Poštnina ptatana v gotovini
Prezzo • Cena Lir G.£?
am.
V Zfrtblfani, v &*r*ek, 90. oktobra t94t-XX
Loto VI
Iv
pooblaščen k s ta oglaševanje Italijanskega to tujega l L) slone PubblitiUl Italiaoa & A-, Milano.
UreantltTO ta spravai CtpRuJm 6, GJabljana. Bedukna, A—MHfMtam Kopitarjev« 6, Labiana.
Coacessionaria esclusiva per la pubbllcitd di provenlenaa HaHadf ed esteraj Ualoae FubblidtA Ualiana S. A* Milana
Vojno poročilo št. 514:
Angleški izpadi pri Tobruku zmagovito odbiti
Uradno vojno poročilo št. 514-1
Na bojišču pri Tobruku so naši oddelki odločno odbili angleške čete, ki so se hotele približati našim postojankam. Topništvo je zadelo obrambne naprave v trdnjavi.
Protiletalska obramba je v Benghaziju sestrelila eno angleško letalo med poletom, ki ni povzročil škode.
Naša letala so z ognjem iz strojnic v pokrajini Džarabuba uspešno obsipala motorizirana sovražna sredstva.
Na bojišču Gondarja so v nekaj spopadih naši prednji oddelki prizadejali pomembne izgube sovražniku, ki je pustil na bojišču mrtve in ranjene.
Ponoči so angleška letala metala bombe na Comisso (Sicilija). Žrtve ni bilo nobene in škoda ni pomembna.
Tudi ponoči so skupine kr. letalstva z bombami velikega kalibra zadel.? važne cilje v oporišču La Valetta (Malta).
Zaključne slovesnosti 28. oktobra
čoetttke ranih državnih poglavarjev — Mussolini doli nagrade fašistovski mladini
Rim, 30. okt. s. Ob obletnici pohoda na Rim je Mussolini prejel naslednje brzojavke:
»Veličastni današnji praznik izkazuje čast ae samo iaiistoTsid zmagi, temveč je tudi v slavo vam, v kolikor pomeni prve korake za boj proti komunistični zmešnjavi. Zato 38. oktober T letu boja zoper boljševizem ni samo italijanski, temveč skupni praznik. Prosim vas, da sprejmete najtoplejše čestitke in voščila za zmago. — Maršal Antonescu.«
»Ob devetnajsti obletnici pohoda na Rim vam, Duce, v imenu hrvatakega naroda pošiljam kar najbolj žive čestitke. Revolucija črnih srajc, s katero ste med prvimi povzdignili glas zoper stari svet in vzdignili zastavo protiboljševizma, ima vesoljno veljavo, katere svobodni in neodvisni hrvaški narod ne bo nikdar pozabil. Brez vas in brez iašistovske revolucije, bi Italija in Sredozemlje, središči skupne slavne zahodne omike, bila že dvajset let poplavljena po boljševiškem divjaštvu in z njima bi bil poplavljen svet. Vi ste rešili Evropo, sedanji svet in človeštvo. Zaradi tega pomeni pohod na Rim duhovno dediščino omikanih narodov. — Anton Pavelič.«
Junaški nastopi italijanskih sN na Vzhoda:
Osem dni boja in zmag brez trenutka oddiha
Vzhodno bojišče, 30. okt. 6. Posebni dopisnik agencije Stefani poroča:
Pred nekaj dnevi smo poudarili, da pomeni zasedba Stalina samo eno izmed najvažnejših razdobij v akciji, zaupani italijanskemu ekspedicijskemu zboru. Žato je res, da so se italijanske enote brž podale proti drugim ciljem, ko 60 premagale močan sovjetski odipor na tem predelu. Ce je zasedba Stalina bila zares trd udarec sovjetski vojno-industrijski organizaciji, morajo ti novi cilji biti nov pretrd udarec za sovražnika in tudi bodo.
Poveljstvo ekspedicijskega zbora je prav tiste enote, ki so zmagovito nastopale proti Stalinu, vrglo v preganjanje sovražnika s točnim namenom, da epet obnovi stik z njim in da mu ne da oddiha, dokler ne bodo doseženi novi cilju
Konjeniški polki, ki so se udeležiti veličastnega pohoda na Stalin in pa »bersaglieri*, ki so 6 čudovitim naporom uspeli preriniti se najbolj naprej izmed vseh, so tako začeli to pot še hitreje korakati, zakaj uspeh je pomnožil njihovega borbenega duha.
Neka hitra enota je v kratkem ujela sovražnika, se mu vrgla za pete in mu ni več pustila svobode, da bi se gibal in da bi nastopal po svoji volji. To se je zgodilo že pred 06mimi dnevi in že osem dni brzci niso počivali in ne dajo trenutka oddiha ruskim silam. Medtem je pa poveljstvo ekspedicijskega zbora odločilo, naj napreduje še druga velika enota, ki se je prva prijela za boke. Pred njo je šla Chiaramontijeva kolona in tolkla sovražnika tako, da se je tudi omenjena enota pririnila na višino brzih skupin. Tudi pohod te kolone 6e je izkazal za izredno težaven zaradi slabega vremena in stanja cest, toda o uspehu tega koraka vsekakor ni bilo nobenega dvoma. Tej koloni 6e je posrečilo znova vzpostaviti stik z ruskimi silami, ki 60 se brž izkazale vsaj za trikrat večie po številu in so pri obrambi lastnih postojank kazale izredno zagrizenost Chiaramontijeva kolona pa jih je napadla brž, ko je bil vpo&tavljen 6tik in bitka 6e nadaljuje že osem dni. Uspeh te bitke bo prav gotovo zasedba drugega industrijskega predela, ki tvori dopolnilo tistega, kar je ze v rokah sil Osi.
Ta dirka za sovražnikom, k: igra na eno zadnjih svojih najboljših kart, bo ostala v spominu tistim, ki so imeli srečo, da so doživeli te dni. V teh osmih dneh oddelek ni dal niti trenutka oddiha, čeprav sam ni imel niti trenutka miru in pokoja. Napadi in protinapadi so prihajali brez prenehanja in sicer z zelo trdimi uspehi za Ru6e, dočim na italijanski strani niso nele nikoli odstopil' niti milimetra ozemlja. Vrh tega so pa bile napisane veličastne 6trani junaštva zoper sovražnika, ki z uporabo vseh 6vojih virov, tudi letalstva, oklepnih voz in topništva skuša zavirati italijansko napredovanje. Toda po osmih dneh zagrizenega boja se lahko trdi, da je U6peh tudi v tem predelu popolen.
Hitlerjev glavni stan, 29. oktobra. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja naslednje uradno vojno poročilo:
Kakor je bilo objavljeno s posebno objavo, so nemške pehotne divizije skupno z letalskimi skupinami po trdovratnem boju izsilile dohod na _ polotok Krim. Pri predoru skozi močno utrjene sovražne postojanke je bilo v času od 18. do 28. oktobra zajetih 15.700 sovjetskih vojakov, zaplenjenih 13 tankov, 109 topov in še mnogo vojnega gradiva ali zaseženega ali pa
Hrvatje zmagujejo na Vzhodu tudi v zraku
Zagreb, 30. okt. s. Oddelek hrvaških lovskih letal pod poveljstvom podpolkovnika Franja Džala se udeležuje bojev na južnem predelu vzhodnega bojišča. Dosegel ie že prve uspehe, ko je sestrelil nekaj sovjetskih letal. Novica o junaškem boju in uspehu, ki so ga dosegli hrvaški letalci, je v hrvaških vojaških krogih, zlasti pa med letalci, vzbudila globoko zadoščenje.
Usmrtitev bivšega jugoslovanskega državljana v Rimu
Rim, 30. okt. s. Včeraj so nekje v rimski okolici ustrelili bivšega jugoslovanskega državljana Miloša Kneževiča, ki ga je obsodilo posebno sodišče, ker je letos februarja z nekaterimi drugimi •ludmi povzročil potopitev nekega italijanskega trgovskega parnika, in sicer s peklenskim strojem. “Ya njegova pomagača so obsodili na 30 in na 26 let ječe.
uničenega. Zasledovanje pobitega sovražnika se nadaljuje.
Romunske čete so na severozahodni obali Azovskega morja zavzele otok in ga očistile.
Na področju ob Doncu se zasledovanje umikajočega sovražnika uspešno nadaljuje.
Na severnem odseku je španska »Sinja divizija« v obsežnem napadu zavzela več krajev in ujela mnogo sovjetskih vojakov.
Močne skupine bojnih letal so podnevi^ in ponoči bombardirale Moskvo z eksplozivnimi in zažigalnimi bombami. Nastali so veliki požari in eksplozije. Drogi letalski napadi so veljali Petrograda.
»Današnja obletnica fašistovske revolucije mi nudi prijetno priliko, da vam, ekscelenca, izrazim najprtsrčnejša svoja voščila in voščila slovaške vlade z odkritosrčnimi željami za vaš osebni blagor in za srečno bodočnost Italije. — Dr. Tuka.«
»Ob devetnajsti obletnici pohoda na Rim, prvem viru sedanjega zmagovitega pohoda Osi na Moskvo, Vam, Duce, izražam najgorečnejše čestitke. — Prevdani Filiberto di Savoia, Genova.«
Rim, 30. okt s. V kraljevi dvorani Beneške palače je Mussolini včeraj popoldne razdelil nagrade zmagovalcem tekem »Ludi juveniles«. Mladi ljudje, izbrani po zelo strogih načelih izmed vse množice učeče se in delavske mladine v Italiji, so imeli posebno čast, da so prav iz Duce-jevih rok dobili znamenje pohvale za svoje uspehe in poroštvo, da zares zastopajo cvet plemena, ki vstaja. To pleme hoče fašizem imeti zdravo in odločno, po telesu in po duhu vzgojeno tako, da bo v vsem odgovarjalo starodavnemu načelu »Zdrav duh v zdravem telesu«, še bolj pa Mussolinijevemu izreku o »meču in plugu«.
Slovesnost je padla ravno na obletnico ustanovitve Liktorske mladine ter je dostojno kazala znamenja fašistovske odličnosti in svetlih izrazov vere. Kot prvak v športu, v omiki, v umetnosti in v delu, so se tli mladi ljudje pokazali tudi prvake v slogu. Samo tedaj, ko se je pred njimi prikazal Mussolini, je ^njihove strogo urejene vrste pretreslo globoko drhtenje ljubezni in navdušenja, zakaj prevelika je bila vnema, s katero so pričakovali zaželjenega trenutka.
V	dvorani je bilo razpostavljenih % tajnikov fašistovske vseučiliške mladine, prav toliko zveznih poveljnikov GIL-a in ženskih organizacij, 226 članov fašistovske mladine, zmagovalcev v tekmah, na čelu vseh pa organizacija iz Verone, ki je zmagala pred vsemi. Blizu odra, na katerem je zavzel mesto Mussolini, so bili člani velikega fa-šistovskega sveta, vlade, vodstva milice, zastopniki oboroženih sil in drugi odličniki.
