Ameriška Domovi ima flkjm e m ep* m—ho/vi e AM€RICAN IN SPIRIT IOR€IGN IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, APRIL 15, 1964 SLOVGNIAN MORNING N6WSPAPCB ŠTEV. LXII — VOL. LXII ^Igrad se jezi na hrvaški nacionalizem v P r a sanje Cvetkovičevega sporazuma z Mačkom je sprožilo novo debato med Helgradom in Zagrebom. BELGRAD, SFRJ. — Teden-idejno glasilo Zveze komunistov Jugoslavije “Komunist” poročalo, da je večje število atiov hrvaške Komunistične j^ije krivo “odmikov meščan-nacionalizma'1 v presoji '^bsiko-hrvaškega sporazuma, ki ^a ga leta 1939 sklenila pred-j^aik vlade Dragiša Cvetkovič J1 dr. Vladko Maček. Te krive &re naj bi jih bil obdolžil sam f'ofcediik Novi grobovi Jordanijski kralj na obisku v Washington;! Indoneziji zopet grozi večji domači upor Sophie Garver Zadeta od srčne kapi je umrla na svojem domu na 937 E. 67 St. Sophie Garver, roj. Sirocinski, Kralj stara 45 let. Zapušča soproga Združene države v imenu.fcki ge jih je zmeraj nagj0 ne-1 Ameriško obrambno tajništvo je objavilo razmer- Husejin je prišel v l, arič. Ta hrvaške KP V. Ra- spor naj bi bil le del večje-sPora med Hrvati in Srbi, ki le 'bilo mogoče zadnje mese-v °Paziti tu in tam v časopisju [• ^sšanjih gospodarske in po-. cne prirode. V Zagrebu je . slišati več kritičnih pri-^0rnb na ra^un veiikih investi-^ v Črni gori in Macedoniji na ga ga bilo škod ^asil 0 Hrvaške. K temu se je o- ga sam, predsednik hrvaške- , Parlamenta in glavni tajnik vaške KP dr. V. Bakarič. spor je nastal zaradi , tve uradne zgodovine Zveze i^j listov Jugoslavije, ki je fg.9 ^ani v Belgradu, da s spo-Cvetkovič-Maček ni w v “rešeno niti eno osnovno v ^anje političnega življenja ^ ^goslaviji”. Množice delavca kmetov so lahko iz lastne skuš- spoznale, da je bil spo-"K„ ^ edino v interesu hrvaške H?Ua:zije”- ba .t'Va^ki zgodovinarji trdijo, večina Hrvatov s spo- \ zadovoljna in da je ta w Javnem uredil narodno )iarn!a'nje enega izmed tlačenih °dov” “v- kaj.; .0,rnunist” poroča, da je Ba-gref, Poslal “kolektivu” Za-'sva^6®3 historičnega inštituta n ° ° ideoloških in politič-Prj Ornanjkljivostih, ki so bile Jena opažene”. dikta- 1 so se pokazale raz-s poke TibiifT° DOMINGO. — V do-i&jo ^ diktaturi prevladu-J;fn.era.0iaški krogi, ki imajo H Se i Zadnj,o besedo. Ne meša-be har naravnost v uprav-^aPsk' 6 '^e Vri^ poseben tri-Tiih civ'ndbor’ sestavljen iz sa-Pleni'1 istov' Ti vedo- da malo sijo VsJ0> Zato pa na zunaj note ° odgovornost. 'r‘Urnvi Se "*e en olan civilnega stopii rf^a '^e naveličal in od-raztirntlo ru§i' ddan zahteva spo-!Vojitni° B 'SVoi° stranko in i 1Pe,sec^r^S^a^’ naj bodo tekom ’ tak^ ev.5azPisane volitve, da ^okratj -b>r^ta oblast v roke de-^ako 0}rL° ■izvoljeni vladi, vihali p’odo vojaški krogi re-Se PiSo 9 tabo politično stanje, aOst v. ^mignili. Politična jav- N s;dk°likor J° J'e- misIi, da ^ sistem ne bo mo- Dale, otroke Barbaro, Carola, Dale, Amelio, Elaino, Francino in Geraldino, sestri Helen Snider in Mary Modic. Starši Mary in John Sirocinski so umrli pred več leti. Rojena je bila v Clevelandu. Pogreb bo v petek zjutraj ob 8.45 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Filipa Nerija ob 9.30, nato na Kalvarijo. Ameriške izgube v Vietnamu naraščajo SAJGON, J. Viet. — Združene države imajo v Južnem Vietnamu preko 15,000 vojakov, ki uradno ne sodelujejo v bojih s komunistično gverilo, ki pa so dejansko vsak dan v njih, vsaj precejšen del. Čim obsežnejši in zagrizenejši so boji, tem večje so žrtve, tudi med — ameriškimi vojaškimi svetovalci in pomočniki. V letošnjem letu je začelo število žrtev med ameriškimi vojaki naglo naraščati, od novega leta sem pridejo povprečno na vsak dan trije mrtvi, ranjeni ali pogrešani. Do pretekle nedelje je bilo v letošnjem letu dejansko 31 ameriških vojakov v Južnem Vietnamu mrtvih, 276 ranjenih in 2 pogrešana. -------------o------- V Jugoslaviji so zmerili hitrost na zanimiv način LJUBLJANA, SFRJ. — Par jugoslovanskih dnevnikov skuša vsak mesec najmanj enkrat pritegniti pozornost svojih bralcev na nenavadne probleme. Tako so zadnjič začeli meriti hitrost v posameznih jugoslovanskih republikah. Za Slovenijo in Hrvaško so na primer ugotovili sledeče: Iz Zagreba se pride z avtom v Ljubljano (okoli 80 milj) v 92 minutah, zato se dobi telefonsko zvezo med obema mestoma šele po 135 minutah, -brzojav pa “potuje” iz Zagreba kar 170 minut, da pride v Ljubljano. Ni DŽAKARTA, Indonez. — Pravzaprav ni bilo v Indoneziji ni-ikcli pravega miru. Med 3,000 o-j VOJAŠKA MOC AMERIKE VELIKO VEČJA OD RUSKE arabskih držav razlagat a-jkc,lik ,ki so se irali central , rabsko stalisce do Izraela ni vladL gedaj so se upori po-! m skusat dobiti razumeva- .vili na otoku Celebes u omiJ nje zanj. |ki niso samo dobro organizirani, WASHINGTON, D.C. — Vče- so že tudi zmagali v nekaterih raj je prišel sem na tridnevni je ameriških in ruskih letalskih in raketnih sil, ki dokazuje, da so Združene države v tem pogledu daleč pred Sovjetsko zvezo. obisk jordanijski kralj Husejin, da obrazloži predsedniku Johnsonu stališče arabskih držav do izraelskega načrta odvajati vodo reke Jordana za namakanje zemlje v Izraelu. Vodniki arabskih držav so se odločili za Hu-sejina, ker je znan v arabskem svetu kot trden pristaš Zahoda. Arabci groze, da bodo v slučaju, če bo Izrael izvedel svoj načrt, usmerili vodo dveh glavnih pritokov Jordana od sedanje struge in s tem izjalovili izraelski načrt. Izrael je povedal jasno in odločno, da bo tak arabski poskus smatral za napad in ga bo odbil s silo orožja. A-rabci zagotavljajo, da jih ta grožnja Izraela ne bo zadržala od izvedbe njihovega načrta. Jordanijskega kralja so sprejeli z vsemi slovesnostmi. Johnson bo brez dvoma pazljivo poskušal njegovo razlago in predloge, vendar je le malo verjetno, da se bo v vprašanju kakorkoli jasno izrazil. Na eni strani noče izgubiti judovskih glasov pri volitvah v novembru, na drugi pa ne mara škodovati a-meriškemu stališču v arabskem svetu. To sedenje med dvema stoloma brez dvoma ne bo koristno stvari miru na bližnjem Vzhodu. WASHINGTON, D.C. — Obrambno tajništvo je ob-bitkah z vladnimi četami. Naj-j javilo podatke o ameriških in ruskih letalskih silah in šte-bclj nerodno za centralno vlado^ilu medcelinskih raket, ki bi prišle v poštev ob takojšnjem je dejstvo, da je na stran upor-1 merjenju sil med obema velesilama. S to objavo je hotelo nikov prešlo že par tisoč mož J dokazati, da gen. LeMay, načelnik glavnega stana letal-redne indonezijska armade s skih sil, ni imel prav, ko je pred časom trdil, da se razmerje med ameriškimi in ruskimi sfrategičnimi silami spreminja v škodo Združenih držav. Obrambno tajništvo trdi, da Amerika v tem pogledu še vedno prehiteva Sovjetsko zvezo in da ameriška moč raste sorazmerno hitrejše od ruske. svojimi poveljniki vred. Na čelu upora stojijo indonezijski partizani, ki so se pred 15-20 leti odlikovali v boju proti Japoncem, pozneje pa proti nizozemski Ikolonijalni upravi. Lansko jesen so se vodstva posameznih uporni ških, gibanj zbrala na skupno konferenco, kjer so napravila načrt za skupne vojaške in politične cilje. U-porniški cilj ni razbitje države, ampak čim več neodvisnosti od centralne vlade v Džakarti, ki skrbi samo za Javo, ne pa za o-stale otoke. Diplomatski krogi v Džakarti skrbno sledijo uporniškim akcijam. ne vidijo pa še razloga, da bi jim pripisovali uspeh. Kot je navada med indonezijskimi u-porniki, niso složni in hitro menjajo svojo taktiko, pri čemur se premalo brigajo za skupne cilje uporniškega gibanja. ------o-----— Odnosi kitajskih komunistov do Jugoslavije nekdaj in sedaj BELGRAD, SFRJ. — v očeh Debata o razmerju ameriških in ruskih strategičnih sil se je začela tekom kampanje za primarne volitve v New Hampshire, ko je sen. Goldwater izrazil dvom v zanesljivost ameriških medcelinskih raket in se zavzel za gradnjo novih, modernejših ameriških strategičnih bombnikov. Obrambno tajništvo je Goldwaterjeve trditve zavrnilo kot škodljive ugledu narod-nn obrambe in njenim ciljem. O Lem vprašanju je prišlo do raz. prave v Kongresu, kjer je gen. Curtis E. LeMay, načelniir glavnega stana letalskih sil izrazil dvom v modrost naslanjanja a-meriške strategične sile izključno na rakete, ker je taka obramba premalo prožna in utegne .spraviti deželo v resno nevarnost. Zavzel se je odločno za gradnjo novih, modernejših strategičnih bombnikov, ki dajejo ameriškim strategičnim silam veliko večjo prožnost in več možnosti kot medcelinske rake- kitajskih komunistov so titovci najbolj garjeve ovce v komuni- . Vzhodnonemška inteli- Hčni staji. Zato je neki jugoslo- te i, „ ~ iVanski časnikar s posebno hu- genca zanteva vec SVO- 'debnostjo izkopal neko izjavo Gen. LeMay na 100-megatonsko *5°c*e .kitajskega ministrskega pred- bombo BERLIN, Nem. — Kulturni sednika Ču-En-laja, ki vodi la- Gen. LeMay je ob tej prilož-delavci, umetniki in znanstve- Janje proti Jugoslaviji in ki mu nosti dejal v Kongresnem od-niki v Vzhodni Nemčiji zahte- jo je dal še 1. 