Številka 228 Trst v soboto 19. avgusta 1905 Tečaj /XX. m- I*hajk raiki iadl ob nedeliab in d razni k ih oo 5. on. ob ponedeljkih ob S. ari ziatra). Nusl^if it? vitke se urooajajo po S novć. (6 stotinki • BDomb tobararnan ▼ Trstu in okolici. Ljubijani, Gorici. '•Iti. Krmnm. Maribora. Celovcu. Idriji, £t- Petru, 8eitni. Nahrežini. Novemmentu iui. *fin»e Is aaroibe surejema uurmv« Usta , Edinost", milea .Itrvl* «*alattt it IS. — I radne nre so od 2. pop. 4* i. srećer. — Cene oriarom 16 sx na vrsto petit: poslanica, KmrtDirt. javne ranvaie m domaći oriam po pogodbi. TELEF9K ftev. 1157. Edinost Stasite psIttiČM«« društva „EdiMst" za Priaisrsks. V odinomti Je moč t SaroSnlna znaša ca vse leto 24 K. pol leta 12 K. 3 mesece «5 K. — Na-aaročbe brez do poslane naročnine se oprava ne ozira. Vsi dopisi nai se pošiljajo na uredništvo lista. Hefraakovasa piana se m sprejemajo in rokopisi se ne vrača i o. ^ Naročnino, oglase in reklamacije e pošiljati na opravo li«t». UKEDNIŠTVO: al. Glor*io Galattl 18. (Narodni dom.) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konaorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcijs lista „Sdinost" v Trstu, ulica Gioi^io Galatti it. t S. Poštn o-hranilni čni račun St. 6S2.A41. Vojna na skrajnem Vztoku. (Brzojavne vesti.) Spomenica maršala Ojame. LONDON 18. »Dii j Telegraph« po roča iz Tokija : Neka ep menina, ki je v nedelj ) dospela carju od maršala Oj&me in vseh njegovih generalov, pravi, da japonske čete silno željno čakajo, da b. zncg'e vo d t cdluČilni udarec preti Bovrsžniku. Spo menca fcergČno zthteva ostrejih mirovnih pogode b. Novi zborni poveljniki. PETROGRAD 18. Generala M šSenko in Rennenkampf bosta imenovana zborn mi povelju, konca. Mirovna pogajanja. PORTSMOUTH 18. (Reuterjev biro.) Uradno se poroča, da ui na včerajšnji pred-poluianeki seji dešio do sporazuma o člena IX. glede vojne odškodnine, ki naj bi jo Rusija plačala Japonski. Po debati, ki je trajala vsa predpoludne, je bila nadaljna razprava č eca začasno odgodjena. Nato se je pr Čela debata o X. členu, ki govori o izročitvi internirana ruskih vojnih ladjah. PORTSMOUTH 18 Uradno se objavlja: Na včerajšnji seji mirovne konferenci -e je vršila razprava o X. in XI. členu. Ker so glede prvega Člena pooblaščenci b li različnega mnenje, se je (oivetovanje od o-žilo na pozneji č»e. Tako niso pooblešJenci soglašali tu li glede XI. člena, vs ed čs^ar bo lvidtl , da ni m iai priti do sporazumljenja. Posvetovanje se je izvrš o ob 6. in pol ari zvečer ter se odložilo na dace* ziirraj. Optimizem angfežkih listov. LONDON 18. AngUžki list, sa d »de jajo 83 vedno, da Be pocb'asJetc' zedinijo glede sklepa miru. D ps iz »Daily Tele-graphs« poroča iz Portsmoulln, da 89 je položaj nekoliko zbal šil. Lamsdorff hoće odstopiti ? PARIZ 18. »Eeho da Pariš« poreči iz Petre grada: K k r »> z ;gnt >vlja, hoče m-nister vn&nj.h stvari grtf Lamsdoiif podati svojo ostavko. Ta sklep ;e baje v zvezi z vprašanjem o miru. Ker je gr< f Lamadorff zat), da se sklene m;r, Be iz tega sklepa, da so ae nanse glede sklepa miru poslabšale. PARIZ 18. »Ecbo de Pariš« poroča iz Petrcgrada, da je minister voaDjih stvari gref Lamsdmtl podal cirju demisijo, ker nima m sija Wuteja, ki jo je on zagovarjal, zaželjenega vepeha in ter Be je mirovna konferenca v obče ponesrečila. C.r si je pr -držal odločitev. PODLISTEK. 270 Seja rutkih pooblaščencev. j Tudi v drugih me§t h scJ se povodom PORTSMOUTH 18. Vsi ruski poobla• rojstaeg« dne cssarje/ega vršile elovesne šSenci in odpjslatci na mirovni koLf^recci služb« b žje. so se včeraj opolunoči zbiai pri Witteju. To Cesarjer rojstni dan na Nemškem, je bla prva seja, cdsar je pričela konfe- \VILHELMSHOHE 18. Povodom rojst- renca, katere so s j u ieležili vsi zastopniki nega dne cesarja Frana Josipa I. je bil Rusije. Ker je zači s3o posvetovanje o m - danes ob 1. uri popoludne pri nemškem rovnih pogojih v bitstvu dovršeno, je najbtž 03Barju in cisirici svečan cbed, na katerem bilo o tem srfctavl>ao perooro ter odposlano je 0*sir v toplih besedah napil avstrijskemu v Peterbcf. Govori se, da se delegatje v cesarju kakor svojemu prijatelju in za- svoj h nazorih ne strinjajo. Nekateri eo za to, vezniku da se cd*topi otok Sihalin, dragi so za pla-čanje vojne odškednine, za slučaj, da se ponudi kompenzacija. N.hči pa ne žali, da Rus j« odjenja v obeh točkah. E dina podlaga za p«sim'z€ra, ki vlada tuksj, je dejstvo, da Be včeraj ni storilo tobenega koraka dalje- v prilog miru. E en pooblaščencev je izjavil, da eo Japonci umaknili člen X., ki se nanaša na internirane vojne ladije, ker sta obe stranki smatrali to primerno, z ozi-rom na dejstvo, ker je še razpravljati o pre-pornih glavnih točkah konference. PARIZ 18. Dopisnik »Matinc« poroča iz P^rtemoutha : V zadnjem hipu sem zvedel, da ako \Vitte ne d bi v 24 urah pooblastila iz Petrograda da zamore nadaljevati mirovna pogajanja, je prelom pogajanj gotov. Druga brzojavka W.tte, da so nadaljna zaman. pravi, da smatra mirovna pogajanja Dogodki v Rusiji. Govorice o odstopu Buligina. BEROLIN 18. Iz Petrograda poročajo »Berliner Tageblattu«: M'nister Bal:gin meni, da b > njegova naloga dovršena, ko se priobči načrt ljud*kjga «a* topite«. Njegov naslednik utegne posta i Trepovf ki je izja-vil, da je pripravljen pravzeti to mesto. — Poslopje nove državne dume. PE TROGR 18. Ker bo razstava zgodovinskih siik trajala v tavriški palači do 14. oktobra, se sklepa, da ne b3 dižavna duma zborovala v tej palač*, rntrvc^. v veliki palači v Gačin*. Brzojavne vesti. Cesarjev rojstni 4an na DnnaJn. DUNAJ 18. Danes dopoludne sa je povodom cesarjevega rojstnega dne v cerkvi sv. Št fina višila e'ovfsaa tlužba božja, kateremu s j pris Bvovali min stri, predsednik gospodske zbornice, namestnik, župan in druge civilne in vojaška obUstnije. Diuga Blužba bcija Be je vršila v vetivni cerkvi. BEROLIN 18. Za 75. rojstni dan cesarja Frana Josipa je polk »Cesar Fran Josip« bogato