Tajnik stranke je podal Mussoliniju poročilo o številu navzočih in o doseženih uspehih ter zapovedal pozdrav Duceju, nakar so se razvile grmeče manifestacije zbrane mladine. Na manifestacije
Bo’garski kral| • uspehih preračunane bolgarske politike
Sofija, 30. okt. s. Na prvi seji novega zasedanja bolgarskega parlamenta je imel kralj Boris naslednji govor, v katerem je dejal med drugim:
»Gospodje poslanci! Moje največje veselje je, da lahko izjavim, da je naša zunanja politika rodila zelo srečne sadove. Dosegli smo zedinjenje bolgarskega naroda.
Dne 1. marca je Bolgarija pristopila k trojni zvezi in Ob istem času je dala bolgarska vlada dala svoj pristanek, da naj junaške nemške čete pridejo v Bolgarijo. Tako je bila odstranjena nevarnost, ki je grozila Balkanu.
Temu sodelovanju se moramo zahvaliti, da sta Macedonija in pokrajine ob Egejskem morju, ta bolgarska zemlja, za katero smo toliko žrtvovali med tremi vojnami, zopet prišla nazaj k materi domovini. Tako je bila pravica obnovljena in pri tem gre velika zasluga odločnemu prispevku narodov Osi pod vodstvom njunih dveh velikih voditeljev. Tem velikim voditeljem in njihovim narodom smo dolžni svojo najiskrenejšo hvaležnost.
Naš pristop k trojni zvezi pa je ustvaril zelo dragocene vezi s Slovaško in z novo neodvisno državo Hrvatsko. Ustanovitev te dr-
žave »mo pozdravili z velikim prisrčnim veseljem. Do Slovaške in do Hrvatske smo vedno gojili čustva iskrenega prijateljstva. Z veseljem ugotavljamo, da so se naše zveze s Turčijo ugodno razvijale v preteklem letu v duhu prijateljske izjave.
Od zunaj so hoteli motiti mir in red v državi, toda ti poskusi so bili preprečeni zaradi soglasnega narodnega čustvovanja bolgarskega ljudstva in zaradi učinkovitega posega državnih oblasti.
Vojna je vplivala na naše gospodarstvo, ker primanjkuje nekaj surovin in ker je bila žetev nezadostna. Prisiljenj smo, da moramo prenašati take žrtve. Vlada je posegla v način razdeljevanja nekaterih potrebščin, potrebe pa so bile zlasti velike tam, kjer se je vojna najbolj čutila. To velja seveda tudi za bodoče.
Ko so se na Balkanu razvijali težki in odločilni dogodki, je bila naša vojska mobilizirana in je zasedla svoje postojanke ob meji, in to neodvisno od vojnih_ operacij. Danes naša vojska nadaljuje s svojim vežbanjem in njena priprava in njeno orožje se naslanja na izkušnje sedanje vojne. Vojska ve za svojo zgodovinsko nalogo in je pripravljena izpolniti svojo dolžnost z navdušenjem in odločnostjo.
Vrnitev zunanjega ministra iz Nemčije
Berlin, 30. okt. s. Italijanski zunanji minister grof Ciano, ki je na vabilo nemškega zunanjega ministra von Ribbentropa prebil nekaj dni v Nemčiji, se je vrnil včeraj v Italijo. Med tem obiskom so bila obsežno obravnavana med obema ministroma vsa važna politična vprašanja.
Osemnajstletnica turške republike
Ankara, 30. okt. s. Predsednik turške vlade Saidam je za začetek slovesnosti ob 18 letnici tur-šk republike imel po radiu kratek govor. V njem je zk6ti obravnaval vprašanja iz notranje, gospodarske ter prosvetne politike. Glede zunanje politike je pa poudaril zlasti, da Turčija uživa mir, ko se zunaj razvija vojna, v katero 60 zapleteni skoraj vsi evropski narodi.
Preganjanje komunistične propagande v Parizu
Pariz, 30. okt. 6. Pariška policija je ugotovila, da se je zadnje čase vidno razvila komunistična propaganda med poštnim osebjem. Zato je uredila obsežno nadzorstvo nad delom tega osebja. Pri tem 6e ji je posrečilo prijeti nekega Jeana Victorja Rovillarda. Preiskava je odkrila, da je ta človek sestavljali in razmnoževal vse komunistične letake, namenjene poštnemu osebju. Med preiskavo na njegovem stanovanju so našli več strojev za razmnoževanje na električni pogon, pisalnih strojev, 250 kilogramov papirja ter nekaj tisoč letakov. Prijeli so tudi več njegovih pomagačev.
Balzamirano Leninovo truplo so po poročilih švedskih listov pred odhodom ruske vlade odpeljali iz Moskve v Uljarok, Leninovo rojstno mesto.
je Duce odgovarjal z nasmehom ter potem sle; med vrstami mladine po dvorani. Ustavil se nato pri mizi, kjer so bila razpostavljena dari-a za zmagovalce, nato pa je sam razdeljeval nagrade.
Do novih manifestacij, ki niso hotele nehati, je prišlo, ko je Mussolini hotel zapustiti dvorano Znova in znova se je moral vračati na oder, po-zdravljan z grmečim vzlikanjem zbrane mladino, ki so njene manifestacije vse izvenele v enod’i-šen vzklik: »zmagali bomo!«
Vesti 30. oktobra
Tudi vojska je slavila 28. oktober
f?im, 29. okt. Obletnico 28. oktobra so po vsej Italiji, po Sredozemlju, koder vihra italijanska zastava ter na sedežu slavne posadke v vzhodni Afriki, praznovali z veličastnimi ljudskimi manifestacijami v strogo fašistovskem in bojevniškem slogu. Množice so se v redu in navdušeno sešle na zbore, kjer so govorniki, katere je določila stranka, poveličevali vzore, za katere se italijan- | sko ljudstvo pod vodstvom svojega poglavarja dela in se bori v tej slavni dobi svetovnega ozdravljenja. Množice so z jasno in enoglasno odločitvijo izrekle trdno voljo, da hočejo doseči zmago. Trdna in neporušljiva vera v zmago ter v slavno usodo domovine, je kronala vsako dejanje teh proslav, ki leto za letom razodevajo vedno tesnejšo in globljo moralno ter tvamo strnjenost naroda ter popolno vdanost vsega ljudstva fašistovski stvari, ki je stvar moči, veličine in pravice. (Stefani)
Vrnitev grških vojakov iz Turčije
Rim, 29. oktobra. AS. Italijanska vlada je v soglasju z nemško dovolila, da se povrnejo v domovino grški vojaki, ki so med vojsko zbežali na turško ozemlje.
Izmišljena porodila o sovjetsko-japonskih spopadih
Nowyork, 29. okt. AS. Amerikanski radio že nekaj dni poroča o spopadih na mandžurski meji, v katerih naj bi obe strani imeli izgube. Toda kasneje se je izkazalo, da so te alarmantne novice enostavno izmišljene in imajo le namen, Ameriko potegniti v vojsko proti Japoncem.
V Bukarešto je včeraj dopotoval italijanski min!:,.
za denarstvo in zamenjavo eksc. Riccardi. Pr.-rejen mu je bil slovesen sprejem. Med obiskom v romunski prestolnici bo imel važna posvetovanja glede povečanja trgovine med obema državama.
Na podpredsednika argentinske republike Castilla je bil včeraj poskusen atentat nekje na kmetih v okolici Buenos Airesa. Podpredsednik je ostal živ in zdrav.
Turški listi obširno razpravljajo o usodi jeruzalemskega velikega muf ti ja in pravijo, da je novica o njegovem srečnem begu v Italijo vzbudila po Turčiji zadovljstvo, ker je muf ti tako spretno potegnil za no6 V6e angleške oblasti, dasi so razpisale nanj veliko nagrado in obljubile vsakemu uradniku, ki bi ga zasledil, povišanje v službi in v plači.
Angleški minister za vojno izdelavo lord Beaver-brook je zadnje dni dobil hud napad naduhe in pravijo, da bo zaradi tega najbrž odstopil,
General Zolazoglu, predsednik grške vlade, je ob včerajšnjem italijanskem narodnem prazniku položil venec na grob Neznanega vojaka v Atenah.
Združene države po načrtu zasužnjujejo južnoameriške republike, piše ameriški časnikar Pear-son v listu »Wa6hingfon Times Herald--. V dokaz navaja dejstvo, da je v vseh pogodbah, kar so jih Združene države sklenile zadnje čase z južnoameriškimi republikami, določilo, da bodo te republike samo delno plačale 6voje dolgove ali naročila v Združenih državah. Ta*-ko bo n. pr. Uruguay za blago, vredno 17 milijonov dolarjev, plačal samo 8 milijonov dolarjev. Gotovo je, da bodo Združene države za . popust dobile razne politične ugodnosti.
V Španiji so včeraj slovesno praznovali oemo ob-
letnico, kar je bila ustanovljena politična in socialna organizacija »falanga«. Zunanji mini-
x ^er Je za to PriIiko imel daljši govor o načetih španske zunanje in notranje politike.
Ob turškem narodnem prazniku je Hitler predsed-niku republike Ineniju poslal brzojavno voščilo.
Te dni bo odšlo na vzhodno bojišče posebno bolgarsko odposlanstvo Rdečega križa. Odšlo bo
en zdravnikov, usmiljenih sester in strežnic.
Silovit požar je izbruhnil v skladišču celuloze ob cesti, ki vodi iz Šanghaja proti Nankingu. Po-žar je upepelil vse in tudi nekaj delavskih stanovanjskih hiš. V Tsingtau pa je požar upepelil celo stanovanjsko četrt.
Londonska poročila javljajo, da je general Wavell, vrhovni poveljnik indijskih čet, bil te dni v Tiflisu. Vodil je razgovore s sovjetskimi poveljniki glede obrambe Črnega in Kaspiškega morja, če bodo Nemci prodrli dalje na vzhod.
Vai nočni vlaki na Norveškem so bili odpravljeni zaradi varčevanja.
Letos je bilo v Ameriki ubitih zaradi prometnih
nesreč 40.132 oseb, ranjenih pa 1,750.000. _______
Skupna škoda zaradi nesreč pa znaša dve milijardi dolarjev.
Nekaj ameriških vojnih ladij je prišlo v Singapur, pišejo vsi kitajski listi. Nekateri vidijo v tem nov opomin Anglosaksoncev Japoncem.
Turški minister za javna dela je izjavil, da so pričeli obnavljati železniško progo Pitio—Svilen-grad in da popravljajo tudi mostove nad rekama Marica in Arda. Dela bodo končana v začetku februarja. Tedaj bo Turčija zopet dobila zvezo z Evropo.
