Francija nikdar laku odločno udarila kakor včeraj. V zvozi s pismom predsednika saarske komisije Kn«xa, v ka terom sporoča, da jo pričakovali ilegalnih vojnih napadov na suarsk« področje, so v krogih Zveze narodov uvideli, kako veliko nevarnost prav m prav proilstavlja saarski problem. Zavladala jo velika skrb in so povdarja. da Imi imela Zvesa na rodov prvič v svoji zgodovini težko delo. tka ohrani mir v Evropi. Zato .so lahko pričakuje senisneio-nalna debata, v kateri ho posebno Francija zel« aktivno posegala in predložila dokaze, kako se z nemške strani odkril« agitira proti Zvezi narodov, ecs. da je ta ustMinvn stopila v sluftho Rnuteaia.
Ledolomilec „Lidke" je prebrodil
skozi ledeno morje
Pol od Arhangelska ob sibirski obali do Beringa - najden
Moskva, 5. sepl. b. Poveljnik lcdolomilca »Lidke« je sporočil oblastem, da se mn jo posrečilo prepluli Polarno morje ob obali Sibirije na poti od vzhoda proti zahodu in da se sedaj nahaja 500 milj od Arhangel-skega. Ker .ie tu že odprto morje, ne pred-stavlja nadaljna plovba prav nobenih težkoč. Ta nenadna vest je v sovjetskem tisku in v vladnih krogih povzročila, silno veselje in in najboljše razpoloženje. To .ie namreč prvi primer, da se .ie neki ladji posrečilo bre-z posebnih težkoč prebiti se skozi Polarno morje ob sibirski obali od vzhoda do zahoda. Vsi poskusi so bili doslej zaman in so stali vlado ogromnega denarja. Za sovjetsko Rusijo pomeni ta uspeli srečen izid dolgoletnih naporov. Za plovbo po tej severni poti .ie izdala sovjetska vlada velikanske vsote, veliko število ladij se je pri takih poskusih potopilo, več ledolomilcev je bilo hudo pokvarjenih, pa tudi človeške žrtve niso bile malenkostne. Z največjim zanimanjem se pričakuje podrobno poročilo poveljnika tega le-
dolomilca, da podrobno pojasni, kako in po kateri poti se mu je posreči lo prepluli skozi nevarno pot, kjer z vseh strani grozijo ledene gore. Izkušnja bo vsekakor dragocena, ker bo sovjetska Rusija z vsemi silami in sredstvi delala na to, da zagotovi redno plovbo po tej poti, ki na njej ne bo izne-nadenj in nevarnosti od sovražnikov. Po tej poti bo sovjetska Rusija, če se ji posreči organizirati svoboden prehod na najnevarnejših krajih, prišla na Daljni vzhod' v zelo kratkem času, medtem ko je morala sedaj obiti skoraj pol sveta. Poostritev odnosov z Japonsko in možnost vojne z njo sta gla:vna vzroka, da sovjetska Rusija doprinaša tako ogromne žrtve za uresničitev svojega načrta. Sedaj se bodo preiskale vse možnosti za plovbo vojnih ladij in bo Rusija lahko v najkrajšem času po tej poti poslala vojsko, orožje in municijo brez vsake kontrole in nevarnosti pred japonskimi vojnimi ladjami na Daljni vzhod.
Po gospodarskih dnevih v Ljubljani
Dve važni gospodarski resoluciji
Resolucija agronomov
Beneš-Litvinov
Praga, 5. sept. p. V iMinedeljek se je sestal, kakor poroča ( TK, češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš v Marijinih Lažnih s sovjetskih komisarjem Litvinovim. Oba državnika sta izmenjala svoje nazore glede važnih zunanjepolitičnih vprašanj, posebno pa sta obravnavala vprašanja, ki s« v zvezi z vzhodnim paktom ter o zadevah, o katerih bodo razpravljali v Ženevi. Še isti dan poldne se je dr. Beneš vrnil v Prago, a danes odpotoval v Ženevo.
Tatarescu v Belgradu
Belgrad 5. sepl. m. Današnji dan je predsednik romunske vlade Talarescu porabil v glaivnem za obiske pri posameznih ministrih. Iatarescu se je za leni odpeljal v romunsko poslams vo, kjer je priredil slavnostno kosilo, na katero je bila povabljena celokupna vlada, minister dvora Antic, tran-coski. češkoslovaški in turški poslanik Današnje Dopoldne je predsednik romunske vlade porabil za razgledovanje Belgrada, ki jc vsled jutrišnjega rojstnega dne prestolonaslednika Petra ze ves v zastavah Danes zvečer bo priredil zunanji minister g. levtič na tast Talarescu intimno večerjo v hotelu na Dedinju. Jutri dopoiue bo g. Tatarescu prisostvoval reviji Čet belgrajske garnizije na Bamci. Zvečer ob 10.05 bo pa odpoioval z brzoviakom preko Su-botice v Bukarešto.
Belgrad, 5. sept U. Bivanje romunskega ministrskega predsednika Tataresca v Belgradu ie le začetek novega obsežnega diplomati čne ga dela na Balkanu. Od 26. do 27 sep-tembra bo v Ankari v Turčiji zasedala konferenca zunanjih ministrov balkanske zveze in sc ministri udeleže turškega narodnega praznika 28. septembra. Od 1 do 6. oktobra traja balkanska konferenca, ki bo sandala v lstanbulu. Koncem septembra bo tudi velik kral jevski sestanek v Sofiji, kamor pride romunski kral j Karol, ki se bo. nato odpeljal v Pariz, kjer bo uradno sprejet. Na potu se, bo ustavil v jugoslovanski prestolnici.
Manjšinski kongres
Bern. 4. septembra 1934.
10 kongresa narodnih manjšin se udeležujejo odposlanci SO manjšinskih skupin. Židov tokrat na kongresu ni bilo. Predsednik kongresa je zopet odlični voditeli narodnih manjšin dr. Josip Villan. V svojem uvodnem govoru je dr. Vilfan Podal sl.ko delovanja v zadnjih devetih letih od leta l<>25. naprej ko je bil manjšinski kongres ustanovljen. Osnovno načelo kongresa je, da se ne peca s po-drobnosmimi problemi narodnih manjšin v jiosa-meznih državah, ampak da se dosledno bori le za načela in za dobrine, ki so vsem manjšinam brez razlike skupne. Manjšinski kongresi niso vojne napovedi državam, ker narodne manjšine hočejo ostali lojalne državi, v kaleri prebivajo, pac pa želijo v svojem državnem domu doseči ono kulturno svobodo, ki jo jim jamčita božje in naravno pravo. Po govoru dr. Vilfana ie govoril dr. Amende o lakoti v sovjetski Rusiji. Na to so prečitali predlog Poljske, ki hoče obveznost manjšinske zaščite raztegniti brez izjeme na vse države, medtem ko so dozdaj tej obveznosti podvržene samo nekatere. Debata je zelo stvarna in dostojanstvena.
Dunajska Vremenska napoved: Južne A1 pe, pretežno jasno.
Osebne vesli
Belgrad, 3. sept. ni. S kraljev,im ukui/.pni so postavljeni za poštne inšpektorje V. skupine: Miroslav Bruniac. Anton Vere, Ivan Zupanec na poštnem ravnateljstvu v Ljubljani: Lavoslav j Brus na 3. terenski brzojavni sekciji v Ljubljani.
Za poštno brzojavno tehnične kontrolorje 7. skupiue Ivan Bezlaj na 10. terenski poštni br/. sekciji v Mariboru, višji poštno-brzo-javni prometnik 7. skupine Franc Legat na pošti Ljubljana I.
Z rešenjem generalnega ravnatelja so premeščeni jk> potrebi službe Štefan Ošlag. pomožni strojevodja kurilniške izpostave Velenje, na strojno postajo v Celju. Leopold ,lug, progovni nadzornik s sedežem Ljubljana glavni kolodvor TI. sekcije za vzdrževanje proge v gradbeni oddelek ljubljanskega železniškega ravnateljstva.
Po prošnji so pa premeščeni Aleksa. Preskar, prometnik na postaji Kotoriba na postajo Čakovec, Andrej Marinič, vlakovodja na postaji Maribor glavni kolodvor na postajo Ljubljana glavni kolodvor, Sandor Ba log, strojevodja kurilniške izpostave v Ve-len.in na strojno postajo v Celju. Alojz Steyr, strojevodja kurilniške izpostave Zidani most v kurilnico Maribor, Viktor Poznič, pomožni strojevodja kurilniške izpostave Zidani most v kurilnico Ljubljana 1 glavni kolodvor, Martin Mesec, pomožni strojevodja na ku-rilniški izpostavi Zidani most v kurilnico Ljubljana 1 glavni kolodvor, Albin Mlakar, progovni nadzornik v Logatcu II. sekcija:za vzdrževanje proge v Ljubljano glavni kolo: dvor iste sekcije in Franc GMažar, progovni nadzornik v Curmancu III. sekcije za .vzdrževanje proge v Logatec k drugi sekciji za vzdrževanje proge.
7/a poštno-brzojavnega tehničnega inšpektorja 5 6ku.pine Anton Perko na ]>oštnem ravnateljstvu v Ljubljani. Za poštaio-brzojavnega računskega inšpektorja 5. skupine Matko Klavana na poštnem ravnateljstvu v Ljubljani. Za poštno-brzojavnega tajnika 0. skupine Bdo Pičman, višji poštno-brzo-javni prislav 7. skupine na poštnem ravnateljstvu v L j Ubija n i.
Za višje poštno-brzojavne kontrolorje 6. skupine: Natalija Limdel v Apačah, Ainka Rekar na poštnem uradu Belgrad 17, Pavla Kol in Marija Arko na poštnem uradu Ljubljana 1. Zorka Kam-bič, Rafaela Trampuš in Pavla Uršič na poŠti Ljubljana 11, Ana. J ob in Bernarda Naglic na pošti Ptuj in Ana Vouk na pošti Šmartno ob Pa,ki.
Za |>oštiK>-brzo,javne kontrolorje 7. skupine Marija Škofljec na pošti Gornji Grad, Julija Kenda ua pošti v Žireh, Ivana Krošelj na pošli v Kon.ji-oah, Marija Semen, Kristijan Jeglič in Pranja Ka-pus na pošti Ljubljana 1, Marija Klaccr na pošti Ljubljana III, Ivana Kocišek in Marija Glinšek na pošti Maribor I. Anton Sitar na pošti Maribor 11,
Josip Kamenšek na pošli Rogaška Slatina. ★
Belgrad, 5. sept. m. Danes ob 5 pojioldne hi moralo prileteti na tukajšnje letališče deset poljskih t lelalcev pod vodstvom generala Rajskega. Radi dež-I ja, ki je zalotil jx>ljske letalce na potu, so pa morali svoj let prekiniti, ter bodo prispeli v Belgrad tekom jutrišnjega dneva.
Carinska zveza
med Jugoslavijo in Bolgarijo
fKonec uvodnika.)
nar / enako vrednostjo, s čemer bi sc olajšala linama manipulacija in denarni promet. Naša trgovina bi imela prosto pot do t"'r nega morja, kjer se poljublja Evropa /. Azijo in kjer l>i našli naši proizvodi nejiosredno pot v — Rusijo. S tem bi se uspešno pobijal »a,potit« inozemskega kapitala, kateri danes zasužnjnje v zelo mnogih slučajih tako našo, kakor bolgarsko državo. Nacijonalni dohodek prebivalstva vseli štirih jugoslovanskih narodov v tej veliki jugoslovanski gospodarski zajednic.i bi se dvignil na preko 50 milijard dinarjev letno, to je daleč nad današnjo višino obeli držav skupaj. To lii bile v glavnem koristi, ki bi jili imeli od porušenih carinskih meja. Teh koristi pa bi bili deležni v enaki incri vsi štirje drli Jugoslovanov.
Vsaka velika ideja, katera se propagira \ korist splošnosti, |xi najde vedno in povsod največ ugovorov od strani onih, katerih interesi se ne krijejo z interesi splošnosti. Tako imamo med posameznimi industrijami motne protiv-nike carinske unije naše države z Bolgarijo. To so pred vsem one industrije, ki bodisi pri ikk. bodisi v Bolgariji nimajo naravnih pogojev zu obstoj, pač pa obstojajo vsled umetnih pogojev, katere jim je ustvarila — politika avtarkije. Med telili industrijami se nahaja pri nas u. pr. tekstilna industrijo, katera bi v slu-
.....:... I	•» p^l^orlio	toni nri-
LU|U v.n i i n.-n, ti ".P	c« > >.| " ..■'*-" ........
rala bolgarski tekstilni industriji ker so v Bolgariji podani /elo ugodni naravni pogoji za kul-
turo — bombaža. Bolgarska težka industrija bi na drugi starni morala skrčiti svoje, obrate, ker Bolgariji primanjkuje sirovin, katerih je pri nas v — izobilju. Naša žitna kultura bi morala popustiti ter se preorijeutirati v korist — bolgarske. ker so prirodni pogoji v Bolgariji ugodnejši kol pri nas in ker so prometna sredstva (Donava—Črno morje) — cenejša. Zato bi pn morala predati svoje mesto bolgarska živinoreja in sadjarstvo našim živinorejcem in sadjarjem. katere bi čakala na tem področju najlepša prihodnost. Itd.
Vse te žrtve so zelo relativne spričo koristi, ki bi nam jih prinesla cariska zveza. Vsej industriji, katera proizvaja za izvoz, se nc bi s carin, zvezo razširili samo notranji trgi. marveč bi se z razširjen jeme notranjih !rga\ povečala tudi možnost za pridobivanje — inozemskih Irgov. Naše poljedelstvo bi sc usmerilo v prirodno smer in bi ne bilo več samo enostransko 'usmerjeno v cilju sainozadovoljcnja, politike. ki nc odgovarja naravnim pogojem, katerih pomanjkanje jc največja ovira zu plasiranja žitaric na inozemskih trgih, kjer se na primer mora prilagoditi cena najnižjim cenam žii u držav, kjer so neprimerno cenejša prometna sredstvu in nižji režijski stroški, inozemski kapital bi moral računali s temi spremembami iu sc prilagoditi za obe državi znosnejšim razmeram. Du ne govorilno o političnih posledicah carinske zveze, ki so vedno bile in bodo prvi korak k — političnemu /edi-njenju dveh držav, ki so vedno predstavljale močan steber k bodočim političnim združenjem, kalera se v vseh bolgarskih in jugoslovanskih narodnih plasteh težko pričakuje, dovolj tehtni
bi |>ili /(> navedeni gospodarski argumenti, da
pride čim prej do — carinske zivcze med Jugo-sluvijo >n Bolgarijo.	—&u.
sprejeta na IV. kongresu jugoslovanskih agronomov, ki se je vršil v Ljubljani dne 3. in 4. septembra 1934.
1.	Kongres UJA konstatira, da je z ozirom na težko stanje kmetijstva in ekonomsko krizo potrebno, da se pokloni največ skrbi pospeševanju kmetijstva. To se danes ne dogaia v dovoljni meri. Kmetovalec je v naiši državi najštevilnejši in naj-jačji davčni obveznik, pa se kljub temu dotirajo za pospeševanje kmetijstva minimalna sredstva. Tako znaša budžet ministrstva za kmetijstvo pod 2% celotnega budžeta in še ta mali del se ne izkorišča v celem znesku. Zato je miina potreba, da se sredstva povečajo na višino, ki stvarno odgovarja časovnim potrebam kmetijstva.
Kmetijske zbornice
2.	Kongres smatra, da je rart-^-dno potrebno ustanoviti za najštevilnejši stan i ašega naroda kmetijske zbornice v svrho pravilnega zastopanja kmetijstva v sklopu splošnega narodnega gospodarstva. Take zbornice imajo danes vsi stanovi in pro-fesije mnogo manjšega pomena za narodno gospodarstvo, kakor so t meiovalri, pa je zato v splošnem interesu, da se čimprej donese zakon o kmetijskih zbornicah.	?
Kmetijska izobrazba
3.	Delo agronomov na pospeševanju kmetijstva je posebno otežkočeno radi pomanjkanja zadostne predhodne splošne izobrazbe za uspešno delovanje agronomov za tehnično kmetijsko izobrazbo kmetovalcev. Zato agronomi zahtevajo, da se zckon o narodnih šolah popolnoma oživotvori tudi v pogledu obveznega osemletnega pouka. Razen tega jc treba intenzivirati prosvetno delo pri kmetovalcih tudi izven šole, t. j. s pomočjo tečajev, predavanj itd. V to svrho žele agronomi najožjega sodelovanja z vsemi strokami, k< delaj d na dvigu splošnega prosvetnega nivoja kmetovalcev, zlasti z učifeljstvom, duhovščino, zdravniki, kakor tudi z vsemi tehničnimi strokami, Sijih delo je usmerjeno na dvig splošnega kulturnega nivoja kmetovalcev.
Da bi moglo to sodelovanie, zlasti z učiteljst-vom in duhovščino, Sijih delo .. je v neposrednem stiku z ljudstvom, dati povoljne rezultate, jc poti ebno izvršiti izpolnitev obstoječega načrta in programa za pouk kmetijstva v učiteljskih in bogoslov-skih šolah s tem, da se poveča glevilo učnih ur in da se iste pomaknejo v višje razrede, kakor tudi, da se agronomi postavijo za predavatelje.
4.	Kongres agronomov smatra kmetijsko šolstvo za temelj prosvetnega in ekonomskega napredka našega naroda, a konstatirajoč njihovo razmeroma nezadostno število v naši državi, zahteva, da se poveča število vseh tipov šol, zlasti pa nižjih kmetijskih in gospodinjskih šol. V to svrho je potrebno, da se čimprej donese okvirni zakon o kmetijskem šolstvu, ki naj obsega tudi celotni gospodinjski pouk.
Zadruge
5.	Kongres smatra kmetijsko zadrugarstvo za najboljšo šolo za kmetovalce in za najuspešnejše sredstvo za delo agronomov pri ekonomskem, so-cijalnem in kulturnem dviganju naše vasi. Zato zahteva, da se pokloni od strani rcerodajnih faktorjev zadrugeistvu večja pažnja, da bi se ono moglo v naši državi razviti neovirano do največje mere. Prav tako kongres zahteva, da država pomaga saniranje onih zadružnih zvez, ki so radi ekonomskih prilik prišle v težak položaj, s tem, da jim dotira za te svrhe potrebna sredstva.
6.	Kongres smatra eksperimentalno in raziskovalno delo v kmetijstvu za temeli vsemu drugemu delu za pospeševanje kmetijstva. Konstatira pa, da niti poskusne postaje niti drugi poskusni zavodi pa niti zavodi na naših poljoprivrednih fakultetah niso zadostno dotirani, niti z materijalnimi sredstvi, ki so potrebna za uspešno delo, in da nimajo vedno dovolj strokovnih moči za to delo. Zato zahteva, c>a se v bodoče poboljšajo materijalni pogoji vseh teh ustanov in da se >im dajo za uspešno delo potrebne mlajše strokovne moči. Te strokovne moči je treba sistematsko pripravljati, zlasti mlajše, da izpopolnijo svojo strokovno izobrazbo tako na domačih, kakor tudi na tujih zavodih.
Samostojnost Kmetijske družbe
7.	Kongres agronomov smatra, da je socijalno agronomsko delovanje sreskih agronomov največjega pomena za ekonomsko in kulturno prosperi-teto naše države. Radi tega smatra kongres, da je necbhodno potrebno, da se to strokovno delovanje sreskih agronomov vsled značaja njihovega dela oddeli od upravnih oblasti, podobno, kakor je to pri drugih tehničnih strokah, da bi se to socijalno agronomsko delovenje moglo neovirano razviti do največje mere.
Z ozirom na važnost delovanja sreskih agronomov ie potrebno, da se donese pravilnik o njihovem strokovnem delu na terenu, kakor tudi j pravilnik o stažu inženerjev agronomov, s 8. Kongres poudarja, da je potrebno, da se I agronomom v bodoče prizanese z reznim eksperimentiranjem, kakršno podvzemajo z oblastno silo | preko njih med narodom nestrokovne, nekmetijske ; in za tako delo nepoklicane ustanove.
l). Kongres konstatira, da so agronomi po svoji | stroki poklicani in da so po do sedaj doseženih uspehih v svojem strokovnem delovanju za pospeševanje živinorejske proizvodnje doprinesli dovolj dokazov, da uspešno vodijo našo živinorejo v obči dobrobit celotnega kmetijstva in potem-takem odbijajo vsak tendencijozen napad s strani veterinarskega kongresa v Sarajevu.
Resolucija obrtnikov
V ponedeljek in torek so se vršile v Ljubljani konference zastopnikov obrtnih zbornic ter obrtnih odsekov skupnih zlbornic iz vse države. Konference so pokazale popolno soglasje med zastopniki obrtništva. To se vidi, da stvarno delo ne najde zaprek v sistemu zbornic. Popolnoma so se lahko pridružili zastopniki obrtnih zbornic predlogom obrtnih odsekov skupnih zbornic in ludi nasprotno. S lem je jasno, da morejo o-brtni odseki Zbornic ravno tako umestno zastopati interese obrtništva kol ločene zbornice, imajo pa skupne zbornice to prednost, dn lahko dajejo večjega povlarka svojim zahtevam kol splošnim zahtevani gospodarstva kol pa samo obrtne zbornice, katerih zahteve izgledajo kot naperjene proti drugim gospodarskim stanovom.