okrasil svojo vojašaioo z avstrijskimi in pruskimi zastavami. Cesarjev rojstni dan v Jokohami. JOKOHAMA 18. Rojstni dan cesarjev se je na vojni ladiji »Eliaabeth« slovesno praznoval. Svečancsti so se udeležili tudi členi avetro*ograke kolonije. Cesar na Češkem. DUNAJ 18. »Korreep. Wilhelm« poroča, da pride cesar dne 2. septembra popo* ludne v Stekno. Dne 3. bo cesar v viški cerkvi pri službi božji ter obišče papoludne Pieek. Dne 4., 5., 6. in 7. septembra se bodo vršile vojaške vaje. Dne 8. bo cssar v malteški uamostanski cerkvi v Strakonicu pri maši, obišSe potem tamošnjo tovarno za fese ter napravi izlet v \Vinterberg. Dne 8. obišče vladar Š^odove rudnike v f.zn u, nakar Be vrne zopet na Dunaj. f Dr. Bareuther. DUNAJ 18 Vaenemški dižavni poslanec dr. Bareuther je včeraj v Freiburgu umrl. (Po»l. Bareuther, Schonerjanec, je zastopal v zbornici poslancev mesto Hab, trdnjavo pangerman zrna. B val je pa na Dunaju, kjer je bil odvetnik. Nekoliko časa je bil tudi občinski z stopnik. Ol leta 1871. do 1890. je zatt^pal v č.šiem deželnem zboru mesto Asch. Od vsaki priliki je očitno kazal svoje pangermmske tendence ter bil velik obež.-vatelj Bi-marcka. Op. ured.) Baron Schorlemer Lfeser. [ BEROLIN 18. — Baron Schorlemer-L'eaer, sin znanega parlamentarca centruma, je imenovan všm pred e Inikom renske pokrajine. To je dokaz za izredni vpliv cen-tiuma. Bivša cesarica £rgenija. LONDON 18. Stanje bivša fraaeczke cesar c 3 Evgenije je opasno. Potres. FOGGIA 18. Danes ob 5. uri 6 m. z utraj se je tukaj čut 1 > močan potres, ki je trajal devet sekund. Prokletstvo. CgodoTlaeki roman ArfuU i«so«. — Nadaljeval in dovriil X. B. Tomlć. P reve! M. O—O. — Motite se, goipo la, je odgovoril Lučenae. Vaše tajne mi ni izdal možki ali kak plemič, ampak ženska glava je bila, ki me je dcvedla semkaj. — Ženska da ti je zdala vee to, ženska da je imela kljuS dj moj« hiše ? je vprašal Ahacij. Kako je zasledila naŠD tajn>, kdo jej je dal ključe moje hiša ? — Jaz t*ga vsega ne vem, gospod Prc-dan c, ali vidiš, da sem tu in da vem za vte vaše namere. Ne dvomim nikakor, da mora biti pri tem tudi možki. Ker, ako bi vi vede, i, kaka je ta ženska, gotovo bi priznavali kakor jas, da oaa vsega tega ni izvlekla iz svojega mozga. — To mislim tudi jaz, j« rekel Ahacij in temu se mora priti na sled. Jaz ae bom miroval dokler ae razkrijem malopridneža, ki ym g-ave ms veeb postavil v sevsrnoar. Med tem, ko je Ahacij jezno -goToril t« besede, stal je njegDv sin dalje kakor zakopan v zemljo. Obraz mu je pobledel, ustnici poai-veli in di ji < g nj cbupa je gorel v njegovih očeh ; groza ga je prijemala po vsem životu. Saj on je vedel, kdo je nehote po&tal izdajica vse zarote ; vedel je, kdo je dal tajne ključe očetove hiše oni kači, ki se je hlinila kakor njegova ljubimka ter ga mamila in očaravala. On ?am je b:l ta malopridnež. On je v omami vinski in v besni pohotnosti izdal vse oni grešnici in jej dal prilik^, da upropasti nje^a samega, očeta mu in vse plemenitaše. Skozi srce niegovo se je potiskalo sto nožev ; uverjen je bil, da za takov greh ni odpušSenja. In navstala je v njem grozna borba, ali naj bi odkril svoj greh, ali naj bi ga potajil. Slednjič m je odločil, stop i pred očeta in spregovoril povešene glave: — Ne muči se, oče, ne išči krivca daleč, ne dolži morda nedolžnega človeka. Nočem ds bi se krivica pisala na ra!un ne-krivega. Jaz vem, kaj ja aa stvar. — Izdajica nisem, niti ne morem biti. Ne morem upropastiti sebe, svojega očeta in tol ko odličnih oseb, in neumno bi bilo to, greh do Boga. In vendar sem jaz kriv vsemu zlu in tn se izpovedujem skeeiao pred vami vsemi. Hinavstvo ženske mm je primamilo k sebi, očarala na« ja a lepoto svojo, opojila z žarkim ljubavnim napitkom, in kakor omaml]eu sem klonil pred njo, ko me je kača jela vešče izpraševati, izdal sam jej v stanju nezavesti, da se bo tu posveto va'o plemstvo o v&žni stvari, da, dal Eem jej ključ, da me more obiskati. Proklet naj bo oni trenotek, ki me je ravel v mrežo ženske, ki re prodaja. Sla je k banu, ki je bila znana žnjim že od poprej. Ona je bila, ki mu je iz lala tajno, ki ga je dovedla semkaj, da nas zaloti vseh in zgrabi z oboroženo silo. Sedaj veite, kdo je kriv, sedaj sodite mene, ali sodit« tudi njo, Lukrecijo, sestro zdravnika Civagnolijs. Jaz nisem zločinec, tli Človek l&hkoumen sem, ki ne zaslužuje UBmilj«nja. Zamolkel šepst je šal po dvorani. Vseh oč 83 b i« uprt« v mladega Prodaniča in na maogokateri ustnici se je oglasila klet.av. A oče, s romašni oče Ahacij, umikal se je pred svojim sinom, kakor da beži pred kngo. Siromak je pritiskal peati k srca svojemu, aa obrazu pa se mu je pojavila strašna jeza in neizmerna žalcs*. — Moj sin: moj sin, je zaklical bolno, kakor da ga j« pičila kača, on, on j« torej vzrok izdajstvu. Njegovo paželjenje, njegova omama, malo da ni vrgla naa vseh v neizogibno pogubo ; in da ni za nas srečno naključje pridružilo bana Ladislava našemu Nadvojvoda Karol Fran Josip. BEROLIN 18. »Mililiir-W chenblatt« poroča, da je bil nadvojvoda Karol Fran Josip uvršSen jI la eu te* v 2. vtB ftdjBki hu-zersii polk 11. Francoski spomini na leto 1S70/71. BEROLIN 18 »Beri. Tageblatt« pc-roča iz Straseburga : V Mars la-Touru ee je včeraj vršila navadna ob'etnica (v spamin na b'tko pri omenjenem mestu) Sanator Parsein je o tej priliki naglašal v svojem g ivoru : Tem več let mine, tem manje pozabimo. Mi n« moremo in nočemo pozabiti. Novi ruski rezident v Četi nju. CETINJE 18. Novi ruski resident Maksimov je včeraj v sloveani avdijenei izročil knezu Nikolaju svoje poverilno pismo. Ob tej priliki so bili izmeojeni prisrčni nagovori. Francozki kongregacijonfstl na Ogrskem. DUNAJ 18 »Zeit« poroča iz Budimpešta: Več f ancoskih kongregacij hoče nakupiti na Ogrskem nepremičnin, na katerih bi ustaoovili svoje industrij al ne zavode, ki bi bili up sani ped imeni nekaterih cgrskih plemeuitaŠev. Maročansko vprašanje. PARIZ 18. »Esho da