Redovnico sestro Bouvier je odlikoval maršal Petain z viteškim križcem častne legije, ker je do sedaj stregla nad 80.000 bolnikom.
Danes bo prispelo v Washington 25 članov ameriškega odbora za mir, in bodo Rooseveltu izročili spomenico proti posegu v vojno. Podpisana je od 25.000 uglednih ameriških osebnosti. V Madison Square Gardenu bo danes veliko zborovanje proti posegu Amerike v vojno. Prenašanje govorov po radiu pa so vse ameriške radijske družbe odklonile.
Romunski kralj Mihael je včeraj za svoj rojstni dan dobil čestitke raznih državnih poglavarjev.
Turčija in Romunija bosta te dni sklenili novo trgovsko pogodbo in sta zastopstvi za pogajanja že dopotovali v Carigrad.
Zastopniki ameriških listov so prosili predsednika Roosevelta, da bi jim dal na razpolago uradni zemljevid o nemških načrtih v Južni Ameriki, o katerem je Jtrdil v zadnjem govoru, da ga ima. Časnikarji so hoteli zemljevid imeti, da bi odgovarjali na zanikanja nemškega tiska. Roosevelt je njihovo zahtevo odklonil, kakor tudi prošnjo, naj jim izroči druge podobne dokumente o načrtih za odpravo vseh ver.
V	tem vidijo ameriški listi dokaz, da so vse Rooseveltove trditve neutemeljene.
Včeraj je izšel v Zadru nov dnevnik pod naslovom »Dalmatinski dnevnike v Splitu pn bo začel izhajati te dni dnevnik »Splitski narode.
Danes praznuje Turčija obletnico ustanovitve republike. Po vsej državi bodo prirejen • velike proslave. Predsednik vlade pa bo imel po radiu važen govor.
Mirno je v Gospodu zaspal naš ljubljeni
MATEVŽ
KREK
K večnemu počitku ga bomo pospremili v petek, dne 31. oktobra ob 14 izpred Zavetišča sv. Jožefa, Vidovdanska cesta, na pokopališče k Sv. Križu.
Prav toplo ga priporočamo v molitev.
Maša zadušnica bo v sredo, 5. novembra ob 8 zj. v cerkvi Srca Jezusovega.
Ljubljana, dne 30. oktobra 1941
Globoko žalujoči:
Tomaž in Jaka, sinova; Marija, mati je, sestre in ostalo sorodstvo.
Disciplina v prehrani
Prehranjevalni zavod je i/ raznih strani dognal, da mnogi nakupujejo živila za vsakršno ceno, jih skrivaj prevažajo in skrivajo ter si v pravem pomenu besede kopičijo zaloge.
Oni, ki tako ravnajo, so sužnji najbolj slepe sebičnosti, njihovo delo pa jim ne bo koristilo. ker bodo prej ali slej razkrinkani in prijavljeni pristojnim oblastem.
V	teh časih se morajo vsi državljani brez razlike zavedati dolžnosti, ki jim jo nalagata zakon in družba, da namreč z vsemi silami delajo za dobrobit in koristi splošnosti in ne posameznikov.
Prehranjevalni zavod Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino.
2' *’ske nakaznice za november
Ljubljanski mestni preskrbovalni urad bo živilske nakaznice za november izdajal trgovcem po •začetnih črkah njih imen tako, da bodo dobili nakaznice trgovci z začetnimi črkami A—M v četrtek, 30. t. m. od 8—14, od črke N—Ž pa v petek, 31. t. m. od 8—14 v II, nadstropju Mestnega doma v sobah št. 3 in 9.
Vsi trgovci dobe za mesec november tri vrste živilskih nakaznic, namreč rumene za neročne delavce (uradnike, trgovce, zasebnike, otroke, dijake, upokojence itd!), rdeče za ročne delavce (za v«e vrste rokodelskih poklicev, za sluge, služkinje,
Variano di paese in pae•• i eostumi • le consuetudini, mo uno solo e In tutto II mondo 1'aperitivo ehe propizia l'ora del praniot il Bitter Campari, stimolatore dell'appetito
DAVIDE CAMPARI * C. • m««m, r» mom«« »
inv.w.*-r.V. .t.*;;:';
Šege In običaji so v raznih krajih različne, toda aperitiv, ki človeka blagodejno pripravi na kosilo, jo na vsem svetu samo edem Bitter Campari, pospoievaloe teka.
DAVIDE CAMPARI* C. HHot«, Tla HwwHl
gostinsko pomožno osebje, za samostojne obrtnike, za gospodinje, ki nimajo gospodinjskih pomočnic i. dr.), zelene pa za težke delavce, ki s jih delodajalci že naznanili s posebnimi prijavnicami.
Podrobnejša pojasnila, kdo n. pr. spada med ročne in kdo med težke delavce, so bila že objavljena v dnevnem tisku. Mestni preskrbovalni urad je za prvi dve vrsti že izvedel kategorizacijo v svoji kartoteki porabnikov, za tretjo vrsto, torej za težke delavce, bo pa napravil razporeditev prihodnji mesec. Zato bodo dobili ročni delavci pri svojih trgovcih rdeče nakaznice, a težki delavci bodo dobili zelene nakaznice, ko bodo predložili glave nakaznic za težke delavce prejšnjega meseca. Kdor bi vendar ne dobil živilske nakaznice, kakršna mu pripada po poklicu, naj to reklamira do 15. novembra v veliki dvorani prvega nadstropja Mestnega doma.
Mestni preskrbovalni urad spet opozarja vse porabnike, da bo prisiljen proti vsakomur, ki bi zlorabil ugodnosti dodatnih količin, postopati po zakonu.
V treh vrstah...
V Kamniku je zdaj velika gradbena delavnost. Hišo, kjer uraduje politični komisar, so že prenovili. Prav tako zdaj preurejajo glavno šolo, učiteljske in uradniške hiše, mestne hiše in pa nekatere ceete.
V Gozdu-Martuljku je bil te dni prvi vzgojiteljski zbor za radovljiško okrožje. Na zboru je bilo precej predavanj in tudi filmi 60 bili predvar jani. Po razgovorih je bilo zborovanje zaključeno.
Z 31. t. m. bo spet odprta avtobusna proga od Kostanjevice do Novega mesta. Obnovljena avtobusna proga bo vsekakor dobro služila, 6aj je biil promet na tej progi vedno velik.
V novomeškem okraju bodo bolniki, ki imajo sladkorno bolezen, dobili posebne nakaznice za dodatek mesnega obroka.
Kakor poročajo iz Novega mesta, je na nekem vrtu te dni, ko je zapadel prvi sneg, zacvetela jablana. Čudna igra narave.
V Kranju se je te dni zbralo okrog 100 lastnikov lesnih podjetij in žag. Vodja lesnega in gozdarskega urada na Gorenjskem je imel z njimi nekaj važnih posvetov. Skupno so potem premo-trili dejanski položaj gorenjske lesne industrije.
Železniška direkcija na Koroškem je zdaj dovolila večje število stanovanjskih hiš, v katerih bo najmanj 824 stanovanj.
V Celovcu bodo zdaj dogradili novo hladilnico, ker 6tara več ne zadošča velikim zahtevam. Nova hladilnica bo dosegla 30 stopinj pod ničlo.
37.000 spodnještajerskih otrok je med počitnicami bilo poslanih na razna letovišča, kjer so bili deležni nove vzgoje.
Snortne vesti
V nedeljo je bila meddržavna boksarska prireditev med Italijo in Nemčijo. Tekma je bila v Breslavi. Čeprav so Italijani nastopili v močni postavi, je Nemcem vendarle uspelo, da 60 borbo končali neodločeno z 8:8. Bilo je 10.000 gledalcev.
Italijan Adolfo ConsoHmi je v nedeljo dosegel nov svetovni rekord v metu diska. Vrgel ga je 53.24 m daleč. Miting je bil v Milanu.
Italijanski mojster v modernem peteroboju je te dni postal nadporočnik Mainetto.
1. N. V O 1 K H A M
OSOJANI
ZGODOVINSKI ROMAN
"	~7
Ob petelfnjcm petju se je Adalbero zbudil in prvi sončni žarki so pozdravili v Tinješkem gozdu dva jezdeca. Opravila sta svojo jutranjo molitev in vzpodbodla konja. Adalbero je bil s svojimi mislimi že v Krakovu, ko sta planila iz grmovja Laskonog z Bazflijevo krinko in močni hlapec, učitelj glasbe pa jo ostal lepo v grmovju. Popotnika bi bila, preden bi se mogla postaviti v bran, ob prvem ljutem naskoku pobita, ako ne bi imela na sebi oklepov iz koroškega jekla. Nato se je razvila strahovita borba. Ožbalt se je spomnil svoje obljube i« je kmaln premagal svojega nasprotnika, ki je smrtno zadet padel s l.onja. Ko je videl Laskonog, da je sam, se je obupno boril, ne da bi pazil na obrambo, temveč, da bi s svojimi zamahi zadel nasprotnika in ga pobil. Ožbalt je res omahnil, Adalbero pa je tem sil-neje udrihal s svojim dolgim mečem, dokler ni dozdevni razbojnik padel in se ni več ganil.
Sam krvaveč iz mnogih ran, je Adalbero razjahal, da bi pogledal, kako je z zvestim hlapcem.
»Ali si Se živ, Ožbalt?« ga je vprašal.
»Še, a ne več dolgo. Bog z vami, dobri gospod!«
Adalbero je pokleknil k njemu, konja pa sta zaokrenila glavo in nagi .plaho in žalostno gledala. Tedaj je prišel slučajno
po poti neki benediktinec. Ko je videl krvavo pozorišče, je odvezal svoj pas in raztrgal škapulir, da bi zaustavil vsaj najhujšo izgubo krvi. Potem sta postavila z Adalberom oba konja vštric in položila Ožbalta počez na obe sedli!. Adalbero mn je podpiral glavo, menih pa je vodil konja v samostan, ki je bil tam blizu v gozdu.
Po vsem tem je šele prilezel iz gozda Basilio, da bi paberkoval. Tndi on je odvezal pas, a Laskonogov. Seveda zaradi denarja, ki je bil v njem. Potem mu je snel še zlati pečatni prstan in ker drngih vrednosti ni več bilo in se je bal, da ga ne bi kdo videl, je pobral še svojo krinko in odhitel v grmovje, kjer je imel privezanega konja. Ker sta okrvavljena konja padlih odtopotala v Krakov, se mu je zdelo nevarno, da bi se takoj v:/ lil. Iz dežele kar tako tudi ni mogel, ker je imel denar in blago še v svojem stanovanja. Torej ni jezdil naravnost v mesto, temveč se je ustavil v samotnem gostišču tostran Visle, kjer je izvedel, da je prejšnji večer Ljudmila odpotovala. Ko se je stemnilo, se je priplazil v svoje stanovanje, se preoblekel v popotnika in pospravil svoje stvari. Imel je toliko, da ni proda> konja, ki mu ga je Laskonog posodil. Ob jutranjem svitu je odrinil naravnost proti Italiji, da bi spravil na varno, kar si je pridobil...
