Posamezna številka 30 vlnaiiev. Stev. 108. V Ljubljani, v petek dne 23. maia 1919. Leto L C*n* u cela tete . K 60’—<. t* pol lata . K 30’—. . . tetrt let* . . IS.—. » en mesec . 5’-% HreneUtBo In npreeniitve: Kop(»eriw» ulice ite». 6. --—-■—Telefon Itat. SO. ■■ ■ NEODVISEN DNEVMIK inseratt: Enostoipna petltente (72 mm Sirek* to J mm visoke ali nj* prostori ca enkrat po K V20. — Poslano: Enostoipna petttvrst* I V-—. — Izhaja vsak dan. IzvcamSl nedelje la prečnike, ob 2. ari popoldne =»,\ Ljudsko glasovanje v Dalmaciji. 286 tisoč glasov za Jugoslavijo. LDU. SplU, 22. maja. (DDU.) »Nova Joba« objavlja pregled o izvršenem plebiscitu za državo Srbov, Hrvatov in Slovencev v onem delu Dalmacije, katerega je italijanska vojska okupirala do 20. maja 1919, Od vsega prebivalstva 35 okupiranih občin, ki šteje 310.514 duš (?) se je izjavilo za Jugoslavijo 286,674; izjaviti se jih ni moglo 12.989 in ni se jih hotelo izjaviti 12 tisoč 939. Skupni odstotek onih, ki se v okupirani Dalmaciji niso hoteli izjaviti za našo državo, je 3 in pol odstotkov. Dmeriška misija zapustila Dunaj. LDU. Dunaj, 22. maja. (ČTU.) Ameriška študijska misija, ki sc je mudila pet Mesecev na Dunaju, je izvršila svoje delo; njen načelnik prof. Coolidge in nekateri drugi člani so odpotovali sinoči v Pariz. Rok za nemški odgovor podaljšan. LDU Pariz, 22. maja. (Brezžično.) Nemškim delegatom je dovoljeno osemdnevno podaljšanje roka za predložitev protipredlogov. Grof Brockdorff-Rantzau je naslovil na predsednika mirovne konference, Clemenceauja pismo, ki slove: »Gospod predsednik! Nemška delegacija namerava obvestiti aliirane in asociirane vlade še o nekaterih točkah, katerim pripisuje praktičen pomen. Predložila bo torej: a) noto o teritorialnih vprašanjih na vzhodu; b) noto o Alzaciji-Loreni; c) noto o zasednem ozemlju; d) noto o izpopolnitvi obveznosti, ki jih je prevzela Nemčija glede obnove; e) noto o načinu, kako riaj se postopa odslej z vsemi vprašanji, ki spadajo v delavsko zakonodajo; f) noto o postopanju z nemško lastnino v sovražnem inozemstvu. Razen lega se izdeluje poseben resume pripomb, za katere daje nemški vladi povod osnutek mirovne pogodbe v svojih detajlnih določbah, Z oziiom na to, da so gori omenjena vprašanja deloma zelo težavna in zapletena ter da je bilo primemo, obravnavati jih s pomočjo izvedencev tako v Versaillesu, kakor v Berlinu, jih ni bilo mogoče obdelati vseh v roku 15 dni, ki ga je določila Vaša ekscelenca z dne 7. t. m,, dasiravno si je prizadevata vsa delegacija, da v tem roku izdela in predloži kolikor mogoče mnogo not. Iz navedenih razlogov predlagam v imenu nemške delegacije, naj se smatra vsebina teh not za predmet razprave (v brezžični brzojavki kratek presledek nečitljiv) in naj se nam dovoli rok, kakršen je potreben za temeljitejše razmotrivanje. Blagovolite sprejeti, gospod predsednik, zagotovilo mojega velespoštovanja. — Grof Brockdorff-Rantzau.