Pariš« poroča iz Tangerja : Nenoški diplomatiČni upravitelj v Tangerju dementra vest, da so bila dela v trdnjavah Larsche in Saida od sultana izročena nemškim industrijalcem. Diplomat čoi upravitelj dostavlja, da delujeta Bedaj zafetipn ka Nemčije in Franeozke popolnoma sog'asno na pripravah za bodočo maročansko konferenco. S spodnje Štajarske. Brežke*) narodne in politične razmere. (Dopis). Veselje in žalost me navdajata hkratu, kedar prem šljujem narodne in politične razmere v Br«ž cal), v t'm najjužnejšem nemškem otoku fclovenakega Š.ajera. Veseli me, da Slovenci v tem mesteou ob Savi in v vsem brežkem okraju napredujejo, da so si ustanovili tako Čvrsto posojilnico z »Narodnim domom« vred in da imajo čvrstih narodnih druš'.e«", med katerimi zavzema zdaj »Sokol« najocl čnejšs mesto. Veseli me, ko gledam, kako ondotni maloštevilni izobraženi S oveoci koneekvetno toliko Žrtvujejo, da ohranjajo svoje pozicije, da razš rjajo n a-rodno zavest, da s pogostnimi zabavam:, ki ee odlikujejo vaikdar po Bvoji eleganci, pripravljajo prijetnih ur dobremu *) „Brežiški", kakor se večkrat rabi, ni pra- vilno. I**8- krogu, vsi bi bili v ta hip na potu pad sekiro krvnika. Izgini iz-pred mojih oči, ne-vredafž našega plemena, suženj svoje pc-hotnosti in strasti, ti nisi vreden, da noaiš me?, da ga dvigaš za domovino S7ojc. Je-li tvoj greh mnogo manji od izdajstva, ko ti more navadna grešnica i.rmamljati najBveteje ta;ns ? Pojdi iz-prid mojih oči, da te ne gledam, da te ne vidijo oči tega slavnega zbora ! Ti niBi vreden njihovega pogleda. M!adi Prodan'<5 je gledal uničen pred-se, bilo mu je, kakor da ga očetove besede vlečno v črni grob, ali Bledojič se je obrnil in rekel: — Hvala ti, oče, prav si govoril. To sem tudi zaslužil. Vzeti hočem na se križ, iskati muke in nevarnosti, da Be spokorim za težki greh proti tebi, proti djmovini svoji. Rekši to je izišel mladi Prodanfd povešene glave iz dvorane. Glava mu je omahovala kakor da mu sto pošasti igra po njegovih možganih ; grlo mu se je stiskalo, kakor da s« ima sedaj zadušiti, a živci s; se mu stresali od hud« toli. Hitel j« v svojo sobo, da se vrže na posteljo in da vesj za nekoliko trenotkov ukroti vročino, ki mu je plsmtela po vsem životu. Ćim pa je etopil v sobo, je nekaj zašumelo v temi in ženski glas j« vprašal: Si-li ti, ban?! (Pride Se.) eeljaku v okolic", sosednji gospodi slovenski na Kranjskem in bliinji inteligenci na Hrvatskem, katera poslednja kaj rada sahaja med gostoljubne in ijubeznjive brežke domoljube, med mole, ki cenijo čisti patrijotizem slovenski nad vse. Nasprotno pa mi to veeelje grsni, ako premiiljnjem, da maloštevilno brežko slovensko inteligenco vse to le preveč stane, in da dobivajo za to nehvaleiaoet od domačih nerazsodnih meščanov, od nekaterih nevednih in nezavednih kmetov in cd zas'epljene vlade. Ako kdo zaslužuje, da je vieoko spoštovan s čirom na njegovo plemenito čut« stvo, glede ne njegovo nesebično delovanje, zaslužuje to peščica brežkih rodoljubov. L) kopica jih js, pa koliko ao že storili' Na prstih obeh rok jih lahko sešteješ, pa glej, kako ti leto ca letom, dan ca dnevom delajo, ustvarjajo, poučujejo! Ali zabiti nemški purgar v svoji neumni nadutosti in videč, da vlada !ii še na strani slovenske večine, gleda srpo na vse to plemenito delo Slovencev in šs meče poslednjim, če more, polena pod noge! Mari ni to grda nagajivrst, da so si z izposojenim denarjem napravili »Deutsches Heim«, ko so vendar imeli vee polno nemških gostiln?! Ali ni grdo, da pri občinskih volitvah ne volijo v občinski zastop vsaj nekaj vrlih Slovencev ? Ali ni grdo, da so celo v okrajni zastop s pomočjo nezakonit h sredstev (primeri slnčaj, ko je upravno sodišče Slovencem pritrdilo, eoako kakor v Ptuju) prišli z enim glasom večine?! B.ežki okraj ima med 14.000 Slovencev — da ali ne — 40 pravih Nemcev ! In vendar sta prva dva politična zastopa valed krivičnega volilnega reda eedaj v nemških rokah. Zikaj to? Nemški meščani (sieer tudi zelo majhni po številu in izoforaženoeti) dobro vido, da imajo v vladi caslombc. Zato nastopajo kruto in provokatorično. Vlada aama krepča nemški živel j ; pošilja pridno in doeledao nemške koaeeptne uradnike na glavEratvs, nemške adjuakte na eo-d šče itd. Brežice so ob hrvatsko kranjski meji. Narod ns obeh straneh Save je čisto slovenski in v mestu je ree nemških otrok komaj ena petina. In vendar nimajo Brez ce slovenske šole, marveč eno utrakviatičao in eno nemško. Dvojezična učilnice, ki jo vodi nemškutarski nadučitelj, je bolj nemška nego elovenika. Nemška šola bi pa bila prašna, ako ne bi nat!ačili vanjo slovenskih otrok (in As hrvstskih) is okolice, s Kranjskega in Hrvntekega. Nemško učiteljstvo ts Si!« se e a m o hvali, da ima 90% otrok e I o-vanske narodnosti. Je li možno, da se slovanski otrok v nemški šoli primerno vzgojuje in res vspešno uči ? ! Vsi pedagogi vseh časov nsm pritrde, d n — ne!! Psč pa se le kvarijo m ralno, ker ae c odtuja-njem lastai narodnosti ne Azgejej) — enačaji!! Slovenski domeljnbi v Brežicah, ki ee jim le čudimr, da ne obnemorejo ob tolikem naporu, popravljajo sicer škodo, ki jo delajo narodu nemški učitelji, nemški uradniki in nemški meščani; toda vsemu tudi oni ne morejo biti kes. V tolažbo in ve^odbujo naj Mirovna konferenca. Is Portamoutha javljajo, da predlože Ja-poaci čim prej minimum evojih pogojev v definitivni obliki. Mikado je poalal baronu Komuri dolg odgovor glede členov, o katerih Kusi niso hoteli raspravljati. Ni pa verjetno, da bi Komura predlož 1 ultimatum, ne da bi prej cahteval novih navodil iz Tokija. Od obeh strani ee pokazuje mnogo pesimizme. Pooblaščenci ee pripravljajo ca odhod. VVitte je odklonil neko kosilo, ki eo je hoteli prirediti prihodnjo sredo njemu na čiet, izjavivši, da onega dne ne bo več v Portunouthu. Is Tokija javljajo : Li«t »Asski« obžaluje, da je Japonska pozabila sahtsvsti, da bi bile vee sibirske rake odpits svetovni plovbi ter da