Boleslav je ves dan zaman čakal služabnikov svojega pože. lenja in tudi drugo jutro je preteklo nekaj nr, ne da bi se kdo javil, kar ga je razdražilo. V svoji nepočakanosti se je odločil za nasilje. Odšel je v Malensteinovo hišo in hotel naravnost v Ljudmilino sobo, a je bila zaprta. Odprl je sosedna vrata in še druga in vstopil v grofičino sobo. Do smrti zmučena je sedela gospa v naslanjaču. Pred dvema dnevoma se je morala ločiti od hčere, prejšnji dan je pritekel sinov konj okrvavljen v hlev kar sam in ni dvomila, da je Laskonog mrtev in nemara celo nepokopan.
»Kje je Ljudmila?« je kralj skoraj zakričal.
Grofica se je tako prestrašila, da ni mogla odgovoriti.
»Kje je. Pa ne, da bj bila v kakem samostanu?«
»Da.«
»I? njega mora! V katerem je?«
»Poslali smo jo na Koroško.«
»Da bi vas vse pekel! Sicer pa je le dan daleč, hitri konji jo dotečejo in potem zaživim z njo, da bo veselje. Nikdar več je ne boste videli, z nehvaležnim očetom pa še obračunam! Ali — s škofom, ki je vaš stric in je gotovo dekletov odhod njegovo delo in ne očetovo. Povejte, ali je škof to odločil, ali je on svetoval? Z resnico na dan, sicer vas zadavim!«
»Čakaj, pop!« je Boleslav divje zagrozil in s stisnjenimi ustnicami odvihral proti škofiji. Vratar, ki se je ustrašil njegove strahovite jeze, mu je komaj mogel povedati, da je škof v cerkvi pri veliki maši, katere bo pa kmalu konec. To je *e bolj raz-! dražilo Boleslavovo nepotrpežljivost. V svoji besni zaslepljenosti je odhrumel v cerkev, se preril skozi množico in ko je Stanislav podeljeval škofovski blagoslov, ga je zabodel z mečem globoko v prsi. Brez glasu se je zgrudil pobožni starček in izdihnil, po belih stopincah oltarja pa je tekla kri...
Ljudje so se ob nezaslišanem dejanju zgrozili in odreveneli, da jim je zastal še vzklik groze v prsih. Šele ko je kralj odhajal, je šlo med množico tiho mrmranje, ki je raslo od trenutka do trenutka, kot se je širila vest o zločinu, in prešlo v glasno ogorčenje, kakor bi zabučalo razburkano morje proti kraljevi palači. Posameznim vzklikom se jih je pridružilo vedno več, dokler ni navalil ves Krakov na palačo in rjoveč proti kraljn vdrl skozi vrata in okna... Kralj je zbežal v kleti in po podzemskih hodnikih v bližnji gozd, od tam pa na Ogrsko, da bi počakal pri svojem prijatelju Ladislavu ugodnega trenutka, ko bi se mogel spet vrniti. Dva volčjaka sta ga spremljala, sicer nihče.
Novice iz Države
Pridelek koruze in riža v Italiji. Kmalu bo s polj v Italiji pospravljena vsa koruza, le najbolj pozna ie deloma še na njivah. Vso ostalo pa »kožuhajoe, kakor pravimo, in suše. »Eco di Roma« jjoroča, da so v tistih pokrajinah, kjer pridelujejo riž, s pospravljanjem pridelka začeli že konec prejšnjega meseca, to delo pa je zdaj na višku. Riževa letina, pravijo, je zadovoljiva, bodisi z ozirom na kakovost kakor tudi na količino. Po nekaterih krajih so začeli sejati že ozimino. V redu poteka dalje tudi oddajanje žita v skupna skladišča, to pa zlasti še zaradi tega, ker kmetje nočejo zamuditi roka, ki je bil določen za oddajo žita, če hočejo, da jih bodo upoštevali pri razdeljevanju nagrad, ki so bile razpisane za tiste, ki bodo pridelali čim več in čim boljšega žita ter to dokazali pri oddaji. Takšne nagrade so bile razpisane za pšenico, ječmen, oves in rž.
Paradižnikovi štrukeljčki samo namesto kruha. »Eco di Roraac piše, da je bilo pred kratkim izdano pojasnilo, ki pravi, da jc dovoljeno štrukeljčke, narejene s paradižnikom, prodajati samo nametso kruha in mora prodajalec na živilski izkaznici z zvezdico tudi za te vrste živilo odrezati določeno »okence*. Zato je zdaj v slaščičarnah, kjer takšno robo pečejo, prepovedano paradižnikove štrukeljčke prodajati brez izkaznic z zvezdico.
2e četrtič vesel dogodek v napolskem zaklonišču. Pred nekaj dnevi 6mo poročali o veselem dogodku in krstu v napolskem zaklonišču v trenutku angleškega letalskega napada na to veliko italijansko pristaniško mesto. Toda to dozdaj ni bil edini primer. Zdaj namreč pišejo iz Napolija, da so pri zadnjem letalskem napadu doživeli že četrti
veseli dogodek v zaklonišču. Mlada Elena Cinque je porodila močnega dečka, ki 60 mu dali ime Bruno. Prva italijanska novorojenka v napolskem zaklonišču pa je, kakor veste, dobila pri krstu ime Viktorija.
V	prazničnih dneh 30 odstotkov večja plača kot v delavnikih. Iz Rima poročajo, da morajo odslej dobivati tisti, ki so v prazničnih dneh zaposleni v trgovinah, bodisi delavci ali nameščenci, višjo plačo, kakor pa v navadnih delavnikih. Plače za delo ob praznikih morajo biti za 30 odstotkov višje kot so sicer.
Spet selitev mesarskih stojnic
Ljubljana, 30. oktobra.
Pred dvema dnevoma je začelo prvih pet mesarjev, ki imajo svoje stojnice na Pogačarjevem trgu, podirati svoje barake. To je že njihova druga selitev na tržnem prostoru. Svoje stojnice bodo morali prenesti na živilski trg, ker bodo cestišče na dosedanjem kraju povišali na tako višino kot je nivo pred novimi mesarskimi stojnicami, ki še niso izročene svojemu namenu. Z novo nasutim cestiščem bo postal ves prostor pred stojnicami enako visok in s tem precej višji kot je pa cestišče dozdaj. Ko bodo z nasipanjem na prostoru teh petih stojnic končali, se bodo morali tudi drugi mesarji preseliti s svojimi lesenimi stojnicami.
Nekaj nesreč
Posestnikov sin Franc Suhadolnik iz Borovnice je padel na ročico in si pri tem zlomil nekaj reber.
34 letna Ivanka Šubic iz škofje Loke pa je bila obstreljena v nogo, ko je hotela prestopiti mejo. Krogla jo je zadela v nogo, vendar pa tako hudo, da je danes zjutraj podlegla poškodbi v ljubljanski bolnišnici.
Navodila za uporabljanje izkaznic za obleko
Izkaznica velja za eno leto — V prvih štirih mesecih je dovoljeno porabiti le eno tretjino točk, razen v Izjemnih primerih
Rim, 30. oktobra.
Ministrstvo za koproracije je odredilo, da so s 1. novembrom uvedejo nakaznice za tekstilne izdelke, oblačilne predmete in obutev. Na podlag; proučitve vseh vprašanj, ki se nanašajo na to 'tvar in s katerimi so se podrobno ba-vili zastopniki oblačilne stroke, je ministrstvo za korporacije določilo pruvila, po katerih bo v bodoče obleko in obutev dovoljeno prodajati. Izdajanje nakaznic za oblačilne predmete se je že začelo in bo, kakor je že znano, takšnih nakaznic pet vrst. ki se razlikujejo med seboj glede na starost in spol dotičnika, na čigar ime se glase. Izkaznice za obleko in obutev veljajo za dobo enega leta.
Predpisano je, da se ne smejo naenkrat porabiti vse točke na izkaznici, pač pa v treh zaporednih razdobjih, in sicer tretjina točk na vsake štiri mesece. Dovoljeno pa je kljub temu v posebnih primerih porabiti v prvih štirih mesecih več kot tretjino vseh točk na nakaznici, in sicer teduj, če kdo hoče kupiti tak oblačilni predmet, za katerega tretjina vseh točk na izkuznici niti ne zadostuje, na primer, če kdo hoče kupiti celo obleko ali par čevljev. To pa velja le tedaj, če dotičnik ni kupil na izkaznico tudi že kaj drugega.
Določeno je dalje, da 60 izkaznice za obleko in obutev v vseh občinah Kraljevine osebne in jih je zato prepovedano odstopati drugim bodisi cele ali pa vsaj gotovo število točk. Družinski poglavar pa lahko kupi na svojo izkaznico kak oblačilni predmet za člana svoje dru-
žine, ali pa na nakaznico svojega družinskega člana oblačilni predmet zase. Določen je potem tudi način, po katerem bo mogoče dobiti take izdelke, ki so potrebni za posebne določene primere (poročna obleka, obleka za novorojence, delovna obleka za delavce itd.).
Kar pa se tiče oskrbe trgovcev, je predpisano, da se morajo trgovci na drobno oskrbovati z oblačilnimi predmeti na podlagi odrezkov, ki jim jih dajo pokrajinski sveti korporacij. Poseben korporativni odbor, ki ga je ustanovilo ministrstvo za korporacije, pa ima nalogo urediti oskrbo veletrgovcev s temi predmeti in jim odkazovati le tolikšne količine, ki so trenutno res na razpolago.
Na nakaznicah za obleko so posamezna
okenca označena z arabskimi in rimskimi številkami ter črkami. Odrezki z arabskimi številkami se bodo smeli porabiti za nakup obleke, konfekcije in ustrezajoče tkanine ter čevljev. Okenca z rimsko številko veljajo za nabavo domačega perila, ustrezajoče tkanine, tkanine, iz katerih se izdelujejo preproge, kov-čegov, ustnjatih in kožnatih torbic, okenca, ki so označena s črkami, pa so veljavna za nakup sukanca.
Poleg tega sta sestavljeni tudi dve tabeli. Tz prve je razvidno, koliko točk bo treba dati za vsak posamezen kupljen oblačilni predmet, čigar poraba je omejena z nakaznicami. Iz druge tabele pa se vidi, katere stvari je dovoljeno prodajati brez nakaznic
Kazenske razprave
Cerkniški padar obsojen
Ljubljana, 30. oktobra.