Iz resolucij, ki so jih sestavili na leli konferencah. posnemamo te-le važne zahteve našngn obrtništva.
Predvsem je dolžnost države in drugih ob-
lastcv, du vodijo uspešno obrtno politiko. To se da doseči s pomočjo devizne carinsko zaščito, da se prepreči prehuda konkurenca inozemstva. Dolgove obrtništva je treba urediti s posebno uredbo, ki naj zaščiti obrtnika kot dolžnika (zato so zbornice že izdelalo načrt uredbe). Obrtnike je treba ščititi pred brezpravnim delom šušmarjev, kar naj bi uredil poseben zakol; t, brezpravnem delu, katerega predlagajo zi,ornice. Tudi se mora preprečiti krošnjarjenje s striktnim izvajanjem zakonskih določil. Obrtništvu škodujejo režijska dela številnih državnih in samoupravnih ustanov, nadalje vedno večje raziširjarije tovarniških podružnic, visoke cene in nepovoljini plačilni pogoji karteli-rane industrije, davčna obremenitev.
Obrtništvu je treba pomagati s prodajo cenene električne energije, vode, premoga, olja, soli, železa ,po najnižjih cenah. Zgraditi je Ireba moderne klavnice z tovarnami ledu itd. 'Avrifmo in troša-rinsko politiko mora država izipremeniti v korist obrtnikov. Dobiček državne razredne loterije je Iretha faklično porabiti za-pospeševanje obrti. Država mora tudi plačati nevplačani del kapitala Državne obrtne banlke. Pri ministrstvu za trgovino in industrijo naj 6e osnuje poseben oddelek za obii z posebnimi načelnikom na čelu itd. N« podlagi predlogov zbornic naj se uveljavi uredba o socialnem zavarovanju obrtništva. Gospodarski svet se mora takoj osnovati. Strokovnih šol je premalo in pogrešamo ludi tehnične srednje šole. Seveda pa je treba' izdelati tudi potrebne učbenike in postavljati na šolah potrebno strokovno osobje, katero naj se šola tudi v inozemstvu z posebni mi štipendijami. Končno pravijo, da je potrebna reforma
Obrtno-pospcscvaino delo naj se osredotoči v zavodih za pospeševanje obrti. Tj zavodi pa naj stopijo v medsebojne stike, da sc izve za zadoli-Ijene izkušnje, lahko zamenjavajo učila, prirejajo skupne razstave itd. Zavodi za posj>eševanje obrii pa naj sodelujejo z zavodom za pospeševanje obrti in industrije pri trgovinskem ministrstvu ter z banovinekimi zavodi. Zbornice pa naj pospešujejo tudd obrtno zadružništvo in povdarjajo potrebo izenačenja zadružne zakonodaje.
Davčna vprašanja
Davčno vprašanje postaja sploh temeljno vprašanje našega gospodarstva. V začetku lela uved ui sistem minimalne pridobninske osnove je prizadel škodo skoro izključno malim pridobnluskini obve-zancem, kar je nezmogljivo. Zato predlagajo zbornice finančnemu ministru, da se naj obrtniki brezpogojno izvzamejo iz predpisov § 7 davčne nove e od letos in naj se davčna osnova tudi v bodoče odreja po davčnih odborih. Po vzorcu uislužb' n-ekega davka naj se obrtniški dohodek do 4.800 Din letno sploh ne vzame v ozir za pridobnino. Če pa se to ne da izvesti, ipa je nujno potrebno, da se zniža pavšal i rana pr.idobnina za obrtnike na ,SO, dodatek za pomočnika pa na 40 Um letno. Poleg tega pa naj pavšaliranje velja za vso državo, za vse kraje. Pri vsaki davčni upravi naj se osnuje,o obrtniški davčni odbori s olani-dbrtniki.
Dokler še ne bo reforme zakona o neposrednih davkih, naj finančno ministrstvo izda rekhHna«ij-skim odborom nalog, da osnova ne sme biti v nobenem slučaju višja kot lanska. Tudi ne moro obrtnik dajati velikega števila zdaj zahtevanih podatkov, ker ne more voditi knjig. Čisti dobiček obrtnikov se ne.sme odmerjati |>o zunanjih znakih. Pavšaliranje prklobnine se mora izvajati strogo po zakonu. Minimalna davčna osnova se naj ugotovi samo na podlagi najemnine za stanovanje in loka', glavnega obrata brez ozira na število obratov. Tudi vsota naknadne zakupnine naj se izvzame iz podlage. Vaški obrtniki, ki vrše samostojno usluge za nadoknado, naj se uvrstijo v III. skupino čl. 42 zakona o neposrednih davkih. Kadar gre za višino dohodkov obrtnikov, se morajo poklicati priče in strokovnjaki iz obrtniških vrst. Samo .povečanje bruto dohodkov še lie pomeni tudi povečanje čistih dohodkov, kar naj davčne uprave vpoštevajo, ker se zvišujejo tudi režijski stroški. Samoupravne davščine se naj v smislu zakona smatrajo za odbitne postavke. Pri sestavi reklamacijskih odborov se, morajo v večji meri vpoštevati obvezanc.i za pridobnino in se morajo za vsa razproetranejša področja postaviti posebni reklamacij«k,i odbori z eno četrtino članov, ki plačujejo pridobnino.
Ker so se v splošnem davčne osnove povečale, se mora znižati odstotek samoupravnih doklad, nikakor pa se ne sme dovoliti zvišanje v primeri z lanskim letom. Pri mnozečih se eiksekucijah naj se postopa obzirno in daje obrtnikom možnost plačila na obroke. Končno zahtevajo zbornice, naj bi se dovolilo občinam diferenciran je doklad v korist obrtništva.
Strokovno šolstvo
Konferenca zbornic v Ljubljani stavlja v dolžnost obrtni zbornici v Osjeku, da kot referent v najkrajšem času predloži trgovinskemu ministrstvu pripombe in predloge za izprememlm načrta uredbe o strokovnih nadaljevalnih šolah v smislu sklepa konference. Konferenca prosi trgovinsko niini^r-stvo, da pred uveljavi jen jem uredbe .6 strokovirli nadaljevalnih šolah skliče posebno konferenco, ki hi imela, nalogo, da s sodelovanjem delegatov gospodarskih zbornic i/.dela končnoveljavno besedilo zakona.
Obeta se nam nov dnevnik
Nekaj uglednih pristašev in horiteljev Jugoslovanske nacionalne stranke je te dni razposlalo okrožnico, v kateri so poedinci in gospodarske ustanove povabljene, da sc pridružijo akciji za ustanovitev novega dnevnika v Ljubljani, ki bo poleg »Jutra« in Slov. Naroda« tretje dnevno gasilo JNS v naši prestolnici, [n sicer bo ustanovi; na, kakor pravi okrožnica, zadruga »Narodna prosvc'a«, ki bo registrovana zadruga z omejeno zavezo in ta bo potem lastnica in izdajateljica dnevnika. Vsak član mora ob pristopu plačati pristopnino, ki znaša •100 Din. Zadružni deleži pa znašajo po 100 Din.
O bodočem dnevniku' in njegovem odnosu do JNS pravi okrožnica: »Ker je ta stranka sprejela v svoj program in strankina pravila prednja načela (namreč državno in narodno edinstvo), ki so izhodišče in kažipot njenemu delovanju, se je s tem znašla z listom na istem terenu. List bo torej v izvajanju svojega poslanstva glasnik ideologije, ki jo je osvojila Jugoslovanska nacionalna stranka.«
V nadaljnem pravi okrožnica, da bo lastništvo bodočega dnevnika prevzelo enega izmed obstoječih javnih glasil«, ki ga pa zaenkrat ne imenuje.
Razgovor o ustanovitvi zadruge, oziroma lista se bo vršil v petek, 7. t. m., ob 10 v prostorih Trgovskega doma v Ljubljani. Okrožnico so podpisali: dr. Vlad. Ravnihar, Koman Albin, PucelI Ivan, dr. Valentin Rožič, Kavčič Josip, Golouh Rudolf. Milan Mravlje, dr. Rajar Janko,- Ivan Pipan, dr. Gustov Gregorin, Ivan Deržič in dr. Režek Josip iz Novega mesta.
Za rojstni dan kraljeviča Petra
Danes obhaja prestolo- PT". naslednik
kral jevič Peter
svoj praznik, dopolnivši tega dne 11. leto starosti. Lansko letn osorei je bilo naglašeno, da je kraljevič z desetim letom stopil iz otroške v deško dobo. Letos je na današnji državni praznik treba naglasiti in povedati, da je mali naslednik prestola z odličnim uspehom dokončal ljudsko šolo ter da prestopa v dobo gimnazijskega študija. V tej dobi, ki sledi, se naj iz študirajočega dečka razvije zrel mladenič, ki bodi sposoben za velike naloge, katere so mu namenjene.
Tega se kraljevski starši popolnoma zavedajo. Zato šo poskrbeli za skrbno vzgojo svojega prvorojenca. Prva in najboljša učiteljica svojemu otroku je pač vsekdar le mati. Tako je tudi kraljevska mati z neprimerno požrtvovalnostjo skrbela za moralni in intelektualni razvoj svojega prvoroje-nega sina, zavedajoč se, da ie prav on namenjen za velike naloge. Njegovi bodoči vzgoji,je dal direktivo sam kraljevski oče, želeč naslednika prestola vzgojiti za samostojno delo. Pravilno se s poudarkom naglašajo kraljeve besede: »Peter naj dela vse, kar delajo njegovi tovariši v šoli. Nobene izjeme naj ne bo zaradi tega, ker je on prestolonaslednik. Prvo je dolžnost, potem pa drugo.«
Po teh smernicah je dobival svojo duhovno in srčno vzgojo mladi kraljevič Peter. V teku dosedanjega 4 letnega šolanja se je kraljevič vzgajal tudi za športnika: trikrat na teden telovadi; dalje se uči jezdare-nja in plavanja. Izkazal se je tudi za dobrega smučarja.
Skrbna je ta vzgoja. Če je od vzgoje vsakogar največ odvisna njegova bodočnost, je vzgoja dečka, ki naj nekoč postane vladar, desetkrat odgovornejša. Tu namreč ne gre več le za to, kako se bo njemu v življenju godilo, ampak je od tega odvisna sreča in blagostanje države. Zato je tudi razumljivo, da si kraljevski starši s tako resnostjo prizadevajo, da bi bil mali kraljevič v svojih' otroških in deških letih deležen take vzgoje, ki ga bo kot moža usposobila biti kos silni odgovornosti službe, ko ga božja previdnost nekoč pokliče na prestol jugoslovanske države.
Zaradi tega smo danes, na ta državni praznik, kot prepričani kristjani in lojalni državljani dolžni izreči iskreno in glasno željo, da bi prizadevanja kraljevskih staršev in kraljevi-čevib vzgojiteljev v najobilnejši meri bila deležna božjega blagoslova, ki je vir in večno jamstvo vse človeške moči in vseh človekovih resničnih ter trajnih uspehov vsekdar in vsepovsod.
Navodila
udeležencem evharisticnega kongresa v Mariboru
Da bo mogoče v veliki množici prijavljencev vzdržati red in da se ne dogodijo nesreče, je pripravljalni odbor sklenil, da se morajo udeleženci kongresa naslednjih navodil točno držati. Predvsem je za vsakega udeleženca obvezno, da se pravočasno priključi svoji skupini na določenem zbirališču in da se točno ravna po navodilih rediteljev in policije.
Važno je, da je dohod na Glavni trg k slovesni sv. maši dovoljen le v zaključenih skupinah in da se posamezniki na Glavnem trgu ne bodo mogli priključiti svojim skupinam. Vozovni promet in promet za pešce se bo vršil preko mosta mimo avtobusne postaje, mimo Židovske v Tattenbachovo ulico in tam naprej, kakor bo določila policija.
Za posamezne skupine veljajo sledeča navodila za dan 8. septembra:
Skupina 1.: Udeleženci iz Mežiške, Mislinjcke in Dravske doline se zbirajo ob 8 na Magdalenskem trgu in odidejo ob pol 9 po najkrajši poti preko mosta na Glavni trg, kjeT se postavijo na zapadm strani spomenika poleg skupine 3 v treh kolonah. — Z Glavnega trga odide ta skupina predzadnia, takoj za godbo. Na Slomškovem trgu bodo prostor odkazali reditelji.
Skupina 2: Udeleženci iz dekanije Dravsko polje se zberejo ob 8 na križišču Tržaške m Ptujske ceste ter gredo ob 8.15 po Tržaški, Jezdarskt, Frankopanovi, Dvorakovi in Kralja Petra trgu preko mosta in se razpostavijo na Glavnem trgu na zapadni strani spomenika v štirih kolonah poleg skupine 1. — Z Glavnega trga odide ta skupina kot zadnja.
Skupina 3.: Udeleženci iz župnij Sv. Duh, Sv. Križ in Kamnica se zbirajo ob 8 v Samostanski ulici ter odidejo ob 8.15 po Strossmajerjevi ulici in Koroški cesti na Glavni trg, kjer se postavijo v treh kolonah med magistratnim poslopjem in Techel-ligijem. Z Glavnega trga odide ta skupina pred godbo in pred skupino 1.
Skupina 4.: Udeleženci iz dekanije Sv. Lenart in iz župnij Sv. Marjeta na Pesnici in Sv. Peter pri Mariboru se zbirajo ob 8 na koncu Meljske ceste pri samostanu šolskih sester in gredo ob pol 9 po Meljski cesti, Klavniški ulici, Ob brodu in Tatten-bachovi ulici na Glavni trg, kjer se postavijo v 3 kolonah na južni polovici vzhodnega Glavnega trga
Zahvala.
čutim za svojo dolžnost, da se javno zahvalim g. dr. I. Bajželju, specialistu za kožne bolezni o Ljubljani, Dalmatinova ul. 3, k mi je brez vsake operacije popolnoma odpravil krčne žile, in gosp doktorja najtopljeje priporočam.
6. IX. 1934.
Miculinič Rudolf
uiiji železniški uradnik o i>.
Ljub!lana, Ilirska ulica 2i
na levo skupine 10. — Z Glavnega trga odide ta skupina za skupino 10.
Skupina 5.: Udeleženci iz dekanije Jarenina in Župnije Zg. Sv. Kungota se zberejo ob 8 v Tomšičevem drevoredu, odidejo ob 8.15 po C. Metodovi, Majstrovi, Vrazovi in Gregorčičevi, ulici ter se v Gosposki ulici priključijo skupini 9, gredo z njo po Gosposki ulici na Glavni trg, kjer se postavijo v štirih kolonah na levo skupine 9. Z Glavnega trga odide ta skupina za skupino 11 in pred skupino 9.
Skupina 6.: Udeleženci iz župnij Sv. Marlin, • Vurberg in Sv. Barbara se zberejo ob 8 na Po-breški cesti za železniškim mostom na pešpoti nad cesto ter krenejo ob %9 po Pobreški cesti preko mosta in se postavijo na Glavnem trgu v 2 kolonah od mosta do trgovine Lah na južnem delu starega Glavnega trga. Z Glavnega trga odide ta skupina takoj za mariborsko frančiškansko župnijo.
Skupina 7.: Udeležcnci iz dekanij Ptuj, Velika Nedelja in Zavrč se zberejo ob 8 v Maistrovi ulici med Ciril in Metodovo in Zrinjskega trgom ter gredo ob 8.30 čez Jugoslovanski trg, Trg Svobode, Grajski trg in po Vetrinjski ulici na Glavni trg, kjer se postavijo v treh kolonah na severni strani novega Glavnega trga med Gosposko in Vetrinjsko ulico. Z Glavnega trga odide ta skupina prva oziroma druga.
Skupina 8.: Udeleženci iz dekanij Videm ob Savi, Celje, Šmarje, Konjice in Slov. Bistrica sc zberejo ob 8 v Razlagovi ulici med Jugoslovanskim trgom in Zrinjskega trgom ter se ob pol 9 priključijo skupini 7 na Jugoslovanskem trgu, odidejo s to skupino na Glavni trg, kjer se v dveh kolonah razvrstijo na novem Glavnem tTgu na levo skupine 7. — Z Glavnega trga odide ta skupina takoj za skupino 7.
Skupina 9.: L'deleženci iz dekanij Dolnja Lendava in Murska Sobota se zberejo ob 8 v Koroščevi ulici med Trubarjevo in Vrazovo ulico ter odidejo ob pol 9 po Trubarjevi, Gregorčičevi in Gosposki ulici na Glavni trg, kjer se razvrstijo v treh kolonah na severni strani starega Glavnega Lrga med magistratnim vhodom in Gosposko ulico. — h Glavnega trga odide ta skupina s predmestno Stolno župnijo takoj za skupino 5.
Skupina 10,: Udeleženci iz dekanije Ljutomer se zberejo ob 8 v Kolodvorski ulici in Zrinjskega trgu (takoj za skupino 8) in odidejo na Glavni trg za skupino 8 po Razlagovi itd. Razvrstijo se v eni koloni poleg skupine 8 na novem delu Glavnega lrga. — Z Glavnega trga odidejo takoj za skupino 8.
Skupina 11.: Udeleženci iz dekanij Gornji Grad, Šaleška dolina, Braslovče in Nova cerkev sc zberejo ob pol9 v Frančiškanski ulici in gredo ob 9 skozi Tattenbachovo ulico na Glavni trg, kjer se postavijo na južno-vzhodnem kotu novega Glavnega trga v eni koloni poleg skupine 4. — Iz Glavnega trga odidejo takoj za skupino 4.
Skupina 12.: Udeleženci, ki pridejo z vlaki po 9, gredo takoj s kolodvora po Aleksandrovi cesti čez Grajski trg in po Vetrinjski ulici na Glavni trg in se postavijo na vzhodnem delu Glavnega trga za skupinami 11, 4, 10, 8 in 7.
Skupina 13.: Udeležcnci iz mariborskih mestnih župnij se zberejo ob 8 na Slomškovem 'rtu in odidejo skozi ulici 10. Oktobra do Gosposke kjer se priključijo skupini 5 in 6e na Glavnem trgu raz-
vrstijo v dveh kolonah na levo skupine 5. Posebne grupe iz teh župnij bodo razvrščene na Glavnem trgu po navodilih rediteljev. — Z Glavnega trga odide mestna stolna župnija takoj za skupino 9. Frančiškanska župnija odide z Glavnega trga takoj za zastopniki oblasti, oziroma za baldahinom.
Skupina 14.: Ministranti sc zberejo v Gledališki ulici 2, kjer se preoblečejo. počakajo z duhovščino pred škofijsko palačo in odidejo s to na Glavni trg, kjer se postavijo pred spomenikom in pred duhovščino.
Skupina 15.: Belooblečena dekleta bodo razvrščena na Glavnem trgu po navodilih rediteljev.
Skupina 16.: Duhovščina se zbere do 9 na Slomškovem trgu pred škofijsko palačo in spremlja Prevzvišenega ob 9 na Glavni trg, kjer se postavi pred spomenikom za ministranti.
Kolesarji se zberejo do 9 na Trgu Svobode ter se odpeljejo po Vetrinjski ulici mimo Glavnega trga skozi Tattenbachovo do Frančiškanske ulice, in se razvrstijo na obeh straneh ulice po 2 in 2.
Pevci in pevke se zbirajo do 9 na Glavnem trgu pred magistratom in sicer zapadno od vhoda.
Prekomerna debelost ne le, da ni lepa, temveč je tudi mnogokrat znak, da izmenjava snovi pri Vas ni v redu. Zakaj bi ai zaradi takih motenj sami sebi krajšali življenje? Kupite
IOXBERQERlEVE KISSINOEN TABLETE ZA HUJSANJE
Kiesingen je kopališče svetovnega slovesa. Iz Kissingenške soli proizvajajo po vsem avetu znane Boxberger-jeve tablete za hujšanje, katere od-atranjujejo prekomerno debelost, istočasno pa delujejo kot blagodejno sredstvo za reguliranje. Ne vsebujejo niti joda, niti kakih drugih snovi, ki bi škodovale srcu. Dobivajo se v vsaki lekarni.
0|l. r»|. pri M. S. P. ia N. Z. p«<l S. Br. »23 od 2*. III. 1932.
Dohod za pevce in pevke je skozi Rotovški trg. Pevci odidejo z Glavnega trga takoj za vojaško godbo pred ministranti.
Godbe: Vojaška godba pride na Glavni trg skozi Rotovški trg in se postavi za severno tribuno pred pevci. — Druge godbe pridejo na Glavni trg s svojimi skupinami in se razvrstijo v procesijo po navodilih rediteljev.
Zastave prinesejo skupine na Glavni trg, kjer se zastavonoše z zastavami zberejo pred spomenikom tako, da imajo v sredini duhovščino in ministrante.