bi v vsej Sibir ji bila proglašena odprta vrata. Angleška in ameriška trgovinn bi mnogo pridobiln e tem. Dopisnik pariškega »Matina« v Ports-mouthu je podsl nastopno sliko o razpoloženju nn konferenci : N č ni bolj spremenljivo, nego podetki, ki jih dobivamo o tej konferenci. Poročilo, ki je cjutraj veljalo kakor caneeljivo, je popoludne prenehalo biti tako. Mnenje, o katerem se je zdelo, da bo ob 4. uri na trdni podlagi, je zvečer le še hipoteca. Utisi, nazori, čut%tva se popolnoma spreminjajo v česu nekoliko ur, tudi če g)Voriš a najizkušenejimi osebami. Včeraj so rekli Rusi: »Imamo najbolje nade«, danes pravijo : »Vee je šlo po vodic. Včeraj so Jsponci prisezali, da odpotujejo v par dneh, danes ee jih eliši govoriti, da gre vse po volji. Obe stranki raztresajo take govorice, ker bi hotel eden drucega speljati na led. Vee, kar ee sliši, treba je v s prejemati s nezaupnoetjo. Isti dopisnik peroča, da je Witte izvršil veliko delo. Amerikanci, ki to bili pred prihodom ruskih pooblaščencev celo protiruskega mišljenja, so večinoma spremenili evoje nazore. Amerikanski listi so sedaj skoro vai Rusom prijazni. W i t t e je snal pridobiti z a ~ e e javno mnenje in novinarstvo. Temu nasproti so pa Japonci mnogo iegubili na terenu. Ves svet hvali Wittejeve odlične lastnosti. * * Zadnje vesti is Amsrike in Ruuje po-množujejo utis, da vsa pogajanja ostanejo bresvspešas. laiaati včerajšnja poročila is Pe-trograda napravljajo ut's, da tam nikdo več — ni nn dvoru, ni »reakeijoaarei«, ni liberalci — ne veiujejo ▼ sklep miru, ker eo prepričani, da tega, kar zahtevajo Japonci, f'a sklenejo mir, Rusija jednoetavno ae more dovoliti. Kak« živijo poofelaidenci. Ruski pooblaščenec — poroča dopisnik »Rsuterjevega biro« — vsprejema v svojem hotelu neprenehoma poročevalce, kjer počiva na divani t3r kadi cigarete. Baron Komura je pa skoraj vedno v evojih sobah, is-vcemši, ako < beduje v javni <. bsdnici. Ta-kshira, ki ni prav sdra?, je ekoraj vedno ekupaj s baronom. Baron Rosen je ekorsj vsak čas v ksvarni sli na bslkonu hotela, kjer Siti novine. Witte je e č'eni evojega sprsmstva celo prijasen. Novoimenovani členi gospodske zbornice. V gojpodsko zbornico je poklicala vlada 32 novih dosmrtnih členov, ki so : 1. Redni profesor na vssučilišču v Pragi dvorni svetn k dr. Albin Bref; 2. istrski deželni poslanec dr. Matej Campitelli ; 3. grško-ktt^liški škof v Prano vs u Konstantin Czechovicc , 4. komornik, velepi ssstnik grtf Ciern'n pl. Hudenigg ; 5. ravnatelj za po vedeževanje obrti v trgovinskem ministarstvu, seke jski načelnik Viljem Exner ; 6. viši kurator prve avstrij-ake hranilnice na Dunaju Vaclav Faber ; 7, redni profesor češkega vseučilišča v Pragi, dvorni svetnik dr. Ivan Gebcuer; 8. tajni svetnik, bivši minister Hugon baron Glans ; 9. superintendent moravsko š!ecijske super-intendature A. C. državni poslanec dr. Teodor2 Haaee ; 10. infuliraai opat premoastrateu-ekega samostana Tepl, dr. Gilbert Ivan Hel-mer ; 11. predsednik upravnega sveta »Tržaškega tehniškega savoda«, Jurij vitez Hut-terott ; 12. tajni sv«taik, sskcijski nsčelnik, voditelj pravosodnega m nisteretva dr. Fran Klein; 13. lastnik tovarne Fran Kfižik ; 14. redni profesor na dunajskem vseučilišču dr. Viktor pl. Lan g ; 15. knez veliki prior suverennega malteškega viteškega reda ta'lli Henrik princ Lichtenstein ; 16. redni profesor ns graškem vseučilišču, dvorni svetnik dr. Arnold vites Luschn pl. Ebangreuth; 17. infulirani deželni prelat, general in veliki prior križarakega viteškega reda z rudečo cvecdo pri 'ev. Frančišku v Pragi, Marat; 18. komornik, člen deželnega kulturnega cveta ca Tirolsko, sekcija Trent, veliki po eestnik Fran baron MjII ; 19. profesor na umetniški akademiji v Pragi, akademični kipar Josip Myslbsk ; 20. predsednik trgovinske in obrtne zbornice v L berci, tovarnar Alojsij Neumsnn; 21. tajni svetnik in komornik, velepoeeetnik Ervin grof Nostic-Rien:ck ; 22. tajni svetnik, bivši poslanik Marij baron Pesrtti pl. Friedburg ; 23. tajni svetnik, bi\ š minister Alojzij baron Spens-Boden ; 24* deželni poslane c, veleposestnik Stanislaj gref Stidnicki; 25. knec veliki mojster suverennega malteškega viteškega reda Galeasso grof Thun in Hohenstein; 26. redni profesor na dunajskem vseučilišču, dvorni svetnik dr. Toldt; 27. redni profesor na nemškem vseuč 1 šču v Pragi, dvorni svetnik dr. Josip Ulbrich ; 28. tsjni svetnik, bivši mi-nistsr, veleposestnik Josip grof Walđstein-Wsrtenberg ; 29. prvi predsednik deželnega kulturnega eveta sa Tirolsko, veleposestnik Alojsij baron Widmsnn pl. Stachelfald-Ulmburg ; 30. redni profesor na dunajskem vssučilišču dvorni svetnik dr. Julij VViesner ; 31. tajni svetnik, bivši minister, Henrik vitt z Wittek ; 32. tajni svetnik, drž. in deželni poslanec, veleposestnik Anton grof \Votzioki. Kakor razvidno iz tega seznama, sta med 32 novimi členi gospodske zbornice le 2 z našega juga in — noben Slovan! Zopet nov dokaz, kako avstrijske vlade — pa tudi če se imenujejo Gautscheve — demonstrativno bagatelizujejo naš jug v obče, a še posebej nas Jugoslovane, nas, ogromno več no na tem jugu države. Le 2 med 32 in med tema dvema noben Slovan!! Tako preziranje bi bilo naravnost provokatorično, tudi če bi bila imenovane* naj vredneja moža. Ali Campitel i ! To imenovanje napravlja na nas utis, kakor da je hotela vlada zbornico »velike še v« degradirati. Poleg seznama ime-novancev nam je ministarstvo doposlalo tudi biografije istih. Te naj bi menda nekako opravičile imenovanje dotičnika. Mi veaj emo vedno menili dosedaj, da je imenovanje v gespodsko sbornico v priznanje poeebnih caslug za državo, oziroma nje prebivalce, bodi že na znanstvenem, bodi na goepodsrskem, bodi ns polju javnega dobro-tvoratva. Ali Campitelli !! Za božjo voljo! Kje je imel glavo in razsodnost, oni, ki ;e centralni vladi sugeriral misel z* to i meno vanje?! Niti vlada ne ve povedati druzega, nego da je bil ekoci 20 let župan slavnega