Mali kazenski senat je ta mesec vodil in obravnaval različne kazenske zadeve, ki vsebujejo zločine proti imovini, večinoma je likvidiral nekatera kazniva dejanja, ki so bila izvršena ob razsulu bivše jugoslovanske vojske, ko so ljudje odnašali iz vojaških skladišč najrazličnejše blago, posebno moko, sladkor, kavo in perilo. Obtoženci so bili večinoma oproščeni, drugi pa obsojeni na manjše kazni. Poslovanje kazenskega senata je Popolnoma normalno in stalno.
V tem tednu proti koncu oktobra sta bili pred malim kazenskim senatom drugače dve zanimivi, za naše socialne prilike značilni razpravi. Pri obeh je bilo bistveno vprašanje o odpravi telesnega plodu.
Mali kazenski senat je ta teden izrekel sodbo v novomeški aferi, v katero je bil zapleten neki zdravnik zaradi odpravljanja plodu in je bilo ž njim obtoženih še 15 žensk iz raznih krajev novomeške okolice in Dolenjske. V zdravniških krogih je ta proces vzbudil primerno strokovno zanimanje. Mali kazenski senat, ki mu je predsedoval s. o. s. dr. Julij Felaher, a sta fungi-
Vajenška strokovno nadaljevalna šola v Stični
Stična, 28. okt.
Lansko leto je bila pri nas ustanovljena stro-kovno-nadlajevalna šola. Letos je začela s poukom dne 6. t. m. in obiskuje šolo dosedaj 42 učencev. Od teh se je na novo vpisalo 18 vajencev v I. razred. V II. razred pa hodi 24 učencev. Poučujejo: upravitelj šole Lazar Ivan, prof. Pušljer Mirko in p. cist. Kurent Tomaž. Šola je ob ponedeljkih popoldne in ob nedeljah dopoldne, vsakokrat po 4 ure, tedensko po 8 ur. Vajenkam obiskovanje strokovne nadaljevalne šole letos ni bilo dovoljeno.
Za telesno vzgojo naše mladine pa stiška šola nima telovadnice, zato odpade tudi letos telesna vzgoja vajencev.
Vajenci iz Št. Vida pri Stični »e vozijo s kolesi ali po železnici v Stično in prav tako tudi vajenci iz Višnje gore. Dobro bi bilo, če bi se pri železniškem ravnateljstvu izposlovale vozne olajšave vsem vajencem v Ljubljanski pokrajini, ki obiskujejo katero koli vajensko šolo, oddaljeno po več kilometrov. S tem bi dosegli na deželi ogromno število vajencev, omogočili obiskovanje strokovnih šol in tečajev. Pomisliti je treba pri tem, da se po zimi v snegu ne morejo voziti s kolesi.
PARIDE LANGOSCA
MILANO
VIA ACCADEMIA 24
AGENTE
per Acquisti Filati Tessuti
AGENT
za nakupovanje prediv in tkanin
pred malim senatom
— Stanovanjske odpovedi
rala kot sosodnika gg. Ivan Kralj in Ivan Uro-lih, je o obtožbi proti zdravniku in ženskam razpravljal v presledkih 3 dni. Zaslišana sta bila tudi dva ljubljanska zdravnika-izvedenca o glavnem in bistvenem problemu, kdaj je zdravnik opravičen napraviti pri nosečih ženskah primerne operacije za odpravo plodu. V svojih izjavah sta zdravnika podala bistvena in glavna načela s stališča splošne etike in krščanske morale, kakor tudi s stališča medicinske znanosti in prakse. Senat je v torek popoldne oprostil zdravnika in obtoženke vsake krivde in kazni. Obtožbo je za-
stopal državni tožilec g. Branko Goslar. Obrambo je prevzelo več odvetnikov iz Novega mesta In Ljubljane.
Letos v oktobru je bilo na okrajnem sodišču podanih 74 odpovedi, s katerimi zahtevajo hišni lastniki od strank-najemnikov, da izpraznijo v gotovem roku stanovanja. Lani v prav istem času je bilo tudi 74 odpovedi. Lani so se odpovedi skrčile, ker je prav oktobra stopila v veljavo uredba o omejitvi odpovedne pravice hišnih gospodarjev. Ta omejitev bistveno še sedaj obstaja, zadevno določilo je bilo v zadnjem ča6u od Visokega Komisarja nekoliko izpremenjeno in dopolnjeno tako, da ima hišni gospodar pravico odpovedati stanovanje stranki, ki je zagrešila kako kaznivo dejanje in je bila obsojena, razen v primeru prestopkov žaljenja časti.	—d.
Domača lončarska obrt -ponos Dolenje vasi pri Ribnici
Dolenja vas, oktobra.
Skoraj v vsaki, tudi boljši kuhinji, 6e rabijo naše domače glinaste posode, dasi jih je že v veliki meri izpodrinila zelezna in aluminijasta pohoda. Gončeno posodo izdelujejo v okolici Ribnice, zlasti v Dolenji va6i, Prigorici in Blatih. Pred kakimi 30. leti je bila lončarska obrt razširjena zlasti v Prigorici, Blatih in Rakitnici. V Prigorici in Blatih 60 v prejšnjih časih izdelovali lončeno posodo skoraj v 6aki hiš, toda v zadnjem času pa so mnogi lončarjenje opustili. V vsej dolenjevaški občini 6e z lončarstvom pečajo še v štirinajstih hišah; v Dolenji vasi v petih, v Prigorici v petih in v Blatih v štirih hišan.
Naši lončarji dobijo potrebno glino v kočevskem premogokopu in na prigoriškem »Brezju«. Glina, ki jo kopljejo v Kočevju je boljše kakovosti in jo uporabljajo za izdelovanje boljše posode, do-čim je glina, ki jo kopljejo na Brezju, slabše kakovosti. Ker je glina v skladih, ki so več metrov visoki, posebno v Kočevju, je kopanje zelo težavno in nevarno. Saj se je kopaču že pripetilo, da ga je plast gline zasula in je morad z življenjem plačati skrb za 6Vojo družino.
Preden je glina uporabna za izdelovanje posode, je potrebno
temeljito čiščenje,
kajti glini je primešan pesek, les in razne druge primesi. Čiščenje gline je zelo težavno in zamudno. Najprej glino zbijejo s težkim lesenim batom v »kolač« 6 premerom 1 m. Nato postavijo kolač na podstavek, imenovan »kobilica«. Potem glino režejo z noži in med rezanjem izbirajo razne 6meti Nato napravijo »kepe«, ki jih v nalašč pri
nogo. Iz kepe gline, ki jo lončar položi na kolovrat in v vrtečem stanju obdeluje, pa raste pod veščo roko lonec, skleda, latvica ali vaza. Razne igra-
posodi, napolnjeni z vodo, namakajo. Ko so glinaste »kepe« dovolj namočene, jih vzamejo iz vode ter jih zopet dobro pregnetejo z nogami, kar traja dve do tri ure. Tako pregneteno glino razrežejo na kose, ki imajo obliko kocke. Kljub temeljiti predelavi in čiščenju naš lončar še ne verjame, da je glina čista, zato jo še z rokami dobro pregnet in izbira še zadnje smeti.
Sele jx> tolikemu čiščenju in obdelavi je glina uporabna za
izdelovanje posode
Način izdelave je silno preprost. Saj 6e vse delo opravi na preprostem lesenem podstavku, tako-
imenovanem »kolovratu«, ki je vrtljiv okoli navpične osi in ga naš lončar kar korajžno poganja z boso
^	_	S.	A.	Distillaria
lojuore Strega
£a piti, anUca e nota tnaua UoUom di tiauMi.
WWW rr*Trr» w w W
HaisUne&a in hoittoviUiia Uatifanska mhčttrJut Ukeclev.
DITTA ALBERTI — BENEVENTO
če, n. pr. piščalke, konjičke itd. pa izdelujejo na roko. Nekateri naši lončarji so celo taiko podjetni, da izdelujejo že razne kipe, ki 6koraj nič ne zaostajajo za industrijskimi izdelki. Teh pa seveda ne izdelujejo ročno, ampak že s pomočjo modelov.
Pred nekaj leti se je nekdo oglasil v časopisu, češ naj bi kolovrat napravili tako, da bi ga gnal stroj. Toda to je že vprašnje, ki bo najbrž ostalo nerešeno. Kajti ■ 'ončarji trdijo, da bi bilo delo na kolovratu e im pogonom nemogoče, ker je brzina prevt.— Zato bo najbrž ostalo še naprej pri starem.
Sušenje posode
je po lončarjevi trditvi eno najtežjih del. Paziti je treba, kako se suši in kje. Lonci se n. pr. morajo ]X>suši'H v 6enci. Ko je posoda toliko suha, da jx> 6tane krhka, jo shranijo na suhem prostoru do
pečenja — »ožiganja«,
pri čemer je treba prav toliko, če ne Še več pazljivosti, kot pri sušenju. Za pečenje loncev imajo nalašč napravljene peči »ožage«, ki 60 napravljene tako, da gre plamen med posodo, ki je zložena v peči. Posodo pečejo dvakrat; prvič je v peči 7 do 8 ur. Nato jo vzamejo iz peči ter »odnajo« z bakrenimi odpadki, kar lončarji imenujo »svinec«. Potem posodo ponovno vložijo v peč in jo žgo zopet pet do šest ur. Po drugem »ožiganju« je f>osoda že dobra aa uporabo in za prodajo, česar 6e lončar še bolj veseli. Sedaj pa lončar premišlja, kam bi jo mahnil in kje bo boljše zaslužil. Po Kratkem premisleku ee tudi zato kmalu odloči, naloži posodo na voz, pripreže konjička, pa »hajdi« v svet, kakor pravi pesem:
»Ves teden smo okol’ hodil’, v nedeljo pa Boga prosil’, da bi loncev ne pobil’!«
V prejšnjih časih 60 izvažali največ lončenih izdelkov v Gorico in Tret, pozneje pa v Dalmacijo, največ na Sušak in Ciricvenico. Toda v zadnjem času so vsi ti kraji kot prodajni trgi odpadli. Trenutno oddajajo naši lončarji svoje izdelke v Ljubljano, kjer jih baje dobro spravijo v denar.
Pred nekaj leti so začeli to pristno domačo obrt precej opuščati, toda radi pomanjkanja industrijskih izdelkov iz porcelana in pločevine gre v
e. Na
 J------	   —	•	—	...	jnvvvnuv &re V
promet vedno več lončene posode. Naši lončarji bo tega veseli, zato dan za dnem korajžno vrtijo kolovrate.
Smrt dobre žene
Ribnica, 30. oktobra.