Zastopniki oblasti prihajajo na Glavni trg skozi Rotovški trg.
Razpored za procesijo:
1. Kolesarji (1. skupina). 2. Križ s spremstvom. 3. Godba »Danice«. 4. Skupine po redu: 12, 7, 8. 10, 4, 11, 5. 5. Godba. 6. Skupina 9. 7. Stolna župnija. 8. Belooblečena dekleta. 9. Fantje katoliške akcije. 10. Vojaška godba. 11. Častna četa. 12. Pevci. 13. Ministranti. 14. Duhovščina. 15. Posebne grupe iz mariborskih mestnih župnij. 16. Najsvetejše in spremstvo. 17. Zastopniki oblasti. 18. Frančiškanska župnija. 19. Skupine 6 in 3. 20. Godba. 21. Skupine 1 in 2. 22. Kolesarji (2. skupina).
Na Slomškovem trgu.
Skupine se razvrstijo po navodilih rediteljev.
Odhod posameznih skupin s Slomškovega trga se vrši točno po navodilu rediteljev.
Vsi udeleženci evharistirnega kongresa naj dobro pazijo tudi sami. da -e ne vtihotapijo v njihove skupine sumljivi ljudje, zlasti naj pazijo na žepa r je.
Evharistična tridnevnim je bila objavljena v torkovi številki »Slovenca«. Pomotoma pa je pri tem izostalo, da je tridnev.nica navedene tr: dni (5., 6. in 7. septembra) ludi pri sv. Jožefu na Studencih in sicer v sledečem redu: Navedene tri dni se zjutraj ob pol fi izpostavi Najsvetejše, nato sveta maša in pridiga, Ob 7 liha sv. maša. Ob 15 sveli Križev pol. Ob 17 pridiga iu litanije z blagoslovom. Spovedovanje je zjutraj in zvečer od 5 naprej.
Polnočnim v stolnici.
Po vseli mariborskih župni h cerkvah bodo v noči od 7. na 8. septembra polnočnice. Sv. mašo v stolnici Im daroval škof šibeniški dr. Milela.
Naš avtobusni promet
Belgrad. konec avgusta.
Po strokovnih, zlasti železniško-proniotnih revijah zahodne Evrope, že nekaj 1(4 sem lahko bcre-mo številne razprave in članke o konkurenci avtomobila vlaku. Ta konkurenca je iz dneva v dan občutljivejša in tudi v naši državi ji zadnjih petnajst let avtomobilski promet v primeri s predvojnim stanjem silno napredovat, tako da so merodajmi krogi že v skrbeh. Prometno ministrstvo je n. pr. pred nekaj meseci vpeljalo zelo znižane konkurenčne vozovnice za manjše relacije v bližini večjih mest. kar je čisto gotovo storilo prav radi konkurence avtobusu.
Dočim so v zaipadnoevropskih državah avtobusne proge prepogosto speljane namenoma pararelno z železniškimi, da so z drugimi besedami namenoma konkurenčne, je pri nas v večini »lučaju drugače. Avtobusna mreža t Jugoslaviji znaša po najnovejši statistiki 11.630 km. od katerih pa komaj 2000 km pripada v skupino paralelnih (z železniškimi) prog. Jugoslavija ima šc sorazmerno slabo razvito železniško mrežo, pa jc avtobusni promet le nujno do|x>lnilo železniškemu prometu in le v zelo redikih slučajih konkurenčni faktor.
Kolikega pomena je avtobusni promet za našo državo, bomo videli iz statističnih pod trikov, ki so pred kratkim objavljeni. Prometno ministrstvo je sporazumno z ministrstvom za trgovino in industrijo po banov i tiskih oddelkih za turizem zbralo potrebne podatke, jih dopolnilo s podatki Zveze avtobusnih podjetij in tako je preti nami prva tovrstna statistika od prevrata sem,-
Mislim, da je malokdo med nami. ki bi vedel, tla je dolžina avtobusnih prog (redno oskrbovanih) v Jugoslaviji večja ko doižinu vseh naših železniških prog. Dočim je železniških prog okrog 10.000 km. znaša dolžina avtobusnih linij, kakor sem že zgoraj omenil. 11.630 km. Vseli avtobusnih prog v Jugoslaviji je 310 po številu in na njih prevozijo naši avtobusi vsak dan nič niouj ko 75.(><mi km. Kolikega pomena je tiMobusni promet /,ln«ti za kraje, od železnice oddaljene in hribovite. \iditno i/ /gornjih i(fvj|k! Vsakodnevni a\tol>usui two-
met pri nas oskrbuje 950 avtobusov, ki dnevno porabijo povprečno 23.000 kg bencinu. Sodišč v vseli jugoslovanskih avtobusih je 17.100.
Slovenija je kakor mursikod drugod tudi na polju avtobusnega prometa na prvem mestu v državi. V primeri s površino zemlje in gostoto prebivalstva ima največ: avtobusnih mrež. iu sicer 67. Donavska banovina jih ima, ali skuipaj s področjem mestu Helgruda 6H, Savska 47. Primorska >8. Z.etsku 36. Urinska Vardarska 17 in Moravska S. Že iz teh številk lahko sklepamo tudi nu kulturno stanje posameznih pokrajin. Slovenija ima v primeri s ostalimi deli države še naj gostejšo železniško (razen Vojvodine) mrežo, pu ludi največ avtobusnih linij. Nasprotno so pa ravno južni kraji, predvsem Vardarska Ln Moravskti banovina, na železniških kakor tudi na avtobusnih /vezah zelo siromašni.
Postaj, na katerih .se vsakodnevno ustavljajo avtobusi, je 1759. torej precej več ko p« železniških, katerih število znaša približno 14<K>. Od 175«) avtobusnih postaj jih je l_'(Ml takih. ki niso obenem tudi železniške. Posebnega pometna so dolge avtobusne linije v Južni Srbiji in pa letos odprta Jadranska proga iwl Okučanov skozi Rosno nn Split (>2') km). Poslužujejo se jih /lasti turisti in inozemski letoviščarji, naučeni lut hitra |>olovunju.
Zadnja tri letu je nastalo občim uo nu/utlo-vanje našega avtobusnega prometa. Mnogo podjetij jc prenehalo obratovati. Danes delajo le dobrotrekventne linije. Sicer nimamo potrebne tozadevne statistike zn avtobusni promet zadnjih let. I/, davčnih dajatev, ki so /.naša le še 1. 1930. približno 70,000.000 Din letno, dočim so luni padle na okroglo 40.00.0000 Din. pu lahko sklepamo, kolik (uidec jc doživel avtobusni promet v Jugoslaviji. Gospodarsko važna jc ugotovitev, da so vse avtobusne progo v Jugoslaviji v rokah domačega kapitala. V avtobusna jhk! jot jo jc vloženih približno 150 milijonov Din. Vseh aktivnih uslužbencev na avtobusih (/ lastniki vred) je do 5<X)0. ki pa preživljajo šc 20.000 članov svojih družin. — laka bi bila približna (>odohtt našega avtobusnega i>r <>tnota.
Ljubljanske vesli:
Velik naval na gimnazije
Ljubljana, 5, septembra.
Ljubljanske gimnazije so danes končale redno vpisovanje dijakov in dijakinj. Redni šolski pouk se bo pričel 14. t. m. Dan poprej bo šolska maša. Od danes naprej se bo vršilo še vpisovanje zamudnikov, ki so se sicer zglasili pri ravnateljstvih, toda niso imeli vseh predpisanih dokumentov v redu, zlasti onih glede plačevanja ali oprostitve šolnine. Mnogi starši so si sicer preskrbeli pri pristojnih davčnih uradih zadevna potrdila o plačilu neposrednih davkov in jih sedaj predložili vodstvom gimnazij, mnogi pa so čakali do zadnjega, dostikrat edino iz razloga, ker niso imeli potrebnih zneskov, da bi plačali razne takse, kajti treba je za tako potrdilo plačati 25 Din. Pa tudi oproščenci so bili dostikrat v skrbeh, kje bodo zmogli pristojbine za priiavnino in zdravstveni fond, kar vse znaša 70 Din. Revni ljubljanski sitarši so zadnje dneve oblegali mestni socialno-politični urad s prošnjami, da bi jim občina naklonila primerno podporo za vpisnine in druge stroška, ki jih imajo s šolarji. Takih prošenj je bilo nebroj. Mestna občina nima primernih zneskov v svojem proračunu za take, izredne podpore. Zato je socijalno-poli-tični urad skušal na kak način pomagati revnim staršem in je nekaterim naklonil podpore iz bed-nostnega fonda. Občina sama je izdala do 10.000 dinarjev za nakup raznih šolskih knjig, ki jih bo posodila revnim dijakom proti vrnitvi po končanem šolskem letu. Občina je že prejšnja leta nakupila mnogo šolskih knjig in sedaj razpolaga že z veliko šolsko knjižnico.
Tramvaj ga je podrt
Ljubljana, 5. sept.
Komaj nekaj ilni je tega, kar je imel voz cestne električne železnice hud karambol na Tržaški cesti, že moramo zapisati drugo nezgodo. Iv sreči ta nezgoda ni zahtevala smrtne žrtve, pripisovati pa je samo golemu naključju, da jo ni
V hipu, ko se je danes ob 5. pop. 14-letiii mizarski vajenec .Jožef Gruliovka, ki se uči pri tvrki Škafar, ua kolesu odpeljal z. dvorišča, je privozil mimo tramvaj. Gruhota se mu ni mogel več umakniti, voznik tramvaja pa tudi ni mogel pravočasno zavreti voza. Tako je bila nesreča neizogibna. Sprednji del tramvajskega voza jc z vso silo treščil ob kolesarja. Sunek je bil tako silovit, da .ie kolo odletelo daleč proč, mladega kolesarja pa .jo pograbil odbijač in ga nekaj časa vlekel s seboj. Vozniku se je posrečilo, dn je takoj nato zavrl voz in ga ustavil. Gruhota je oi>ležul na cesti s precej hudimi poškodbami na glavi, vendar je bil ves čas pri zavesti. Prebivalci bližnjih hiš so mu nudili prvo pomoč, sprevodnik tramvajskega voza pa je telefoniral reševalni postaji, ki je bila s svojim avtomobilom v nekaj minutah že na kraju nesreče. Reševalci so ponesrečenca za silo' obvezali, pote ni pa ga prepeljali v splošno bolnišnico.
*
0 V proslavo rojstnega dne Nj. Vis. prestolonaslednika Petra bo danes služba božja ob 0 v tukajšnji pravoslavni kapeli, ob 10 pa v tukajšnji stolnici. Po službi božji bo vojaška parada. — Kr. banska uprava.
O Liehtenthurnov zavod v Ljubljani, meščanska šola. Dne 9. septembra ob 10 bo otvoritvena služba božja, dne 10. septembra ob 8 pričetek rednega šolskega pouka.
0 Tržni dan. Takole ob začetku meseca se ljubljanski živilski trg pač ne more pritoževati čez slabo kupčijo. Zlasti prva sreda v mesecu, ko so torbice naših gospodinj še kolikortoliko nabasane z žvenkljajočim drobižem, privabi cele procesije kupcev, ki se založijo z vsem potrebnim, kar je v skladu z gospodinjskim budžetom. Tudi včeraj je vladalo na živilskem trgu pisano vrvenje. Branjev-ke so nagrmadile toliko blaga po svojih stojnicah in vozičkih, da je bila izbira kaj lahka. Cene na zelenjadnem trgu se gibljejo še vedno v starih mejah, vendar pa je pričakovati, da bodo te dni nekoliko padle. Jajca niso več tako poceni, kot so bila. Par jajc prodajajo zdaj že po 1.25 Din. Tudi piščanci so obdržali staro ceno, ki se zdi nekaterim gospodinjam pretirana. Piščanec stane po kakovosti od 24 do 32 Din par. Govedina se prodaja po 8, 10 in 12 Din, teletina pa po 12 do 16 Din kilogram. Sadni trg je tako dobro založen, da morajo bra-njevke zaradi hude konkurence še vedno iti s ce-
Naval v 1. gimnazijske razrede je bil letos rekorden. Mnogo dijakov se je vpisalo, ne da bi bili odločeni dokončati gimnazijske študije, pa morajo sedaj za praktične poklice doseči najmanj 4 razrede srednjih šol z nižjim tečajnim izpitom, kajti že v trgovine sprejemajo absolvente srednjih šol in odklanjajo vajence s samimi osnovnimi šolami. Pa tudi pristop na strokovne šole je vedno bolj vezan na absolviranje 4 razredov kake srednje ali meščanske šole. Tako n. pr. je tehnična srednja šola odklonila na ženskem oddelku mnogo prosilk, ki so imele samo 3 razrede meščanskih šol.
Za klasično gimnazijo je od leta do leta večje zanimanje. Letos je bilo vpisanih že 291 dijakov, med temi 53 dijakinj. Vseh pa je bilo vpisanih 1018, med temi 176 dijakinj. Lani jih je bilo vseh 926. Tudi I. realna gimnazija zaznamuje znaten prirastek. V I. razred je bilo že vpisano 151 dečkov, v vse razrede pa 863, lani celotno 808. Na II. realno gimnazijo na Poljanah je prav tako znaten naval. V I. razred je bilo doslej vpisanih 166 dijakinj in 124 dijakov, skupaj 290. Računajo pa, da jih bo naknadno vpisanih š-e do 20. Celotno ima ta zavod že 1498 učenk odnosno učenccv, dočim lani 1317. Podatki s III. realne in mestne realne gimnazije še niso znani. Pa tudi tu je močan pritisk učeče se mladine. Na uršulinsko nižjo gimnazijo, ki je privatna, je bilo vpisanih 47 dijakinj v I. razred, skupaj pa 108.
Računajo, da bo letos močno naraslo število na gimnazijah učeče se mladine. Samo v vse I. razrede bo vpisanih nad 950, v vse razrede pa nad 4750, dočim jih je bilo lani 4502.
nami navzdol. Kilogram čednih jabolk dobiš zdaj že za 2 Din, grozdja, slabše vrste, za 3 Din, naj-žlahtnejše hruške pa za 5 in 4 Din, slabše tudi za 3 Din. — Po gobah ni kdovekaj povpraševanja, čeprav so zelo poceni: 1 Din kilogram.
© Redni pouk na šoli Glasbene Matice se prične v petek, dne 7. t. m. Kdor se namerava še vpisati, naj to stori čimpreje med uradnimi urami v pisarni Glasbene Matice in sicer od 9. do 12. in od 15. do 19. ure. Število gojencev glasbene šole je v letošnjem letu razveseljivo poraslo. Opozarjamo, da je ukovina nižja, kot je bil alansko leto.
O Državni konservatorij v Ljubljani vpisuje še danes in jutri. Od 10. do 13. t. m. so sprejemni izjiiti, redni pouk prične 15. >-
O Prihodi plesnih skupin v Ljubljano. Snoči so prispeli v Ljubljano Čehi s precejšnjo zamudo — na mesto ob 17. uri šele okoli 18. ure zvečer, ob 20.26 uri pa plesna skupina i/. Skoplja (40 plesalcev in plesalk), skupina iz Požarevca (26 plesalcev in plesalk), in iz Andrijevcev pri Slavonskem Brodu (T2 plesalcev in plesalk). Za danes, t. j. četrtek, .je napovedan prihod skupine iz Lupoglava in sicer ob 9.47. uri ali najkasneje ob 13.36. uri, dalje skupine iz Blata na otoku Korčuli ob 8.40 in skupine iz Adlcšič (ob 16. uri). Včeraj je tudi prispela brzojavka iz Sofije, da dopotuje zvečer bolgarska skupina plesalcev, in brzojavka iz Belgrada oil poljskega poslaništva, rla rlopotuje danes v Ljubljano tudi poljska skupina. Tekom današnjega dne se pričakuje prihod večine plesnih skupin. Danes popoldne se že tudi prično skušnje za plesne nastope na sokol-skeni telovadišču poleg velesejma.
O Ljubljanska »Ljudska univerza« ustanovljena. Na ustanovnem občnem zboru Ljudske univerze v Ljubljani je bil v smislu pravil izvoljen za tri leta naslednji odbor: podžupan prof. Jarc, tajnik zbornice TOI dr. Pretnar, sodnik dr. Bajič, ]3rof. Trgovske akademije dr. Mihelak in kot zastopnik Jugoslov. učiteljskega združenja g. Ribičič. Poleg teh imenujejo v odbor svoje zastopnike ljub-
ljanska mestna občina (dr. Joža Bohinjec, ravnatelj OUZD), univerza kralja Aleksandra (vseučil. prot. dr. Osvald) in banska uprava (še neimenovan). V nadzorstvo' so bili izvoljeni prav lako za dobo treh let: predsednik Profesorskega društva prof. Grafen-atier, časnikar Anion Podbevšek in ravnatelj Drž. liigijenskega zavoda dr. Petrič. Namestnika: ga. Minka Kroftova in dr. Jeglič. Imenovani odbor, ki se izpopolni še s tremi člani iz vrst predavateljev, se bo konstituiral na prvi redili seji v ponedeljek 10. septembra. — Kot je znano, je materialni obstoj Ljudske univerze zagotovljen z znatno subvencijo ljubljanske mestne občine in banovine.
0 Udeležba narodnih noš pri festivalu. Glavni pripravljalni odbor za festival slovanskih narodnih plesov prosi in vabi vse dame in gospode v Ljubljani in okolici, ki imajo pristne narodne noše, da se prijavijo za udeležbo pri sprevodu narodnih noš. Sprevod se bo vršil v soboto 8. septembra ob pol 11. dopoldne. Narodne noše se zbc.ro ob pol 10. na letnem telovadišču ljubljanskega Sokola v Tivoliju. Prijave sprejema ustmeno ali pismeno pisarna festivala v mestni posvetovalnici vsak dan od 8. do 12. in od 15. do 18. Glavni pripravljalni odbor.
© Vstopnice za prireditve festivala slovanskih plesov in slovanske glasbe v Ljubljani so v pred prodaji na razpolago. Prodajajo se v paviljonu pred kavarno Emono na Tyrševi cesti dnevno ocl 8.—12. in od 14.—19. po sledečih cenah: Sedeži po 25, 20, 15 in 12 Din, stojišča po Din 6, parmanentno stojišče za vse tri izvedbe slovanskih plesov Din 12. Za operne predstave veljajo znižane operne cene, predprodaja v opernem gledališču. — Vstopnice za stojišča se morajo vidno nositi. V slučaju »labega vremena se izvajajo slovanski plesi v Unionski dvorani. Zato je na vsaki vstopnici za sedež označen tudi sedež v Unionski dvorani.
0 Festival slovanskih narodnih plesov — danes prva prireditev. Nocoj se pričnejo nastopi posameznih plesnih skupin festivala. Kot prva priredi Narodopisna společnost iz Plzna samostojen večer v ljubljanskem opernem gledališču,'kjer bo imenovana družina pokazala v ilve ure trajajočih prizorih češko seilsko svatbo in vse običaje,, ki so združeni s kmetsko poroko. Številne pesmi in besedne igre oživljajo dejanje te svatbe, ki jo slikovito izvaja plzenska plesna skupina. Igra je razdeljena na 4 dejanja in sicer: 1. Pri nevesti pred pproko. 2. Pojedina pri nevesti po poroki. 3. Prizor v gostilni. 4. V novem domu. V prvem dejanju pričakujejo žeuina in njegovo družbo na nevestinem domu. Po stari navadi se dolgo pogajajo, predno izročijo ženinu nevesto; pred odhodom v cerkev dado nevestini starši mlademu paru svoj blagoslov. Drugo dejanje kaže pojedino na nevestinem domu, ki je prei>letenq z raznimi običaji in pesmimi; vsa družba gre nato v gostilno, kjer doseže veselje svoj vrhunec; ženin in nevesta otvorita ples, nato pa sc zvrste še s v a t,je in tete. Zadnji prizor se vrši na ženinem domu, kjer se nevesta poslovi od svojih družic, ki ji razpletejo lase, vzamejo venec in zapojejo poslovilno pesom. Plzenska skupina predstavlja eno najslikovitejših in najbolj harmoničnih slovanskih plesnih skupin; visoko umetniško kvaliteto te družine in njenega plesa izpričuje dejstvo, da je bila družina že večkrat odlikovana na različnih prireditvah in lani ob priliki svojega nastopa v Ljubljani prejela kot najlepša skupina prvo nagrado v konkurenci narodnih noš. Naj nihče ne zamudi ogledati si znamenito češko kmečko svatbo, ki jo bo predvajala nocoj ob 20. uri Narodopisna společnost iz Plzna v našem opernem gledališču.
O Zvočni film Ljubljane so pričeli snemati včeraj popoldne pod vodstvom režiserja g. Ferdu Delaka. Filma podjetje »Svetloton« iz Zagreba. Imenovano filmsko podjetje bo filmalo vse festivalske prireditve.
Naznanila
Vse dni velesejma
uma Slovenec v mtno povečani nakladi
Telef. štev.