mesta — Rovinj, da je bil od leta 1889 do lani deželni glavar istrski in da se je bil v letu 1882 neiel čudak, ki je tega — Čudaka pradlegsl- v odlikovanje Fran Josipovim redom, a leta 1898 s komturnim križem t3ga rada ! ! To je vse! Niti enega čina pa ne vedo Črtice povedati is javnega delovanja tsga moža, ki bi pomanjal kako resnično snslugo za državo. Kakih saslug in v katere namene si je mogel Csmpitelli nabrati saslug kakor Župan v R 3 vi nju, tega ne t-eba praviti njemu, ki posna Rovinj in njega prebivalstvo. Delovanje njegovo knkor deželnega glavarja, oziroma predsednika deželnega zbora pa izkazuje le eno ssmo in jedino zaslugo, ki je bila ta, daje skrbel ca veselost in zabavo gg. poslancev. Bil je to, kar je »komična — starka« na gledališč-nem odru. Fakta je, da ga niti njegovi somišljeniki niso smatrali reBnim. Če sploh hočemo govoriti o kakih zaslugah tega novega člena goepodeke zbornice, moramo reči, da si je Stekel zaslug za irredentistično Idejo s tem, da je bil slepo orodje in poslušen ekse-kutivni organ njim, ki so nositelji te ideje in ki s vsemi sredstvi, ki jih dajata p. li iČm nadvlad e in vodstvo deželne uprave, tišče brutalno ob tla večino prebivalstva v deželi in i zlasti tistega večnega trpina in mučenika — seljaka istrskega ! Imenitna prid. bitev pa je mož vendarle aa avstrijsko sbornico »velikaševe. Ni se namreč bati, da bi z dolgimi govori zavlačeval n zprave, kajti nemški ne ena nič manje, nego kitajski !! Takih »zaslužnih« mož je mogla vlada najti ca vsakim oglom v vBakem slovenskem ali hrvatskem trgu. Jugoslovanom države ne preostaja dražega, nego da to imenovanje vsprejmejo kakor nov znak, da so Italijani v tej deželi favoritje slavcih c. kr. avstrijskih vlad, Ju-goslovaai pa — materija, is katsre se izt> skujejo davki in vojaki. Gg. državnim poslancem pa priporočamo nujno c. kr. vlado v — nadaljnje podpiranje! Dogo J ki na Ogrskem. Budimpeštanski list »Uc Ujeag« prinaša ca madjarske šoviniste usodno vest. Pripove duje namrač, da je Albert Rottschild izjavil naspreti nekemu visokemu ogrskemu dostojanstveniku, da je na Ogrskem finančna katastrofa neizogibna, ako ne bo kriza rešena tekom meseca septembra. Drobne politične vesti. — Dementi o Pejačevićevi ostavki. Zagrebške uradne »Narod ae Novine« in poluradca »Agramer Zeitung« demontirajo vest peštanskih listov o ostavki bana Pejačevida. — Razločitev skandinavske unije. Londonski »Daily Telegraph« poroča iz Kodanja: V dobro obveščenih krogih fo mnenja, da pričnejo dne 21. t. m. pogajanja med Švedsko in Norvežko glede razlo-čitve unije. Makedonsko vprašanje. le S. fije poročajo, da ob.šče knez Ferdinand v tem mesecu angležkega kralja v Marijinih varih ter da se potem poda v Pariš, da oficijelno obišče predsednika L.ubeta, kar je že davno nameravano. Obema posetoma se v Bolgariji pripisuje veliko važnost, ker so prepričani, da veljajo v prvi vrati makedonskemu vprašanju. Gališki deželni zbor. Iz Lvova javljajo, da bo gališki deželni odbor sklican med 18. in 20. oktobrom. FML Marijanu Varešaainu vojaškemu in domobranskemu poveljniku v Zadru je bila podeljena Čast tajnega svetovalca. General N y i r i, bivši ogrski minister za deželno brambo, je glasom poročila iz Budimpešte, prestavljen nazaj v aktivno elužbo, vsled česar odleži svoj prs anski mandat. Domače vesti. *j~ Ivan Macak. Iz Gradca smo prejeli tužno vest, da je tamkaj dne 17. avgusta zjutraj ob 10. uri umrl nagloma g. J a n M a c i k c. kr. višji nadzornik zemljemerskih uialov v. pokoju. Pokojnik je bil rodom Čeh. Služboval je pa nad 20 let na Kranjskem in v Trstu ter bil vsem znan in od vsakogar spoštovan kakor vettan 'uradnik, veren prijatelj, zna-Čajen narodnjak in skozi in skozi plemenit človek. Pokojnik je b.l svak pokojnemu opernemu pevcu Josipu Nolliju in je živel v piUrčnih odnošajih z vso znano in odlično rodbino Nollijev v Ljubljani, a vzgojil je sebi in sam sina, ki je vieden svojfga očeta. Takih mož, kakorfen ja b i blagi pok(j-nik imamo le malo. Z t > naa je njegova izguba tem britkeje zadela. Naše odkritosrčno scžalje gospodu sinu J.tnku. Tebi pa, blagi mož, plemeniti sin bratskega nam naroda češkega, večni mir in lahka Ti bodi slovenska zemlja, ki si jo iskreno ljubil kakor svojo drugo domovino ! Umrl je včeraj gosp. Martin M are po dolgi in mučni bo'.ezni. Pokojnik je bil znan goBtitničai in vsikdar zveit narodnjak. Pogreb bo danes ob 5. uri pop. iz tukajšnje mestne boleišn ce na pokopališča k sv. Aa . P. v m.! Za sestanek radikalnega dijaštva v Trstu. Vnovič se obračamo do spcstovaiih rodbin s prošnjo, da bi po možnosti dale »a razpolago sob oziroma postelj, da priskrbimo mlade goste s prenoč Š5i. Ker bo na abodu zastopano tudi hrvatsko, srbsko in č.-ško dijaštvo, bodi ta prošnja Jadreairana tudi na častite hrvatBke, srbske in češke rodbine. Prijave je pošiljati gospodu dr.u Otokarju Rjbaru. Spremembe v tržaško koperski škofiji. Župn mi upravitelji so bili imenoveni gg. : Ivan Svel 6, kapelan na Staradi v Vodicah ; Matija Kurel <5, kapelan v Buzetu v Draguću ; Fran Perš 6, župeupravitelj v Vodicah na Vrhu. Za kapelane so imenovani gg. : Dragotin Lampeit je od ssl iz Brezovice na Starado, Anton Budin od sv. Jakoba v Trstu v Hruš cj, Anton HreŠčak iz Hrušice v Dolino, Aleksander Martelanc iz Doline k bv. Jakobu v Trst, JoBip Mil i č: <5 iz Draguda v Kastav, Ladislav Jonkov;'11 Piccolo« tudi v včerajšnjem evojem izdanju. Poroča namreč, da si v Kostanjevici na Krasu Slovenci ubili nekega enolet nega dobrovoljca-Tržačana edino zato, ker se je izrezil »in termini al«juanto mordaci« radi razobešene »raste trikolore«. V prvo bodi konstatirano, da izhaja iz vesti v »Piccolu« same, da je dotiČnik na slovenskih teh žilil in izzival slovensko narodnost. Potem pa bodi zabeleženo, da so pr.gle včeraj v našs uredništvo osebe, ki so — kakor so rekle — na podlagi iaform cij, dobljenih od ljudtj iz Kostanjev>s dogodek opisale tako-le: Dotični