Danes ob pol 10 dopoldne je zatisnila svoje trudne oči v Gorenji vasi pri Ribnici znana in priljubljena 69 letna gospa Cecilija Zabukovec. Pokojno je pred 14 dnevi zadela kap in od takrat je ležala na bolniški postelji, dokler se je ni lotila pljučnica, kateri je tudi podlegla.
Gospa Cecilija Zabukovec zapušča sina Rudolfa in hčerko Cilko, soprogo poslovodje Zadruge g. Arka, hčerko Micko por. Zorko v Zagrebu, hčerki Karolina in Angela pa živita v Ameriki. Pokojna je bila pocTpireteljica revežev in verna čitateljica naših časopisov. Ob bridki izgubi izrekamo vsem domačim in sorodnikom naše sožalje!
Iz okoliša pošte Polhov gradeč 6e izločijo kraji Črni vrh (sedež pomožne pošte), Smolnik, Selo, Set-nica razen hiš. štev. 1, 2 in 3, del Polhovega grad-ca in sicer hišne štev. 58, 59, 60, 62 in 64 in del Setnika hišne štev. 6 in 7, ker se sedaj nahajajo pod nemško oblastjo.
Ljubljana
Koledar
Danes, četrtek, 30. oktobra: Alfonz Rodr.
Petek, 31. oktobra: Volbenk.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa cesta 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4; mr. Ustar, Selenburgova ulica 7.
Izplačevanje pokojnin. Pošta Ljubljana 1 sporoča, da bodo pokojnine za november dostavljene dne 2. novembra. Upokojenci se vabijo, da ta dan po možnosti počakajo pismonoše na domu.
Pokrajinski odbor Rdečega križa, pododbor za mesto Ljubljana, sporoča, da je preselil 6voio pisarno iz dosedanjih prostorov na Gosposvetski cesti št. 2 v palačo Vzajemne zavarovalnice na Miklošičevi cesti št. 17. Bolničarji in stranke naj 6e v zadevah pododbora R. K. obračajo odslej na ta naslov. Tel. št. 49.01.
Dve umetnini iz staroklasične literature se bosta izvajali na prihodnjem koncertu Glasbene Matice v ponedeljek dne 3. novembra zvečer v veliki Filharmonični dvorani. Prva točka sporeda je Corellijev Concerto grosso za soliste in godalni orkester. Kot solisti bodo nastopili violinist Karel Rupel, violinist Leon Pfeifer in čelist Čenda Šedlbauer. Corelli je začetnik klasične oblike tovrstnih koncertov, ki spadajo med prave bisere staroklasične literature. Delo je bilo napisano okoli leta 1712. Nekako , iz iste dobe je tudi Pergolesejev oratorij Stabat Mater za sopran, alt in komorni orkester, ki se bo izvajal kot druga točka koncertnega sporeda. Kot solistki bosta nastopili naši najboljši pevki Valerija Heybalova in Franja Golobova. Koncert bo vodil priznani naš dirigent Drago Marijo Šijanec. Koncert bo v ponedeljek -3. novembra - točno ob 20 v veliki dvorani Filharmonije. Opozarjamo, da bo konec koncerta prav tako točno ob 21.20. Predprodaja vstopnic v Knjigarni Glasbene Matice.
Pevski zbor Glasbene Matice ima danes v četrtek 30. t. m. vajo mešanega zbora že ob 19 in ne kakor običajno ob 19.30.
Molitve in petje na grobovih pri Sv. Križu bodo letos v nedeljo 2. novembra ob pol 15 pri Velikem križu in ne na dan Vseh svetnikov dne 1. novembra. — Hubadova župa.
Pevci iz Ljubljane In kolice imajo v petek 31. t. m. ob 19 ter v soboto na praznik ob pol 11 skupno pevsko vajo za petje na grobovih pri Svetem Križu. Arhivarji naj prineso s seboj nagrob-nice: Prelovec: Poljana toži in Nad mojim grobom ter Devovo: Vigred se povrne. — Uprava Hubadove župe.
Popravek najvišjih cen za cvetje in vence v Ljubljani. Pri objavi naj višjih cen za okras
§ robov, kakor jih je določil 25. t. m. Visoki omisariat, se je vrinila majhna napaka, ki pa kupcem ni škodovala. Za cvetove žlahtnih, pri vrtnarjih v toplih gredah umetno vzgojenih krizantemi je bila namreč objavljena cena od 3 do 6 lir za posamezni cvet, vendar pa sme najlepši in največji cvet krizanteme veljati le 5 lir, kar so upoštevali tudi prodajalci ter niso zahtevali za žlahtne krizanteme višjih cen.
. Nezaposleni uslužbenci mestnih občin, ki so našli zavetje na dobrem srcu Ljubljane, so te dni dobili skromno zaposlitev pri vsesvetski akciji, kjer prav pridno pomagajo pri njenih pripravah ter bodo gotovo tudi najbolj primerni pomočniki te pomenljive dobrodelne akcije o praznikih mrtvih.
Ljubljansko crledaltSče
Drama — Začetek ob 18.15
Četrtek, 30. oktobra: »iNocoj bomo improvizirali«. Red Četrtek.
Petek, 31. oktobra: Zaprto.
Sobota, 1. novembra: »Hamlete. Izven.
Nedelja, 2. novembra: »šesto nadstropje«. Ir-
ven. Znižane cene.
Opera — Začetek ob 17.30
Četrtek, 30. oktobra: Zaprto.
Petek, 31. oktobra: »Netopir«. Izven. Predstn. .
za Dopolavoro ob 18.30.
Sobota, 1. novembra: »Faust«. Izven.
SCIATICA
II Dottor* DE FERRARI dar& informazioni sulla eura del Dottore MUNA-RI Dl TREVISO per r artritismo e reumatlsmo a cbi ne aveese interes-se, rieevendo
dalle 9 alle 12 • dalle 15 alle 17
presso 1’Hotel Union a Lubiana
dal 16 Ottobr« 19 41/XIX
Dr. DE FERRARI bo dajal informacije o zdravljenju artritisa in reu-matizma po metodi dr. MUNARI-JA iz TRE VISA vsem, M se za to zanimajo ter bo sprejemal
od 9. do 12.
In od 15. do 17.
▼ Hotela Union ▼ Ljubljani
od 16. oktobra 1941 dalje
Igor Zagrenjeni
51
Zavetje v pečevju
Kakor prepeličarju ali jazbečarju ali kakor zanemarjenemu, odrekanemu so-
kolu mu ukazuje po slugah! Prej seje pa sam menil z njimi Ah, kaj! Če bo le plačal! Kako ti pijača ne spre-
meni človeka!
»Pouglard!« zavpije Danton. »Daj no, pomagaj Tinu, da bo govoril! Omedi ga malo, da se mu bo razvozljal jezik!«
Globoko se prikloni Tinček.
»Tin, govori! Povej, kaj imaš!« ukaže.
»Saj vas nisem mislil motiti,« začne Tinček. >Prav nič vas nisem mislil motiti!«
>Kaj praviš, tnalo?« zarjove Danton.
>Ne otepaj se, povej, kaj si prinesel!« reče.
»Saj ni nič takega, da bi se vas kazalo motiti! Če bi bil vedel, da se od-dihavate...«
Naprej ni prišel.
Nalit kozarec mu je Danton zadegal
v	glavo.
»Kaj? Oddihavate, si rekel? Jaz ti bom dal, oddihavate 1 Prav ti, revščina, se boš mešal med naše stvari! Ti boš menda govoril, da se oddihavamo! Ta bi bila dobra!«
2e je prijel Pjerov kozarec. Najrajši bi mu Še tega pognal v glavo, taka jeza
5* je prijemala. Dalj ni
mogel statL
Sedel je in si z dlanmi podprl glavo kakor bi kaj premišljal, pa je bil toliko truden, neizrečeno truden je bil.
Pouglard je stal tam ob vratih, tudi koraka ni bil napravil naprej.
»Ven se izgubi!« je zdaj šepetnil Tinčku. »Kateri hudič te je pa prinesel?«
»Tin! Tin! Tin!« je izpod obraza z mize zarjul Danton.
»Tin! Tini« je ponovil. Neznansko smešno se mu je kar na lepem zazdelo ime.
»Tin! Povej, kaj te je prineslo!« je ukazal, čisto nenadoma, z glasom, ki se je slišal skoraj trezno.
»Saj ni nič takega!« je sladko in kar se le da pohlevno začel Podborški Tinček. »Prav nič takega ni! Samo to sem mislil reči, da bi za cesarsko suknjo lahko ujeli dva moža, če bi se le malo podvizali! Jaz vem, kje sta, in tudi pot lahko pokažem!«
»Ve, kje sta! In pot pokaže!« je zagodel Danton. »Ve, kje sta! Tin ve, kje sta! Na nogel Zdaj jo vama bom priso-lil, zaspanca, zdaj vama jo bom pritisnil, mrhi pijani! Ali tako delata za cesarja, tako skrbita, da služba ne trpi, cesarska služba? Gor, gor, pokonci, gla-
vi	pijani! Pjer, Dumas, pokonci! Ali ne slišita? Dva bomo ujeli!«
Z vso silo ju je stresel, pa sta spala naprej.
To ga je toliko raztogotilo, da ju je zgrabil še čvrsteje in ju tresel kar se da z ihto.
Pa ni nič zaleglo.
»Se trombo sodnega dne bosta preslišala!« je dejal Danton. »Preslišala jo bosta, pa amenl Kar preslišala jo bosta! Ti ostudna žival!«
Na uho je zatrobil Pjeru.
»Nič ne sliši!« se je obrnil k Tinčku in Pouglardu. »Ne sliši, prav nič ne eliši!«
Nekaj časa je bil čisto pri miru. Sapo je lovil in mežikal predse, najrajši brez
misli.
Pa ga je kar na lepem popadlo.
»Pouglard!« je zavpil. »Lebon in Faurier naj mi postavita deset vojakovi Prčcej!«
Pouglard je pozdravil in izginil.
»Tin, pij! Pij, Tin, preden gremo v gozdi« je ukazal Danton, ko sta bila sama.
Tinček je spoštljivo trknil.
»Pij, pij!« je vpil Danton.
Obračala sta in natakala, dokler jima Pouglard ni prišel povedat, da ju zunaj že v redu čaka vseh deset, kolikor je bilo ukazano.
»Pa pojdiva!« je ukazal Danton.
S težavo se je dvignil. Se enkrat je udaril Pjera in Dumasa po glavi, češ, kar spita in dobro se imejta, potem pa je stopil v svetli dan.
Vojaki so ju čakali.
»Naprej! Gozd pod Prukol« ie uka-
zal Danton. »Tin kaže, kam! Ali sem
uganil? Poznam te, Tin!«
Spredaj hodi Tinček.
Leno se vleče za njim onih deset, čisto zadaj meri cesto Daniton. Le kako je to sonce nadležno in zoprno! Oči lezejo kar same od sebe skupaj. Najboljše bi bilo zaspati, leči kam zraven pota v travo, spati, spati!