29-92
Prav posebno pa velja to za glavno izide dne 8. septembra zjutraj
Trgovci, obrtniki: Ne zamudite prilike!
VELESEJMSKO ŠTEVILKO, ki - kol velika reklamna številka
Ljubljana
1 Nočno sluibo imata lekarni: nrr. Trnkoczy dod.. Mostni trg 4; mr. Bamor, Miklošičeva ee«la 20.
Maribor
m Športna predavanja. Tukajšnji olimpijski od-bor bo pričel s ciklusom športnih predavanj. Prvo predavanje se vrši drevi ob 20 v dvorani Delavsko zbornico, Sodna ulica 9. Predava Evgen Bergant o balkanskih igrah.
in Tečaj za sortiram j o in vkladunje sadja so vrši v četrtek, dne 13. septembru nu bam>viji.sk,i sadjarski in vinarski šoli v Mariboru. Tečaj je teoretičen iu praktičen ter traja od 8—12 in 14—18. Udeleženci naj se javijo do 10. septembra ravnateljstvu z dopisnico.
m V zbor in balet mariborskega gledališča so sprejemajo novi člani. Zglasiti se je v gledališkem tajništvu.
Drugi hraii
Cerklje na Gorenjskem. Mlada sadjarska iu vrtnarska podružnica priredi 8. iu 9. septembra sadjarsko razstavo v veliki dvorani Ljudskega doma. Razstavili bomo vse, kur v našem lepem kotu Gorenjske dobrega zraste. Dno 8. septembra ob 8 bo v razstavni dvorani tudi strokovno predavanje; predaval bo strokovnjak iz Kranja o umnem in dobičkanosuem sadjerejstvu. Vabljeni sle visi, ki hočete imeti dvojni užitek: prvega od razstave, drugega pa od lepega gorenjskega kota,
t'runski kot. Velik pevski koncert, ki so je vrSil na Veliko Gospojnico v Braslovčah, ponovijo cerkveni pevski zbori braslovške dok umije i), septembru nu Vranskem. Program isti. Ker je to prva vodja prireditev v našem kotu, zato ,ie pričakovati velike udeležbe.
Kranj. Slabo vreme je onemogočilo kranjski strelski družini izvedbo strelske tekme, ki je bila določena na nedeljo, 2. septembra. Tekma .ie preložena na praznik, 8. septembra; ako bi pa bilo ta dan vreme slabo, pa na naslednji dan, !). septembra. Nagrade, ki jih jo io pot strelska družina določila 40, so razstavljene v iz-, tožhenem oknu mestne hiše.	*
Cerkveni vestnik
Celonočno češčenje v ljubljanski stolnici se lirične drevi po skupni molitveni uri ob 21. Molili bomo iz Večne molitve* 11. uro: Prošnja za duhovnike. — Možje i it mladeniči, udeleži te se čini številnejše tega nočnega češčenja!
Moste pri Ljubljani. Drevi ob ivol 8 pridiga za može in 1'ante v kapelici salezijanskega mladinskega doma.
Poizvedovanja
Izgubljena aktovka. V ponedeljek, 3. septembra pd 14.30 do 1,") je bila zgubljena aktovka na poti iz Šiške (ob gorenjski železnici) do št. Vida. Najditelj se naproša, da jo proti nagradi odda upravi «Slovenca«.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE
OPERA (Začetek ob 20)
Četrtek, 6. septembra: Češka vaška svatba. Izvaja Narodopisna společnost iz Plzna. Izveu. Znižane eene. Petek, 7. septembra: Traviata. Izven. Znižane cene. Sobota, 8. septembra: "Sveti Anton, vseli zaljubljenih
patrom. Opereta. Premiera. Izven. Nedelja, 9. septembra ob 15: nProdana nevestaSode-, luje Narodopisna společnost, iz Plzna. Izven. Znižane cone. Predstava bo v opernem gledališču.
Radio
Programi Radio Ljubljana i
Četrtek, ti. septembra: 12.1!i Plošče 12.50 Poročila 13.00 Cas, ploščo 17.30 Koncert, godalnega orkestra Glasbene Matice (prenos z velesejma) 18.30 Plošče po željah 19.00 Iintervicvv prof. Jarca s prireditelji »Slovanskih plesov« 19.30 Plošče 19.50 Cas, jedilni list 20.00 Češka glasba: 1. Radijski orkester, 2. Vok. koncert gdč. liorenčanove 22.00 Cas, poročila, prenos z velesejma.
Petek, 7. septembra: 12.15 Plošče 12.50 Poročilu 13.00 Cas, 13.05 Predavanje TOI: Propagandni obrtmi teden 13.15 Plošče 17.30 Reportaža z velesejma 18.30 Nacionalno predavanje (dr. Cepudcr) 18.50 Radijski orkester 19.20 Srbi in Hrvati med nia.djar.sko listajo 19.50 Cas, jedilni list 20.00 Prenos iz Zagreba 22.00 Cas, poročila, prenos z velesejma.
Drugi programi t
ČETRTEK, ti. septembra: Deli/rad: 20.00 Predavaujo 20.30 Konc. kralj, garde — Zagreb: 20.00 Belgrad — Dunaj: 17.45 Dva klavirja 19.35 Rad, ork. 21.00 Mladi umetniki 22.50 Vesela gl. — Budimpešta: 18.50 Klav. gl. 20.30 Cig. gl. 22.00 Operni ork. 23.25 Jazz — Milan-Trst: 20.45 «'IYgovec in odvetnik-, »Sestra Augelika«, operi Du Rosa Parodi — Itim-Uari: 20.45 Ork. in viol. gl. 22.10 Ork., klav. in vok. konc. 22.15 Plesna gl. — Praga: 19.10 Mladinska gl. 19.50 Kvartet poje 20.10 Viol. gl. 20.30 Kaj mislite o mr. Smithu. igra — Bratislava: 19.35 Plošče 20.00 Romunske pesmi — Varšava: 19.20 Viol. gl. 20.15 Jazz in popevke 21.15 Ork. iu klnv. konc. 22.15 Zab. gl. 23.10 Plesna gl. — Monakovo, Stultgart, Lipsko, Vratislava, Berlin: 20.15 Pester večer.
PETEK, 7. septembra: Belgrad: 20.15 Zagreb 22.20 Plošče 23.00 Kone. — Zagrčb: 20.15 Recitacije 20.45 Vok. konc. 21.15 Ork. 22.15 Plesna gl. — Dunaj: 17.40 Plošče 20.20 Beethovnov konc. 21.00 Oneterni večer 22.50 Vojaška godtia 24.00 Dunajska gl. — Budimpešta 19.25 Jazz na dveh klavirjih 20.30 Deklica iz El.izonde, Zaroka pod laterno, opereti, Offenbacli 22.35 Cig. gl. — Milan-Trst: 20.45 Obisk pri poslušalcih 21.25 Sinil', konc. — Rim-Bari: 20.45 Vesela vdova, opereta, Lohar — Praga: 19.00 Češka pesem v stoletjih 19.55 Celo '20.85 Arabska gl. 21.00 Konc. slepcev 22.15 Češki jaz-/, na dva klavirja — Brno: 19.55 Plošče 21.00 Voj. godba — Bratislava: 19.55 Klav. gl. 20.35 Stare italijanske pesmi in arije — Varšava: 20.30 Moskovski konc. — I'so Nemčija: 20.10 Zbor političnih voditeljev.
KUirUBIVI OBZORNIK
Pogled v sodobno madžarsko književno življenje
T z r a z g n v o r a z il r. Avg. Pavlom
Ker nam je pogled v kulturno snovanje sosednje Madjarsko docela zastrt, nami pride prav bežen pregled, zlasti če nam ga nudi nas rojak. Dr. Avgust I' a v e 1 je sedaj"znam že tudi pri nas radi evojega pesniškega uspeha na Madjarskemi. Upamo. da nas bo še letos razveselil njegov prevod Cankarjevega Hlapca Jerneja v madjarščini, ki bo prvi predstavljal naše slovstvo pri sosednjem narodu. Prof. dr. Pavel jo neutruden organizator v Szotfnibathelyu, o čemer priča društvo prijateljev muzeja, ki ga je čisto sam zasnoval in šteje po ne-
... rtui ,)i i*	(\C\n Atotimr	n i „ rmriirt Frtlm
no j liliji,,,., **VJ	* •	— ......
Sabariensia (Vasi Szemle), ki jo Pavel urejuje, itd.
Foselmo pozornost posveča v njej južaioslovansk; kulturi in njenimi stikom z Madjari. Poleg tega dopisuje o naši sodobni literaturi v »Magyar ir&«, ki izhaja v Kožicah.
O današnjih tokovih in dogodkih v madjarski literaturi je dr. Pavel povedal nekako sledeče:
Za obliko literarnega življenja na Madjarskem je v zadnjih letih — letos ee je to še stopnjevalo — značilna nekaika decentralizacija literarnih središč. Budapešta ni edino in odločujoče zbirališče literarnih tvorcev. Vzrok nastanka pokrajinskih središč .je zlasti usoda Madjarsko po vojni in lako se zbirajo madjarski pisatelji na Slovaškem, v Romuniji, v Jugoslaviji okoli svojih številnih novih glasil. Ta formacija ipa zmaguje čedalje-bolj tudi v okvirju države saime; tu delimo lahko skupine v »Alfoldu«, to je na madjarski ravnimi, in v »Dumantulu«, to je v pokrajinah onstran Donave. Vase zaprta duša, ki jo soustvarja razpoloženje širne ravnine, se izraža drugače kakor človek j>rek-donavske zemlje, pokrite s hribovjem, naseljene z mešanim narodom madjarekih, germanskih in slovanskih rasnih elementov. Vse to ustvarja svojevrstne značaje, jjosebno gledanje problemov itid. Dušcvnost pokrajin teži za uveljavljenjem.
Tako imamo danes v vseh večjih mestih nove literarne revije, ki jih izdajajo večinoma prav mladi ljudje. Na pr. v Debrecenu izhaja »Odgovor« (Valasz), v Sze«edu »Sporočilo- (Izenett); v Szoni'bathelyu bo izhajal kot priloga Pavlove revije »Irottiko« (po bližnji gori), saj živi v tem mestu, enakem Mariboru, okoli 15 pesnikov. Med njimi vzbuja pozornost 21 letini Weores Sandor z zbirko »Mraz je«. V temi meslu je izšlo v zadnjem letu čez 20 izvirnih knjig.
Povsod obstojajo tudi literarna z d r u ž e n j a , Vj naziva j« ipo znanih pisateljih (ne t>r. Jamus Pannonious, Faktdy Ferenc)
V zadnjih mesecih je bil središče zanimanja v državi »M a d j a r s k i knjižni t e d e .nc v juliju., Glavno propagandno sredstvo so šotori, kjer dele pisatelji avtogramie. Za tako priliko izidejo nove knjige ali ceneni ponatisi klasikov (na pr. 10 zvez,kov Adyja -"O t>in). Letos je izdal katoliški slovaški lirik Mecs Laszlo zbirko v 8000 izvodih, ki je v prvih dneh knjižnega tedna popolnoma pošla! Največji uspeh so dosegli ob tej priliki prav zunanji pisatelji: erdeljski iz Romunije in oni iz Slovaške. Ti so jM-iredili tudi propagandno potovanje po vsej državi s predavanji in recitacijami. Med Erdeljci, ki se zbirajo ob reviji »Erdeljski Helikon« (Cluj), sla najznamenitejša romanopisca Nyirij J6-zsef in Ta/masi Aron. Zadnji je uvedel v madjarsko slovstvo nov tip »Abek, to je zdrav kmečki fant, ki odide v svet; njegova spoznanja prikazuje pisatelj doslej v treh romanih.
Vodilni pisatelji v Budapešti so bili tudi letos Zilahy Lajos, ki je postal urednik dnevnika »Magyarorszag«; Foldy Mihaly in Palffy-Gu-laesi Irena. Njen zgodovinski roman iz 16. stoletja »Črni ženini« je preveden že v več jezikov. Med pesniki slovi llles Gyula, ki se je udeležil zbora sovjetskih literatov v Moskvi.
Antologije so tudi na Madjarsikem značilnost zadnjih dveh let, ko jih je izšlo vsaj pet: levičarji so izdali svojo, katoliki 6vojo, ostale skupine zase.
O razgibanem znanstvenem življenju bi bilo povedati v grobih potezah: pravkar je zaključena madjarska zgodovina v osrniih zajetnih zvezkih, ki sta ji avtorja vodilna zgodovinarja H6man in Szekfii. Še bolj kot to delo vpošteva Slovane (in zasluži radi tega pozornost in študij) »Narodopifi-je madjanstvat (napisali Bdtky, Gy6rffy, Viski) v štirih zvezkih, katerih en sam vsebuje 1235 8lilk. Madjarska narodna znanost, predvsem zgodovina, resno stremi za prikazovanjem absolutne resnice, kar je zasluga današnjih znanstvenikov, ln tako objektivno, brezobzirno odkritosrčno delo je prav omenjena zgodovinska knjiga.
Literarna zgodovina je v takem razmahu, da je letos izšlo troje celotnih slovstvenih zgodovin. Zaključeno je veliko delo v sedmih zvez-
kih, v katerem Pinter Jemo obravnava zgodovino madžarskega slovstva. Poleg tega je vrsta strokovnih revij, namenjenih izključno tej panogi, mnogo gradiva pa objavljajo tudi ostale literarne revije.
Tudi svetovno literaturo vestno zasledujejo, ne le z množioo prevodov, marveč tudi s pregledi. Letos je izdal tak pregled ugledni romanopisec in esejist Bab it« Mihaly, ki je hotel prikazati razvoj evropske miselnosti v literarnem tvorstvu.
Katoliški literoti so osnovali založbo »Vi-g.ilia«, ki izdaja zgolj moderna dela. Od lanskega kongresa sem so se'zelo poživile in dvignile njihove literarne revije (Katoliikus Szemle, Elet).
Smer svojih teženj im ciljev označuje naš rojak takole: Mirno sožitje med narodi se more poroditi iz dobrega medsebojnega spoznavanja. Danes predsodki odbijajo na vseh straneh sprejem izrecno kulturnih vrednot kakega tujega naroda. Zlasti med sosedi lo ne sme biti. Za to zbliižainje hočem delati enalko krepko še naprej.
Te besede naj postanejo vodilo tudi nam.
V. B.
Krajina v slovenskem slikarstvu
Umetnostne razstave na velesejmu so postale del notranje opreme istega, točka, ki neče s programa, čeprav je bila res mikavna samo enkrat, dvakrat, ob začetku, ko je izgledala kol posrečen domislek, producirati umetnost na povelje. Zdaj ta točka izgublja ne le mikavnost, nego tudi kvaliteto in če prireditelji kljub temu mislijo, da izkazujejo s tem naši umetnostni kulturi kako uslugo, se zelo motijo. Umetnost se ne da delati kar neprestano na povelje ali »po zapovesti«, ne da bi trpela notranja, vrednostna substanca umetniškega dela, zato je stvar primernega takta, da s takimi prireditvami ob pravem času nehaš, in vprašanje božje hčerke duhovitosti, da prineseš ljudstvu kaj novega, recimo nekaj, kar ni v škodo umetnosti. Obojega na sejmu pogrešamo.
Letos stoji razstava v znamenju »slovenske j krajine«. Upamo, da se bodo oni Ijudju, ki so se pred leti razburjali nad kvalitetno neprimerno višje
Klic krščanskim ljudem
za pomoč stradajočim rudarskim družinam
Ljubljana, 5. septembra.
Za pomoč stradajočim rudarskim družinam in brezposelnim v Zagorju ob Savi jc odredil škof. or-dinarijat zbirko po cerkvah ljubljanske škofije v krajih, ki niso bili prizadeti po elementarnih nesrečah. Zagorska Vincencijeva konferenca pa je izdala naslednjo prošnjo, ki jo priobčujemo. Vsekakor pa smo mnenja, da bi pri taki stiski morati priskočiti na pomoč tudi javni faktorji.
Ljudje krščanski!	_
Morda ste že — v skrbeh za lastni kruti — pozabili na rudarje, ki so pred dvema mesecema morali v zemljo na gladovno stavko, ki je kakor blisk v temni noči razkrila obupen jx>ložai naših rudarjev. Javnost pa je spet pozabila na' rudarje in jih pustila osamljene v njihovi strašni borbi za
°bSiKrščanski oče! Poznaš očetovske skrbi, pomi; sli: rudarju pride dnevno od njegovega, z raznimi odbitki zmanjšanega mesečnega zaslužka 13—15 dinarjev, s katerimi mora preživljati in oblačiti družino in številnimi otroci — kupiti pa je treba prav vse. Krščanska mati! Ako si mati, premisli, kako je pri srcu rudarskim materam, ko gledajo svoje blede, slabo razvite otroke, pa jiin ne morejo dati zadostne hrane; celo mleko je, kljub nizki ceni, zanje nekaka potrata, ker si ga mnoge niti za otroke ne morejo privoščiti.
In če gre skrajno težko družinam, katerih očetje imajo delo, kako se šele godi družinam brez-
V Bistrici utonil
Kamnik, 5. septembra.
Danes dopoldne so ženske, ki so delale na njivi na Velikem produ, opazile sredi Bistrico naplavijono moško truplo. Poklicalo so orožnike, ki so ugotovili, du je vtopljenec 53 letni šimen Koron, mesarski pomočnik pri mojstru Ivanu Podgoršku v Kamniku. Preiskava jc dognala, da je imel Koren hud udarec na glavi in počeno lobanjo.
Ljudje so ga šc videli snoči ob 1t, ko je vinj^ i hodil j>o mestu. Najbrže je v temi prišel na obrežje Bistrice in padel v vodo ter utonil. Pri padcu je najbrže dobil tudi hud udarec. Voda ga je naplavila k jezu, ki odvaja vodo iz Bistrico v potok Mlinščico.
Neznan okostnjak v planinah
Logarjeva dolina, 3. septembra.
Včeraj so našli lovci v prepadu 200 m pod Kamniškim sedlom — eno uro od Okrešlja okostje človeka, odraslega moškega, ki je moral biti. po kosteh sodeč, zelo velik. Kosti so cele — tako da se je moral ponesrečiti v snegu. Le lobanja je nekoliko udrta. Obleka in drugo je vse strohnelo, tako da se bo identiteta težko ugotovila. Poleg kosti so našli malo ročno sekiro. V tukajšnji okolici ne f>o-grešajo nikogar, zato je moral biti tujec. Verjetno je, da je bil kakšen tihotapec, najbrž iz Avstrije.
Boj s cigani
Tudi divji lovec pred sodniki
Mali kazenski senat je sodil tri mlade Smled-ničane, ki so se 18. aprila letos s koli in krepeljci spravili na cigane in ciganke v Sv. Valpurgi pri Smledniku na Gorenjskem. Navalili so na dve ciganski družini Otona Roja in Martina Gartnerja ter ju pretepli. Prizanesli niso niti cigankam. Nato so prevrnili vozove, vso kuhinisko posodo in drugo cigansko ropotijo razbili ter naposled celo pretepli ciganska kluseta in osla. Bilo je neznansko vpitje. Razlegal se je daleč naokrog jok in vik ciganov. Naposled sta prišla ciganom na pomoč dva orožnika, ki sta hotela napraviti red in mir ter napadalce aretirati. Vsi trije pa so se spravili na obk orožnika ter se ju dejansko lotili. Bili so vsi silno besni in vinjeni. Pred malim senatom so bili zaradi javnega nasilja in napada obsojeni: Edvard na 6 mesecev, njegova pomagača Tone in France pa vsak na 4 mesece strogega zapora. Državni tožilec je priglasil revizijo in priziv.
Pred malim kazenskim senatom se je zaradi lovske tatvine zagovarjal Lojze iz Spodnjih Pirnič. Lojze je strasten divji lovec. Bil je že večkrat kaznovan. Letos 3. junija je s puško čakal v lovišču Ljubljančana Vida Bakarčiča na 6rnjaka, pa ga je zalotil lovski čuvaj Filip Jarc. Temu je s puško celo zagrozil, rekoč: »Zob za zob!« Lojze je priznal, da je bil v gozdu, toda ni lovil srnjaka, samo na golobe je čakal. Bil je obsojen na 2 meseca strogega zapora.
poselnih, od katerih jih morda nekaj ima malenkostno pokojnino — okoli 300 Din mesečno — mnogi pa niti tega nimajo. V župniji, ki ima okoli 7000 ljudi, je razen brezposelnosti težko prizadetih nad 2000 ljudi. Cez leto pač trpijo in si pomagajo, kakor vedo in znajo, da se preživljajo. Kaj pa bo pozimi? Odkod vzeti denar še za obleko in obutev? Zlasti otroci brez obleke ne bodo mogli ne v cerkev, ne v šolo. Ali naj njihova mladost utone v prezgodnjem grenkem deležu trpljenja in krivic?