1955. Izjava se boru, da bi naj po njegovem vajo več svobode in prost do-'glasi: “Seveda socijalistične de- mnenju nadaljevali delo v atom-stop do informacij. Prof. R. Ha-'žele lahko sodelujejo z nesoči- skem oboroževanju in razvili vo-vemanna so zaradi te zahteve jalističnimi na gospodarskem in dikovo bombo z uničujočo silo pretekli mesec odpustili z uni- kulturnem polju. Verujem v 100 megatonov, kot trd: Hru-verze, pa mu pustili znanstveno i večjo vrednost socijalističnega s če v, da jo ima Sovjetska zve-raizskavanje in delo v laborato- sistema, ki jo ravno tako sode- za. Združene države imajo naj-riju, toda to izgleda ni pripra-' lovanje nazorno potrjuje. To je, močnejše vodikove bombe z uni-čudno, da ga prehitijo golobje, i vilo vseh ostalih k molku. j kar imenujem: mirno tekmova- čuiočo silo 24 megaton, češ, da ki potrebujejo iz Zagreba v j Tako se je oglasil Ulbrichtov nje. ! y^ho večje orožje te vrste iz- Ljubljano samo 169 minut. Že- namestnik G. Goetting in prije-! Kako bo kitajsko časopisje re- ju'Dj na svoji učinkovitosti, leznišlki osebni promet je pa ta-'ma izobražence, da so izgubili agiralo na tako jugoslovansko ko “hiter”, da ga niso pripustili “zaupanje v nujnost in načela” hudobnost, če sploh bo, to se se- k tekmi niti radi primerjave. rdeče politike. daj sprašujejo v Belgradu. Amerika v veliki premoči Obrambno tajništvo je v svoji Angleške parlamentarne volitve bodo šele v jeseni izjavi včeraj navedlo tc-le podatke: Združene države imajo v stalni pripravljenosti 540‘strategič-nih bombnikov, Sovjetsxa zveza ie 270 in še od teh jih je okoli 150 zmožnih le poleta na srednje daljave in bi bili sposobni bombardirati le Aljasko in skrajni severozahodni del dežele. Združene države imajo trenutno pripravljenih za vztrel okoli 750 medcelinskih raket, Sovjetska zveza pa niti eno četrtino tega (ca. 180). Združene države imajo na položajih atomske podmornice s 192 Polaris raketami, ki so sposobne ponesti vodikove bombe najmanj 1,500 milj daleč. Sovjetska zveza razpolaga z veliko manj podmornicami oboroženimi z raketami in še te ne, lete dalj kot 500 milj. Ameriške a-tomske podmornice izstrele lahko svoje rakete izpod vode, ruske pa le s površine. Izjava navaja dalje, da so bile atomske glave strategičnega o-rožja ZDA povečane za 100'/r, taktično atomsko orožje v Evropi za 60%, število za boj pripravljenih divizij za 45C, število taktičnih letal za 35 G in gradnja vojnih ladij za 100%). Rusk,' vojaki odhajajo naglo s Oastrove Kube WASHINGTON, D.C. — V državnem tajništvu ugibljejo, da utegne Sovjetska zveza sko-ro predložiti normalizacijo odnosov med Washingtonom in Havano z objavo, da so ruske čete zapustile Kubo. Dejansko jih je tam menda le še par tisoč, ki vrše posle vojaških svetovalcev in strokovnjakov. Trdijo, da bo tudi večina teh v kratkem odšla domov. Združene države so povedale jasno in odločno še novembra 0b.st ali morah %je °Jati. Ali bodo volitve pa bodo vojaki prevzeti upravo v ^ke. Vremenski prerok pravi: ;J6čm atošia°Ta sonono in toplo, temperatura 65. CLEVELAND, O. — Pretekli jo namreč, da je Home pomak-' sueške krize. Odgovorna za ta ki je vladalo 1. 1952 v naši de-četrtek so bile v Angliji občin- nil volitve prav na zadnje dne- udarec je konservativna stran- želi. Lahko je sicer mogoče, da ,-ske volitve. Niso pričakovali da ve sedanje parlamentarne dobe, ka, kar socijalisti neprenehoma se do oktobra spremeni, toda 1 * ^ casa u ans e j ize, a bi dale izredne razultate. Vsa- ki se konča 5. novembra. Volit- ponavljajo, da javnost na to ne tega ne pričakujejo. Talko obda- Se ne r^°!^0 razSor^arJaH s Čaka med tremi strankami je pri-‘ve bodo verjetno 15. oktobra,'pozabi. Večina konservativnih ja delavsko stranko že sedaj si- ,S r0™’ °' JT bc>do ruske ce‘ čakovala, da bo ohranila v glav- torej le nekaj dni pred ameri- politikov še tudi ni pozabila, po jaj bodočega zmagovalca. ^ e o se s u e. nem svoje dosedanje število ob- škimi. Delavska stranka je o- kako vijugasti poti je sedanji j Zato bomo imeli v jeseni na- Nixon udaren činskih odbornikov. Potekale so.značila Vladin korak kot željo, ministrski predsednik Home rodne valitve tako pri nas kot TOKIO, Jap. _______________ Bivši pred- mirno, toda prava politična da se do zadnjega drži na obla- prišel do svojega položaja. Ni se v Angliji. Zato bo politična ak-'Sednik ZDA Richard Nixon je bomba je padla tri ure pred za-(sti. Kaj takega ni v navadi v pri tem opiral na svoj ugled v tivnost sedanjih režimov, tako tu govoril o položaju v Južnem ključkom glasovanja. Ministrski angleški politiki. Želja, da osta-Javnosti, ampak na politične pri nas kot v Angliji, začela Vietnamu Dejal je da bo po-predsednik Home je v nenavad- neš do zadnjega na oblasti, po- kupčije, ki so jih delali vphv-!kmalu pojemati. Hvala Bogu, da'trebno za zmago nad komuni-no kratki izjavi povedal, da bo- meni v Angliji senco za vladno ni konservativni politiki za ku- se nam za letos ne obetajo v'stično gverilo udariti neposred do parlamentarne volitve šele stranko. Vsakdo si misli, da ho-'lisami proti volji večine kom-v pozni jeseni in ne morda že v če samo zato ostati talko dolgo | servativnih poslancev. To še ni mednarodni politiki nobeni raz-' no na vir moči te gverile v Laos juniju, kot so pričakovali nekateri politični krogi. Da bo Home kmalu povedal, kdaj misli razpisati parlamentarne volitve, to so vsi pričakovali. Da si bo pa izbral prav ta dan in to uro, to je spravilo vse --- -s-1 — ------— v— - - v----------^ buri ji vi dogodki, ki bi lahko ze- in Severni Vietnam. na oblasti, ker se zaveda, da pri.pozabljeno in to mu še danes lo vplivali na volivni boj v obeh! Severni Vietnam rdeče gve- xrnli + xroTt no Kr* o__•• . tv-.,. ..,1 ® volitvah ne bo zmagala. Socija- škoduje. listi tolčejo na ta boben in še dodajajo, da so se konservativci slabo odrezali pri občinskih volitvah kar je tudi res. Izjava mi- Svoje sitnosti imajo seveda v ugibanje, zakaj ravno tako in samo udarec po vplivu in ugle-nič drugače. Pravega odgovora |U konservativne stranke, ni seveda našel nihče, niti med I Konservativna stranka je tu tudi pristaši delavske stranke. V strankinem vodstvu še zmeraj strašijo stari prepiri, ki jih. nistrskega predsednika je torej'do sedaj še noben strankin jlitvah’ se vidi P° stavah na predsednik ni mogel poravnati, donski borzi. Tistih, ki stavijo Kar pa stranki koristi, je raz- deželah in seveda tudi na izid > rilce v Južnem Vietnamu podpira največ z okrepitvami v borcih, potrebščinah in opremi volitev. Kako malo imajo konservativci upanja na zmago pri vo- na delavsko stranko, je po de- položenje v javnosti. Tam se je nar ju merjeno točno petkrat konservativci, kajti Home ga ni d^ drugače v precejšnjih notra-! uveljavilo prepričanje, da “je - , . ,. . .... 1 niknmiiT* »iwo/iai "Zo+o niih težavah, ki 'tzinVa^ I-----------------------------omhrv” v— ,V6C 'kot Hstm, ki vidijo v kon- nikomur povedal. Zato ni izja- nJte težavah, ki izvirajo še iz'prišel čas za spremembo”. Kon-va ministrskega predsednika dolbe Macmillanovega režima. I servativci so že več kot H Jet dosti koristila vladni stranki, Anglija še ni pozabila, kako, na vladi, treba je, da pridejo morda ji je celo škodovala. Politični opazovalci opozarja hud udarec je doživel 1. 1955 njen mednaroden ugled radi socijalisti na vrsto. Razpolože' „ nje je torej podobno tistemu,jjalisti. servativcih zmagovalce. Pri tem moramo vpoštevati, da na borzi igrajo konservativci in ne soci- preko Laosa. Južnotirolski Nemci dobe nove pravice RIM, It. — Parlament je izdelal nov načrt samouprave v Južnem Tirolu, kjer živi kakih 230,000 Nemcev. Dobili bodo večjo samoupravo in priznanje enakosti nemščine z italijanščino v javnosti, v upravi in pri sodiščih. Iz Clevelanda in okolice Visoka starost— Danes praznuje Mr. John Kovačič, oče gl. carinika Johna ml. in Edwarda, predsednika demokratskega kluba 23. varde, svoj 38. rojstni dan. Zadnjo nedeljo je oslabel in moral v bolnico sv. Vincenca. Zdravniki so zadovoljni z napredkom zdravljenja in upajo, da ga bodo kmalu lahko poslali domov. Čestitamo in mu želimo skorajšnje okrevanje. Iz bolnice— Rojak Frank Merhar, lastnik znane čistilnice na St. Ciair Ave. se je vrnil iz bolnice in se zahvaljuje za obiske, pozdrave in darila. Ne bo seje— Baragov dvor Kat. borštnarjev st. 1317 ne bo imel ta mesec seje, ker bodo vsi uradniki odsotni. Žalostna vest— Mrs. Alojzija Strajner s 9618 Union Ave. je dobila sporočilo, da je nedavno umrl č. g. Filip Gričar, župnik v Zagradcu pri Fužini na Dolenjskem. Izlet v Washington— Družabni klub Baragovega doma sporoča, da je nekaj mest za izlet v Washington 1. maja letos še prostih. Ker je časa le malo, so vsi, ki se izleta žele udeležiti, prošeni, da se še danes javijo v kiubovih prostorih po peti uri zvečer ali pa kličejo EN 1-1119. Cleveland dobi svojo opero— Nedavno je bil tu ustanovljen ‘Lake Opera Theater,” ki bo prihodnjo jesen začel nastopati v Severance Hall pod vodstvom L. Lane, pomožnega direktorja Cleveland Orchestra. Sodelovali bodo v novem opernem gledališču v glavnem domači glasbeni m igralski talenti. Na obisk je prišla— K. družini Brezarjevi, 1127 E. 87 St., je prišla nedavno ha obisk sestra, oziroma svakinja ga. Antonija Zupančič iz Kranja. Potovala je z letalom. Vse potrebno za pot ji je uredila potniška pisarna August Kollander, 6419 St. Clair Ave. Dobrodošla! Indijanci izgubili— Včerajšnje otvoritvene tekme v baseballu, ko so domači Indians nastopili proti Minnesota 'Twins, se je udeležile preko 2o,600 ljudi, med njimi mestni župan Locher, ki je vrgel prvo žogo, in državni guverner J. Rhodes. Domačini so bili poraženi s 7:6. Omejitev oboroževanja Afrike LONDON, Vel. Brit. — Predsednik britanske vlade Douglas-Home bo na konferenci članov britske Skupnosti narodov v juliju razpravljal z vodniki afriških držav, članic Skupnosti, o možnostih ustavitve prodaje o-rožja državam črne Afrike. V kolikor bi se te izjavile za to, bi potem velesile skušale doseči zadeven dogovor o izvedbi takega sporazuma. Posojilo je olajšalo najti Franciji oporišče LIZBONA, Port. — Portugalska Vlada je sklenila s Francijo sporazum o gradnji francoskega oporišča za opazovanje leta raket na Azorih. Francozi upajo v nekaj letih imeti svoje rakete gotove za preskušanje. Izstreljevali jih bodo z oporišč v Franciji preko Azorov v jugovzhodni Atlantik. — Okoli 7.4 milijone farmarjev je v Združenih državah povezanih v zadrugah. Ameriška Domovimi >\ \J»y» „»/ ».