Zakaj mi je neki prišlo na misel, da bi bilo dobro prijeti tista dva, bogve katera dva? Ah, nič! Tinček ni zastonj
prinesel, nekaj 6e bo že dobilo. Nemara kar dve dragoceni zverini! Potlej pa pohvala. Pohvala za vestno službovanje.
priporočilo se bo dobilo in hajdi morda sj>et nazaj v Gaskonjo. Človek 6e res naveliča, Pjer ni mel tako napak, ko 6e je čeljusti!, da je že vsega sit. Sit je, ni oporekati. Pa saj 6em, po pravici povedano, tudi jaz ze vsega sit. Da bi bilo že čimprej konec!
Glej 6i ti tega Tinčka, to pošvedrano, grčasto žvercof Kako se h žene! Pa svoje domače ljudi nam gre izdat! Tudi prav! Kaj nam je dela prihranil! Nepridiprav in ničvrednež je pa le! Da bi se kakšen Francoz kdaj spomnil kaj podobnega, ne, Bog prizanesi! Naj nas zaradi enega takega rajši hudič odnese! Fej te bodi, ti pokveka! Ti ostudna žival pohabljena! Fuj! Kakšen narod je pa to? Pri nas v Franciji tudi še ne vem kako zavrženi človek ne bi kaj takega napravil! Ne bi! — Nemara pa bi! Ah, barab je povsod zadosti in izmečkov I Tudi pri nas bi 6e nemara dobil tak Judež!
Nase prihodnje novosti »Dobri stari Časi«
Svetovno znani roman A. Fogazzara. Zgodba o veliki ljubezni dveh src in o še večji ljubezni do domovine ter o junaških prizadevanjih svobodoljubnih ljudi
»Pancho Villa, maščevalec očetov«
Filmski roman s slikami o življenju raehikanskega rodoljuba P a n c h a Villa in o njegovem junaškem boju za pravico.
V	vrsti toliko filmskih romanov, s katerimi je naš list osvojil srca vseh bralcev nedvomno najpestrejši in najlepši. Z njim začenjamo
vrsto filmskih romanov s slikami
Obe novosti bomo začeli objavljati
v začetka novembra.
Opozorite na to svoje znance in prijatelje, da si naroce »Slovenski dom« in si za neznatno ceno preskrbe obilo lepega berila za dolge zimske dni
Andrejčkov
Žalost m veselje
Risal Jože Beranek	Besedilo	priredil	Mirko	Javornik
a- — 	1	........
136
Popotniki so opravili jutranjo molitev in se zahvalili Bogu za rešitev. Aleš je potem dejal:
»Po bregu stopim. Morda bom ujel kaj rib, da si jih spečemo za kosilo.«
137.
Menih je bil koj zadovoljen z Aleševo mislijo. Ta se je takoj spustil v vodo. Brž je nalovil nekaj rib ter jih zmetal na breg. Polde jih je pobiral, potem pa jih znosil pod kostanje.
138.
Tam je zanetil ogenj, oče Alfonz pa mu je pomagal odrezati rogovile. Zataknil jih je v tla in si naredil še raženj. Nanj je natikal ribo za ribo ter jih obračal nad ognjem, da je kmalu zadišalo.
Grmenje lopov se izgublja v Ledenem morju
Spitzbergi so postali »kmetje na politični šahovnici«
ki
V	sedanji vojni je tildi Severni tečaj tako imenovano »operacijsko področje*. Ta trditev hi se morda komu zdela pretirana. Toda, če pogledamo na zemljevid, vidimo, da od najsevernejše točke, kjer so danes še vojaške posadke, pa do Severnega tečaja ni več tako daleč. Grmenje topov se sliši tudi po severnem polarnem pasu in se izgublja v neizmernih pustih daljavah Ledenega morja.
Pas okoli Murmanska spada v vojno področje in pomorske bitke v Belem morju niso več nobena redkost. Na skrajnih severnih vodah, kjer se odigravajo vojaške operacije, so Spitzbergi in Gronlandija. Kakor je znano, eo oddelki angleške vojske pred nedavnim za»-vzeli Spitzberge, ki niso pomembni samo zaradi tega, ker predstavljajo skrajno severno oporišče plovbe, pač pa so pomembni tudi zaradi rudnega bogastva. Na nemških odločujočih mestih pa tej angleški potezi v severnih ledenih vodah ne pripisujejo nobenega pomena.
ouNajprej so Spitzbergi predstavljali podro-
je, na katerem so se izključno udejstvovali samo pomorščaki in znanstveni raziskovalca. Potem so začeli postajati nanje pozorni tudi diplomati, sledrfjič pa so postali kraj, kamor je stopilo tudi vojaštvo. Tako so Spitzbergi napredovali! — pripominja agenciia »Central Europac.
Drzni pomorščaki so bili prvi
ki so prišli na te otoke Severnega ledenega morja. Tam sta se leta 1596 izkrcala William Jiarents in Kornelij Rijp. Pripeljala sta se tja z norveškimi barkami. Dolgo časa so smatrali, da otoška skupina Spitzbergov pripada Gron-landiji. Prvo ime, ki so ga ti otoki dobili, je bilo »Neulandc — »Nova dežela«. Napačno pa je mnenje, da bi bil Barents tisti, ki je odkril Spitzberge, kajti izkazalo se je, da so bili na tem otoku pred njim že drugi. Nekaj stoletij prej eo prišli ruski pomorščaki do teh otokov, ki so iib imenovali od tedaj dalje Grumant. Zlasti lovci na kite so se pogosto podajali v te mrzle predele, ki so bili izredno bogati na kitih in nekaterih drugih ribah, zaradi česar so ribiče ti kraji še prav posebno mikali. Slabe vremenske razmere in druge nevšečnosti, ki se pojavljajo tod, so zahtevale posebne korajž-nosti od tistih, ki so se namenili podati na »visoki« sever. Malo jih je bilo takšnih, ki so si upali ostati tam tudi čez zimo, še bolj redki pa so bili oni, ki so si tam uredili stalno bivališče.
V	začetku 19. stoletja so se začele podajati na Spitzberge
prve znanstvene odprave
ki so otoke podrobno in načrtno preiskale. Prvi med temi raziskovalci so bili Norvežani, za njimi pa so sledili Rusi, Angleži, Danci, Švedi in trancozi. Končno je leta 1870 mladi švedski učenjak Nauckorst ustanovil na Spitz-bergih naselbino ter tam zgradil tudi majhno železnico. Vse to je imelo namen izkoriščati
veliko rudno bogastvo
ki so ga na teh otokih odkrili, zlasti premog1 in železo. Toda zazdelo se je, da tudi cinka in marmorja ne manjka tod.
Po svetu se je kmalu raznesel glas o velikem rudnem bogastvu, ki ga skriva v sebi spitzberška zemlja. Nanje so postali pozorni
kmalu tudi diplomati in so Spitzbergi kmalu predstavljali »kmete na politični šahovnici« raznih držav, seveda v prvi vrsti velesil.
Kakor piše agencija »Centraleuropa«, računajo, da znašajo
samo zaloge premoga dobrih devet milijard ton
Tu so tudi _že> odprli več rudnikov. Pozimi morajo rudarji prenehati z delom in se vsi podajo v glavno spitzberško naselje Longyear-bien, kjer v normalnih časih ne prebiva nič več ko 500 ljudi. Najjužnejše spitzberško pogorje je oddaljeno od najsevernejšega mesta evropske celine, od Hammerfesta, 700 km. Celotna površina Spitzbergov znaša 62.545 štiri-jaških kilometrov. Štiri petine tega sveta je pokritega z večnim ledom. Ločnica večnega snega je v višini 300—600 m nad morsko gladino.
Leta 1921 so na pariški konferenci Amerika, Anglija, Danska. Francija, Italija, Japonska, Holandija, Švedska in Norveška podpisale
gogodbo, ki je priznala Norvežanom oblast nad pitzbergi.
»Prokleti studenec« - prvi švedski petrolejski vrelec
Računajo, da so petrolejske zploge na tem kraju zelo izdatne
Čudne in včasih tudi strahotne pripovedke so se razširile o nenavadnem izviru v bližini Lunda na južnem Švedskem. Dva kilometra daleč okrog tega izvira ne raste nobena stvar, niti drevje, niti trava. Nek tamkajšnji kmet je tudi že poskusil to čudno zemljo okoli izvira obdelati, toda vse, kar je vsejal ali vsadil, se mu je posušilo in je nazadnje vsa svoja prizadevanja opustil. Li-udje, ki tam okrog bivajo, tudi nič kaj radi ne hodijo v bližino tega izvira in se kraja če le mogoče čim-dije izognejo. Začeli 60 ga imenovati »prokleti studenec«.
Nek navaden delavec, ki 6e je vrnil iz Beyreu-tha, je sklenil rešiti uganko tega »prekletega studenca«, zaradi katerega v njegovi bližini ne raste
Največje naprave za namakanje zemlje
Največje vodne naprave za namakanje zemlje, kar jih je bilo dozdaj zgrajenih na 6vetu, ima Egipt. Agencija »Centraleuropa« poroča, da obširne nasade v dolini reke Nila zalivajo s pomočjo številnih brizgaln vrste »Sulzer«, ki jih deloma ženejo Dieselovi motorji, deloma pa parni stroji. Te brizgalne zmečejo na nasade po 660 milijonov litrov vode vsako uro.
nobena stvar. Skušal je prepričati ljudi, da ta izvir ni nič tako »nadnaravnega«, kakor o njem mislijo. Začel je vrtati vanj in je v globini 30 metrov odkril zaloge petroleja, ki so po časopisnih poročilih zadnjih časov zelo izdatne
Prvič 6e je zdaj zgodilo, da so tudi na Švedskem odkrili petrolejske vrelce. Vrli delavec je bil seveda deležen posebne pohvale za 6vojo 6rečno pobudo, »prokleti studenec« pa bodo prav gotovo začeli kmalu v veliki meri izkoriščati, saj se zdi po sedanjih cenitvah, da ne bo kaj kmalu usahnil, čeprav je dozdaj prvi na vsem Švedskem.
Enotna obleka in čevlji
Poseben odbor, v katerem so tudi številne politične in druge vplivne osebnos|i japonskega javnega življenja, ima v načrtu uvedbo enotne obleke in zdaj išče primeren vzorec. Dozdaj 60 razni ljubitelji mode poslali že 70 osnutkov. Zdi 6e, da 6e bodo odločili za obleko iz dveh delov in sicer 6 kratkimi rokavi, pod vratom izrezano kot kimono, s pasom in svileno kravato. Ni še gotovo, če bodo za 6podnjii del obleke izbrali dolge hlače ali krilo. Nek drug odbor, v katerem so ministri, pa se ukvarja z načrtom za enotne čevlje.