Prosimo vas, pomagajte nam! Bratje in sestre smo v Kristusu in od Njega imamo prvo glavno za-jx>ved, zapoved dejavne krščanske ljubezni. »Kdor ima premoženje sveta in vidi brata v pomanjkanju, pa svoje srce pred njim zapre, kako more biti ljubezen božja v njem,« pravi sv. Janez Ev. (Jan 3, 17). »Kristjani, ne ljubimo z besedo, tudi ne z jezikom, ampak v dejanju in resnici (Jan 3, 18).« Kdor more, naj pomaga z denarjem, kdor morda tega ne more, pa naj pomaga z živili (krompirjem, fižolom, žitom itd.), če more, naj da veliko; če ne more veliko, naj da malo. Gotovo so med vami tudi taki, ki imajo zase ne prav rabno, sicer pa vendar še porabilo obleko, perilo, čevlje, galoše itd.
Pomagajte: 2000 ljudi jc treba čez zimo pre-hraniti in obleči. Plačnik vam bo On, ki je rekel: »Lačen sem bil in ste mi dali jesti, nag sem bil in ste me oblekli. Resnično, povem vam: kar ste storili kateremu izmed teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili.« (Mt 25, 35.)
Koledar
Četrtek, (i. septembra: Caharij.-i 'T •!;. Po-regr.in.
Ostale vesti
—	Oglase za glavno velesejinsko številko »Slovenca« dne 8. septembra sprejema uprava do petka opoldne. Izjemo more napraviti ic pri osmrtnicah, neodložljivih objavah in malih oglasih. Na specielne želje glede izvršitve in nameščen ja oglasa se je pa mogoče ozirati le pri naročilih, ki bodo došla do petka zjutraj.
—	Tudi pri naši ekspozituri na velesejmu lahko oddaste vsa naročila zu »Slovenca«: oglase in naročnino. Oglasi zu glavno velesejinsko številko, ki izide v soboto, 8. t. m. zjutraj, se sprejemajo na velesejmski ekspozituri do petka popoldne ob štirih. Zelo ugodna prilika za razstavljavce in obiskovalce velesejma, ker sc fini ni treba truditi v centrom mesta.
—- Kongres pravnikov v Zagrebu. Priprave za kongres so končane in so bile tc dni razposlane vs in pri javljenim udeležencem legitimacije, programi kongresa ter spomenica. Sobe so v Zagrebu rezervirane. Udeleženci iz Ljubl jane se odpeljejo v petek, dne 7. 9. z brzovlakom ob 4.20 in bo pri tem vlaku za kongresne udeležence rezerviran poseben vagon. — Odbor društva »Pravnik«.
—	Starološki vojaki svetovne vojne vabijo v Crngrob. Na Mali Šmaren, dne 8. f. m. bosta v božjepotni cerkvi M. B. v Crngrobu pri Škoiji Loki dve sv. maši, ena ob 9, druga ob 10. Ker bosta obe sv. maši darovani za padle vojake iz svetovne vojne in v zahvalo za srečno vrnitev, so vsi bivši vojni tovariši najtopleje vabljeni. — Za c' vepčila je tudi preskrbljeno. — Starološki vojaki svetovne vojne.
—	Vsled velike porabe domače JORDAN grenčice se nudi bolnikom prebavnih organov vedino sveža voda.
—	Protestno zborovanje kočevskih obrtnikov. Vsled številnih pritožb od strani obrtnikov, ki prihajajo na obrtniška združenja radi šušmarstva, katero v veliki meri odjeda bori zaslužek tukajšnjemu obrtništvu v vseh strokah
so se
od strani uprav združenj vložile razne resolucije, prošnje in pritožbe skoraj na vse pristojne Urade,
Zaradi tega so se vsa obrtniška združenja odločila, da skličejo na dan 12. septembra 1934 veliko protestno zborovanj vseh upravičenih obrtnikov na Kočevskem. To zborovanje be v Ribnici v dvorani g. Podboja (pri Cenetu). Pričetek ob 9 dopoldne. Vsa obrtniška združenja v kočevskem okraju poživljajo svoje člane in tudi druge obrtnike, da ta dan zaprejo svoje delavnice in se sploh ?a dan ne obratuje. Vavednj obrtniki naj ta dan smatrajo kot obrtniški dan in naj se vsi do zadnjega obrtnika in obrtnice udeleže tega obrtniškega
Kolika dobrota za gospodinje
ie šivalni stroj, ker morejo na njem ludi obnavljati perilo s PST Patent Stopf Tvvist pripravo.
stoječo razstavo »žene« v slovenski umetnosti, ki je očitovala še mnogo mnogo duhovne borbe, razburili tudi ob letošnji prireditvi, ki je nad vse dolgočasna. Z izjemo štirih, petih podob, naštevlji-vih na pretih obeh rok, ni tam ničesar, kar bi imelo opravka z notranjim nujnim poslanstvom umetnika, ko dela krajino in sicer še domačo krajino. Ker se mnogo stvari razen tega ponavlja, moramo omeniti samo vrsto krajin G. A. Kosa, ki so najmočnejši del razstave (obžalujoč seveda, da G. A. Kos ne polaga več važnosti na to, kje in v kaki družbi vrši), dalje J. Vavpotiča »Na Savi« (št, 24), S. Santla (Pogled proti Planici), K. Jiraka »Polje s figurami« (mimogrede povedano, je dobra samo spodnja polovica slike), akvarele I. Mežana, ki so dobri v barvi, ne pa v formi, in njim sorodne akvarele A. Lapajneta. Simpatičen ciklus iz stare Ljubljane razstavljata M. Robičeva in E. Justin, z dežele pa slike F. Košir, B. Jakac in drugi. Kar se prav slikarske strani razstave tiče, je z izjemo redkih imen gotovo boljša plastika, ki jo kažejo Fr, Goršc, N. Pirnat in I. Zaje. V ostalem je pripomniti, da na razstavi ne sodeluje niti eden izmed vodilnih mož niti predvojne niti povojne generacije, kar služi lahko v izpodbudo. Človek se namreč tudi, kako je pri nekaterih modernistih smisel za umetnost mahedrav in kako kmalu postaneio za marsikoga razstavno zreli in sprejemljivi tudi izvestni deletantizmi. Za priredbo razstave odgovarja slikar Olaf Globočnik.	R, L.
Filozofija v politiki
Na VIII. mednarodnem filozofskem kongresu je po otvoritvi prvi spregovoril dr. Beneš, ki je pozdravil go»te kot človek islega poklica (češkoslovaški zunanji minister dr. E. Beneš je univerzitetni profesor) An izvajal: Današnje stanje sveta, ki se javlja zlasti v zmedi moralnih, ekonomskih, socialnih; političnih, najbolj pa medinarodno-politič-niii blodenj, poziva vse odgovorne glave, da energično iščejo izhoda iZ tega labirinta, da najdejo nove rešitve, kjer bo več miru, napredka in nekega
dokončno urejenega stanja. Dr. Beneš je nadalje razvijal misli o praktični stran: filozofije: Vse politične, socialne in gospodarske probleme, ki sem jih reševal, sem najprej podvrgel podrobni, točni in temeljni znanstveni analizi, nato pu sem dejstva prerešetal s svojo filozofsko in moralno teorijo, da sem tako prišel do potrebne sinteze iu končno prenesel zamisel v delo. To pomena, da sem bil v znanosti kakor tudi v politiki zmerom proti slehernemu eksperimentalizmu, ki ne sloni že na prereše-tanih in že vnaprej podrobno analiziranih dejstvih. Proti sleherni politični zasnovi, kateri manjka vez z vsakdanjim realnim življenjem in katera se snuje bolj po željah in čuv»tvih posameznikov, kakor pa na podlagi resničnega narodnega življenja in ljudskega kolektiva ... Zmerom sein bil neprijatelj cinične zasnove in one politične dejavnosti, ki identificira politično borbo z borbo za nadvlado drugega itiad drugim, s pridobivanjem denarja in podobnim. Ta zasnova niaterialiaiira vse v življenju, pozabljajoč pri tem, da se vsaj polovica civilizirane družbe osredqtočuje na duhovne činitelje in da mora prava politična borba v svojih skrajnih kon-sekvencah stalno težiti za zmago duha nail materijo.
Dalje je dr. Beneš izjavil, da je zmerom branil lo stališče, da morajo socialni nauki im filozofija imeti toliko gospodujoče moči, da preneao svoje praktične izsledke v dnevna socialna in politična dogajanja. Ko jo omenil krizo demokracije, kateri bodo posvečene posebne razprave, je dejal, da je lu treba razumeti no krize institucije, marveč v prvi vrsti krizo ljudi, krizo demokratov. Vprašanje v praktičnem življenju je, ali so voditelji demokracije zares voditelji na politični in moralni višini in ali so ti prvaki sposobni, da nosijo odgovornost, ki jiim je zaupana. Sodobni problem je tudi razvoj koncepcije moderne države, a prav tako trajna harmonija med intelektualci in kolektivom. FiloRofska misel bo morila veličino politikov po tem, kako visoko so se povzpeLi, da dosežejo najvišjo stopnjo individualne svobode, katero pa moralo uravnati z zahtevami kolektiva.
zborovanja, v Ribnici. Tako zborovanje je potrebno zato, da obrtniki javno povemo svoje težkoče, da se javno izrazimo, kaj nas boli in kako naj se nam pomaga. Mi obrtniki in obrtnice redno plačujemo državi davek in drugo, zato tudi pričakujemo, da nas bo država ščitila in nam pomagala do obstoja. Oeslo tega zborovanja pa je »Boj šušmarstvu!« — Vsa združenja obrtnikov v kočevskem okraju.
tjlutedus" dtonalt mik, da JUfto 4tecita
—	Da bi sc omejila tatvina grozdja in preprečila občutna škoda, katero povzročajo razni delomržneži posebno letos vinogradnikom s tem, da nakradeno grozdje nosijo na trg ali na dom branjevkani, odrejam vsein predsednikom mestnih iu tr/kih občin, dn njih organi od 15. septembra dalje istočasno, ko pobirajo stojni-jio, zahtevajo od nepoznanih prodajalcev dokaze — |)o možnosti uradno jx>trdilo občine —, da so 1 ustnik i vinogradov, oziroma upravičeni prodajati grozdje. Za grozdje, dobavljeno izven dravsike banovine, zadostujejo železniške vozovnice ali potrdila prevoznih podjetnikov. Sumljivo grozdje naj se zapleni in produ v vinorodnih okrajih v korist kmetijskega odbora v dobro postavki za pospeševanje vinogradništva, v ostalih okrajih in v avtonomnih mestnih občinah pa v dobro postavki za pospeševanje sadjarstva in vrtnarstva. Produjalce ta.kegu grozdja naj se zasleduje in po zakonu kaznuje. Občine vinorodnih okrajev so dolžne opozoriti' pravočasno vinagradmike in prodajalce grozdja na ta razglas ter izdajati brezplačno tozadevna potrdila. — Ban: dr. Marušič 1. r.
—	Pri zapeki, motnjah pri prebavi, gorečici v želodcu, krvnih navalih, glavobolu, splošni slabosti vzecnite zjutraj na tešče kozarec »Franz Josefove« grenčice.
—	M. Bajuk: Teoretična famburaška šola. Založila Jugoslov. knjigarna v Ljubljain. Gena 40Din. Po naših prosvetnih društvih je dosti tamburaških zborov, ki pa zaradi pomanjkanja dobrega učbenika ne napredujejo v igranju in s tem izgubijo veselje. Tamburaška godba, če je slaba, je dvakrat grda. Zato vsi tamburaški zbori prav temeljito potrebujejo, da to Bajukovo šolo dobro predelajo in si s lem ustvarijo trdno podlago za dober in hiter napredek. Bajukova šola obsega najprej kratko razlago o osnovnih pojmih glasbene abecede, potem
IHariborske vesti:
podaja natančen nauk o tamburaških inštrumeittih, kako se nanje pravilno igra, kako se uglašajo, kako se z njim ravna itd. Končno sledijo vaje za vsak instrument jx>sebej in za zbor. Slednjič pa so natančno in izčrpno naznačeni prijemi za 1. in II bugarijo.
—	Vpisovanje v l,egatov Enoletni trgovski tečaj v Mariboru traja šc tu teden in sicer od 10. do 11. uro v šolski pisarni, Vrazova ulica 4. Znatno znižana šolnina, .šolski programi brezplačno. Lastni dijaški internat. Začetek dne 0. septembra.
—	V Službenem listu kralj, bonske uiprave dravske banovine od 5. t. ni. jc objavljen ^Pravilnik o upravi razlaščenih gozdov« in »Objave banske uprave o jiobiranju občinskih trošarin v 1. 1934«.
—	Bolečine in tiščanje v želodca, zaprtje, gnilobo v črevesu, okus po žolču, slabo prebavo, glavobol, belino na jeziku, bledico odpravi, kdor češče pije naravno »Franz-Josef« grenčico, poln kozarec zvečer, preden gre spat. Zdravniki-specialisti za bolezni v prebavilih pravijo, da je treba »Franz-Josef« vodo toplo priporočati kot zelo smotreno, domače zdravilno sredstvo.
—	Najboljša privatna trgovska šola, Trgovski učni zavod v Ljubljani, Kongresni trg 2-11., vpisuje do n. septembra dnevno v svoj Enoletni trgovski tečaj od 9—12 in od 4—6. Šola se nahaja v središču mesta Ljubljane Ln razpolaga z velikimi svetlimi učilnicami, najmodernejšimi učnimi pripomočki in odličnim profesorskim zborom. Na trgovskem tečaju se pouču je po sodobnih metodah in izbranem učnem načrtu jx>-leg običajnih trgovskih predmetov tudi nauk o reklami, in sicer kot edina strokovna šola sploh. Zavoljo visokov rednost i pouka je solnimi tega tečaja tudi najnižja. — Podrobna, brezplačna pojasnila in prospekte daje ravnateljstvo zavoda. Najboljše priporočilo šole je dejstvo, da si je pridobila v kratkem času svojega obstanka velik sloves ne samo v Sloveniji, ampak predvsem tudi med brati Srbi, ki jo vobče označujejo kot naslednico Ma li ro ve šole.
—	Nosečim ženam in mladim materam pomore naravna »Franz Josefova« grenčica do urejenega želodca in črevesja.
Manjšinsko šolstvo
\o bomo sc zaenkrat bavili z najvažnejšim problemom manjšinskega šolstva v Mariboru in sploh ob severni meji — z vprašanjem njegove upravičenosti t O tem bi se dalo mnogo razpravljati, j>osobuo v zvezi z interesantno primerjavo tozadevnih razmer ua oni strani meje v Avstriji. Ker smo že tako tolerantni, kakor noben narod v Evropi, bo pač to vprašanje ostalo odprto šc v bodoče. Prinašamo sedaj samo zanimive statistične poda tke o manjšinskem šolstvu na Štajerskem, ker so tudi nekak barometer številčnega stanja nemške manjšine ob severni meji. Nekajleten pregled manjšinskega šolstva na štajerskem je obenem razveseljiv dokaz, da je germanizaeija naše severne meje povsem zastala in tudi nazaduje, ko je prenehal po potegnitvi mejne črte najprej politični pritisk in ponekuje sedaj tudi gospodarski j>ri-tisk ki ga Nemci umetno vzdržujejo z ogromnimi stroški od onstran meje. Na Štajerskem jc sedaj 5 manjšinskih šol: v Mariboru, v Št. llj u v Slov. gor., v Apačah, v Stogovcih in v Lokav-cu. Poslednje tri šole so vse v Apaški kotlini, kjer živi še največ nemškega življa v kompakt-
ni skupini. V vseh teh petih šolali s skupno 12 razredi se je.letos vpisalo 339 učencev. Največ jih jc v Stogovcih in sicer 153, potem sledi šola v Apačah z 80, nato Maribor z. 71, Lokavec s 23 in št. llj z 12 učenci. Zlasti šentiljska manjšinska šola jc značilna za našo veliko širolkogrud-nosl: za 7 odst. umetno priseljenega nemškega prebivalstva šemtiljakega šolskega okoliša vzdržujemo posebno šolo. dočim na avstrijski strani v Špilju nimajo za 55 odst. slovenskega avtohtonega prebivalstva niti enega slovenskega šolskega oddelka! Isto je v Lokavcu. kjer dajemo 23 otrokom nemške manjšine pouk v njihovem jeziku, dočim je v sosednjem avstrijskem Cmii-reku ipreko 200 zavednih slovenskih kmetov, ki morajo svojo deeo pošiljati v izključno nemške šole. Naša nemška manjšina pa prihaja še z nadaljnjimi zahtevami: hoče imeti manjšinske šole še v Marenbergu, na Mu t i in v št. Lovrencu na Poli., dasi je znano, da živi v teh krajih komaj peščica Nemcev. Vprašanju nemškega šolstva bo morala v bodoče naša javnost posvetiti več pažnje in tudi mi se Ikjiho z njo še podrobneje bavili.
□	Razobesite zastave'. Pripravljalni odbor evharističnega kongresa prosi vse meščane, ki imajo zastave ter stanujejo ob cestah, po katerih se bo pomikala procesija, da jih razobesijo. Procesija bo šla po sledečih ulicah: Glavni trg, Tattenbachova, Frančiškanska, Aleksandrova, Prešernova. Maistrova, Koroščeva in Gosposka ulica, Slomškov trg.
□	Kdor želi prenočiti. Pripravljalni odbor evharističnega kongresa obvešča vse one, ki si želijo v petek prenočišča, da se /glasijo tekom petka v Prosvetni knjižnici na Aleksandrovi cesti 6. Opozarja se pa, da je le še neznatno število prenočišč na razpolago.	*
□	Kolesarji spravijo kolesa na dvorišču Zadružne gospodarske banke na Aleksandrovi cesti 6.
□	Slovo p. Konstantina Urankarja. V torek se je poslovil od Maribora p. Konstantin Uraukar. Z njegovim odhodom je nastala v društvenem življenju frančiškanske župnijo velika vrzel. Pogrešala ga bo zlasti križarska mladina, ki je ianela v njeni idealnega in požrtvovalnega voditelja. Bil je tudi agilen tajnik Rafaelove družbe in Izobraževalnega društva v Krčevini, po smrti p. Pavla pa je prevzel tudi dolžnosti kurata mariborske jetnišnice. Vnetemu duhovniku želimo v njegovem novem delokrogu obilo božjega blagoslova.
□	Županov razglas. Ker se vrši v dneh 7. in 8. septembra 1934 v Mariboru evharisbični kongres, odrejam za 8. septembra sledeče: 1. Mesarske stojnice je prestaviti na Vojaški trg; 2 .vozove s sadjem je nastaviti na spodnjem Vodnikovem trgu; 3. mestne stojnice za socivje, mleko, sadje itd. bodo na razpolago na srednjem in gornjem' delu Vodnikovega trga; 4 stojnice za prodajalke sadja (branjevke), izvzemši stojnic z oljem, se nastavijo na Trgu Svobode, po potrebi v dveh vrstah, in sicer med drevesi; 5. medičarji, kramarji (prodajalci devocijonalij) itd., ki so pristojni v Maribor, so postavijo med drevesa v drevoredu na Aleksandrovi cesti s pričetkom prve stojnice nasproti trgovine Kiihar do tobačnega paviljona. Vsakemu prodajalcu na Trgu Svobode in v drevoredu na Aleksandrovi cesti je dovoljeno postaviti samo eno stojnico. Obvezno za vBe naštete prodajalce je, da morajo biti stojnice 8. septembra do 6 zjutraj na določenem mestu. Zamudnikom se bo dostop za-bramil s policijo. Odvoz stojnic in blaga je dovoljen šele po 15. Mestni načelnik: dr. Lipold, s. r.
□	Pred oltar. Poročili so se v zadnjih dneh v Mariboru: Ivan Šajna, orožniški stražinojster v p. in Maguša Antonija; Kra-ner Vincencij, delavec in Matilda Andrej; Plan te v Frane, trgovec v Pamečali in Esih Angela; Jerič Anton, pokrivnč in Golob Marija; Omerzo Martin, risar in Svenšek Marija; V račko Rudolf, mizar in Sodja Marija; Kol i ber Tvnn tkalski mojster in Koncil Zofija. Bilo srečno!
□	Gradbene zadeve. Uporabno dovoljenje^ so dobili glasom sklepa mestnega sveta: Požavko Josip za visokopritlično stanovanjsko hišo v Kralj Matjaževi 24, Icek Josip in Jesih Kari za enonadstropno stanovanjsko hišo v Turnerjevi 39, Ivan Lešnik za dvonadstropno hišo v Taborski, Alojzij Sprager za adaptirano poslopje v Vetrinjski 14. Gradbeno dovoljenje se jc podelilo raznim prosilcem za napravo ograj in stenskih reklam, Ivanu Reihmanu za zgradbo dvoriščnega poslopja na Tržaški cesti 54. Odobrila se je tudi fasada Gustinove štirinadstropno stavbe na Grajskem trgu.
□	Občina bo zidala. V prihodnjih dneh se prične podirati Turkova hiša na Pobreški cesti in sicer takoj, ko bo dograjen oporni zid, ki ga sedaj betouirajo. Z materijaloni iz porušene hiše bo sezidalla mestna občina dvoje enostanovanjskih ličnih hišic v Dalmatinski ulici, ki jih bo prodala. Že sedaj se je javilo nekaj kupcev za ti projektirani zgradbi.