< < V—I 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Vublished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece 168 Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 75 Wed., April 15, 1964 Revščina v številkah Paterson, N.J. — Odkar igra- kar le moreš! jo na njujorškem Broadwayu1 prime.” “The Deputy” (“Namestnik”), se tod veliko piše o njem. “Namestnik” (misli namreč papeža kot Kristusovega namestnika na zemlji) je gledališka igra, ki jo je napisal nemški protestant Hochhuth. Glavno vlogo igra namišljen italijanski jezuit Ricardo Fon- rija nečloveška in vse obsodbe vredna, da pa mu politični in diplomatski oziri svetujejo trenutno o tem molčati. Fontana papežu oporeka in mu celo vrže v obraz; “Bog Cerkve ne bo zapustil, čeprav se je papež svojim dolžnostim izneveril.” Nato Si pripne na talar šesterokrako judovsko zvezdo in se z njo vrne v Nemčijo, da bi se Hitlerju postavil po robu, pa ga Gestapo zapre in pošlje v koncentracijsko taborišče, kjer kot mučenec. umre Pred kratkim smo na tem mestu skušali dognati, kaj je sploh revščina. Pravega odgovora nismo našli. Zato je tudi težko reči, koliko je res pravih revežev v naši deželi. Vsekako jih je na milijone, morda 30 morda 50 milijonov. Ne motimo se pa, ako trdimo, da jih je vsaj polovica takih, ki imajo volivno pravico. Zato se politiki s predsednikom Johnsonom na čelu toliko brigajo za njihovo usodo. Kaj bodo zanje napravili, ne vemo. Zadovoljni pa bomo, ako bodo ustvarili vsaj podlago za stalen boj proti revščini, kajti revščina se ne bo dala izkoreniniti v nekaj letih, morda se bo morala boriti proti njej vsa naša generacija. Ker ne vemo za točno število revežev, morajo biti za nas zanimive nekatere druge številke, ki osvetlijo to vprašanje. Imajo pa svoj pomen tudi zato, ker so kolikor toliko točne. Tako je na primer javna uprava porabila za podpiranje revežev vseh vrst okoli $33 bilijonov. Največ je prispevala federalna administracija s starostnim zavarovanjem. Poleg nje so pomagale revežem še države, okraji in občine. Večkrat so vse te veje javne uprave združile svoje delo in svoja sredstva za boj proti revščini. V tej smeri je bila najbolj aktivna federalna administracija. Ako se opremo na gornjo število, potem vidimo, da skupnost podpira reveže z zneskom, ki je nekje med $660 in $1000 na leto na osebo. Na prvi pogled je to visoka vsota. Se pa zelo hitro zmanjša, ako pomislimo, da je treba od tega zneska odbiti upravne stroške v bolnicah, sirotišnicah, ubožnicah in zavodih za slaboumne. Ti so pa zelo veliki. V zavodih za slaboumne živi na primer okoli 500,000 revežev, samo dobrih 100,000 je kolikor toliko dostojno oskrbovanih. Pol milijona pa naravnost životari v razmerah, ki so bolj podobne razmeram v jetnišnicah kot v soci-jalnih zavodih. In vendar znašajo stroški zanje povprečno $30 na teden ali $1,560 na leto, kar je daleč nad narodnim povprečjem, naj ga izračunamo, kakorkoli ga hočemo. Podobno skromno sliko daje tudi povprečje starostnega zavarovanja. Ne znaša niti $29 na teden za upokojenca in njegovo ženo. Seveda je tudi mnogo slučajev, kjer tedenski dohodki dosegajo $44, zato je pa še več takih, ki dosegajo komaj $20. Kako naj pa taki reveži shajajo? Priskočiti jim morajo na pomoč dodatki, ki jih plačujejo občine, okraji in države, toda tudi ti so skopo odmerjeni. Da bo stiska še hujša: samo 20% upokojencev ima premoženje v vrednosti nad $5,000, okoli 66% pa nima niti $2,000. Še drugo število strahotno obtožuje našo ameriško družbo: 90% upokojencev ima take otroke in druge družinske člane, da od njih ne dobiva niti dolarja podpore, akoravno otroci ne živijo v slabih razmerah. Tudi v ameriški politiki podpiranja brezposelnih ni vse zlato, kar se sveti. Brezposelni, ki so registrirani, dobivajo povprečno $35 na teden. Ako imajo mladoletne otroke, dosegajo tedenski čeki tudi $70-$80. Toda podpore so omejene na 26 tednov. Po tej dobi so brezposelni navezani na podpiranje iz drugih virov, ki pa še dolgo niso tako izdatni kot redne podpore iz zavarovanja za brezposelne. Po 26 tednih pa brezposelni izginejo iz statistik, uradno se ne smatrajo za brezposelne. Takih je približno 1.550,000 in tu se skriva največ nevpoštevane revščine. Med največje reveže spadajo otroci, ki jih starši ne morejo ali nočejo oskrbovati. So to slučaji nezakonskih mater in takih mater, ki jim je mož pobegnil. Statistika trdi, da je v naši deželi kake 4 milijone takih otrok. Odvisni so od različnih vrst podpiranja, toda povprečni tedenski dohodki dosegajo komaj $21 za prvega nepreskrbljenega otroka, potem pa višina podpore hitro pada. Najbolj trpijo reveži od slabih stanovanjskih razmer. V naši deželi je 11,300,000 stanovanjskih hiš, ki po sodbi javne uprave sploh ne bi več smele služiti svojemu namenu in ki bi jih bilo treba ali podreti ali pa temeljito popraviti. Vendar živijo v njih ljudje, ki jih ne morejo ne popraviti ne prodati in iti na boljše. Kdor stanuje v takih hišah, spada med reveže. Le izjeme so tisti, ki si iz same nerodnosti in zanikrnosti ne morejo ali nočejo pomagati drugam. Javna uprava je skoraj brez moči, ker ji manjka denarja. Samo kakih 35,000 - 40,000 novih hiš je vsako leto postavljenih v korist revnim slojem. Tako je veliko revežev še zmeraj navezano na zasebno dobrodelnost. Brez nje bi bilo njihovo življenje naravnost brezupno. O zasebni dobrodelnosti pa nam žal manjka vseh podatkov, ki bi se nanašali na vso deželo. Podpira pa naše reveže z nekaj bilijoni na leto, tako trdijo poznavalci razmer med reveži. Še druga nadlega tare naše reveže: podpore rastejo počasneje kot draginja. Vse, kar kupujejo reveži, se je zadnjih 10- 15 let podražilo za svojih 50%. Podpore so pa večje samo za kakih 20 - 25V. Zato si morajo vsako leto j'biti kriv.” čisto po Voltairje-več pritrgoVatf, čeprav se podpore, kot take ne manjšajo. jvem navodilu: “Lagaj, lagaj, Kako vendar to, da te revščine ne vidimo v vsej njeni goloti? Tri so stvari, ki jih rabi vsak človek, bogat in reven: hrana, stanovanje in obleka z obutvijo. Strahote v stanovanjih, kjer živijo reveži, ne vidimo, ne zaidemo v njihova stanovanja. Kaj si lahko kupijo za hrano, tudi ne opazimo. Le vešče oko opazi hillro v veletrgovinah, po kako različnih vidikih kupujejo hrano reveži in potrošniki srednjega stanu. Obleka je pa pri nas tako poceni, da tudi revež lahko za njo skrije svojo revščino- Kakovost, moda in trpežnost take obleke, čevljev in perila sicer ne prenesejo niti najbolj blagohotne kritike, toda revščino pa vendarle zakrijejo. To je tisto, kar nas najbolj vara, ko opazujemo ljudi na ulici in v javnih prostorih. Smo izgubili občutek, koliko revščine se lahko skriva ravno tam, kjer bi morala biti najvidnejša. Da bo ironija še večja; reveži porabijo ravno za tisto, kar najbolj prikriva njihovo revščino, najmanj svojih dohodkov. Na drugi strani si moramo pa tudi priznati, da ameriški narod,'Tear ga ne trpi revščine, troši za svoje reveže komaj po 80 centov na teden za vsakega reveža. Če nič drugega, je že to zadosten dokaz, da Amerika še ni dežela pravega blagostanja za ves narod. Na papeža meče krivdo Nekaj se vedno Tako je tudi s to igro in zlasti s filmom. Čeprav je vsa zgodba izmišljena in podoba papeža Pij a XII. zgodovinsko potvorjena, pusti v vsakem, ki film gleda ali knjigo bere, pa ni o dogodkih med vojsko dobro poučen, vsaj dvom, češ da papež morda le ni storil svoje tana, ki je ob Hitlerjevem času dolžnosti, če ga že popolnoma papežev nuncij v Berlinu. Tam ne prepriča o njegovi krivdi, izve, kako kruto Hitlerjev re- Da je Hitler Jude nečloveško žim mori Jude. Misleč, da mora preganjal in moril, vsi vemo, katoliška Cerkev ta grozodej- čeprav na naši zemlji tega ni-stva obsoditi, potuje v Rim, da smo doživeli, ker na Slovenki papeža o tem prepričal. Pij skem Judov skoro ni bilo. V XII. mu sicer reče, da je ta mo- Zemunu sem pa sam videl, ka- Papež zanemaril svojo dolžnost? Ker je dejanje močno, dela v ljudeh, ki zgodovinske resnice ne poznajo, vtis, da je papež res zanemaril svojo dolžnost. Namen igre je očividen: predstaviti papeža Pija XII. kot soodgovornega za nečloveški pdkolj Judov, ker ni javno in naravnost obsodil tega nečloveškega početja. Današnja ameriška mladina je zelo močno oddaljena od ti tih časov, ko se je vse to godilo, saj še večina takrat živečih A-merikancev ni poznala dejanskega stanja, ker se je vse to dogajalo daleč od ameriškega kontinenta. Povrhu je obveščevalna služba tukaj večinoma v judovskih in protestantskih rokah in seveda novice temu primerno pobarvane. Da so tako Judje kot protestanti tod širili ogabne laži o katoliški Cerkvi, lahko vidimo iz globoko zasidranih predsodkov proti pape-štvu v večini tukajšnjih drugovercev, ki jih je komaj sedanji cerkveni zbor nekoliko omajal. Nekaj se vedno prime Po lajišikem časopisju, radiju in televiziji pljuskajo take zmote med katoličane. Da sem se spravil nad tole pisanje, mi je dal povod razgovor z možem, ki ga celo med tednom večkrat vidim v cerkvi, pa mi je o “Namestniku” dejal: “Veste, nekaj že mora biti res na stvari, kar tako iz nič se take igre ne u-stvarjajo.” Spomnil sem se časov, ko so komunisti po Ljub-Ijani zavratno streljali katoliške | prinašal za nje. ko so Nemci v tisti ostri zimi 1941/42 iz velesejmskih lop, ki so imele vsa okna razbita od bombardiranja, pa so vanje natrpali Jude, katere so polovili no Hrvaškeih' in po Belgradu, zjutraj nosili Jude zmrznjene, trde kot Mode, ter jih metali na tovornjake. Grozen pogled. Tudi drugi narodi so trpeli Kljub temu me nekaj v zvezi s to judovsko tragedijo neprijetno dime, namreč dejstvo, da bi Judje zdaj radi ustvarili vtis, kot da so samo oni trpeli pod Hitlerjem. Kaj pa naši Korošci, Gorenjci in Štajerci? Pa Srbi, Poljaki, Ukrajinci in ostali Slovani? še mene so nacisti hoteli poslati v Dachau s skupino pisatelja Emila Nav inska, Vanči-ja Vrabla in drugih, ki so vsi izginili brez