z ni nikak enoletni dobrovoljcc, ampak neki znsni tržaški rszgrsjsč, ki je tudi to pot izzivsl, žalil in trgal mladeničem šopke. Končno je tsm potrpežljivost pošla in so mu jih nekoliko naložili po zaslugi. Tako se glesi naža verzija. Mi noSemo trdili n čeaar, ker treba čakati na nadaljn a poročila. Vsakdo pa nam pritrdi, da je »Piccolovo« poročilo neverjetno, ako uvažuje to-le : Tržaški list pripoveduje, da je bila v Kostanjevici družba dobrovol.cev z jednim častnikom na čelu. Prosimo posebno vas, ki ste bili kedaj vojaki in imate nekoliko ideje o vojaških predpisih in dolžnosti vojska v kritičnih trenotkih, povejte nam : se vam-li zdi verjetno, da bi mogli civilisti vojaka teptati z nogami do smrti (kakor pripoveduje »Piccolo«) v pričo cele družbe oboroženih vojakov in cslo enega Častnika !! Politične oblasti in občinske telit Te. Na spodnjem Stajsrskem sta se dogodila dva s u čaj a, ki jih smemo imenovati tipična, zbog česar casiužujeta, da se tu malce pobavimo žnjima. Na občinskih volitvsh v Teharjih j« bila svojedobno zmsgsls slovenska stranka vzlic vsemu priteka in vsem sredstvom iz arsenala politične nemorale, ki jih je rabila nsmšks stranka ob tihi in dobrohotni ezi-stenc: vlsde. Nočemo ugibsti, de-li je okolnost, da js smsgals slovenska stranke, bila odločilna za okrajno glavarstvo v Celju, ali f-kt je, » a je ta politična oblast občinska volitve v Teharjih razveljsvila z motivacijo, ds volilne priprave niso bile prirejene zakonito in pravilno. Še eklstrntneji slučaj se je dogodil v Vidmu na spodnjem Štajerskem. Volitve v Ili. razredu eo b ls dovršene s koloaalno zmago (prvikrat) slovenska narodna stranke. Začela se js volitev v II. razredu, v katerem js bilo tudi pričskovsti slovenske narodne zmage z vso gotovestjo. Ali čujte, kaj se e zgodilo ! Komaj je bilo oddanih neko-i ko glaeov, se je prikezal g. okrajni glavar ln je jednostavno zistiral volitev, opra-vičeveje to svojo odredbo s istimi vzroki, ki ao služili okrajnemu glavarstvu v razveljavljenje volitev v Ttharjih. namreč, da volilne priprave niso sestavljene. Bodimo tako — najivni in verujmo, da je bil ta navedeni vzrok jedini in resnični vzrok ratvelj a vijanja volitev v navedenih dveh s u taji h in da bi bile velitve razveljavljene oziroma zistirace tudi v slučaju, da bi ti a nemška stranka zmagala, oziroma imela gotovost do zmage ! Pa tudi če smo tako najivn', moramo izjaviti, da je tako p:stopa-n e p )lit.čn;h oblasti brezobzirno do koristi ljudstva in da ima nekaj neravno it nemoralnega na sebi. Saj ro vendar pol t;čne oblasti p k cane, k* 48frk, ss dec. 49.—. >*w-York. (Otvr. ». Kava Rio «« če dobave. Stalno, 5 do 10 st. nižje. Prodaja : 7000 vre . Hamburg. (Sk'e- 40-41 uavadna ranlu* 42—44 aavaci-i* dolu* . 45-4b Hamburg. (Sklep.) Sladkor za avgust 19 35 za september 19.05. za oktober 18 35 za nov.-raber 18—. za decemb. 18.10. Mirno. Vreme: lepo. Sladkor tuzemski Centrifugal 5 promn. ded K 74-— do 7"-*—, za maj-avgust K 73-— do 7i50 C ncassć in Melisitl promptno K 74--75, za juli-a\gust K 74— do 75-—. London. Sladkor is repe *urov 93/lrt Mlačno. P s ris. Rl za tekoči me«- 15 25 r* sept. 15 25, za sept.-december 15.40 zn nov.-febru var 15.50 (miruo.) — rseaic* •*■ te* • • m -sec 12.90, za sept. 22 65, za september dtceaaber 22 35 za nov. februvar 23 25 istal Moka za te koči mesec 29 80, za sept 29.83 «sept.-december 30.15, za i ov.-februvar 30.50 'stalaj). — KemSn . olje za tekoči m««'-" 43 s/4 za s 'pt. 43 l/* sa september-december 43.l/„ za januvar - april 19.— stalno^. Špirit za tekoči m«- c 4yl/». s'pt — za september - december 41.— f a januv -april 38 - stalno). — Sladkor anrov imo uov. 'J3--24.1/« (mirno) be) za tekoči meneč *263/4 za sept 26«. i. 1 oklober-januvar 27—, za januvar- »pril 27'/«. (mlačno) | rafinirai 63.--Vreme : bliža se dež. Najbolje 10.000 vinske stiskalnice in mastiluice se dobivajo pri Živio i dr.i, trgovinska ulica St. 2. hektolitrov vinskih sodov v vsaki velikosti od 5—70 hektolitrov prodaja po jako zmernih cenah tvrdka Al0X. Breyer i sinovi, Krlževac. poročila iat 18. &Tgasta - - Tržaška borza. Napoleoni E 19.10— 19.12—; angležks Ur* K-- do —.—, London kratek termin K 340 05 —240.20 Francija 'K 95 32'/, —96.40, Italija K 95.35—«5.40 italijanski bankovci K —v— —.—. Nemčija K 117 27—117.35, nemlki bankovci — •-- avstrijska ednotaa renta K 100 50 100 70 ognk kronska renta K 96 50 96 70, tta>'i*n - - ien< r —.— —.— Sredin e akcije E 667 25 — 169 25 državne Železnice E 672.50 — 674.50 M m 68 — 90.—, Llojdove a*c> . 740 -- 744. - Srečke: Tisa i\ 33175-^35 73, Kredit K 476 — do 483 — fiodenkredit x«80 K 302.— 310.— . P denkredit 1889 E 3o2 — 310.—. InrEks E 140 50 do 142. - Srbska —.— 2. url pop. včeraj danes Državni dc g v papiiju 101 25 101.20 „ „ srebru 101.2J 101.20 Avstrijska renta v zlatu 119.55 119.55 . „ kronah 4% 10.1.60 100.60 ▲vat. in vesti c> ska renta 31/."/, 92 90 92.9) Ogrska renta v zlatu 4*/, 115.75 115.75 „ „ w kronah 4•/, 96 65 96.65 „ „ 3 V« 87.50 87 40 Akcije nacijonalue banke 1631.— 1633.— Kreditne akcije 667.50 667.51 London, 10 Lstr. 2i0. - 239.95 100 državnih mark 117.20 117.22Vs 20 mark 23 44 23.44 20 frankov lv. 10 19.10 100 ital. lir 95.40 95.50 Cesarski cekini U.3G 11.30 Parižka In londonska oorza. ]JJ|Psriz. (Sklep.) — Francozka renU 99.62, italijanska renta 103.45, Španski ezterieur 91.47, akcije otomanske banke 596 —. Menjice na London 251.75. Paziš. (Sklep.) Avstrijske dxiav&e teletine —.— Lombardl —.— aaifleitaaa tutia renta 9132 arsar^ska zlata nntt 101-90, ogzaa* i',, z., m r-nt» 97 90, Lizdscbau* — — tuziks areC. e 131.50 panika bank* 14.40, italijnnsae tu«rd-joaaiitS akedjs —.—, akeiie iuo Tinto 16.93. Trina. Londoa. (Sklepi Eonsoijuu^ uoi^ 90.'