B Še je danes čas, da si preskrbite v predprodaji vstopnice za največjo letošnjo koncertno prireditev, ki bo dne 7. septembra ob 8. zvečer v dvorani Uniona.
□	Izkopani okostnjaki. Ko so v torek popoldne kopali pred stolnico jamo za postavitev mlajev, so naleteli v zemlji na človeške kosti; zanimivo je to, da je bilo na enem kupu izredno veliko število kosti. Najbrž je bila na tem prostoru kostnica, ali jia velik Skupen grob izza časa kuge. Okoli stolnice je bilo namreč svojoas pokopališče. Jamo so zopet zasuli.
□	Obrtno gibanje. V avgustu je bilo izdanih sedem novih obrtnih pravic, izbrisanih pa deset.
□	Priprave za novo gledališško sezono so v polnem teku. O novostih v drami smo že poročali. Opereta pa pripravlja Leharjevega ->Carjeviča«. He-pertoami načrt bo izdalo gledališče te dni.
□	Novi tajnik trgovskega gremija v Mariboru g. Franc Skaza je že nastopil svoje mesto.
□	Iz sodne službe. Prvi državni pravd«i k dr. Matko Zorjan se jc povrnil z dopusta ter prevzel vodstvo državnega pravd niši va.
□	Tržni dan bo radi sobotnega praznika jutri, v petek, 7. septembra.
□	Življenje in smrt v avgustu. V minulem mesecu je bilo v Mariboru 71 rojstev (37 dečkov in 34 deklic), umrlo je 54 ljudi (27 molkih in 27 žensk), 'poročilo pa se je 33 parov.
□	Razprava Lakner-Lomhar-Pančur je razpisana za 15. oktobra t. L ter se 'bo vršila na okrožnem sodišču in ne v kaznilnici. Vodil bo razpravo vss. dr. Tombak.
□	Rače imajo požarni rekord. Gotovo nikjer tako pogostoma ne gori, kakor v občimi Rafie. I'e dni je zopet gorelo in sicer v Podovi pri Štefanu Solatniku. Vnele so se saje v dimniku in od naj slamnata streha; ogenj je uničil ostreši« ter napravil
Stran (L
> SI/) VENEC«, dne 6. septembra 1034.
Stev. 202.
Ruska armada na Daljnem vzhodu
Prva sovjetska petletka je imela za najvažnejšo nalogo oborožiti in opremiti sovjetsko armado taiko, da ne zaostaja za armadami drugih držav. To je i>etletka tudi dosegla, vendar oprema armade na Daljnem vzhodu pred nekaj teti še zda teka ni bila popolna. V zadnjih dveh letih pa so se Sovjeti vrgli zlasti na izpopolnitev armade na Daljnem vzhodu (OKDWA) in pripravili z novimi razmestitvami in ojačenji izredno inouno ter z najmodernejšim orožjem bogato opremljeno armado. Prav tako je armad no poveljstvo sestavljeno iz najodilič-nejsih in najzanesljivejših sovjetskih častnikov.
Še leta 193*1 so v*e čete Sovjetov, ki so bile razmeščene na ogromnem ozemlju vzhodne Sibirije,
obsegale le osem pehotnih divizij, štiri konejntsike polke in prav malenkostne tehnične čete. Vsega skupaj je ta armada šteta komaj stotisoč mož s (HK) topovi, 120 letali, 80 tanki in 2500 strojnicami.
Ko so pa začeli prodirati Japonci v Mandžurijo. se je sovjetska vlada najprej odločila, da ne bo branila mej vzhodne Sibirije. Pripravila se je celo na umik in je dala odpeljati v zaledje mnogo vojaškega materiala ter je temu primerno premestila tudi svoje uradništvo. Ko »o pa kasneje Sovjeti videli, da so Japonci Mandžurijo zasedli za vedno, so začeli na Daljnem vzhodu utr jevati obmejne pasove z največjimi in najmodernejšimi trdnjavski-mi napravami. Do tega je pripravilo sovjetsko
Velika razstava naprav za graditev cest v Monakovem.	,
V okviru 7. mednarodnega kongresa cestnih gradbenikov, ki se to leto vrši v Monakovem, je prirejena velika razstava vsakovrstnih naprav, ki služijo za gradnjo cest.
S Zeppetinom bodo raziskovali braziljanske pragozdove
Novi Zeppelin, 'ki ga pravkar dovršujejo v Friedrichebafenu, bo v avgustu naslednjega leta poletel nad doslej neraziskane pragozdove v notranjosti Brazilije. Priprave za to ekspedicijo iima v rokah raziskovalec Prof. Paul Wagener, (ki se že nekaj mesecev mudi v Rio de Janeiro. V nekem razgovoru 'je raziskovalec dejal, da bo na tem poletu prevT/et poveljstvo dr. Eclcener. Več državnih
Anton Bruckner.
T« dni so obhajali Avstrijci 110 letnico rojstva svojega slavnega glasbenika Antona Brucknerja.
uradnflkov se bo udeležiilo poleta z namenom, da bi odkrili čim več geografskih in geoloških poseh-nosti in bi tako izgubila zemljepisna karta Brazilije dosedanje »bele lise«. Polleg tega imajo raziskovalci namen filma t i vse skrivnosti brazilijan-skega pragozida ter s tem seznaniti široki svet o neznanih tajnah toliko otpisovanih brazilijanskih pragozdov. Kot najboljši poznavalec prebivalcev teh pnagoizdov je general Rondon, ki bo zbral ves nrogoči material o pritlikavcih in tako zvanih »belih Indijancih«, ki žive med rekama Hingu in Tn-pajoz. Dragocene vrednosti za izvedbo raziskovanja je nova naprava Zeppelin a, ki omogoča nebesnemu orjaku, da ee prav polahno ziblje nad zemljo, in sicer v poljubni višini. Poleg tega bo nova zračna križar ka taiko prirejena, da bodo mogli udeleženci ekspedicije izstopiti iz Zeppelina, ne da bi potrebovali kake tuje pomoči ob pristajanju.
Izum za krojače
Iz Bozna javljajo, da je neki tamkajšnji mehanik izumil korist em izum za krojače, šivilje in sploh za vse, ki se bavijo s šivanjem. Izum obstoji v tem, da se avtomatično vderva sukanec v iglo, tako, da ee ne bi bilo poslej treba šiviljam in krojačem, zlasti pa starim mamicam mučiti pri vde-vanju sukanca v iglo. Izum je prikladen zia vse vrste šivalnih strojev, radi česar se bo gotovo razširil po vseh delih sveta.
vlado armadno poveljstvo, ki je bilo mnenja, da bi uniiik iz vzhodne Sibirije povzročil veliko nezadovoljstvo med vojaštvom ter tamošnjam prebivalstvom. Radi tega je zadnja leta Rusija posvetila vso pozornost in vsa sredstva ureditvi trdmjavske-ga pasu v vzhodni Sibiriji ter ojačila in moderno opremila armado na Daljnem vzhodni.
V kaj pičlem času so bile ustvarjene nove pehotne čete, iz zaledja so dan za dnem vozili tanke in letala. Močno so ojaoili tudi tehnične čete in topništvo. Med tem pa so nastopili tudi v Manžiuriji komunistična agitatorja in skušali so vzbuditi med mandžurskkn prebivalstvom čim večjo nezadovoljno8!, ki naj bi ustavila Japonce z nemiri in sabotažo v njihovem prodiranju. V začetku leta 1934 se je posrečilo Sovjetom združiti v armadi na Daljnem vzhodu 12 divizij pehote, poldrugo divizijo konjenice, eno divizijo težkega topništva in eno divizijo najbolj zanesljivih čet GPU. Poleg tega ima vzhodna anmada pet letaleikih brigad, mnogo skupin velikih tankov in drugih vrel najmodernejšega orožja. Približno stanje sedanje vzhodne armade znaša 160.000 mož, 6000 strojnic, 1000—1200 topov, 430 letal in 400 tankov najmodernejših konstrukcij.
S prisilnim delom prebivalstva je zgradila vlada ob vsej meji mnogo trdnjav, zlasti v okolici Vla-divostoka, Čile, Blagovješčenska in Harbarovska. Hkrati je zgradila 50 novili letališč ter več sto kilometrov najmodernejših ce«t, ki so zlasti izrednega pomena za vojaštvo. Sedaj grade z vso naglico s prisilnim delom kaznjencev iz v bližini se naha-jajočiih koncentracijskih taborišč drugi tir transsi-birske in ari umske železnice. V okrepitev brodovja na Amurju in vzhodnega brodovja eo leta 1933 odvzeli evropskemu brodovju 12 manjših podmornic in 30 torpedovk in jih poslali na vzhod. Prav tako je vlada predelala večje število trgovskih ladij v (»možne bojne Ladje.
Hkrati z vsemi temi pripravami pa je GPU počistila vse ogroženo ozemlje, pri čemer so morali vsi nezanesljivi in sumljivi elementi odriniti daleč v zaledje, mnogi pa celo v strašne kolonije kaznjencev. Da bi pa vlada pridobila simpatije ostalega prebivalstva, ki bo moralo v primeru vojne žrtvovati največ, je dovolila velikodušne ugodnosti; tako je na pr. odpravila vse davke in dajatve v naravi. Poleg tega, in to je prav paradoksno, skušajo Sovjeti med prebivalstvom in vojaštvom na vzhodu vzbuditi čista nacionalna in domoljubna Suvstva, piri čemer se agitatorji zopet poslužujejo že zdavnaj odpravljenih pojmov »očetnjava, domovina, Rusija«.
Kakor vse kaže, so se rdeči mogotci temeljito pripraviti, da zavarujejo svoje meje na vzhodu. Prav verjetno je, da bo do ikonca letošnjega leta dograjen drugi tir transsibirske železnice. Vse dotlej Sovjeti ne bodo poskušali z vojno ovirati japonskega prodiranja. Drugo leto pa bodo najbrž zarožljali z orožjem in skušali z njim rešiti vprašanje. komu naj pripada Daljni vzhod.
Najvišje odlikovanje danskega letalstva — Eckenerju.
Svetovno znani Eckener, vodja Zeppelina, je prejel te dni zlato častno plaketo, ki mu jo je podelila zrakoplovna družba danskega kraljestva, lo odlikovanje je najvišje svoje vrste na Danskem in jc bilo doslej podeljeno samo Lindberghu.
Najdba tisočletnega bizantinskega denarja
Pri prenavljanju kanala Sv. Helene v Benetkah so našli igrajoči se otroci nekaj svetlih predmetov, katere pa so pozneje spoznali za denar. Na istem mestu so kasneje odikrili velike najdbe lepo ohranjenega zlatega denarja, ki kaže na eni etrani moško bradato postavo z napisom sTheofilos Ba-sileus«, na drugi strani pa dve moški bradati postavi z napisom »Michaeli Constantino«. Tu gre za tisoč let stari bizantinski denar, katerega je po vsej verjetnosti skril kak star prebivalec tega kraja kot zakilad, a je umrl, ne da bi ga odkril svojim potomcem.
Mladini v opomin
Na Dunaju bo od danes do 14. oktobra trajala avstrijska razstava svetovne vojne. Pri slovesni otvoritvi, ki bo danes, bosta navzočna zvezni konc-ler dr. Sabuscbnigg in zvezni predsednik Miklas. Misel razstave je ta, da bi se sodobna mladina seznanila 6 tem, kaj pomeni vojna. Na razstavi lwlo vojne slike z različnih bojišč, kakor s Tirolske, Krasa, Soče, iz Albanije, Rusije, Bolgarije, Turčije itd., prav tako pa tudi slike o borbah na morju, v zraku in zaledju. Mladina naj spozna grozote, ki I jih nudi 6leherno vojno klanje.
S planin proti domu.
Ker je visoke planote v Alpah že zapadel prvi sneg, zapuščajo pastirii in pastirice s svojimi čredami daljne pašnike in se vračajo v svoja domača selišča. Po stari navadi pa seveda okrasijo za to
priliko glave svoje živine.
S£sk&: OjJrski vinogradi v B?»d»sconyju.
Po lestvah do grozdja.
kier imaio tako visoke trte, grozdov po lestvah.
da ee morajo trgači vzpenjati do )
Šolski otroci zavarovani proti nezgodam
Ašk.i šolski evet v Češkoslovaški je sklenil, da ee učenci ljudskih in meščanskih šol v Asu kolektivno zavarujejo. Starši bodo prejeli v primeri trajne pošlkodibe otrokove 15.000 kron, za primer smrti pa 1500 kron, pri ozdravljivi poškodbi pa bodo prejeli starši 800 kron za zdravstvene stroške.
Slavolok cesarja Avgusta obnovljen
Ministrski predsednik Mussolini je izdal odlok za restavracijo monumentalnega slavoloka cesarja Avgusta ter v te namene podpisal 90.000 lir kredita.
Generalka rešilne armade
09 letna vrhovna poveljinica lako zvane armade epa*a v Združenih državah. Evangelina Rooth, četrta hčerka generala Rootha, je bila te dni postavljena za generalko armade spasa, ki ima namen reševati pokvarjeno mladino.
Anekdota
Peter Kokodnjs je iskal na Dunaju stanovanje. Vzel si je sobo in vprašal za ceno.
>Deset kron dnevno, se je glaeil odgovor. Če pa najamete sobo za cel teden, vam boni popustil na osem kron.t
»Pa aa en mesec'?< vpraša dalje.
»Sedem kron.«
Tako, rlejc Peter in pomfctli, nato pa reče: -Jaz bi rad sobo popolnoma zastonj. Koliko časa pa bi j moral tu stanovati V«
Japonska hoče konkurirati z Združenimi državami.
Japonske deklice služijo v Los Angclesu kot modeli za japonske obleke, katere hoče japonska država v veliki množini izvažati v Združene države. Obleke so napravljene po evropskem okusu, a imajo poleg tega izredno nizko ceno. Zato je verjetno, da bo japonska konkurenca uspela.
Stev. 202.
>SL0VENEC«, dne 6. septembra 10ft4.
Stran 7.
Gospodarstvo
Ovire pri ustanavljanju industrij
Seja industrijskega odseka Zbornice za TOI
V sredo, dne 5. septembra je bla seja industrijskega odseka Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, kateremu je predsedoval g. Dragotin Hribar.
Industrijski odsek se je obširno bavil s težavami, katere doživljajo pravkar ustanovljena industrijska podjetja pri nas. Te težave so takega 7.načaja, da bi brez vsega lahko odpadle pri nekoliko večjem razumevanju pomena industrije za naše gospodarstvo. Industrijci so analizirali tudi uredbo o kartelih, ki jih zanima bolj kot druge gospodarske stanove. Nadalje se je industrija izjavila v načelu za uvedbo minimalnih mezd ter je tudi že obravnavala tozadevni zakonski načrt. Za rudarsko stroko je nujno potrebna sanacija bralov-skih skladnic, ki se mora čimprej izvesti. Glede razširjenja pokojninskega zavarovanja za nameščence na vso državo so industrijci mnenja, da mo-
ra naše dosedanje pokojninsko zavarovanje tudi v Oodoče ostali popolnoma avtonomno. Med davčnimi vprašanji se je odsek bavil s takso na prejemke nameščencev ter z izrednim prispevkom od delavskih mezd. Ugotovilo se je, da gre davčna praksa preko določil zakonov in bi se bilo treba v interesu vsega gospodarstva striktno držati predpisov zakona. Industrijski odsek je podal tudi svojo izjavo glede načrta zakona o družbah z omejeno zavezo. Ta zakonski načrt je že izdelan in je računati z uvedbo te oblike podjetij po vsej državi. Zakon o državnem računovodstvu ne vsebuje določil o ugodnostih domačih ponudnikov pri licitacijah, čeprav je to izrecno določeno v zakonu o obrtih (9. poglavje). Zalo je treba skrbeti, da se s posebno uredbo zavarujejo vse dosedanje pravice domačega dela na prednost pred inozemskimi pod-ietniki.
Šport
Pred zaključkom plavalne sezone
Jadran (Split) v Ljubljani
Z ljubljanskega velesejma
kaikor je bilo že javlje.no, sturtajo plnvači splitskega Jadrana v nedeljo, d,ne 9. t. m. ob 1(1 nn plavniišču SK Ilirije naiprann domačemu moštvu.
Naeelslvo plavalne sekcije	Ilirije jc
j upoštevalo vse ljubljanske prireditve ter določilo s svojo tekmo čas, ki ni zaseden po slav-1 nostnih prireditvah. Upamo, da bo športna Ljubljano1 številno poselila ta zanimivi dvoboj. Program. katerega bomo podrobno objavili, obsega plavalne točke, ^vaterpolo in skoke. M natopila bo vsa ekipa ilirijanskih skaikučev. ki si je na letošnjem drža,vnem prvenstvu osvojila od (» , skakalnih disciplin r> prvih mest. Nadvse inte-resaute.ii in zanimiv bo nastop Branka /iberln, letošnjega jiiniortskeg« in semiorskega drž. prvaka, ki je tako sijajno odrezal na troinatchu v Budimpešti iu dvoiuutciui v Dubrovniku nmH
Pogled na ribarsko razstavo.
Na vclesejmu se začenjajo tudi živahne kupčije. Predvsem gredo v denar sezijski predmeti, v prvi vrsti peči. Prav posebno se odlikujejo Lutzeve peči. Odnaša pa krono »Kraljica peči«, ki ie do sedaj sklenila največ kupčij. Veliko je tudi povpraševanje po kmetijskih strojih, trijerjih, sejalcih in plugih. Polno je na velesejmu tudi najrazličnejših praktičnih novosti, patentiranih in patentnim uporabam prijavljenih izumov.
Med svetlobnimi telesi je najzanimivejša armatura, patent, ki prihrani ca 40% na električnem toku, svetlobo pa poveča za ca 150%. Pohvalijo se s prodajo tudi stalni razstavljalci najrazličnejših domačih in orijentalskih preprog. Precei novosti imamo tudi v pohištvu in naš stari znanec g. Ličen je izdelal po načrtu arhitekta g. Vavpetiča v hra-
Skoro t miljarda vlog pri DHB
Bilanca Državne hipotekarne banke za 31. julij izkazuje tele postavke (vse v milij. Din, v oklepajih stanje dne 30. junija 1934):	.....
Aktiva: Gotovina in blagajniški bom JlO.o (312 8) r»sojila: hipotekama 2.174.3 (2.100.8), komunalna 612.35 (611.2), vodnim zadrugam S0.03 (86 03), meničnohipotekarna 67.37 (67.1), domače menice 87.4 (88.6), lombardna 81.37 (85.4), nepremičnine 170.7 (170.3), tek. račun fin. ministrstva 3518 (339.2), tek. računi 140.0 (114.76), odkupljeni efekti 63.26 (62.3), efekti fondov 103.8 (103.8), razna aktiva 255.5 (250.2).	____
Pasiva: Samostojni fondi 214.76 (211.0), fondi in glavnice javnih ustanov 1.281.9 (1.290.4), hranilne vloge 989.6 (9S4.5), rezervni in drugi fondi 139.6 (139.6), založnice in obveznice 775.65 (775.65), predujmi 137.0 (137.0), lombard in reeskont pri Narodni banki 179.37 (182.2), posebna vloga 114.0 (114.0), tek. račun fin. ministrstva 37.9 (37.9), Ba-lignolles 112.0 (108.9), tek. računi 280.0 (257.76), razna pasiva: 258.1 (243.1).	. .
Sestava tujih sredstev banke se nr dosti izpre-menila. Narasle so pa nadalje hranilne vloge, ki po kratkem presledku v maju zojiet stalno naraščajo. Del novih sredstev je banka porabila za povečanje komunalnih j>osojil in posojil finančnemu ministrstvu.
★
Vlagateljem bivši poštne hranilnice na Dunaju! Ker vlagatelji hranilnih vlog in imetniki čekovnih računov pri bivši pošlni hranilnici na Dunaju šc uiso prejeli izplačanih .svojih vlog, čeprav bi lo na podlagi mednarodnih pogodb že bilo mogoče. se v Ljubljani ustanavlja »Društvo za zaščito interesov bivših vlagateljev poštne hranilnice na Dunaju«, ki hoče z organizirano akcijo doseči čimprejšnje in ugodnejše izplačilo vlog. Da pa more to ustanavljajoče se društvo videti, ali je med vlagatelji hranilnih vlog in imetniki čekovnih računov dovolj interesa za akcijo in da lahko s posameznimi interesenti stopi v zvezo, ko bodo pravila oblastveno odobrena, jiozivlja pripravljalni odbor, naj vsi vlagatelji in imetniki čekovnih računov javijo in navedejo: L svoje ime in točen naslov; 2. višino vloge z navedbo, ali je hranilna vloga (rcutiia) ali vloga na tekočem računu; 3. ali je bila hranilna vloga v smislu razglasa iz leta 1928 prijavljena naši poštni hranilnici in po možnosti štev. hranilne vloge od nosilo čekovnega računa; 4. za stroške, korespondenco in druge slroške naj vsak priloži svoji prijavi toliko vrednost -v znamkah, da odpade na vsakih 100 kron vloge 1 Din v znamkah. S po-setniki večjih vlog in zlasli višjih zneskov v tekočem računu želimo v tem oziru sporazuma. Brez upoštevanja ločke 4. prijave pripravljalni odbor nc lxi mogel ujjoštevati. Zbirka prijavljencev se zaključi s 30. septembrom 1934. — Za pripravljalni odbor: Društvo orožniških ii|x)kojeticev za Jugoslavijo v Ljubljani.