Finski otroci na švedskem
Švedska se je odločila za svojevrstno človekoljubno žrtev. Povabila je v goste veliko število finskih otrok, ki nimajo nikogar, da bi zanje skrbel in jim dal V6aj zadosti hrane, da ne bi 6tradali.
V	zadnjih dneh je že prispelo v Stockholm več tisoč finskih otrok, za prihodnje dni pa pričakujejo prihod še novih tisočev teh sirot, ki so jim sedanji viharni časi prinesli toliko gorja, da niti tujina ni mogla ostati do njih brez srca.
Iz Newyorka v Lizbono »v eni sapi«
Iz Newyorka poročajo: Vlada Združenih držav je končnoveljavno dovolila letalski družbi »American Export Airline«, da začne opravljati čezoceansko letalsko službo na progi New York-Lizbona. V kratkem bodo začela na tej progi voziti štirimotorna letala, na katerih bo lahko po 16 potnikov in poleg tega še dve toni pošte. Razdaljo med New Yorkom in Lizbono bodo lahko preletela »v eni sapi«, ne da bi bilo med potjo treba kje pristajati, na primer na Bermudih ali na Azorih.
Petainova zahvala švicarskim družinam
Časopis »La Tribune de Geneve« piše: Švicarske družine, ki 60 od treh do šest mesecev skrbele za francoske otroke, so prejele najlepši dokaz priznanja — veliko sliko maršala Francije, državnega poglavarja Petaina, z njegovim lastnoročnim podpisom. Slika je bila v lepem ovitku, z naslednjim napisom: »Mislim na tiste, ki trpe. na tiste, ki ne vedo, kaj bodo jutri jedli, na otroke, ki letos ne bodo slišali domačih zvonov«.
Sonja Henie — ameriška državljanka
Kakor poročajo zdaj iz Osla, je Sonja ki »i je v umetnem drsanju tolikokrat prvo mesto med vsemi sotekmovalkami, ameriška državljanka. Svojčas je, kakor gotovo znano, odšla v Ameriko, kjer je svojih izrednih sposobnosti v umetnem in morda tudi zato, ker je primerno lepa, tudi hollywoodska filmska igralka.
Henie, osvojila postala vam je zaradi drsanju postala
Slovenčev koledar
pustolovski roman
Tudi če ni bil pri meni, me je Sergij pojx>lnoma obvladal. Postal 6em besen sam na6e. Toda kaj sem mogel storiti? In tako 6e je zgodilo vsakikrat. Vzel mi je popolnoma moio svobodno voljo in postal moj gospodar. Na ta način me je tudi prisilil, da 6em storil zločine, čeprav se je moja vest temu upirala.«
»Ker je trgovina dobro uspevala, je tekal kraj, kjer bi mogel spravljati zalogo inamil, ki so prihajala iz inozemstva. Gi-rouxova hiša in moja podobnost z učenjakom sta 6e mu zdeli kakor nalašč. Pred približno dvema tednoma se je lotil te zadeve. Učenjaka ni takoj umoril, ker je upal, da ga bo z mukami prisilil, da mu izda sestavo posebnega gnojila, ki pospešuje rast rastline, iz katere 6e pridobiva kokain. Potreboval je veliko količino teh listov, ker je spoznal mnogo Peruancev, ki so kupovali te liste in jih žvečili. Tudi se mu medtem ni posrečilo &amo to, da se je vrnil v Anglijo, temveč se je celo vrinil v Scotland Yard in dosegel, da mu je vodstvo poverilo marsikateri za-uf>en posel v Parizu. Na ta način mu je pot iz Londona v Pariz im obratno bila prosta.«
»Nekega dne je spoznal Delijo Beraud in se je zaljubil vanjo. Začel ji je dvo-
44
riti, toda kmalu je moral spoznati, da se dekle zanj ne zanima. Kmalu je izvedel tudi kaj je temu vzrok. Delija je bila namreč zaročena z odvetnikom Legro-6om. Sklenil je torej, da se tekmeca iznebi. V 6redo zvečer ga je umoril s 6vojo hipnotično močjo. Da bi njegova osebnost bila še boli skrivnostna, si je nadel ime Croixnoir. Mislil je, da mu je sedaj odprta pot do Delijinega srca, toda dogodki 60 se zasukali drugače. Prav kmalu je sjjoznal, da ga je policija izsledila in da se je začel lov na življenje in 6mrt. Ni se več ustrašil nobenega zločina, le da bi se mogel rešiti. Kako je slavil 6 sveta akademika Foriera, je že znano. Skušal je umoriti komisarja Floberta. Tudi jaz sem mu moral pomagati pri njegovih zločinih. Preveč dolgo je že trajala moja 6užnost. Predolgo sem že bil njegova žrtev. Napraviti hočem konec vsemu temu. Nocoj bo prišel k meni. Hočem 6e osvoboditi. Boril se bom z vsemi 6ilami, ki mi še ostanejo. Imam samokres. Nočem več biti njegov suženj. Če pa v tem boju podležem, bo ostal vsaj ta list. Upam, da bo prišel v roke pravici in da oni satanski človek ne bo več neprestano ogražal človeštva. Nocoj se mora nekaj zgoditi. Croixmoir ali kakor
se prav za prav imenuje, Sergij Mesklov mora poginiti ali pa biti čim prej izročen v roke pravici. Nikolaj Kolevski.«
Nekaj minut je v sobi vladala grobna tišina. Vsak izmed nas je razmišljal o tem, kar je pravkar slišal. Končno se je znova oglasil ravnatelj:
•»Tukaj konča Kolevskijevo pismo, katerega smo resnično našli v predalu pisalne mize. Sedaj pa bi radi vedeli od vas, Nikolaj Kolevski, če je Sergij Mesklov res prišel k vam, preden ste bili aretirani?«
Kolevski je molčal. Njegova glava je bila še vedno globoko sklonjena. Zdelo se je, kot da 6i grize ustnice in da se trudi, da bi mogel spregovoriti. Končno se je zdelo, da je premagal oviro. Tiho je dejal!
»Da ... prišel je... Sergij Mesklov je Croixnoir... Toda vi ga poznate pod drugim imenom...«
»Kakšnim?... Kdo je?.. . Povejte!« smo zaklicali vsi hkrati. Oči vseh so bile uprte v obtoženca, v napetem pričakovanju.
Toda Kolevski se je obotavljal. Počasi je odkimal. Pogledal sem vse navzoče, ki so bili videti vsi jjozorai, kakor jaz. Samo ravnatelj je bil videti čisto hladnokrven. Zopet je vladala grobna tišina, v kateri pa 60 misli delovale z izredno silovitostjo.
Končno se je Kolevski zopet oglasil. Njegove besede so bile tako tihe, da jih je bilo komaj mogoče slišati.
»Je... je... Bordman!«
Takšna izjava bi morala povzročiti
zmešnjavo, toda v sobi je ostalo vse tiho. Vsi smo bili razočarani. Pričakovali 6mo neko posebno odkritje, to pa, kar smo slišali pa je bilo le obrekovanje podlega zločinca, ki 6e je na tako /smešen način hotel rešiti iz zagate.
Ni bilo slišati drugega kot kratek Bordmanov smeh. Bilo je čisto naravno, da se je pri tem smejal. Nihče drugi 6e ni oglasil in nihče 6i ni upal pogledati slovitega angleškega detektiva, tako neverjetna se je vsem zdela obtožba, ki mu jo je vrgel v obraz oni izvržek človeštva.
Bordman je vstal in se počasi približal obtožencu, ki je nenadoma p>osfal tožitelj. Za hip ga je prezirljivo pogledal, nato je dejal:
»Poglej me!... Dvigni glavo!... Tako... Ali me dobro vidiš? ... Ali sem jaz Croixnoir?... Jaz? ... Ali 6i ti? ... Spomni se na priznanje, ki si mi ga dal, ko se mi je posrečilo aretirati te.. Kdo je Croixnoir?...«
Kolevski je vstal in dejal z jasnim glasom:
»Jaz sem!... Gospod ravnatelj oprostite mil... Tudi va6, gospod Bordman, prosim odpuščanja!... Obupan sem ... ne vem več kaj govorim... Jaz sam 6em Croixnoir... Sergij Mesklov je izrodek moje domišljije.«
Umolknil je. Bil je silno razburjen. Jasno je bilo, da je Bordmana obtožil le zato ker ga je ta aretiral. Saj tudi nisem mogel dvomiti o resničnosti izjave, katero je spisal, preden ie dospel Bordman. Ta pa se je smehljal in kazal nekako vzvišenost nad vsem tem. Njegov nasmeh
je postal nekoliko prisiljen, ko je ravnatelj povzel besedo:
»Res strašno moč imate, prijatelj! S 6amim pogledom morete človeka narediti za svojega sužnja in za slepo orodje svojih zločinov. Res ste strašni! Govorim z vami, Dimitrij Ivanovič, kajti to je vaše pravo ime, ne pa Sergij Mesklov, Bordman in Croixnoir, kakor ste se imenovali ob raznih prilikah.«
Bordman je prebledel, toda 6kušal se je obvladali. Skušal se je znova nasmehniti in dejal hladno, toda 6 skrajno vljudnostjo:
»Čudim se, gosjjod ravnatelj, kako morete vztrajati pri tej nespametni obtožbi.«
»Popolnoma nič ni čudnega,« ga je odločno prekinil ravnatelj. »Nič ni čudnega na V6em tem. Imamo dovolj dokazov, da nam vaše priznanje nikakor ni potrebno. Ničesar ne zahtevam od vas. Hočem samo pojasniti tem gospodom ves položaj, kajti piravico imajo, da izvedo, kakšen zločinec je tisti, katerega smo do sedal tako cenili in spoštovali...«
Vsi smo gledali ravnatelja z neko nevero. Napeto smo pričakovali njegovega pojasnila in nihče si ni upal še napraviti svoje sodbe. Zdelo 6e je, da je Kolevski zopet našel svojo moč. Z odločnim glasom je dejal ravnatelju:-
»Tudi jaz sem pripravljen pričati o vsem onem, ker sem moral pretrpeti pod oblastjo tega človeka ali prav za prav satana. Sedaj morem končno vse razkriti. Nič več 6e ne bojim. Čutim se popolnoma prostega.«
Za LJodsko tiskarno v LJnbtJanl« Jože Kramarič — Izdajatelj: Inž. Sodja — Uredniki Mirko Javornik — Rokopisov ne vračamo — »Slovenski dom« Izhaja nak delavnik ob U Mesečna naročnina J« t lir, za Inozemstvo 10 lit — Uredništvo: Kopitarjeva ollea t/111 - Upravai_ Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana — Ietclon štev, 40-01 do 40-43 —
Podtalnic«! Novo mesto,