sledu, pa sem se rešil z begom. Koliko Slovencev je tam izgubilo življenje! Danes bi pa Judje radi veljali za edine žrtve Hitlerjevega nacizma. Že Eichmannov proces je zasledoval ta cilj, Hochhuthov “Namestnik” pa zopet hoče pozornost svetovne javnosti obrniti samo na trpeče Jude in povrhu še papeža narediti za sokrivega te nečloveške morije. Pij XII. je preganjanje Judov obsojal in tem pomagal, kjer je mogel Kakšno je bilo zadržanje sv. očeta Pija XII. do trpečih Judov? Od samega začetka ga je obsojal, čeprav ne v slovesni o-bliki, ter Judom pomagal, kar je le mogel. V vatikanskem arhivu so kopije pisem in brzojavk raznim nuncijem in škofom, kjer jim naroča, naj zastavijo vse moči, da Judom pomagajo. Prav tako so tam pisma raznih judovskih -Skupin, ki se papežu zahvaljujejo za prejeto pomoč. Vatikanska država, rimski samostani, podzemski rovi rimskih katakomb in papeževa poletna rezidenca v Castel Gan-dolfu so bili med vojsko polni Judov, ki so si s skrivanjem reševali življenje. Ker je bilo treba te ljudi tudi hraniti, si lahko mislimo, kakšne žrtve je papež kev iz hvaležnosti do sv. očeta'dovske kakor nejudovske oseb-Pija XII., ki je njega in tisoče ^ masti ponovno prosile papeža, Judov skrival med voj sko, da' naj se nikar me spušča s Hitler-jim je rešil življenje. Pogosto jem v odprt boj, ker bi to izzva-je prihajal h katakombam in lo še hujše represalije.” nam pripovedoval pretresujoče dogodke o papeževem prizadevanju Judom pomagati. Najbolj sem si zapomnil tole: Nemci niso izbirali žrtev Da Hitlerjevi Nemci niso vpo-števali nobenega prava, marveč Kmalu potem, ko so Nemci po so kruto- klali na levo in desno, kadar so se hoteli maščevati, je italijanski kapitulaciji leta 1943 kadar so se hoteli maše zasedli Rim, so ga poklicali in marsikalk Slovenec tudi sam domu naročili, da jim mora judov- živel. Jaz, na primer, sem v ska srenja do določenega roka Kruševcu iz zvonika gledal, ka-izročiti en milijon lir in 50 kilo- ko so Nemci streljali Srbe gramov zlata. Če ne, bodo nji- tudi par Slovencev je bilo med ho vi. voditelji delno postreljeni,'njimi — in jih v 3 dneh po-stre-delma pa- poslani v Ikoncentra-1 kli nad 3,500. Kar po mestu im cijska taborišča. Judje so začeli'okoliških vaseh so jih lovili in zbirati denar in zlato. Dočim so postavljali ma morišče nekako denar nabrali, zlata niso mogli po 100 hkrati ter s strojnicami spraviti dovolj skupaj. V obupu kosili. Vse zato, da bi se mašče-so se Obrnili na Pija XII., ki je vak, ker so Mihajlovičevi čet-dal preliti nekaj svetih posod, niki ustrelili okrog 30 Nemcev, da je dopolnil količino zlata, ki Ta masovni pdkolj je Mihajlo-Nemci zahtevali od Ju- Viča napotil, da je prenehal z večjimi napadi na Nemce. “Ko- so ga dov. Reševanje Judov na Hrvaškem Sam sem med vojsko nemajh- ga bo prej konec, če se gremo tako naprej, nas ali Nemcev?” se je spraševal. Na žalost pa kratkovidni zapadni zavezniki 3,000 katoliških duhovnikov, zaprli katoliške šole in zatrli katoliški tisk.” čemu dolžiti papeža? Tako piše Jud Harry Golden. Potem se pa vpraša: “Ali Hochhuth za te stvari ni vedel?”, hi odgovarja: “Kako da ne? Saj je vse to vendar v aktih nuernber-škega sodišča.” — “Če pa je vedel, zakaj tega materiala ni u-porabil? Zakaj se je spravil prav nad papeža?” Na to vprašanje ne ve odgovora. Morda bi ga pa našli v listu “Times” z dne 1-nov. 1963, kjer stoji, da je bil Hochhuth svojčas član “Hitlerjeve mladine”, zdaj je pa file* komunist. S tem, da dela papeža za soodgovornega nečloveškega klanja, skuša zmanjšati Hitlerjevo -krivdo, hikrati pa °' blatiti Kristusovega namestnika na zemlji. Naj bo že kakorkoli, mi vemo, kaj je naša dolžnost. Pa-pez je oče nas vseh, božja zapoved sa pa glasi: “Spoštuj očeta!” Rev. dr. Franc Blatnik, SDB- nemu številu -hrvaških Judov njegovih razlogov niso hoteli posredoval zvezo- z Vatikanom,'vp-oštevati, zlati ne, ker jih je da so si tako rešili življenje. Ko j začel Tito slepiti s svojimi našem nosil pomoč slovenskim j m i š Ij e n i m i “zmagami” nad pregnancem v Srbijo, sem se (Nemci, in so Mihajloviču odteg-spotoma ustavljal tudi med na- nili pomoč, širni ljudmi po Hrvaškem, zla-j Kakor Mihajloviču niso masti med pregnano duhovščino, rali verjeti, da mu previdnost Ker sem skoro vsak mesec po-[narekuje opustiti napade na taval v Rim, sta me zagrebški j Nemce, da ne bi izzval še huj-nadškof Stepinac in papežev od- šega klanja, tako bo na žalost poslanec pri hrvaških škofih i marsikak Amerikanec potegnil opat Marcone prosila, naj bi v [s Hochhuthom in papeža krivil Vatikanu poizvedel, če imajo ^zaradi molka ob judovski mori-mo-žnest spraviti nekaj Judov s ji. Delno bo tega kriva tudi a-Hrvaškega v inozemstvo. Obrnil ] meriška površnost, ki povpreč-sem se na msgr. Montinija, se-'nemu Amerikain-cu ne da, da bi danjega sv. očeta, iki me je na- šel v vprašanju do dna. potil h generalnemu ekonomu j Zelo poučno je primerjati, očetov palotincev patru Webru. kakšno je bilo takrat zadržanje Ta mi je dejal, naj jih pripe-1 drugih državnikov do preganja-Ijem v Italijo in po možnosti jnih Judov. Judovski publicist pustim kje v Gornji Italiji, ker!Harry Golden navaja v tej zve-je bili Rim že prenapolnjen z(zi v “Our Sunday Visitor”-ju z Judi. Dal mi je nekaj naslovov dne 15. marca te4e tri značilne raznih samostanov, kamor jih bodo sprejeli, dokler jim ne poskrbi potnih listov. Lepo število se jih je tako rešilo. Vsega tega ti gospodje gotovo niso delali na svojo roko, marveč po papeževem naročilu in z njegovim denarjem. -Kljub vsemu ostane vedno res, da Pij XII. ni obsodil judovskega pokolja tako slovesno, kakor je njegov prednik z o-krožnico “Non abbiam bisogno” dogodke: Zavezniki so bili glede Judov previdni 1. Hitler je zaveznikom sporočil, da je pripravljen izročiti 70,000 bolgarskih Judov, če jih hočejo sprejeti. 27. marca 1943 je bil v Washingtanu sestanek, na katerem je britanski zunanji minister Anthony Eden dobesedno izjavil: “Vprašanje Ju dov v Evropi je zelo težko in (Ni nam treba) zavrnil zmote |bRi moramo kaj previdni, pred-ita-lijanskega fašizma, z “Mit no pristanemo na sprejem bol-brennender Sorge” (S pekočo zaskrbljenostjo) kršenje človeških pravic po nemškem nacizmu in z “Divini Redemptoris” garskih Judov. Če to naredimo, bodo Judje po svetu pričakovali, da isto storimo tudi z onimi in Poljskem in' v Nemčiji, in (Božjega Odrešenika) nečlove- Hitler nam bo stavil še več ta- XI-« y_x* .i i , 1-1U ____n_ ško početje brezbožnega komunizma. Zakaj ne? Zato ne, da ne bi Hitlerja še bolj razkačil kih ponudb. 2. Državno tajništvo v Wa-shingtonu hrani dokument, iz a ~ v-, ^^.*^w»***v,** v, X in se ta ne hi še huje maščeval katerega je razvidno, da je Hit-tako nad Judi kot nad katoli- i ^er P° švicarskem poslaništvu v čani. Manjše zlo Želim povdariti, da Pij XII. niti proti klanju katoličanov po Berlinu p o n u d i 1 zamenjavo 5,000 judovskih otrok iz koncentracijskih taborišč za prav toliko interniranih nemških civilistov, pa jo je Churchill od- može, pa so ljudje nasedali ofarski krilatici: “Zastonj ga gotovo niso. Nekaj je že moral Ko sem bil pri katakombah v Rimu. sem se sprijateljil 2 nekdanjim rimskim Velikim Rabinom Zollijem, ki je z vso družino prestopil v katoliško Cer- nemških nacistih ni. slovesno [ klonil, -češ -da “ju-dovski otroci protestiral, zakaj ga delati od- niso -državljani Britanske skup-govornega samo za Jude, češ da nosti”. je te zanemaril, ko pa je vendar | 3. Madžarski Jud Joel Brand TV VtSe?T^men ^ med vojsko pustil doma svo-je jasen. Povzdigniti Jude v jo ženo jkot tal sam šel mucemski narod. Saj jim tega Eichmannovem imenu zavezni-nihce ne osporava, le to eno- karn ponujat 100 000 Judov za stransko povdarjanje judovske-j M,ooo tovornjakov (trucks) ga trpljenja in nezanimanje za Lord Moyne, -britanski Visoki kZ r f Pv gi na' k0misar za SrednJ'i Vzhod, je ob roda, Na^ti slovanski, se mi zdi tej ponudbi vzkliknil: “Kaj, za DflCpH vri -u r kožjo voljo, pa naj počnemo s Da Pij XII. m bolj povzdignil 100,000 Judi?” glasu proti nacističnim krivil cam, je bila posledica prošenj, | Jude bi lahko rešili ki jih je prejemal od več stra- Ko Golden navaja te slučaje m, posebno še od škofov iz pri- dodaja: “Omenjam to zato da zadetih dežel, ki so ga prosili, pokaže, da bi Hochhuth lahko naj ne nastopa javno proti Hit- izbral bolj dramatične prizore lerju, ker bi ga to utegnilo iz- ki so zgodovinsko dokazani če zvati.se k hujšim protiukrepom, je že hotel komu naprtiti krivdo Med njimi je zlasti značilna zaradi opustitve. Roosevelt prošnja poljskega nadškofa A- Churchilli, Eden in Moyne bi dama Sapiehe iz Krakowa iz le- dejansko lahko bili rešili Jude, ta 194f' , Pa lih niso hoteli, medtem, ko . Predsedstvo judovske skup- je zelo dvomljivo, če bi papeže-nosti^v Brooklynu, največje v va -beseda kaj zalegla. Dejstvo Združenih državah, .saj šteje nad je, da, ko je leta 1942 papež en milijon članov, je v zvezi s povzdignil svoj glas, so nacisti tem izjavilo sledeče: “Nešteto v Nemčiji, v Avstriji, na Polj-dokazov imamo, da so tako ju- skem in' v Franciji pobili nad Angleški rekord: drobna cev Tiha tekma je trajala štirideset let, z vidnim ponosom in zadoščenjem je tisti del britanske javnosti, ki ga to zanimSi sprejel novico, da je bitka dobljena in da so Američani pri' znali poraz. Birmingharnsk0 podjetje “Accles & Pollock” je izdelalo cevko z naj ož jim notranjim premerom, ki so ga mogii natančno določiti šele z mikro-fotografskimi pripomočki. Ameriški tekmeci so poslali vljudn0 brzjavko s čestitkami in s sp°' ročilom, da ne bodo skušali Pre' kositi britanskega dosežka. Premer zares drobcene cevk6 znaša 14 tisočink milimetra, kar je približno četrtina debelin6 človeškega lasu, kakor je povedal zastopnik tovarne na tiskovni konferenci. Ponazoritev: ^ 