Plačila za Romunijo. Finančno ministrstvo jc odredilo, da morajo jugoslovanski uvozniki od 1. septembra dalje vsa plačila za svoje romunske upnike plačati na začasno vezan račun pri domačih
stu izdelano praktično kombinirano mizo za arhitekte, inženjerje in tehnike sploh.
*
Danes popoldne ob 4 bo predaval univ. prof. ing. Osana o izdelovanju gramofonskih plošč. Predavanje se bo vršilo v koncertni dvorani paviljona J, tam, kjer je nameščena glasbena razstava. O. prof. Osana bo nazorno pokazal sprejem na ploščo in takoj ploščo na gramofonu tudi reproduciral. Predavanje je izredno zanimivo in poučno. Zato opozarjamo vse interesente, ki se za gramofonsko industrijo zanimajo, na točen pričetek ob 4 popoldne. Predavanje se ponovi samo v ponedeljek, 10. t. m., na istem prostoru in ob istem času. Vabimo interesente, da tudi sami nastopijo na odru, saj si bodo potem lahko gramofonske plošče odkupili.
jx)oblaščenih zavodih. Potemtakem od 1. septembra dalje ne smejo dajati ti zavodi nobenih deviz za plačilo iz Romunije uvoženega blaga, jiač pa smejo sprejemati samo plačila na začasno vezane račune kol pri Poljski. Ce pa dobi |x>oblaščeni zavod od inozemskega upnika nalog, da izvrši iz takega računa plačila v dinarjih za jugoslovanske izvoznike, tedaj se mora zavod obrniti na Narodno banko s prošnjo, da mu dovoli pooblastilo za kritje ]x>trdil |)ri izvozu.
Nov strokovni Ijst. ^druženje davčnih izvršil-cev jc začelo v Zagrebu izdajati svoj list. List izhaja mesečno ter znaša cena za člane 24 Din letno. Doslej so izšle Iri številke, ki prinašajo obilno strokovnega gradiva ter se v listu zavzemajo za svoje stanovske interese.
Poravnalno postopanje jc uvedeno o imovini Zadravca Viktorja, trgovca v Grlavi št. 25, pošti Križevci pri Ljutomeru. Narok za skle|)anje poravnave 10. oktobra, oglasili se je do 5. oktobra.
Odprava konkurza. Bar Vinko, trgovec z mešanim blagom v Št. Ilju pri Velenju (vsa masa razdeljena).
Vpisi v trgovinski register. Liv, kovinska industrijska komanclitna družba Kogovšek Alojzij, Šri-bar Josip, »Agraria«, trgovina z deželnimi pridelki, Žalec.
Trgovinski stiki s Holandijo. Nacionalni odbor holandsko-jugoslovanske trgovske zbornice v Belgradu javlja, da se pripravlja njegova reorganizacija. Odbor, ki deluje v okvirju Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine, bo sklical koncc septembra v Belgrad večjo konferenco interesentov iz vse države. Na tej konferenci bodo razpravljali tudi o nadaljnjih ukrepih za pospeševanje trgovskega prometa s Holandijo.
Za velesejem v Bariju delajo Italijani ogromno propagando v tisku, po radiju, sploh z vsemi modernimi reklamnimi sredstvi. Ta pro|>aganda je močna tudi v inozemstvu, v onih državah, ki prihajajo kot interesenti v prvi vrsti v poštev. Tudi naša država se udeleži v |>osebnem paviljonu ba-rijskega sejma. Za velesejem je bil iztlau že pred oficielnim katalogom nekak seznam razslavljalcev itd. v 100.000 izvodih. Iz vodnika posnemamo, da znaša število razslavljalcev nad 5000.
Borza
Dne 5. septembra 1934.
Demir
Neizpremenjeni so ostali tečaji Bruslja, Curilia in Pariza, |xi|nistil je edino Amsterdam, dočim so oslalc devize narasle.
V zasebnem kliringu je avstrijski šiling nadalje narastel na ljubljanski borzi na 8.10 zaklj., na zagrebški pa na 8.05 in belgrajski na 8.04. Grški boni v Zagrebu 29.45- 30.05 (29.75), v Belgradu 28.65 29.35. Angleški funt jc nadalje narastel in bil v Zagrebu zaključen po 224.50.
Ljubljana. Amsterdam 2299.57 -2310.93, Berlin 1329.03—1330.83, Bruselj 796.91 800.85, Curih 1108.35—1113.85, London 167.47 169.07, Newyork 3316.61 3344.87. Pariz 223.9 225.02, Praga 141.23 —142.09. Trst 290.74—293.14.
Cm-ih. Pariz 20.20375, London 15.15. Nevvvork 301.75, Bruselj 71.875, Milan 26.285. Madrid 41.875,
Po balkanskih igrah
Kratek pregled tekmovanj
Kakor smo napovedali, tuko se je zgodilo. Letošnje Im I k unok« igro so <lose.ff.lt! višek v vsitkern po-gledu, izvzcinši v udeležbi glodalcev, kjer nus Grki precej prekašajo; kajti s toliko udeležbo, v Atenah nad 50.00(1 pri oni prireditvi, se niti drugi evropski nu-roili nc morejo ponašati pri luhko-atlotskih prireditvah. Vendar smo pa lahko r. udeležbo v Zagrebu več ko zadovoljni, kajti take udeležbe niti največji opl-i-iiiisli niso pričakovali. Ob otvoritvi jc bilo navzočih nad 20.1100 glodalcev, v sredo ob ponovitvi slnfclc 4 kral po 400 m nad 500«, v soboto blizu 15000, ob zaključku v nedeljo precej nad 150(10, vsega skupaj okrog 55000 gledalcev, kur bi bilo tudi za srednjo Evropo rekord. Finančno jc prireditev popolnoma uspela in bo JLAZ lahko spravila kako 200 jur.iev v svoj oblugajno.
Kakšni pa so .športni tispehil Napovedovali smo nove državne ln balkanske rekorde. Nismo so varali. Padali so rekordi in celo po večkrat. l'a no samo to. Uspehi v nekaterih disciplinah so bili nad vsako pričakovanje. Odlični so bili nekateri grški, jugoslovanski, romunski ter bolgarski atleti; tudi kationov evropskega kova ni manjkalo. Naši so sc hrabro dr/ali, dosegali sijajno uspehe, dočim so noknteri, na katere sc je z največjo gotovostjo račninalo, lia zasedejo prva mesta, odpovedali. Odpovedali celo tako, da so bili diskvalificirani, oziroma, da se niti nn druga mesta niso plasirali. Ako bi šc oni napravili svojo dolžnost, nain prvo mesto žo letos lic bi odšlo. Ako pregledamo rc/. al tal o v posameznih disciplinah, lno-inaro konstukiruti velikanski napredek na vsej črti in z nekaterimi izjemami pri vseh narodih.
Začnimo kar pri disku, prosti stil. Tu jc Grk Sjrllti« 7 metom 4HJS4 m dokazal, da spada v evropsko klaso. Nekaj edinstvenega je njegov bliskovita obrat. Ko bo disk nekoliko višje vrgel, bo šol takoj čez 50 ni. Izboren je tudi Romun Hnvaletos, našim pa manjka potrebno hitrosti in tehnike.
Na K00 m so pri prvj rundi preveč ležerno tekli, zlasti naši. Kljub temu jo Grk Georgncopoulos postavil nov balkanski rekord s časom 2:00.0.
V	skoku v višino jc bila izenačena borbn, a kljub temu ni skočil niličo nad 1.80 m, kar se je splošno pričakovalo. Zmagal je naš dr. Buratovič s skokom 1.80 m, naslednjih pet je preskočilo 1.75 m.
V	metanju kopja so bili vse zelo slabi. Manjkalo jo šc precej do nekaterih državnih in do balkanskega rekorda. Met 50.35 m jc znamka, ki niti na balkanskih igrah več dosti ne pomeni.
V	tekn na lO.Olin m je. zmagal odlični Grk Kyria-Jltidls v novem balkanskem rekordnem času 33:49.00.
Tudi čas drugega Grku Avvanltisa Je boljši od .>!>-stoječega bulk. rekorda. Naš liručan je tu močno odpovedni; bil jc bolan lil poleg tega še osamljen v ospredju, tako, da bi tudi v slučaju, da hi bil popolnoma zdrav, ne mogel proti izborniina Grkoma dosti napraviti.
Na ion m smo doživeti razočaranje. Z zmago našega Bnerja se jo splošno računalo, vendar so bili tudi vsii. prepričani. da so bo razvila brirba za. prvo mesto med njim, Kovačičem in Grkom Lambrotijem. Da »o bo Kovačič plasiral na t. mesto, lii nihče mislil. Po dveh nonspelili startih je Kovačič pri tretjem močno obtičal v startu in to ne po svoji krivdi.
Štafeta I Irrat po 400 m. je bila v nedeljo, kar se ličo plasmaja za T. in I T. mesto, diskvalificirani!, ker jo bil zadnji grški lekač nehote po našem sodniku toliko oviran, da so Grki prišli kot drugi nn cilj. So pa Grki žo ledaj pokazali, da so v to.i štafeti v laki I Tr omoči, da o njihovi zmagi ni mogel nihče dvomili. Pri ponovitvi jo bila grška štafeta v resnici prva, a jc bila vsled nepravilnosti nn progi upravičeno diskvalificirana. Znka.i so so Grki posluževali nefair borbe, ker bi liro/, te itak zmagali, ne razumemo.
V	skoku v daljavo je nepričakovano zmagal naš Kulluj- s skokoin (i.85 m. Favorit v tej disciplini jc bil namreč dr. Burntovič, ki le zasedel šole 3. mesto.
Trk na 5.000 m pa jo bil višek letošnjih balkanskih iger. Krovs jo v ostri in do skrajnosti napoti borbi zmagal s časom 10:02.4. Tnko zanimivega teka žo dolgo nismo videli in Ive se je boril tako, kakor vedno tedaj, ko jo zmagoval. Tzboren .ie bil tudi tretje plasirani Bručam.
V	kropli smo, kakor je bilo pričakovati, s Kovačičem in Navnnčičcm dosegli prvo 'in drugo mesto. Najboljši met 14.22 m.
V	teku na S00 m se jc pa Kovačič pošteno re-vanžiral za neuspeh nn 100 m. ki gre, kakor smo žo omenili, na račun drugih. Zmagal jo s krasnim ,fini-skem v času 2.1.2. Tu se Je pa Rauer šele na 5. mesto plasiral. O Raucrjn bi omenili še to, dn toče samo s sfto in veliko voljo, nima pa prav nobene tehnike, s katero bi svoje rezultate lahko še popravil.
Tek na 100 m čez zapreke je domena Grkov, ki so zasedli prvo in drugo mesto s časom 55.7. Tu smo zasedli tretje, in četrto mesto v novom jugoslovanskem rekordu.
V	balkanski štafeti so ludi Grki zmagali v novem grškem in balkanskem rekordu 3:23.8. Jugoslavija se je plasirala na drugo mesto, ker na prvo mesto tudi tu ni bilo račun nt. i.
V	maratonskem teku je zmagal Grk Kyr.|nkidts v času 2:4(1.32 s Miiicr jo postavil nov balkanski in grški rekord. Zato dobro st.n se držala naša odlična tekaču Stane Sporu in Starman. Ttutinirani maratonec Sporn se je lotos plasiral na drugo nioslo ler postavil j Ansotn 2:58.1!) novi jugoslovanski rekord. Uspeh, ki ga je dosegel letos, je njegov najboljši, ki ga je kdaj dosegel v svojem življenju. Tzhorno se je držal ludi Starman. 1<1 je tekel drugič lin tej klasični progi in že Inkoj nn drugem nastopil tekel v času pod tri ure.
Amsterdam 207.475, Berlin 120, Dunaj 72.725 (57.1), Stockholm 78.10, Oslo 76.10. Kopenliagcn 67.65. Praga 12.755, Varšava 57.90, Alene 2.93, Carigrad 2.50, Bukarešta 3.05, Buenos-Aircs 6.8225.
Vrednostni papirji
Tendenca se je danes obrnila navzgor in tečaji so začeli polagoma naraščali. Kako dolgo bo lo naraščanje trajalo, bodo pokazali naslednji borzni sestanki. Promet jc bil slab in je bila ua zagrebški lxirzi zaključena samo vojna škoda 500 kom.
Ljubljana. 7% inv. jx>s. 70 -71, agrarji 40 41, vojna škoda 345 bi., begi. obv. 59 - 60. 8% Bler. pos. 64 65, 1% Bler. |x>s. 56—57, 1% pos. DHB 69 - 70.
Zagreb. Dr!*, papirji: 7% inv. pos. 71 72.50. agrarji 41 bl„ vojna škoda 347.50 349 (.346, '148), 9. 352 bt„ 10.. II. 353 bi., 12. 352-354 (352. 355). 6% begi. obv. 59 60 50, 8% Rler. |x>s. 65—65.50, 7% Bler. |xis. 56 56,25. Delnirc: Priv. agrarna banka 212 217. Osj. sladk. tov. 110 130. Bečkerek sladk tov. 750 bi., Osj. livarna 142 bl„ lmpex 50 d.. Trboveljska 77—87.
Belgrad. Drž. papirji: Vojna škoda 349—349.50 (349. 147.50), 9. (340.50), 12. 354 354.5 (354, 353.5). 6% l>egl. obv. 60.25 60.75 (60.75). 12. 61.25 62.50 (61.50). 8% Bler. pos. 67 bl„ 1% Bler. pos. 58.50 hI.. 1% pos. DUR 70 b! Delnice: Narodna banka 4120 den., Priv. agr. banka 210-213.
Avstriji. Pri dosedanjih večernih tekmah i/, tehničnih razlogov ni mogel pokazati svoje spretnosti in jc ljubljansko občinstvo zvedelo o njegovih uspehih le po easopisjii. Splošnu želja so bo sedaj izpol.iiifu, ter bodo imeli gledalci tekme Jadran : Ilirija priliko videti tudi našega Zicherla in ostalo elito skakalcev in skakalk. Tudi drž. prvakinja ga. Paiungarten bo izvedla nekaj skokov s stolpa.
Naši novi drž. prvaki IkkIo imeli težko nalogo napram iz.boraitii plavačeni splitskega Jadrana. Ker Jadran ni starta! na drž. prvenstvu, ne moremo objaviti vseh imen tekmovalcev. Nw nedel jskem tekmovanju bomo videli tekmovalce še neznanih imen. Opozarjamo občinstvo, da zu času tekme od pol 10 do pol (3 ne bo dovoljen vstop kopalcem.
V	skoku s palico je bil deležon največ aplavza Bolgar Dojčev, ki jo skočil 3.90 m, s čimer je izenačil balkanski in bolgarski rekord. S to /.uumko je Dojčev dokazal, da spuda v evropski razred in to tembolj, kor Jo 7,namko 4 m uspešno nask ako v al. Kakor kaže, ne bo dolgo in padla Iki tudi pri njem. Ostali skaknAi so bili za razred slabši. Tu Je najslabša uiišu stran, kajti skakuči to pot niso prišli niti preko il.40 m.
Metanje diska, /tele n s k i stil. Tu sta razočarala naš Kleni in Nnranftič, na kutera so vsi računali, da dosežeta prvi mesti. Toda na prvo mesto se je plasiral Grk Syllas z znamko 40.01.
Na t!>00 m je zmagal Grk Gcorgacopoulos s časom 4:10.8. Tu se je splošno računalo na zmago Romuna Manca in našega Krcvsa, kar pa si! ni moglo /.godili, kajti Krovs je Imel v nognh tok 5 km od prejšnjega dne.
V	troskotcu je bil prvi Gnk Palernkis, ki je skočit 14.12 ni. Naši so so plasirali na drugo in tretje mesto, kakor je bilo že v naijn-ej pričakovali.
Pri. metanju kladiva jo prijetno izne,nad.il naš Stopišnik, ki jc s svojim metom 48.0!) m{!T) postavil nov balkanski rekord in izenačil jugoslovanskega. Stopišnik ima vse pogoje, da bo prišel v najbližji ImrIoč nosti čez 50 ni. Gojič, na katerega so vsi računali, da zasede prvo mesto, je zasedel z motom 13.71 ni samo tretje mesto.
Tek na 110 m čez zapreke. Tu je zasedel prvo ntnsto Grk Mnmli.kns. ki jc pretekel omenjeno progo v 14.8 sek. in postavil nov balkanski rekord in izenačil lasten grški rekord. Tu je popolnoma odpovedal naš dr. Ruratov.ič, ki .ie bil poleg tega, ker je podrli Iri zapreke, še diiskvalificiian.
V	teku na 100 m jo naš Nikhazi zasedel prvo mesto, ki je tekel samo za eno dosotinko sekundo slabše od obstoječega balkanskega rekorda.
a štafeto I krat po 10<) m je bila zaključena peta balkanska olimpijada. Prva je prišla nu cilj Grčija s časom 43.6 sek., un drugo mesto pa se jo plasirala Jugoslavija s časom 44.2, ki je izenačila jugoslovanski rokord.
Letošnje balkanske igre so pokazale velik napredek v vsakem pogledu, 7,1 ličili pa so uspehi un tehničnem polju v nokalerih disciplinah na taki višini, dn smo lahko ponosni nanje. Zelo sta napredovali Grčija iu Jugoslavija in tudi napredek ostalih balkanskih narodov jc zelo viideu. Igre so liotekalo nemoteno, iz-vzemši štafeto 4 krut po 400 lil, pri kateri se grški tekoči niso Izkazali kol. posebno fair športniki. To so ponovili tudi pri teku na 5000 m, kjer bi bila diskvalifikacija vsaj onega grškega tekača popolnoma nn mestu. Tla sc to iii zgodilo, se imajo Grki zahvalit! samo skrajni obzirnosti in popustljivosti naših Hodnikov.
Drž. kolesarsko prvenstvo
Uirkališouo državno prvenstvo so vrši ob vsakem vremenu v nedeljo, ilno 9. septembra. Preiltekmovuiija sc lirično dopoldne točno ob 9 ter morajo biti vsi vozači ob 8 ua dirkališču.
Opozarjamo vse klube, da prijavijo svojo vozače zu posamezno točko najkasneje do petku zvečer do 20 na naslov podzvezc ali pri predsedniku tehničnega od boru Stanko Juriju v Delavski zbornici. Hermes naj dostavi številko krogov iu hrbtne številke. Suva naj dostavi zvonec. Vrhovni reditelj je g. Vospernik, nadzor nad blagajno g. Medved, biljetcr pri vhodu g. llrodur. Zndmjn seja pred prireditvijo je v soboto oh 20 v posebni sobi pri Ameri.kaucu . Danes ob 17 obvozen trening vseh verificiranih dirkučev in določenih skupin na dikališču llermcsa.
Tekme za juniorshi pokal
V	soboto iu nedeljo se jc nadaljevalo tek.....vanjo
zn junorski iiokal SK Ilirije. V sobolo sta se vršili še dve izločilni tekmi mod Itoko in Ilcrmesom ter po novna mod Mladiko in Jadranom, (iiva jc končala /. rezultatom 1:1, • in ker ludi podaljšek ui prinesel isl ločitve, je Hermes prišel po žrebu v ožje tekmovanje. V drugi tekmi pa so tehnično lioljše izvežbani Mlaili-karji odpravili v zanimivi in vseskozi napeti igri žilave Jndranašc z rezultatom 2:1,
V	nedeljo pa sc je že vršilo prvo kolo tekem |m točkah, liozultati so bili Ljubljano:Rtka, tutešno) .1-2. Tehnično dobro moštvo Ljubljane je odpravilo Uočnoe z gornjim rezultatom in jc pokazalo, da ima v svoji sredi izboren materini.
Ilirija: Hermes :l:0. p. f. Grajali je postopanje Hcrmesn, ki ni nastopil proti Iliriji ter tako povzročil nepotrebne zmede v tekmovanj«.
Obo tekmi sla bili na .Stadionu.
Na Primorju im so igrali:
Svotioda:Mladika 7:0. Tlohra igra napada Svobodo, ki mu telesno šibka obramba Mladike ni bila kos.
Primorjv.-Stavlja 4:3 (1:2): Slav1.ia je odlično začela. iu kmalu vodila z 2:0. Ko pa so po nepotrebnem menjali moštvo in razbili obrambo, tudi napad ni mogel več funkcionirati, so dobili besedo Primorjuši in energično izenačili ter zabili še dva daljša zgodilka. Pripomniti pu jc treba, da je sodnik g. Žitnik prisodil dve preostri enajstmetrovki v prid Primorju.