/, Lombaidi 3 '/, siebio 273/4, ipanssa r«>nta 90.T/S lijanaZa ruta 104.1/,, trtni disaojfc, 2— menjUw • Lunaju 24.26 Trdn*. Prodajalnica ur Anton Bucker TRST - Barriera vecchia ig - TRST. Velik izbor žepnih, srebrnih in zlatih ur. Zidne ure. — Budilaice od gold. 150. -mm Prodaja tudi na obroke. Fotografični atelir pri Sv. Jakobu, ul. Gius. Caprin Sfeswsa5aa«5s5«s (prej ulica del Blvo) cocccoo izdeluje vsakovrstne fotografije in vse v to stroko spadajoče stvari. , Cene nizke - Hermangild Trocca Barriera vecchia št. 8 ima veliko zalogo mrtvaških predmetov za otroke in odrašČene. Venci od porcelana in biserov vezanih z medeno Žico, od umetnih cvetlic s tra-» ko vi in napisi. Me na porcelanastih ploščah za spomenike. Najnižje konkurenčne cene. -I0ii0"0ii0»i0ii0li0>l0li0 "O"**1 O -v wm~ Tovarna pohištva mwrn Aleksander £evi JVTtnzi ulica Tesa štv. 52. n (lastna hiša), f ZALOGA: Pinzzn R05RR.0 (Šolsko poslopje). Cene. da se ni bati nobene konkuronoe. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Una trovan oenlk brezplačno ln franko IO*iOiiOllOHOllOHOIlOiiOMO>tOi Danes: Ljudevit, škof; Zlatica. Jutri: Štefan, kralj ogr.; Krunosiav ; Zorka. — Temperatura: ob 2. uri popoludne 27-5°Celsiu9. —j Vreme: tu pa tam oblačno. Mizarska zadruga v Gorici (Solkan) tovarna pohištva m strojevnim obratom priporoča slavnemu občinstvo svojo ic zalogo pohištva prej ANTON ČERNIG0J ?ia dei Bettori ste?. 1 (Rosario) - v Trstu - M certre St. Petra t hiSi Marenzl NajTtftja tovarna pohištva primorsko dežele. PobiStro izdeluje me molidno, trpežno in Učno, in aieer samo ia lemu, posušenega t toTmrniđki euSilniei m temperaturo 60 stopinj. Vsaka konkurenca je izključena. 'Ol Album pohištva pollja se brezplaCno. v. Prodajo se tudi na mesečne obroke. f ftPIaJITU in ALEKSANDRI JI (ORJBNT). NlnfCI se zove tekočina ki je edini j9lflUI d 11 a preparat za pokončanje *te nie in družili hišnih živali. Škodljiva 111 ne zdravju niti predmetom Dobiva te v miro-dilniei uli^a Farneto št. 33. V. Allllikl v vse^ niest'h Primorske AtfiovllP" ® ^^ se sprejmejo za prodajanje neke popolnoma nove priprave za prižjrat. svalčiee. sniodke in pipe. To je v resnici neka jako pripravna priprava, koje se je v nekoliko tednih prodalo *:imo v Nem<-iji nad 1 miljon. Ssnio re?ni p' nudniki naj ae javijo pod . N. o." 4044 na Hndolf Kom* — Frankfurt a. Main (Nemčija). Spr MALA OZNANUA V novi prodajalmci jestvin in koloni jai Petra Peternel r ulici Gialia št. 76 V »dobiti T«akiiTr«tTi(i fnt^inf Kakor: karo. ri*, testenine 1 n»P4»lj«k^>, *i»-tk<»r. turtrno In belo moko. naravon masio. rrttćf. mih), «i}e prve po 36 nov«;. — Blaro vedno »veže. — Toiasoni Ulisse Trst sfikar-dekoratćr. Sprejema delo na de*eli Dekoracije Boh g papirjem. 311-knnie »oh in napiMir v slonih in na »»e najine. Ponarejen les in marmor. Barvanje pohištva, poICA Henrik Bon^tta ul. Carradori 13 i'VOgal lieppa) Specijaliteta navaitnih in nie-dicinalnib drog. barv. poko»'i, lakov, ftleik. ćnpićeT. navadnega in parfunirn-L'a mila, petroleja, ipirita (teste) za goreti. — Barvilo ra čišćenje ________ vma. - Nizke cene. Prodaja na debelo in drobno P I ITI A CA na stanovanje 'n l»rano j "JIVId oo obiskujočega dijaka v ul. Fontana. Naslov j>ove »Edinost«. Pf*ffcfta CA jeden motor v dobrem II UUd ou stanu, skoro nov, iz tovarne Launn Klement na 23/4 H. P. za samo K 600. — Za točnost funkcioniranja se jamči. Obrniti seje na naslov : Ivan Novak glavni zastopnik Laurin & Klement. Pazin. „Ne kliči vraga!" ^ je ravnokar izšla, ter se vdobiva j»o 50 st., po pošti 10 st. več pri spisatelju in založniku Jaki Stoka, Trst. ulica Giorgio Galatti 18. F.FertOt urar TRST - al. Poste nuove št. 9 ^ priporoča veliki izbor ur: Ornega. SchafThause. Longines. Tavanes itd. ^ i kakor tudi zlate, srebrne in kovinske >g\ j ure za gospe. Izbor ur u birmo. :/ Sprejema popravljanja po nizkih cenah. cccoooooooooooo Svoji k svojim! Podpisani priporoča sv^jo zaloeo oglja. drva. premoga in drugo razno kurjavo ter petrolej. Pošiljanje na dom. Josip Muha, ul. Cavai.a (uhod ulica Ca-vazzeni k 3). OZOOOOOOOOOOOOO Iv. Kopač svečar v Gorici priporoča priznano najboljše in najcenejše ♦ voščene aveče * Ceaik Mlačno in tranio. 6uerino JHarcon aliea Tivarnella Str. 3 Priporoča svojo zalogo ogija in drv, ki je vedno preskrbljena z najboljšim Kranjskim blagom. Prodaja na debelo in drobno. Poftiljanje na dom. — Telefon štev. 1664. — flova prodajalnica Romolo Perini zlatar in droguljar Via del Rivo 26 Sprejema poprave, kupuje zlato, srebrno in juveie. Popravlja are na jamstvo. Alojz Cian & A. Visintmi naznanjata cenjenemu občinstvu, da sta prevzela na lasten račun trgovino in avtorizovano krojaćnico Alla Citta. di Trieste v ul. Torrente št. 40 (nasproti gledišču (ioldoni). Tam se vdobiva velika zaloga izgotovljenih oblek za odrastle in dečke. Delavske hlače prve vrste kakor tudi blago vseh vrst in najposlednejše novosti. gor Zaloga izvozno-marčne (E.^port-f^irzen) in vležane (Laser) Podpisani priporoča svojo ■v-NOVO PEKARNO IN SLADĆIČARN0 pri 8v. Jakobu litnta ilica 12 {mm si. šole). Vedno svež kruh. Pošiljanje na dom. Sprejema naročila in domači kruh v pecivo. Postrežba točna. Benedikt Suban Prodajata jestvin založeno z vedno svežim Dlagom I. vrste kakor: kavo vseh vrst, sladkorja, olja, mila, kisa« testenin, moke, otrobov itd. priporoča svojim rojakom udani Počkaj Ivan nI. PETR0BI0 2 (vogal ul. S. F. Tovarna kisa Brnsclina & Erovath Trst - Riva Grumula 6 Zaloga, vinskega kisa in specijalnih kisov. Konkurenčne eene. •■■■MUHI 3van Jančar ' tehn. konces. zobozdravnik TRST ul. Torrente 32II. n. Delavnica za umetno zo- I bovje. Izvršuje popolno zobovje iz kaučuka ali zlata po francozkem sestavu. Po- 1 prave v 2 urah. Cene zmerne. Sprejema od Ji—6 pop. pivo za parkete hrastove ali jelove prve vrste prodaja jkk! jamstvom po tovarniški ceni. Zaloga lesa - Miclauz ulica Fonderia št. 7 Matej Wittmann Felieiental, p. TueholLa v Galiciji, Hpričuje, da je njegova soproga okrevala od težke l>olezni vsled v po rabe želeinatega vina O. PICCOLIJA dvornega založnika Nj. Svetosti in lekarja v Ljubljani. Polliterska steklenica velja 2 kroni in se vnanjn na-= ročila točno izvrše. = Leon Fano „JT.