1.25 milijona takih cevk bi dobili kolobar, prostorninsko e' nak povprečnemu prstanu. fn še: če bi položili tisoč kilogra' mov takih cevk po dolžini, bi 2 njimi segli od Zemlje do Lun6- Dirka za najdrobnejšo cevko se je začela pred štirimi desetletji, ko so tehnični strokovnj3' -ki “Superior Tube Inc.” iz Noi' ristowna (Pa.) poslali angled1 konkurenci pri njih izdela^0 drobno cevfko. Angleži so P°ri movali pošiljko kot napov6 tekme, zato* so izdelali tak0 drobno cevko, da je bilo zanj0 dovolj prostora v ameriški, ^ vse skupaj poslali čez Atlanti • Nekaj let kasneje je uspel An16 ričanom enak dosežek —• Poa* ^ ka je romala v nasprotno sme — angleška raziskovalna vnen1^ pa je pred kratkim prinesla ° speh v podobi doslej najdi'0 nejše cevčice. “Čemu vam bo cevka s Pr£^ merom četrtine lasu?” je lo eno izmed vprašanj na skovni konferenci. Prav g0*0^ v šali, zakaj v sodobni elektr0^ skl tehniki bo cevka nedvom0^ marsikje uporabna, je od#0^ ril zastopnik birminghams tovarne: “Za želodčne pregle^ mušic, Iki prenašajo na pri111^ tropske bolezni, ali pa za nme no oplojevanje čebel.. Zdravljenje š strahot1 “Terapijo strahu” preizku* na univerzitetni kliniki v šaj° Rut' do' gersu (New Jersey) namesto slej običajnih metod za zdraV J nje alkoholikov. — b>aC^enjati vbrizgajo injekcijo — kandi' ^ se javljajo prostovoljno 1 0, poldrugo minuto popolnoma^^ hromi njihovo mišičevje, SP ^ česar jim skoraj popolnoma stane dih. jjk Isti trenutek dobi alk° krepak požirek svoje najtJu žgane pijače. Ker mu zma^aj1, sape, ga popade smi'tni^ s ki ga pacient nehote vzročno i vezuje s tisto pijačo. 3 Postopek je zelo krut, m^3 baje izvrsten učinek: tudi P več mesecih se ni nobeden ^ ‘■prestrašenih” alkoholikov ^ več dotaknil “svoje” alkoho pijače. Novo življenje Povest. — Spisal dr. Fr. Detela. v ‘Za Mamko božjo r je dejal drugi. “Menda Se bo vendar dobil kak kot za ^ara dva; Ema naj pa gre, kamor hoče.” Kaj pa Lenčika?” “Kaj hoče? Služit pojde. rav trdna ni, ampak pridna na vso moč.” Težko je vzdihnil Tonček, ^ako vesele nade so mu pol-abe srce, ko ga je bilo hrepe-llenje pripeljalo v domače raje! Koliko sreče si je bil °betal in kako mu je vse iz-j^dletelo! Kaj mu je bilo tre-a Podpisati tujo zadolžnico! .ahkomiselnost! In vendar mu ni bilo žal, tako ga je ogrebi nagib lahkomiselnosti. Ka-. 0r ljub spomin se mu je zde-a Ponudba Blaževa, a v sve-si je bil, da je ne more fPrejeti. Za osem ali deset let 0 treba zapustiti to lepo do-lnico in delati in truditi se; ^°tem pride zopet pogledat. Toda kako bo takrat tod? e(lnikov mojih ne bo več na ®Vetu; na Trati bodo gospo-^ai"ili tujci Lenčika — dekla, ve kje, če je ne umori jedkost. In nobenega pomoč-a> nobenega izhoda! Kam se ° li obrnila? K Žgurjevemu azu naj gre; to je dober člo- in počaka naj me, noče. Tri ^0; n ta ne bo hotel, zaradi j^ene ne.” Ta misel, da bi ži-a Vrbanova dva pri njego- Kaj pa stara dva?— enojem očetu bi bila lah- vetn očetu, mu ni dala več je je bal iti zaradi težkega slovesa in da si ne bi sami očitali, da so oni krivi njegove nesreče. Tako je prišel večer pred dražbo. Zgodaj je zaprl Tonček delavnico, da se gre še poslovit od vseh ljubih znanih krajev v okolici in ubeži mračnim mislim, ki so ga tako trdovratno spremljale. “Nocoj še in nikdar več morebiti,” si je dejal tiho in žalosten ogledoval polje in log in toavnike, ki so se mu bili priljubili kot otroku. Obstal je tu, obstal tam, ker se ni mogel ločiti, in malo je prehodil doline, ko se je že mračilo. Mesec se je pokazal izza gore in dolga senca se je stegnila pred njegovo postavo po zemlji. Skoz okno na Trati se je posvetila drobna lučka. “Tam žaluje sirota,” si je mislil, “mnogo nes-rečnejša od mene. Jaz sem krepak, izkušen, imam ves svet odiprt pred seboj; ona slabotna, nikdar pri tujih ljudeh, se ne zna nikamor obrniti in bo morala skrbeti še za startše. Oh, nesreča, nesreča! Jutri se moramo dogovoriti, kako bodo živeli, in Blaž mi mora pomagati.” Na misel mu je prišlo, kako si je sam kriv nesreče, kako je s svojim vedenjem, s svojimi sumnjami žalil Lenčiko, oh, pravi sin svojega očeta! A kako je on sam sebi odpuščal, kako pa zameril očetu! Ni mu še odpustil do današnjega dne, še vedno se ga ogiblje, zavrača njegovo podporo, poplačuje ljubezen z m r z k o s t j o! Po kakšni pravici? In če odide on jutri iz tega kraja, ali se bosta ločila kot tujca? Ali naj izgubi še očeta, ko je komaj poznal mater? Zazdelo se mu je, da je vsa nesreča kazen njegove oholosti, ker se ni oklenil onega, ki mu je po božjem in človeškem pravu najbližji, ki je iskal njegove ljubezni, in Id mu je mati že davno odpustila. Samo sin, ta mu ne odpusti, ta je neizprosen. In če umrje oče od žalosti, ki mu jo prizadeva sin, kako mu bo potem žal, kako se bo kesal, ko se ne bo dalo več popraviti! Mlada domišljija mu je predstavila očeta na mrtvaškem odru, roke sklenjene ob križu, z mirnim obrazom, ki mu molče očita brezsrčno početje. Boga žalimo vsak dan in vsak dan nam je pripravljen odpustiti in nam prihaja naproti in nas obsiplje z dobrotami; naj pa nas le enkrat razžali kak človek, vse žive dni mu ne odpustimo. Srce se je topilo Tončku in solza mu je zaigrala v očeh, da si je zakril obraz, ki ni mogel več prikrivati težkih čustev grenkega kesanja. Zlomljene so bile peroti trmastega ponosa, ki s stisnjenimi zobmi rajši trpi, nego da bi se ponižal do prijazne besede in gorkega pogleda. Potrt in pobit je korakal Tonček počasi proti domu, ko se je bilo že stemnilo. Hladen veter je lahko majal listje visokega drevja in iz vasi so gledale luči skozi les. “Mater grem še obiskat,” si je dejal in zavil na stransko pot proti pokopališču. Temno se je spominjal, kako se je prvič ločil od njeni smrtni postelji, tem živejši je bil spomin drugega —- slovesa, ko se je odpravljal Anthony Jr., frank Jr.; me(j tuje ljudi s. srcem polnim SeStra MRk.'FRfNCEfLXuRIC; |strahu in bridkosti. (Dalje prihodn jo) Jru. A kako jo uresničiti, te-^a hi vedel, to je bilo težko. *e°dločen in nevoljen se je . Jbgnil jn se vrnij domov 'ho, v mučnih mislih, kako bi dalo pomagati. k Naslednji dnevi so mu tekli vih A’ v polusnu. Nobenih pra- hiisli ni mogel zbrati; go-/riti ge mu ni ljubilo in delal i kakor stroj, brez vneme, 62 nevolje. Odlašal je po-k.jbhti se z Blažem, ker bi mu a šla težko beseda z jezika ‘ adi Jerice, in na Trato se EDINA SAMO MOŠKA DRUŽABNA ORGANIZACIJA Slovenska moška zveza v Ameriki a g spomin So ^Rugi obletnici odkar klATr RLI NAŠA PRELJUBA u. STARA MATI IN SESTRA Antonija Zupančič irj ^bnila je svojo plemenito dušo Preselila v večno življenje j ^ dne 15. aprila 1952. i2*0111 se v večnost izliva, bube j0^bve spomin se budi; do Vas pa je nespiemen- gori na®em življenju kot lučka Vi 1' zborih nebeških prepevajte v ’ . . • sveti ljubezni smo z Vami kjer ^ aas; Stvarnik je Vaše neskončno tjghLcilo. s svojo priprošnjo vodite še nas. " alu j O Č i ; Slnovl ANTON, FRANK in . EDV/ARD; vhuka __snaha ELLA Utanovljena 3. junija 1938 v Barberton, Ohio Inkorporirana 13. marca 1939 v državi Ohio Glavni sedež: CLEVELAND, OHIO NOVA MODERNA ORGANIZACIJA NA DRUŽABNEM, ŠPORTNEM IN KULTURNEM POLJU Ne potrebujete nobene zdravniške preiskave. Pristop od 16. do 55. leta. Vsak Slovenec bi moral biti član te organizacije. GLAVNI ODBOR: Predsednik: GEORGE P. HERRICK, 860 E. 256 St., Euclid 32, O. I. podpredsednik: IVAN GERMAN, 7502 Donald Ave., Cleveland 3, O. II. podpredsednik: JOHN LESKOVEC, 1111 No. Ward Ave., Girard, O. Gl. tajnik: JOHN F. JADRICH, 17815 Neff Rd., Cleveland 19, O. Gl. zapisnikar: DAMJAN TOMAZIN, 18900 Kildeer Ave., Cleveland 19, O. Gl. blagajnik: FRANK M. PERKO, 1092 E. 174 St., Cleveland 19, O. NADZORNI ODBOR: Predsednik in prvi nadzornik: JOHN DOGANIERO, 34212 Lake Shore Blvd, Willoughby, O. Drugi nadzornik: JOSEPH PONIKVAR, 27601 Fullerwood Ave., Euclid 32, Ohio A Tretji nadzornik: JOHN SEVER, 18023 Hillgrove Rd., Cleveland 19, O. (( POROTNI ODBOR: A Predsednik: JOSEPH PONIKVAR, 27601 Fkllerwood Ave. Euclid 32, O. f/ LOUIS ERSTE, 3815 Schiller Ave., Cleveland 9, O. ANDY KOCJAN, 211 Gardenland Ave., Niles, O. ČLANSKI ODBOR: MARTIN VALETICH, 15331 Glencoe Rd., Cleveland 10, O. JOHN JUVANČIČ, Jr., 214 Gardenland Ave., Niles, O. FRANK DREMEL, 646 E. 162 St, Cleveland 10. O. DIREKTOR ATLETIKE: LOUIS SAMSA, 21701 Fuller Ave., Euclid 23, O. Uradno glasilo: “AMERIŠKA DOMOVINA,” 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, O. Za pojasnila se obrnite na glavnega tajnika Slovenske moške zveze, JjOHN F. JADRICH, 17815 Neff Rd., Cleveland 19, O. — IV 1-3345 IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA Nadaljna priporočila delegatom ,podruž,nic za Zvezino konvencijo dne 19. septembra 1964. Kakor sem v koloni S.M.Z. o-menil zadnji mesec, naj izvolijo podružnice delegate, ki so vešči angleščine. To resno mislim, da bi koristilo Zvezi za pridobitev novih članov pod 30 let starosti. Obenem priporočam, da se odstrani članski odbor za pridobitev novih članov, Iker ni u-spešno deloval. Pozove naj se članstvo pri podružnicah na splošno, da agitirajo za Zvezo v ta namen. Nadalje priporočam, da bi se združil porotni odbor z nadzornim odborom pod zadnjim imenom in da bi ta prevzel posle tikaj oče se porote. Ravno tako je bil neaktiven direktor atletike, ker je gl. tajnik izvrševal vsa dela, spadajoča v to področje. DELEGATI NAJ SE VOLIJO NA JUNIJSKIH ALI JULIJSKIH SEJAH. Ako ima kaka podružnica kako idejo, katera bi koristila napredku Zveze, naj jo pošlje pismenim potom glavnemu tajniku. Z bratskim pozdravom John F. Jadrich, gl. tajnik vedo, da ima Goldwater najnevarnejšega nasprotnika v Rockefellerju, ki menda že računa, da ne bo' postavljen za kandidata, in zato samo misli, kako bi spodbil Goldwater j evo zmago. Je namreč prepričan, da bi Goldwater jeva zmaga ne pomenila