Na ifjrtUČH Mladike, se je vršiln ena. štunn tekma za utežno darilo in to med Istra I:lst.ra TI 0:2. Dve garnituri Istre sta pokazali solidno znanje ter uverili gledalce, da je mladi klub zmožen obstoja.
Kot drugo srečanje bi st> itndlo vršiti Panonijii: Jadran 3:0 p. I'., ker Judrun ui nastopil. Kakor smo žo začetkoma povilarili, mornjo merodajni krogi na peti vse sile. da se ne razpasej« žo. med mladimi športniki navade, ki škodujejo ugledi; športa Kner gično je treba kaznovati moštva, ki n« nefair način puste nasprotnika na cedilu, ki pride vča.slh cele ure daleč na, tekmo, to pa včawill ln zato. kor so izpadla iz ožjo konkurence,
V	splošnem pa moramo ?,opet reči, ila nam. razen v pav slučajih, nudijo le tekmo prav dober nogomet im tudi dokumentirajo . prilično , močno razvilo športno 7,avesl pri nogometnem naraščaju.
Tabela juniorskepa tekmovanja:
Eu pokal: Svoboda	1
Ilirija	1
Primorje	1
Slaviju	i
Hermes	I
Mladika	1
Mar«	11
1'tcAiio: Panonijii	1
TstTjl 1	I
Ljubljana	I
Roka I	I
J a d ra n	1
Ist ra 11	1
Reka II	II
0	7:0'
II	3:11
0	4:2
1	2:4 1	3:11 1	7:0 0	0:0
li
II	3:0	2
0	15:2	2 II	3:2	2
1	2!S	t 1	0:3	f I	6:2	o 0	0:1)	0
Boj za srednje evropski pokal. Dunaj, 5. septembra. p. Dnnes se je vršila prva finalna leknn: za srednje-evropski pokal v dunajskem stadionu. Prisotnih je bilo 47 tisoč gledalcev, kar je za Dunaj na delavnik rekordno Htevilo. Zmagala jo dunajska Admiira s 3:2 (0:2). Sodil je tekmo an gleški sodnik Walden. Drugi igra med Admiro In Bologno bo v nedeljo v Bologni in jo bo sodil angleški sodnilk Javvcll.
Spori v Celju. V. redni občni zlvir Smučarskega kluba Celje Imi v torek, dne 11. septembra ob 8 zvečor v klubovcm lokalu pri Zelenem travniku.
Celje
& Primarlj dr. RalSp od 6.—16. septembra ne ordinira.
& Manjšinski razred na celjski mestni narodni šoli ukinjen. S šolskim letom 1934-35 je na celjski mestni nami ni šoli ukinjen samostojni nemški oddelek zaradi nezadostnega števila učencev.
0 Koliko Celjanov je bolniško zavarovanih? Včerajšnja Delavska politika poroča med celjskimi vestmi, dn je po zadnjem izkazu SUZORJA zavarovanih pri vseh treh bolniških blagajnah (OUZD, Trgovsko bolniško podporno društvo in Merkur) 4171 Celjanov, t. j„ 54.86% vsega prebivalstva, pri čemer pa seveda niso všteti cinkarniški delavci ter železniški in drugi državni uslužbenci. Nam se dozdeva, da se je pri tej ugotovitvi Delavska politika nekoliko u rezala. Pri zadnjih volitvah v Delavsko zbornico je bilo v Celju volilnih upravičencev in to so člani bolniškili blagajn, nekako nad 4000, kateri pa niso samo iz celjske, temveč tudi iz okoliške in mogoče še iz katere druge občine, zato zgoraj omenjeni procenti ne bodo odgovarjali i dejstvu. Celjska občina sama ima ros okrog 8000 prebivalcev, z okoliško vred jih nad 18.000, zato je odstotek prebivalstva. ki je podvržen zavarovanju v Celju in okolici, precej manjši, kakor pa 54.86%.
Huda nesreča v Gaberju. Včeraj malo pred 9 dopoldne je vozil hlapec Celjske rai-larne Štnrman Franc voz, naložen z zaboji mila iz tovarne na kolodvor. V Gaberju pred Westnovo vilo je prišel vozu nasproti avtomobil, konj se je splašill, Štorinan je pa padel pod voz in so šla kolesa čez njega. Privatni uradnik g. Horvat, ki je videl to nesrečo, je z bližnje telefonske govorilnice poklical rešilno postajo, ki je bila z avtom takoj na mestu in težko ranjenega Stormana prepeljala v bolnišnico.
Novo mesto
Za gvardijana tukajšnjega frančiškaneikega samostana je bi j vnovič izvoljen dosedanji gvardijan p. Ciprijon Napast. Bali smo se že, da ga bomo izgubili, ko smo culi, da je bil na provincialnem ka-pitlju slovenske frančiškanske province izvoljen za definitorja.
Ob priliki evharlstitnega kongresa v Mariboru priporočamo:
Obiskovalci Maribora dobite snažno prenočišče, dobro kuhinjo, izvrstna vina pri restavraciji
R. Gracner
Koroška cesta 3
poleg Cirilove tiskarne in »Slovenca«. Točna in solidna postrežba! Priporoča se
Bo' R. in T. Gračner
MALI OGLASI
V malih oglasih velja »sake besed« Din t*—; ženltovanjski oglasi Din 2—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10 —. Mali oglasi se plačujejo lakoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se račnna enokolonska 3 mm •tsoka petilna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov
treba prlloiill znamko.
Mlada služkinja
vajena nekoliko kuhe — išče službo. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Pošteno dekle« št. 10256. a
Prodajalka
starejša moč, dobro vajena vodstva specerijske trgovine, s 3000 Din kavcije — išče službo v Ljubljani. . Naslov pove uprava »Slov.« pod štev.
Velika izbira moškega in ženskega blaga, svile, platna, barhenta itd. po najnižjih cenah pri
M. Gajšek
Glavni trg 1, pod Veliko kavarno
HOTEL
10264.
I
Vajenci
(a)
II
Spretne šivilje
vešče šivanja bluz, sprejmem za stalno. Naslov v upravi a Slovenca« pod
št 10227
(b)
Denar
Posredujem
denar na
hranilne knjižice
velikih denarnih zavodov Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. (d)
IHMHI
Redka prilika!
Krasen črn klavir, železne konstrukcije, se izredno poceni proda. Skaza, Poljanska cesta 54. (g)
Učenca
poštenega, kmetskih staršev, ki ima veselje za trgovino in ima vsaj dva razreda meščanske ali srednje šole, sprejme takoj trgovina z mešanim blagom Lenarčič Stanko, Nova vas pri Rakeku, (v
iluzbodobe
Izurjene pletilje
sprejme za stalno Soss K., Mestni trg 18. Kupim večjo množino špul.
restavracijo ali boljšo gostilno vzamem takoj v najem. V poštev pridejo mesta z večjim prometom. Strogo tajne ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Premožen restavrater«.
2 čevljar, pomočnika
takoj sprejmem. Zamik Alfonz, Gajeva 9. (b)
Več izurjenih pletilj
sprejme za stalno F. Kos, Ljubljana, Židovska 5. (b)
Delavec
oženjen, pošten, trezen, delaven, se išče za vsa kmetska dela na malem posestvu blizu Maribora. Pismene ponudbe pod »J. L.« upravi »Slovenca« Maribor.	(b)
Pisarniško moč
resno osebo, ki je verzi-rana v poslih društvene ga življenja in zmožna strojepisja — iščemo za predpoldansko delo. Plača primerna. Nastop takoj. — Pismene ponudbe podružnici »Slovenca« v Celju.	(b)
Posojila
na vložne knjižice daje Slovenska banka, Ljubljana, Krekov trg 10 in Aleksandrova cesta 4-II.
(d)
Hranilno knjižico
Mestne hranilnice ljubljanske za 6600 Din — prodam proti gotovini. Ponudbe pod »Mestna« št. 10284 upravi »Slov.«.
(d)
Hranilne knjižice
Mestne hranilnice ljubljanske za 400.000 Din prevzamem proti mesečnemu odplačilu. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Prvovrstno kritje« štev. 10290.	(d)
Dijaki
Dva dijaka (-nji)
sprejmem — s hrano ali brez — sredina mesta. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10289. (D)
stanovanja
ODDAJO: Stanovanje
3 velike sobe, se takoj odda. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Poleg sodnije« št. 10196. (č)
Citajte in širite »Slovenca«!
PREHODNA DEKLIŠKA DOBA JE MED 12. IN 17. LETOM.
To je doba, ko mora imeti vsako dekle jako in zdravo kri, močne in zdrave živce in iz-boren tek. To daje »Energin« za iačanie krvi, živcev in teka.
»Energin« se dobi v vseh lekarnah, pollitrska steklenica 35 Din.
Reg S. br. 4787/32.
Ivan Kacin, Domžale
dobavlja harmonije od Din 2000, pianine, nove, od 10,000 Din. Oglejte si naše izdelke na Velesejmu, paviljon Glasbene Matice »J«.	(1)
Posestva
uiiiimiimimiiiiiiiiiiiuiiiiiiimiiiiiii Droben oglas v »Siovenca-posestvo ti hitro proda: ie it ne x gotovim denarjem oni kupca ti t kniiiieo da.
lUlllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllll
Prodamo posestvo
v Spodnji Šiški: glavno poslopje (bivša šola), skladiščno poslopje, garažo, lope, drvarnice, vsega 760 m® zazidane ploskve ter ograjeno dvorišče. Primerno za vsak obrat, javni zavod ali stanovanja. Kupnina v prevzemu hipoteke in gotovini V hranilnih knjižicah 30% več. Konzumno društvo Ljubljana, poštni predal
štev. 72.
(P)
PLUGE
nov, prvovrsten izdelek Tovarne verig, d. d., v Lescah pri Bledu,
si lahko ogledate v veletrgovini z železnino in poljedelskimi stroji
FRAN STUPICA, Ljubljana, Gosposvetska cesta 1
m na Velesejmu, paviljon E 504—511. Poskusna oranja, ki so se vršila po deželi, so pokazala izborne rezultate.
I JfffipffiTI
Ce avto svo/ stan prodajaš aV motorja bi znebUserad. bri kupcev ti mnogo prižene Sloven&v najmanj? inserat
Dobro in poceni
se oblečete pri Preskerju, Sv. Petra cesta štev. i4.
Cvetlični med
prodajam na	debelo po
12 Din kg. -	Čebelarstvo
Bartolovič,	Piškorevci,
via Djakovo.	(1)

kupimo
Vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih cenab CERNE, juvelir, Ljubi iana, Wolfova ulica št. 3.
II
Obrt
Kozmetični salon
-Slava Gril«, Bethovno-va št. 15 . se priporoča cenjenim damam.	(t)
Telefon 20S9
PREMOG KARBOPAKETE DRVA, KOKS nudi
Pogačnik
Bohoričeva ulica š). 5.
Ia suhe slive (češplje)
zaboji po 5 kg 38 Din, po 10 kg 73 Din, vreče po 50 kg 275 Din franko voznina razpošilja — G. Drechsler, Tuzla. (1)
Šivalni stroj
pogrezljiv, malo rabljen, ugodno naprodaj. Dravska 11,	(1)
10 kadi po 10001
za žganjekuho - skupno ali posamezno - poceni proda D r a š 1 e r Anton, Borovnica.	(1)
Širite »Slovenca«!
h
V2jdetki
KAKOR KRONOMETER BO DELOVAL VAŠ ŽELODEC,
ako jemljete za iztrebljenje prašek »Magna« purga. Otroci malo, odrasli veliko žlico na vodi. Ako použijete prašek »Magna« na konici noža, pospešuje prebavo, odpravo zagatenja, zgago, vzpehavanje, bluvanje in zoprn dih ust. Zdravi: želodčni in črevesni katar, hemoroide in ture v želodcu.
»Magna« prašek se dobi v vseh lekarnah. Zavojček 4 Din.
(Reg. S. br. 4788/32)
Ali ste ie poravnali naročnino?
ZIP1A
za žimnice in drugo mehko opremo mora biti obdelana s specijalnimi stroji. Tako obdelana žima odgovarja vsem higijenskim zahtevam, ni mastna, ker je dobro prekuhana, je brez duha ter onemogoča molje in drugo golazen. Največjo izbiro tovrstne žime Vam nudi po najnižjih cenah samo tvrdka
I. KNinc s: StraZiščc pri Kranfu
Na velesejmu paviljon „F"
Šolske potrebščine
po najusodnejši ceni nudi
Podružnica
knjisarne, prej H. Ničman
Liubliana - Kopitarjeva ulica 2
Alja Rahmanova:	21
Zakoni v rdečem viharju
Dnevnik ruske iene
Ia zemlje je vstajala lahka megla, dih črne zemlje, ki sprejema pomlad, .pomlad, ki je s poljubom izvabila zelene brstiče iz suhih stebel! Življenje je diihalo iz taplie, črne zemlje, ki ee je pripravljala na nove porode. Kot božanski čar me je prevzela večna, neskončna skrivnost porajanja
>Kako čudovito je danes!« sem reikla Otmairju iin se privila k njemu. Usedla sva ee na breg. Koščki zemlje, ki sva jih sprožila z nogami, so ee počasi kotalili proti vodi.
Dolgo sva molčala. Zmerom bolj sem se vtaj>-ljala v morju sreče, ki me je objelo, ko sem čutila dih zemlje, ki je vel okrog mene. Tudi v meni, v mojem telesu, se budi novo, porajajoče se življenje, tudi jaz bomi rodila novo življenje, kakor zemlja okrog mene, ki ee čutim zdaj z njo eno. Moj Bog, kako ljubim vsako življenje in kako sem Ti hvaležna, da si mene izvolil, da dam življenje novemu bitjo! Moj otrok! Videla sem ga pred seboj, kakor sem si ga videti zaželela, kakor sem ga zasanjala. Smehljala sem se v tihi radosti, tako som bila polna sreče. — — —
Otmar me je začudeno pogledal, z obra®u som mu brala skrb in nemir.
»Alja,« je dejal, »ni dvoma, da si v drugem stanu. Toda, toda — bojim ee — ne upam si misliti na to, kaj bo iz tega!«
Topli veter je prinašal o<l reke sem nežni, oživljajoči vonj, ki je puhtel iz cvetoče zemlje tam preko, kjer so se razprostirala polja in travniki nemških naseljencev.
»Alja, dragica!« je nadaljeval Otmar čez čas. »Tako zelo se bojim zate! Ce se ti kaj zgodi! Tega bi ne mogel prenesli, saj nrimaim nikogar, razen tebe!«
Nežno me je z obema rokama prijel z« glavo
in mi gledal v odi. Potem sva uprla pogled v daljavo, ki je bila temna in siva. Dolgo sva tako sedela, kako dolgo, ne vem. Jaz v zmagoslavnem veselju matere, ki nosi v sebi čudo nastajajočega življenja, in tesno ob meni Otmar, žalosten in obupan, ker se boji z« življenje edinega človeka, ki ga ljubi.
Edinega, saj še ni mogel čutiti ljubezni do bitja, ki je plavalo liki senca v temnih meglah neznane bodočnosti, istega bitja, ki sem ga jaz že jasno videla pred seboj, tako jasno, kot neštete bilke in brste, ki jih zdaj pomlad čara iz zemlje. On ni mogel slišati vseoblaetne pesmii porajajočega se življenja ... Ni je mogel slišati, ker jo je pre-glaišal glas raznima, ki je pretehtava 1 vse možnosti in verjetnosti bodočih dogodkov, dočim je mene omamljala podzavestna, preprosta, brezčasna blaženost materinstva, Id me je družila z veleporod-, ndco naravo...	* 29. junija 1921.
Lakote eem se menda že privadila, kakor vsi ljudje v Rusiji, ki niso komunisti. Toda kako mučen je glad za nosečo! Neprestano mislim na jed, domišljija mi prikazuje vsakovrstne privide: zdaj pirog (vrsta kolača) z jesetrom, drugič balik (pre-ka.jema riba), včasih tudi samo navaden košček kruha, toda pravega, belega kruha. Da bi mislila na oranže ali grozdje, tega nri niti domišljija nn dopušča. ln potem se neprestano oglaša vprašanje: bo-li hrana, ki nam jo zdaj daje država, zadostovala za me in za otiroka? Mar ne bo njegovo telesce občutilo nasledkov nezadostne prehrane? Nikdar ne tožim, loda od dne do dne mi je težje.
13. julija 1921.
Zopet je bil sobotnik. (Sobota popoldne, ko delajo »prostovoljno«, brez plače.) Zdaj ni sobote brez sobotni ka in ne nedelje, ki bi ne bila voskres-nik. (Nedelja, ko delajo »prostovoljno--, brez plače.) Meni je jx»ebno težko, v tem stanju stati do kolen v vod i in nositi polena po gugajočih se deskah z ladje na breg.
Bil je mrzel, siv, nemiren dan; valovi Irtiša so šumeli srdito in votlo. Sestradani, izmučeni ljudje so vlačili težka brezova polena. Vsem se je videlo, da eo morali zbrati vso energijo,.da eo prisilili telo in duh k temu opravilu.
;>No, tovarišči, zapojte ,internacionalno', pa bo taikoj vse bolj veselo!« nam je zaklical zavjedujušči (uradnik), ki je nadziral delo. Pokorno smo zapeli. Kot zasmeh so nam donele na uho besede: "Kvišku, narod gladnih in zasužnjenih . .< Da, zdaj smo svobodni in siti, svobodinii in siti! Najbolj mučno je1 na teh sobatnikih to, da navadno prazno slamo mlatiimo. Na primer zadnjič: Ukaz, da morajo uslužbenci v knjižnici iz te in te ladje raatovarjati drva. Dobro, raztovorili smo. Potem se je pa pokazalo, da nam je gosposka določila napačno ladjo; morati smo zopet vse naložili in nedeljo eo proglasili za voskresnik, ko moramo pravo ladjo raztovorili ...
Včeraj mi je bilo delo posebno neprijetno, ker se mi je na majajočih se deskah neprestano vrtelo v glav.i.
Sla eem k zavjedujuščemu in mu rekla: »Tovarišč, dovolite mi, prosiim, da grem domov, zakaj v tem stanju res ne morem dalje delati!«
»To ne gre, prinesite zdravniško izpričevalo! Sicer pa dobite dva meseca pred porodom dopust, do tedaj ne morem ničesar storiti.«
šl« eem in se usedla na bruno, da hi vsaj nekaj Irenotkov počila. Tedaj pride Otmar. in ko vidi. za kaj gre, reče:
»A, kaj! Vrag naj vzame vso sovjetsko republiko. pojdiva domov! Midva je ne bova rešila, če potegneva par polen več ali manj iz ladje. Ne morem gledati, ko se mučiš!«
Počakala sva trenotka, ko je bil zavjedujušči ravno na ladji, in sva se previdno izmuznila. Doma eem se ulegla i,n nisem ves dan mogla listati. Neprestano ee mi je vrlelo v glavi in bilo mi jo. ko da ne morem z nobenim udom več goniti.
20. julija 1921.
»No, otroci, danes sem vendar dobil imenovanje za naše rojstno mesto!«
S temi besedami je stopil danes opoldne oče v vagon. Bože moj, kakšen hrup je nastal, kako eo vsi vprek kričali in tekali! Vse življenje se bo temeljito prod.rugačilo, vse ee obrnilo, vse bo zopot uolje, to trdno upamo. Seveda, tako nedolžna ta stvar ni. Culi smo že o nekaterih primerih, da so ljudi pozvali nazaj v R., pa so jih potem ustrelili, ker so pred dvema letoma pobegnili pred Rdečimi v Sibirijo.
Toda, kje in kdaj je pa kdo zdaj povsem varen? Zato misel na eventualne težave ni mogla na površje in prevladalo je veselje nad tem, da je napočil trenotek, ko nas zopet povede v domače vseučiliško mesto.
Toda prav kmalu se nam jc začelo ohlajati veselo navdušenje. V prvem hipu smo popolnoma pozabili, da živimo v sovjetski državi, kjer nikdo ne sme delati, kmr bi hotel. Oče ima res v žepu pre-meetilni odlok za R. Kaj pa mi? Prvič: n.ihče ne sme svojega službenega mesta evojevoljno zapustili in potem imamo odredbo, ki je bila pred kratkim izdana, da tako zvami kulturni delavci .pod nobenim pogojem ne smejo zapustiti Sibirije, ker jih v Sibiriji nedostaja. Treba nam je torej doseči premestitev v Rusijo ali eventuelno poziv iz R. Tako; sem napisala nekaj pisem v R., naj nas vseučilišče kot tam vpisane dijake pozove nazaj. Nato sem šla n: SihNarObraz (urad za narodno izobraževanje v Sibiriji) in 6e tam zglasila.
V velikanskem poslopju, kjer je zdaj nastanjen SibNarObraz, je bilo vse živo ljudi. Vsi prostori so natrpani 7, uradniki, toda na kogarkoli sem se obrnila, nobeden mi vedel ničesar. Odgovor je bil vedno isti:
»Tovariš, pojdite k tenvu in temu, on Ima referat v tej zadevi.«