« -zlatar in draguljar — prodaja, kupuje in zamenjuje zlatanino. sre-brnino in dragulje; sprejema poprave po najzmernejših cenah ter prodaja na mesečne obroke proti solidnemu jamstvu. Ivan petelin tovarna testenin TRST Sv. Ivan pri Trstu. Naznanilo. Opozarjam slavno ol>ćinstvo, kakor tudi vse prijatelje in znance, da xlprem z dnem 24. avgusta t. 1. v ul. Gioachino Rossini it 24 (zraven cerkve sv. Antona novega) z najmodernijem angleškim blagom kakor tudi z vsemi v krojaško stroko spadajočimi potrebščinami bogato preskrbljeno krojač* 11 i c o. Priporočam se slavnemu občinstvu za obilen obisk ur zagotavljam, da bode postrežba vedno t«>čna, delo solidno in dobro. rA odličnim spoštovanjem Svoji k svojim ! Svoji k svojim ! Opozaijamo vsakega varčnega rodoljuba, da edina hrvatska zavarovalna zadruga CrosLtia." stoječa pod pokroviteljstvom slob. in kralj, glavnega mesta Zagreb sprejemlje vsako vrsto nepremičnin (hiše, gospodarska poslopja, tovarne) ter premičnin (kakor pohištvo, gospodarsko orodje, stroje, živino, žito, slamo, seno, blago v skladiščih ali na prostem itd.) v zavarovanje proti ognju in streli po najnižjih cenah in z najboljšim jamstvom. — Dolžnost vsakega dobrega Slovana je zavarovati se pri donačem zavodu — že da ne gre denar v tujino. Vsa zavarovanja sprejema ter daja vsa pojasnila Podružnica zavarovalne zadruge „Croatia"-frst ========= ULICA TORRE BI AN CA 20 - ► Zastopniki za vsako mesto,- trg in večje vasi (Primorske, Kranjske, Koroške in Štajerske) se sprejemajo pod ugodnimi pogoji. v eodčekih in v botelikali, kakor tudi — iLVZliZZ* — iz tovarne Bratov Reinin^haii« Stein?eid pri Gradcu. f, Zalogu jYaUouij2vc Q:2ssliub!cr i vedno sveže kisle vode ■ pv zmerulli oenah pn ANTONU DEJAK j;:r.:or TRST Via dbgli Artisti štev. iQ. • Uteme'jen 1899, Pod državnim nadzorom. Prvi zagrebački Vojiio-pripravni zavod : Škola i internat: Berisl&vićeva ulica štev 12, I. kat. ===== Ovaj prokušani zavod za naobrazbu jednogodišnjih dobrovoljaca aspiranta . otvara 1. rujna t. g. 6 mjesečni zimski glavni tečaj Doba 16—20 godina. Tom institucijom, koja je /.:» mladež od osobite vrijednosti, mogu mladići-, koji ma s kog razloga svoje nauke dovršili < -n, bez obzira na predznanje ne samo ste<5 pravo jedno godišnjih dobrovoljaca, nego h „.udjanskom staležu osigurati društveni položaj, kao što polučiti i eastnieki čin. — o o ove stečevine postale su u naobraženijim krugovima ujiravo prijekom potrebom, da čovjek u socijalnom životu nešto zastupati može. — I)o-sadanji sjajni uspjesi savjest ne obuke pružnju svakome najsigurnije jamstvo. U internata za oda: podpuna obskrba uz vojničko strogo uredjenje i zapt. — U svršenom školskom tečaju polučili su vsposobljenje za jednogodišnje dobrovoljce: Klor Vilim iz Beča; Pauletič Ivan iz Fulja ; Pa vio vid Ante — Križpolja ; Murecker Ivan — Luttenberga: Steplian Friedrich — Volkendorfa; Barkovic Nikola — Friga; Dobrila Marijan — Drage; Broz Mijo — Radobo;a; Nitsch Vilim — Beča; Krkljuš Kudolf — Zagreba; Holzmann Theodor — Beča ; Šchick Maks — Zagreba ; Sentinella Antun — Trogira; Baiiac Ivan — Dubrovnika; Haag Adolf i Wohl Antun — Beča. — Pobliže upute, kao što i program sa popisom učenika, koji su ispite položili, daje na zahtjev bezplatno Upis dnevno. ravnateljstvo zavoda. Mr Na Prošeku priporoča svojo mirodilnico ki je preskrbljena z vsem v to str ko spa-dnjočim blagom. — Nadalje se nahaja v zalogi železo, šipe in žeblji. JOSIP 2IGON, mirodilničar. Drogerija GUSTAV MARCO ulica Giulia št. 20. Droge, barve, pokostj, petrolej, čepiči, ščetke, mila, parfumi itd. itd. Zaloga šip in steklenin. __ SOBISKA LJUDSKI POSOJILNICA vpisana zadruga z omejenim jamstvom, v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., II. nadstr. v lastni hiši. S* ^faredni kolek je £vgnst Štnlar. M ii novi hlgijenični zobotrebniki dlsinfektirani parfemirani zaprošen patent •c prodajajo povsod. C. C O MINI, Trst Barriera »S vSobiti pri epravi »t Cdinost" TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST. ULiCA CISSA Ol RISPARMI0 5 ILBLUV A N !E Pil HA JKUDERMEIS-IB UHTEVlB CATAL06) BREZPLAČNO. Hranilne vloge sprejemajo se o.l vsacega.. 6e tudi m č aa društva in se obrestujejo po 4V8°/0, ne da bi se odbijal rentn: davek. Posojila dajejo s" s« mo članom iu b car ni mt»njice po 6 °/0 in ua vknjižb« po O1/*0/«*. Uraduje v^asi dtn od 8. do liJ.'/j! ur° I'0!*-razvpn nedelj in piazi kov. Stanje hranilnih vlog leta 1904 K 1,4S5.(i:)711 posojil . . . „ „ „ 1,573.842-34 „ glavnih deležev . „ „ „ 112.720"— Fostuo-lran. račun štv. 837.::15. Covarna s zalogo pohištva svetlega in temnega kakor tudi popolne kuhinje v najmodernejšem blogu po konkurenčnih cenah priporoča Tržaška posojilnica in hranilnica ==== -Z^^^ registrovana zadruga z omejenim poroštvom. Piana Caserma štev. a, I. n. — TRST — V lastni hiši. Telefon Al. 95a. Wm~ Vhod po grlavnih stopnicah. 'M Hranilno uloge sprejema od vsakepa, ie tudi ni ud zadruge in jih obre«tnje po 4°/,. Rentni davek od hranilnih vlog plačuje 7j»vod sam. Vlaga »e lahko po 1 krono Posojila daja samo zadružnikom in sicer oa uknjižho po bl!t°l0, na meujice pu o9,, na zjiKtave po 5'/,'/,. Uradne ure: od 9.—12. dopoludne in od 3.—4. popoludne. Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprl. Ima najmoderueje urejeno varnostno relie.o za shrambo vrrdno^taib papirjev, liiliu itd. — PoAtao hraailaičal r*6nn S16.004.------- V. Doplicher ulica Chiozza št. 6' pri tleh (nasproti dvorani „Tersicore")* Stavbinski materijal kakor korce, vsakovrstno opeko, pesek, apno, živo in ugašeno, se dobiva po najnižjih cenah, da se ni bati konkurence, pri tvrdki ===== Belli & Corsi ulica Economo št. 1 2 (stari mlin). .rLAVUA' sprejema zavarovanja ćlo-»»ike^a žiTljenja po najraznovratnejSih t- anbin-ii tiari pod lako ugodnimi pogoji, »ihrui '*ruga zavarovalnica. Zlaali t*- uT»piTUi|C na doživetje »mrl r emau)«ujo