samo poraza republikanske stranke pri novembrskih volitvah, ampak tudi začetek počasnega k o n c a republikanske stranke. Ako torej Goldwater ne bo zmagal, kaj bo napravil z glasovi svojih pristašev. Enkrat je že namignil, da jih bo “prepustil” Nixonu. Vprašanje pa je, ali bo Nixon takrat že dosti močan, da zmaga samo še s podporo Goldwaterjeve struje. H. C. Lodge-a republikanski vodniki ne marajo Ali bo morda zmagal Lodge? Do sedaj je jasno samo to, da so volivci še kar vneti zanj, da ga pa republikanski “aktivisti” na terenu po večini ne marajo. Ti so pa tisti, ki bodo na dan volitev vabili volivce na volišče. Guvernerji ne pripisujejo bodočnosti ostalim kandidaturam, nočejo pa trditi, da je treba vse že odpisati. Zato so prišli samo do skupnega zaključka, da je treba s posebno pozornostjo ugotavljati in analizirati rezultate posameznih primarniih volitev. Samo te bodo morda dale nekaj znakov, kaj lahko pričakujemo na republikanski konvenciji. Nemška vlada organizira “teritorijalno armado” BONN, Nem. — Vse moštvo sedanje nemške narodne obrambe je praktično vključeno v NATO obrambni sistem, le rezerve so bile izven NATO organizacije. Sedaj je nemška vlada sklenila, da napravi iz njih “teritorijalno armado”. Vsak rezervist bo lahiko postal član te armade. Dobil bo svojo uniformo in orožje, toda hranil bo vse skupaj doma. Obvezan pa bo na 30 dni letnega vežbanja ki pa ne bo nepretrgano. Vršilo se bo lahko tudi v sobotah, nedeljah in praznikih. Vojaške enote bodo dbsegale po 100 rezervistov. Podoben sistem velja tudi za Švico, vendar pa to ni moglo pomiriti tistih, ki vedo, da je na podoben način začel tudi Hitler izigravati nemške obveze iz. mirovne pogodbe po prvi svetovni vojni. Teritorij alna armada ne bo namreč vključena v NATO, bo nemška vlada lahko svobodno disponirala z njo. To je tisto, kar vzbuja sum in strah v Evropi. MALI OGLASI Zenske dobijo delo Gospodinjo iščejo Ženska, ki bi bila pripravljena gospodinjiti, starejšemu moškemu, na pol invalidu, naj kliče pred drugo uro pop. RE 2-8681. (76) Iščemo snažilko Iščemo dobro snažilko za dnevno delo, ali če želi stanovati v hiši. Lep dom, dobri pogoji. Pokličite FA 1-2068. (76) , svak HENRY; c. Ja MRS. MARY KERŽMANC Joland, o., 15. aprila 1964. — Prekomorska posest Francije je bila še pred nekaj leti 4 in pol krat večja od matične dežele. V BLAG SPOMIN TRIINDVAJSETE OBLETNICE SMRTI NAŠE ISKRENO LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE DOBRE MATERE Terezije Zalokar ki smo jih ::a vedno izgubili, ko so zaspali večno spanje 15. apr. 1941 Srčno Ij ubij er,a nam mati šla prezgodaj si od nas. Bila si nam dobra, skrbna, Te pogrešamo vsak čas. Žalujoči ostali: FRANK in EDWARD, sinova THERESA BUCKLEY hči Cleveland, O., 15. aprila 1964 Hapublikaiski guvernerji ® poSifienem peležajis WASHINGTON, D.C. — Ta teden so zborovali v prestolici republikanski guvernerji. Ni jih ravno veliko, saj republikanci ne vladajo niti v tretjini ameriških držav, toda njihova sodba o političnem položaju republikanske stranke je važna, ker predstavlja prerez tega, kar misli stranka zunaj Washingtona. Sen. Goldwater ima svojo organizacijo Guvernerji so naj prvo ugotovili da se podeželski strankarski voditelji le neradi mešajo v sedanje prepire, kdo vse bo kandidiral in za koga naj se odločijo. Ne tajijo, da se je zaenkrat posrečilo samo 'senatorju Goldwater ju, da je ustvaril svojo volivno organizacijo, kot sta jo pred 4 leti imela Kennedy in Nixon, in da je ta organizacija že pokazala plodove svojega dela. Ne izključujejo namreč možnosti, da bo 13. julija prišel Goldwater s približno 500 svojimi delegati na republikansko konvencijo v San Franciscu, toda to še ne pomeni njegove zmage, za zmago je namreč potrebno 655 glasov. Z njo bo podprl Nixona, če sam ne bo mogel prevzeti Guvernerji na drugi strani MAPLE HEIGHTS POULTRY & CATERING Maple Heights 17330 Broadway Naznanjamo, da bomo odslej nudili kompletno postrežbo (catering service) ža svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. Za prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razpolag', vseh vrst perutnina. Se priporočamo: mm HdOEW in SINOVI Tel.: v trgovini MO 3-7733 — na domu PdO 2-2912 RUDY, KRISTAVNIK COMPANY Gradbena dela ® Mizarstvo — 5908 Bonna Ave. Spomladi popravljamo in lepšamo zopet domove, stanovanja, poslovne prostore. — Obrnite se na nas. — Vsa dela zavarovana. — Proračuni brezplačni. — Kličite po 5. uri zvečer HE 1-U08, podnevi pa HE 1-0965, Cleveland, O. Hiša naprodaj Na E. 78 in St. Clair Ave., 7-sobna hiša, 2 kopalnici, polna klet, plinski furnez, bakrene cevi, pomivalnik, iz-črpalnik, velika kamenita garaža, vetrna okna in mreže. Samo $10,500. Kličite lastnika 261-2538. (78) Hiša naprodaj Blizu E. 188 St., in St. Clair Ave., sprejemna soba, jedilnica, spalnica, prenovljena kuhinja, kopalnica, spodaj, 2 spalnici zgoraj. 50 x 140 čev. lot. Samo $15,950. Kličite danes. J.J. HROVAT REALTY KE 1-657S _______________________(76) Ženitna ponudba Mlad Slovenec, pošten, priden in postaven, želi spoznati mlado Slovenko v svrho ženit-be. Pismene ponudbe poslati na Ameriško Domovino pod značko “Pomlad”. —(75) V najem Na 7403 St. Clair Ave. lepo dekorirane. 4 sobe spodaj, 4 sobe zgoraj, novi plinski fur-nezi, mirno, peč in hladilnik $55. Vprašajte oskrbnika v stanovanje št. 5. (75) Izvršujem® csmenfna I-)ovozne Pob, pločnike, uCitl brezplačna ocenitev. JOHN ZUPANČIČ, KE 1-4993 GRDINOVA POGREBNA ZAVODA 17002 Lake Shore Blvd. 1053 East 62nd Street KEnmore 1-6300 HEnderson 1-2088 Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235 GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealers Hiša naprodaj Enodružinska, v zelo dobrem stanju, nič popravila, na lepem kraju v st. clairski naselbini. Za sestanek pokličite EN 1-7919. __________________________(77) Stanovanje v najem Odda se 6-sobno stanovanje na 1034 Addison Rd. Vse v izvrstnem stanju, opažena rekreacijska soba, furnez, parkališče itd. Ključ je na 1048 Addison Road. IV 1-5380. (79) Naprodaj Lastnik prodaja 6-sobno enodružinsko Colonial hišo med Lake Shore Blvd. in E. 185 St. Kličite 531-3907. (77) V najem Tri sobe na novo dekorirane in kopalnica, furnez, oddamo na 5814 Prosser Ave. EN 1-7182. ' —(76) ZGRADIMO PO VAŠI ŽELJI Blizu Neff Rd.,'ob jezeru. Tri hiše Blizu Villa Angela, loti 180 čevljev. Dve hiši v dobrem stanju, ena potrebuje popravila. William Manak EAST SHORE REALTY IV 1-1559 UMLS IV 1-6900 (15,17 apr) V najem Petsobno neopremljeno stanovanje oddamo ceneje zakoncema, ki bi bila voljna opraviti kako delo okoli hiše. Na E. 67 St. blizu St. Clair Ave. Za pojasnila kličite RE 1-5513. (77) V najem Oddamo' štiri sobno stanovanje, novo pleskano, vse udobnosti na Bonna Ave. Kličite po 5. pop.: HE 1-1108. (10,15,17 apr.) DRAG OKRAS — Umetnica Novella Parigini slika v Rimu z neodstranljivimi barvami ovratnico, ki bo za vedno ostala na vratu lastnice, četudi se jo bo ta naveličala. Ta slika na živo fco^o stane $150.00, kar je vsekakor lepa vsota, posebno še za Italijo. V najem Oddamo štiri na novo dekorirane sobe, plinski furnez, za $55 mesečno, na 1146 E. 71 St. Si lahko ogledate vsako popoldne. Zglasite se pri Three Corners Cafe. (9,10,15,16,17 apr) 1 HENRIK SIENKIEWICZ: KRIŽARJI Matka je še bolj zaskrbelo, raeil. On je velik vojni veščak toda v njegovih očeh sta se zasvetila občudovanje in še večja ljubezen do Zbiška. “čast zna braniti! .. . Tak se je pač že rodili,” je zamrmral sam pri sebi. In začel je vzdihovati. Zbi-ško je mislil, da zaradi žalosti po tistih grivnah, ki jih bosta morala plačati bratoma von Baden, zato je rekel: “Veste! Denarja je tako dosti, da bi le moja usoda ne bila tako težka.” “Bog naj jo odvrne od tebe!” je ganjen rekel stari vitez. “Jaz tako ne bom več dolgo na svetu.” “Nikar ne govorite tako! Ozdi'avite, da vas le veter prepiha!” “Veter? Veter mlado drevo upogne, a staro zlomi.” “Kaj še! Ne trohne še kosti v vas, a do starosti je še dolgo! Nikar se ne žalostite!” “če bi bilo zate veselo, bi se tudi jaz smejal. Sicer pa imam še drug vzrok za žalost, a da govorim resnico, ne le jaz, ampak mi vsi.” “Kaj pa je?” je vprašal Zbiško. “Ali se spominjaš, kako sem te v taboru pri Skirvojlu ozmerjal zato, ker si slavil križarsko moč? Na bojišču je naš narod res trd, toda takole od blizu sem si tukajšnje pasje brate šele sedaj ogledal.” Tu je Matko v strahu, da bi ga kdo ne slišal, znižal glas: “In sedaj vidim, da si imel ti prav, ne jaz. Bog nas varuj, kakšna moč je to, kakšna sila! Naše viteze srbe roke in se jim hoče čimprej proti Nemcem, a ne vedo, da križarjem pomagajo vsi narodi in vsi kralji, da je pri njih več denarja, da so bolje izurjeni, da imajo bolj utrjene gradove in da so njih vojne priprave več vredne. Bog nas varuj! . . . Pri nas in tu pravijo, da mora priti do velike vojne in tudi pride, toda če pride, naj se Bog usmili našega kraljestva in našega naroda!” Tu se je prijel z rokami za svojo sivkasto glavo, se z lakti oprl na kolena in umolknil: Zbiško pa je rekel: . “A vidite. V dvoboju je marsikdo izmed naših krepkejši, a kar se tiče velike vojne, ste sami opazili.” “Oj, opazil! Ako Bog da, tudi ti kraljevski poslanci oparijo, zlasti pa vitez iz Maško-vic.” “Videl sem, kako se je pom- in nihče na svetu se tako dobro na razume na vojno.” “Ako je res, je najbrž ne bo.” “Ako križarji opazijo, da so močnejši, bo gotovo. In odkritosrčno vam povem: Bog daj, da se odloči tako ali tako, ker tako ne moremo več živeti . ..” Nato je Zbiško, kakor bi ga upognila lastna in splošna nesreča, sklonil glavo, a Matko je rekel: “škoda žlahtnega kraljestva, a bojim se, da bi nas Bog ne kaznoval za preveliko drznost. Saj se spominjaš, kako so tisti vitezi pred katedralo na Vavelu pred mašo, ko so ti hoteli odsekati glavo, a ti je niso, izzivali samega Timu ra šepavca, ki je vladar štiridesetih kraljestev in ki je napravil celo gore iz človeških glav ... Ni jim dovolj križarjev, vse naenkrat bi hoteli izzvati—in v tem je morda ža litev božja.” A Zbiško se je ob tem spominu zgrabil za plave lase, ker ga je nenadoma prevzela grozna žalost, in zakričal: “In kdo me je rešil takrat iz rabljevih rok, če ne ona! O Jezus! Danuška moja!... O Jezus!...” In začel si je puliti lase, si gristi pesti, s katerimi je hotel potlačiti jok, tako se je razžalostilo v njem srce od nagle bolesti. “Fant! Imej Boga v srcu!... Tiho!” je klical Matko. “Kaj dosežeš s tem? Pomiri se! Tiho! . . .” Toda Zbiško se dolgo ni mogel pomiriti in se je zavedel šele takrat, ko je Matko, ki je bil resnično bolan, tako oslabel, da se je zamajal in omahnil na klop popolnoma nezavesten. Tedaj ga je mladenič položil na posteljo, ga okrepčal z vinom, ki ga je poslal grajski komtur in be- CHICAGO, ILL. CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE DOWNERS GROVE — 3 yr. old. brick ranch. 3 bedrooms, IV2 baths, full basement, 2 car garage. 60x217 ot. By owner $31,800. WO 8-8773. (75) Evanston — South. By owner. Under $19,000. 5 Bdrms., full bath up, V2 bath down, 32’ liv. rm., encl. front porch, picture wind., break-last rm., oil heat. Nr. CTA, Schls., beaches, shopg. GR 5-1038. (75) del pri njem,- dokler ni stari vitez zaspal, Drugo jutro sta se pozno zbudila, osvežena in spočita. “No,” je rekel Matko, “najbrž še ni prišel čas zame in mislim, da tudi na konju zdržim, samo da me poljski veter prepiha.” “Poslanca ostaneta še nekoliko dni,” je odgovoril Zbiško, “saj nenehno prihajajo k njima ljudje s prošnjami, da jim izroče ujetnike, ki so bili ujeti na bojišču na Mazovju ali v Velikopoljski, midva pa lahko odpotujeva, kadar hočete in kadar se boste počutili trdnega.” V tem hipu je vstopil Hlava. “Ali veš, kaj delata poslanca?” je vprašal stari vitez. “Ogledujeta si Visoki grad in cerkev,” je odgovoril Čeh. “Grajski komtur sam ju spremlja, a potem pojdeta v veliko obednico na kosilo, na katero hoče veliki mojster povabiti tudi vaši milosti.” “Kaj pa si delal ti od ranega jutra?” “Jaz sem si ogledoval najemniško pehoto, katero so vadili kapitani, in sem jo primerjal z našo češko.” “A ti se spominjaš češke?” “Kot dečka me je ujel vitez Zih iz Zgoželic, a se še dobro spominjam, ker so me take stvari zanimale.” “No, in kaj?” “Nič! Izvrstna je križarska pehota in dobro izurjena, toda to so voli, a naši Čehi voleje. Ako pride do česa, saj vaši milosti vesta: voli volkov ne žro, a voleje so jako lakomni volovine.” “Res je,” je rekel Matko, ki je očividno nekaj slišal o tem, “kdor se ob vaše obdrgne, odskoči kakor od ježa.” “V boju zaleže jezdec za deset pešcev,” je rekel Zbiško. Vesela, ker je poslušala BARRINGTON — Countryside. 3 Edrm., 2 baths, Brick Ranch, Den, Florida Rm., Lannon stone frplc., 2 car gar., B. T. Drive. Lots of storage space. Fully Idscp. Acreage. School bus to village schls. Mid 30’s. 381-2709. (77) HOUSEHOLD HELP MOTHERS HELP OR WOMAN TO HELP with children and general housework. Stay or Go. (own transportation). Ref. $40.00 a week. PH. 358-5104. (75) 10938 RIDGEWAY — BY OWNER 3 Bedrooms, Georgian. iy2 baths, Family Room, W/Firepl. Remodeled kitchen. New Gas Furnace. $22,900. BE 8-9217. (76) REAL ESTATE FOR SALE BY OWNER — 3 Bedroom Frame. Ceramic tiled kitchen. Complete new Bath. Paneled basement. Rec. Rm. S/S’s. Auto, oil heat. Vz blk. from school. 5037 N. Sawyer. — IN 3-8524. (76) SO. SHORE — 6 apt. frame with siding, new vinyl floors, plaster, decor., wiring, oil hot water heat. Fully auto. Nets $4,166 yr. Price $32,500. 239-1981. (77) BY OWNER — 4 YEAR OLD — 3 BEDROOM Brick Ranch. 2 car gar, wall to wall carpeting. Storms & Screens. Selling $23,000. NAtional 2 9395. (75) ROSELAND — BY OWNER, 2 Flat Frame. 4 and 4. Large lot, Storms, screens, Full Basement. Close to everything. Comp, equipt. Reasonable. IN 8-4727. (75) mamo Gospa F. Eigenbauer iz Chicaga, 111., piše: — Moja mama je uporabljala vaše zeliščne čaje skozi 22 let, vse dokler ni mirno umrla v starosti 85 let. Ona se je ves ta čas zelo dobro držala in bila je navajena re či, da ji nobena reč ni tako pomagala, kot vaš čaj. Mnogo let mi je mama pripovedovala, naj tudi jaz začnem uporabljati vaše zeliščne čaje, ali takrat sem bila mlada in. nisem cenila, kaj mi je govorila. Sedaj, ko sem starejša in uporabljam ta naravna zdravila že skozi zadnjih pet let, pričnem uvidevati, da bi bila morala poslušati nasvet moje matere že pred 15 leti. Ti zeliščni čaji pri meni odlično delujejo, kot tudi pri drugih, katere poznam. Moj mož jih uživa vsak dan in jih ne more dovolj pohvaliti. Pošljite mi še 6 škatel raznih vrst, ker jih jaz skupaj zmešam in take uporabljam. Zahvaljujem se Vam in ostajam Vaša vedno vdana, Gospa F. Eigenbauer * * « AH TRPITE ZARADI ZAPRTJA, ki povzroča slabosti želodca, pline, utrujenost, nervoznost, glavobol? če so te neprijetnosti vzrok zaprtja, jih olajšate ali odstranite, če temeljito očistite svoje telo in da drugi organi delujejo pravilno. Zavitek TATRA ZELIŠČNEGA ČAJA št. I, za 60 skodelic, $1.10. • • • PECTORAL — PRSNI CAJ št. 2. Znan- stvena mešanica najboljših zelišč za začasno olajšanje kašlja, ki je vzrok prehlada. Imamo ga na zalogi. Zavitek $1.10. * * * REMOLEK ČAJ št. 3. Znamenita formula zelišč, zelo priljubljena pri starejših ljudeh za njen naravni in mili učinek; zavitek $1.10. • * • EMATEA ČAJ št. 4. Prirejen iz tekom razdobij preiskušenih zelišč, ki jih cenijo še iz starih časov za njih koristni učinek pri krvi in čiščenju; Zavitek $1.10. * * * RENEX ČAJ št. 5. Izvrsten zeliščni čaj, katerega uporabljajo vsi zaradi njegove zdravstvene in prirodne dobrote. Ni odvajalen. Zavitek $1.10. * * * ZESTEA ČAJ št. 6. Slastno prijeten čaj, uporaben kot običajen čaj. Mešanica najfinejših naravnih zelišč. Zdravilen — ne odvajalen. Odličen vroč ali mrzel. Zavitek $1.10. * • * Vsak zavitek čaja stane $1.10, SEST ZAVITKOV, KATEREKOLI VRSTE za $5.60, 12 za $11.20. Za Kanado dodajte pri vsaki škatlji lOc za poštnino. Navodilo za uporabo na vsakem zavitku. Naročilo naslovite takole; Tatra Company, Dept. ID Box 60, Morrisville, Pa. IMENIK RAZNIH DRUŠTEV Pevska društva GLASBENA MATICA Predsednik John Perencevic, prva podpredsednica Mollie Frank, druga podpredsednica Carolyn Budan, tajnica Josephine Mišič, 1111 East 72 St., HE 1-1837; blagajničarka Josephine Bradach; Nadzorniki: Eileen Ivančič, Dolores Mihelich in Don Jacin. Pevovodja Anton Schubel. Seje se vrše vsak zadnji četrtek v mesecu v SND na St. Clair Ave. Pevske vaje vsak četrtek ob 8. uri zvečer, soba št. 2 v SND. PEVSKI ZBOR SLOVAN Predsednik Joseph Durjava, podpredsednik Frank Ivančič, tajnik in blagajnik Milan Urbančič, 1342 E. 170 St., IV 1-4676; zapisnikar Rudolf Ivančič. Nadzorni odbor: John Poznik Jr., John Globokar, John Snyder. Arhivar John Snyder. Pevovodja Frank Vauter. — Pevske vaje so vsak torek ob 8 zvečer v Domu na Recher Ave. Pevski zbor Slovan apelira na vse rojake, ki jih veseli petje, da se pridružijo zboru. Seje se vršijo vsake 3 mesece na drugi ponedeljek v mesecu. PEVSKI ZBOR KOROTAN Predsednik Rudi Lekšan, podpredsednica Francka Plečnik, tajnica Milena Dolenc, 1166 E. 72 St., Cleveland 3, Ohio; tel. EN 1-6916; blagajnik Frank Lovšin; odborniki: Emi Veider, Dušan Žitnik, Majda Stanonik, Jurij švajgar, Miro Odar, Jože Likozar, Edi Veider, Mimi Žakelj, Vid Sleme. Pevovodja Lado Lempl. Pevske vaje so ob nedeljalt popoldne ob 1:15, seje pa vsako tretjo nedeljo v mesecu. Naslov: Pevski zbor Korotan, 1166 E. 72 St., Cleveland 3, Ohio. PEVSKI ZBOR JADRAN Predsednik Tony Kolenc, pod-preds. Lou Smrdel, tajnik-blagajnik F. J. Biltene,. 2004 hMawond Rd.. E. Cleveland 12, O., LI 1-2102. Zapisnikarica Angie Potochnik, arhi-varica Mary Pečjak, glasbeni vodja Vlad. Malečkar, pianist Reggie Res-nick. Pevske vaje vsako sredo ob 8. uri v SDD na Waterloo Rd, PEVSKI ZBOR TRIGLAV Predsednik Jack Jesenko* podpredsednik Carl Samanich, tajnica in blagajničarka Margaret Loucka, 3540 W. 63 St., WO 1-5222; zapisnikarica in poročevalka Anna Jesenko, nadzornika Ella Samanich in Joe Pultz, zastopnica za Slovenski Dom na Denison Avenue Tončka Verbič. Pevske vaje so vsak ponedeljek zvečer od 7:30 do 9:30. Pevovodja g. A. Šubelj. Koncertni pianist Charles Loucka. — Mesečne seje so vsak 2. ponedeljek po pevski vaji. PEVSKO DRUŠTVO “SLAVČEK” 676 Birch Dr., Cleveland 32, Ohio Predsednik Slavko Zupan, podpredsednik Cvetka Peklar, tajnik Gabrijel Žakelj, blagajničarka Roži Župančič. Pevovodja Miodrag Sa-vernik. Slovenski domovi KLUB DRUŠTEV AJC NA RECHER AVE. Predsednik Frank Segulin, pod-predsed. Louis Modic, tajnik Louis Jartz, 17635 Lakeport, IV 1-5102, blagajnik John Barkovic, zapisnikarica Frances Julylia. Nadzorni odbor: Ann, Kutcher, Josephine He-nikman, Josephine Taucher. — Seje za leto 1964 bodo prvi ponedeljek v mesecu april, maj, junij, oktober, november, december v American Yugoslav Centru na Recher Ave. ob 8. uri zvečer; KE 1-9309. KLUB LJUBLJANA Predsednik Frank Derdich, pod-preds. Josie Škabar, tajnica Štefanija Koncilia, 15611 Saranac Rd GL 1-1876, blag. John Barkovic; zapisnikarica Frances Klun, nadzorni odbor: Molly Legat, Mary Grze, Frances Julylia. Kuharica Frances Gorjanc; Frank Rupert, stric; Angela Barkovic, teta. Pevovodja Frank Rupert. Vratar Frank Peček. Muzikant John Grabnar. Za klub društev Mary Grze, Frances Julylia, Jennie Leskovec. -- Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 8. uri zvečer v AJC na Recher Ave. DIREKTORIJ SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA NA RECHER AVE. Častni predsednik Frank žagar, predsednik Joseph Trebeč, podpredsednik Frank Segulin, tajnik Alphonse Sajevic, 1380 E. 276 St,, RE 1-5554; blagajničarka Jo Ann Milavec; zapisnikarica Mary Kobal; nadzorni odsek: Louis Sajovec, Joseph Kušar, John Ivac; gospodarski odsek: predsed. John Troha, John Adams, Max Gerl; direktorij: John Barkovich, Josephine Henikman, Theodore Kircher, William Frank. Charles J. Starman, poslovodja, tel. KE 1-9309, Joseph Petrič, hišnik, tel. 481-1721. Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu, začetek ob 8. uri zvečer v Društvenem domu, Recher Ave., Euclid, Ohio. SLOVENSKI DOM 15810 Holmes Ave Predsednik John Habat, pod precised. Michael Lah, blagajnik Frank Hren, tajnik Frank Koncilja, IV 1-6955, zapisnikar Ivan Jakomin. Nadzorni odbor: Joseph Ferra. Ciril Štepec, Adolph Kocin. Gospodarski odbor: predsednik Jacob Mejač, Stanley Štepec, Frank Stanonik. Ostali direktorji: Frank Su-stersich, Louis Kosem, Frank Mrz-likar, Henry Zorman. Upravnik: Victor Derling, tel. KE 1-04.97. — Seja direktorjev se vrši vsak četrti petek v mesecu ob 7:30 zvečer v navadnih prostorih. GOSPODINJSKI KLUB NA JU-TROVEM (Prince Ave.) Predsednica Jennie Bartol, pod predsednica Rose Vatovec, tajnic; Stella Mahnič, blag. in zapis. Mar> Taucher, nadzornice: Anna Krese-vic, Antonija Rolih. Angela Mago vec. Seje so vsako 1. sredo v mesecu ob 7:30 zv. v SDD na Prince Ave II - 70 nudi KSKJ ljubeznivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovain in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti. AMERIŠKA KATOLIŠKA SLOVENSKA Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki, Premoženje: $15,100,000.00 Število certifikatov: 47,500 Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji — AMERIŠKI SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K.S.K.J. sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. K.S.K.J. izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladino od $500.00 do $15,000.00. K.S.K.J. nudi zavarovalnino za onemoglost, poškodbo in operacijo do vsote $400.00 za članstvo mladinskega in odraslega oddelka. Ako še nisi član ali članica te mogočne bratske katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes kot jutri! STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ! Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na: GLAVNI URAD K.S.K.J. 351-353 No. Chicago St. Joliet, Illinois ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio Moj stari naslov; Moj novi naslov: MOJE IME: ..................... PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO DIREKTORIJ BARAGOVEGA DOMA, 6304 St. Clair, Cleveland Častni predsednik: Frank Jakšič; predsednik: John H. Gornik; podpredsednik in upravnik: Jakob Žakelj; tajnik: Janez Ovsenik; blagajnik: Anton Vogel; gospodar: Edi Veider; Baragova prosveta: Josip Ovsenek; odborniki: Edmund Turk, Franc Sleme, Alojzij Hribar, Anton Nemec, Jože Križman, Vinko Rožman. Frank Lube, Jože Žnidaršič. Telefon EN 1-5926 ali HE 2-0142. Samostojna društva SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA Predsednik Frank Baraga, 1144 E. 71 St.; podpredsednik John Lekan, taj. Frank Bavec, 1097 E. fifith St. Tel. HE 1-9183; blaga! nik John J. Leskovec, 377 E. 320 St., Willowick, O.; nadzorniki. John Lokar, Frank A. Turek in Anthony Petkovšek; zastopnik z e klub SND Frank Bavec, za SD na Holmes Ave, Frank Bavec in Albin Lipold, za konferenco SND John Lekan. Seje se vršijo vsako tretjo sredo v januarju, aprilu, juliju, oktobru in glavna seja v decembru v Slovenskem Narodnem Domo, soba št. 4 staro poslopje. Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino in zdravniško preiskavo. Društvo pla-Suje $200 smrtnine in $7 na teden bolniške podpore. Asesment je $1 mesečno. Za sprejem ali pregled novih Sla nov so vsi slovenski zdravniki. Za na-daljne Informacije se obrnite na dru st ven » zastotmike DRAMATSKO DRUŠTVO LILIJA Predsednik Dragar August, podpredsednik Hauptman Ivan, tajnik France Hren, 21101 N. Vine Ave. (19), KE 1-6196, blagajničarka Smolič Štefka, zapisnikar Odar Miro. oderska mojstra Slavko Štepec in Milan Zajec, za program Stane Ger-din, Ivan Jakomin, Miro Odar in Ivan Hauptman, nadzorniki Lojze Kosem, Miro Celestina, Milan Zajec, kuharice Lojzka Trpin, Pepca Stanonik, Francka Perčič, reditelja France Stanonik, Peter Trpin, točaja Lojze Mohar, Ciril Štepec, arhivar Srečko Gaser, športni ref. J. Švajger. Seje so vsak prvi ponedeljek v mesecu ob 8. uri zvečer v Siov. domu na Holmes Ave. SLOVENSKI ODER Predsednik: Milko Pust. Podpredsednica: Mary Maršič. Tajnik: Milan Dolinar. Blagajnik: Ivan Martinc. Gospodar: Stane Gerdin. Zapisnikarica: Mimi Mauser. Propagandni ref.: Mauser Karel. Pregledniki: Stane Gerdin, Božo Pust. SLOVENSKI DEMOKRATSKI KLUB, EUCLID, OHIO Max F. Gerl, predsednik; Joško Penko, podpredsednik; Jennie Fonda, tajnica, 23101 Chardon Rd., IV 1-8871; Alma Epich, blagajničarka; Jo Ann Milavec, zapisnikarica; Tony J. Šuštaršič, predsednik članskega odbora. — Slovenski demokratski klub v Euclidu zboruje vsak četrtek v mesecu v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave., Euclid, Ohio. SLOVENSKA PRISTAVA Predsednik Jernej Slak, podpredsednika Frank Urankar in Frank Tominc, tajnik Stanislav Vrhovec, 6211 Glass Ave.,. Cleveland, Ohio 4tl03, tel. 391-7173, blagajnik_Paul Košir, odborniki: Vinko Rožmat! Hinko Lcbe, Milan Goršek, J°ze Malovrh, Maks Jerič, Franc Rihtar, Vitko Sleme, in Frank Zalar. Pu' hovni vodja č. g. Jošt A. Martelanc. Nadzor, odbor: Jože Nemanič. Branko Pfeifer, Vili Zadnikar. Razsodišče: John Kovačič, Edvard Ljub! John. Oster. SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA Duhovni vodja Rev. Raymond T-Hobart, preds. Frank Lovšin, tajnica Mary Prince, blagajnik Milan Rihtar, biagajnica za dekliški odse Marija Kamin, načelnik Janez Var-sek, oskrbnik Jože Rihtar in na * zornika Blanka Tonkli in Fran Rihtar. KLUB SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V EUCLIDU Predsednik Krist Stokel, podpre sednika Anton Srebrot in. Jose(P?,1| ne Škabar, taj. John Zaman, 20 E. 228 St., Euclid, O.. 44117, tel. Iv 1-4871, blag. Andrew Bozich, zaP‘Sn Frank česen. Nadzorni odbor: Jo* ^ Zaman, Jennie Hrvatin, Molly Ee gat. Poročevalca: Frank česen Frank Rupert. Seje se vrše vsa prvi četrtek v mesecu ob 2. u popoldne v Slov. Društ. Dom (AJC) Recher Ave. ________ KLUB UPOKOJENCEV V NEWBURGHU Predsednik Gašper Šegulin, P? predsednik Frank Majcen, tajmc in blagajničarka Antonia Stoka ' 6611 Chestnut Rd., Independence. Ohio, LA 4-7724, zapisnikarica Je^' nie Pugely, nadzor.: Joseph R0?1^ John Laurenčič, Mihael Stradl0.^ zastop. za Klub: Jožef Rolih. — Sel-so vsako 4. sredo v mesecu ob uri pop. v SDD, 10814 Prince Ave' d- KLUE SLOV. UPOKOJENCEV ST. CLAIRSKO OKROŽJE Predsednik Jože Okorn, P°. preds. Mrs. Anna Močilnikar, taj nik John Tavčar, 903 E. 73rd j3 ;' EN 1-1918, blagajnik Frank Ma]e ’ zapisnikar Frank Kačar. Nadzor odbor: Anton Logar, Joseph Babni ’ Mrs. Mary Kolegar. — Noče člane n. članice se sprejema vseh staros kadar stopijo v pokoj. Seje se v . šijo vsak tretji četrtek ob a popoldne v starem poslopju SIN na St. Clair Ave. KLUB SLOV. UPOKOJENCEV NA WATERLOO RD. Predsednik Joseph Planinc, P0,^ predsednik John Ažman, tajnica L blagajničarka Mary Debevec, Sylvia Ave., LI 1-3172, zapisnikar^ Rose Paulin. Nadzorni odbor: Ma ! Bučar, Mary Dacar in George v chur. — Seje so vsak drugi tore v mesecu v SDD na Waterloo R0; KLUB UPOKOJENCEV v Slovenskem domu na Holmes A' Predsednik Anton Škapin; P°.,c predsednik Frank Komidar; taP* ‘ John Trcck, 1140 E. 176 St., 6090; pomožna tajnica Josephine ^ stersic; blagajnik Frank Mrzli zapisnikar Joseph Malečkar; -s zorni odbor: John Hrvatin, L° . Bezek, Jack Lipovec. — Seje in "vsako sprejemanje novih članov drugo sredo v mesecu ob 2. uri P P v Slov. domu na Holmes Ave. BALINGARSKI KLUB od' Predsednik Milan Jager, P ^ preds. George Marolt, tajnik Jo ^ Korošec, 15807 Grovev/ood A Cleveland 10, O., Phone:: IV 1 J’ f blagajnik Joe Lipec, zapisni t Mike Jakin. Nadzorniki:: Jaka detic, Joseph Ferra, Viktor Bergo Balincarski referent: Andy bar: Mark Vesel, Jphn Mršnik; harice: Jane Perko, Rose RiEar’ ^ Seje se vrše vsak prvi P® v mesecu v Slovenskem delavsk . domu na Waterloo Rd. Balincar^ večeri so: sreda, petek in s°Der. zvečer, nedelja popoldne in zV®____„ ŠTAJERSKI KLUB isrov3K’ taj n*’ Jože Zelenik, predsednik; - ^ Kovač, podpredsednik; Ivan No SLOVENSKI AKADEMIKI V AMERIKI — S. A. V. A. Aleš G. Krek, predsednik; Michelle Ošaben, prva podpredsednica; Krista Košir, druga podpredsednica; Mojca Novak, tajnica, 1084 E. 177 St., Cleveland 19, Ohio; Lojze Arko, blagajnik (Dept, of Physics, North-Western Tech. Inst., Evanston, 111.; Peter Sodja, urednik Vestnika SAVE, 6727 Edna Ave., Cleveland 3, Ohio; Jože Odar, upravnik Vestnika SAVE, 6605 Bonna Ave., Cleveland 3, Ohio. blagajnik; Mirko Antloga, 6516 St. Clair Ave., HE 1 j .. Stane Kodrin, gospodar. 0®or\7in-Štefan Režonja, Lojze Kodrič, e ko Rozman, Franc Sinček krg. Meglič. Nadzorni odbor: Joze rl laher, predsednik; Rozi Jaklič, :St Fajs. Razsodni odbor: Franc .,arl predsednik; Janez Vinkler, M Goršek. DRAMATSKO DRUŠTVO “NAŠA ZVEZDA” 0d-Predsednik Frank Segulin, * ja, predsednik Frank Kokal, tajnik _ cob Strekal, blagajnik Jo-Ann ^ lavec, zapisnikarica Frances ^uk,sje piedsed. nadzornega odbora , Mihalič, I. nadzornica Mary ^ er II. nadzornik Louis Stavanje, re _ Frar.k Kokal, šepetalka Milka kal, mojster odra John Kokal, ® ^ var Tony Milavec. — Seja v, ern četrto sredo v mesecu v :Sl°ve^Srj1er Društvenem Domu na 20713 Re Ave., Euclid, O. SLOVENSKA FOLKLORNA SKUPINA KRES podpredsednik Jure ®vaj®er’, , Jgaj' predsednica Metka Bizjak, b ničarka Barbara Cerar, tajnica ^ ka Ovsenik, 7505 Cornelia A v „. jg) Cleveland 3, O., tel.: UT odborniki: Metod Ilc, Marija ,3 tik, Breda Osenar. — Redna se vrši vsak prvi torek v tne^_