« — Clemenceau mu je odgovoril v pismu, kjer ga obvešča, da je rok podaljšan do 29. maja. Nemški delegati odpotovali v Spaa. LDU Versailles, 22. maja (ČTU) Šest nemških mirovnih delegatov med njimi grof Brockdorff-Rantzau je snoči odpotovalo v Spaao, kjer se bodo z ministrskim predsednikom Scheidemannom in drugimi člani kabineta posvetovali o važnih stvareh. Gre za to, da se nemški delegatje in berlinska vlada zedinijo zlasti o vprašanju, je li bilo podaljšanje roka umestno. Nem- ška delegacija v Versaillesu je želela podaljšanje roka, berlinska vlada pa je bila zoper podaljšanje. Razen tega niso bili edini glede vprašanja, kaj bi bilo .ugodnejše, ali poslati posamezne note ententi, ali odgovoriti na mirovne pogoje v eni veliki skupni noti. Mirovna delegacija se vrne jutri v Versailles, Še vedno prihajajo iz Pariza vesti, ki so nam vse prej ko zadovoljive, in nihče ne ve, koliko je resnice na njih. Včeraj pa je prišla iz Pariza vest, češ, da se bo vse delo glede mej na Štajerskem in Koroškem pričelo f nova, ker Italija želi, da se prej rešijo njčne meje. Če je to res, in ne le gola vest, bi to značilo, da je Italija dosegla uspeh. Kajti jasno je bilo, da hočemo mi in ostala ententa najprej določiti severne meje in šele na koncu reševati jadranski problem. Toda neverjetna je ta vest zato, ker severne naše meje spadajo v mirovno pogodbo z Avstrijo, in to bodo avstrijkim delegatom izročili te dni. Druga vest, ki je daleko. bolj senzaci-jonalna, je, da sc skuša med Jugoslavijo in Francija ustanoviti vojaška kon vencija, kar je Italijo zelo razburilo. Umevno je, če pomislimo, da ta vest pristavlja še možnost, da se k tej vojaški konvenciji pridruži še Grška, tako da bi bila Italija v Adriji čisto obkoljena. Tudi to je vest, ki jo moramo poslušati mirno in hladno. Take stvari se ne obešajo na veliki zvon. In če se že obešajo, je to znamenje, da naj se s tem nasprotnik le oplaši. Morda tudi je ta vest imela namen, da oplaši Italijo pred kakim nasilnim korakom proti Jugoslaviji. Kdo to ve? Res pa je, da je italijanska javnost zelo razburjena vsled vesti, ki prihajajo iz Pariza in ki kažejo, da tudi Italiji ne gre tako po volji ko so sanjali, v času svojega najbolj pijanega navdušenja ob branju D’ Ar.unzijevih fraz. Eno misel moramo vedno imeti pred očmi, najsi se te vesti izkažejo za resnične ali izmišljeneI Ljudstva, ki jih danes vodijo nam sovražni diplomati večinoma ne stoje po svojem prepričanju in volji proti nam, marveč jih vodi za seboj le imperijalistična politika njihovih vlad. Kvečjemu med delom avstrijskih Nemcev bi lahko govorili, da je tu tudi ljudstvo prežeto sovraštva proti nam. . Zato moramo gledati, da si prejalislej brez vojaških'konvencij osvojimo srca ljudstev in se ž njimi pobotamo brez sovraštva na podlagi tega, kar vsakemu gre, Le tako je za.gotovljen bodoči ^ mir med narodi, ki ga diplomatje v svojih sobah in pri zelenih mizah tako okorno in počasi tešejo. Razkroj Nemške Avstrije. »Temps« poroča: Separatistične težnje v Nemški Avstriji rastejo od dne do dne. Solnograško si je postavilo avtonomno vlado. Člani vlade so izdali oglas, v katerem prepovedujejo naseljevanje Dunaj- čanom v Solnogiadu in se upirajo enotnemu gospodarstvu, Solnograška vlada je odklonila ,da bi poslala na Dunaj contral-ni vladi prebitek iz davčnih dohodkov, češ da usoda Solnograške še ni določena. Okolica Petrograda pod ognjem ententnih topov. LDU. Bazel, 22. maja. (ČTU.) Iz poročila britanske admiralitet« je posneti, da križari v Finskem zalivu 22 ententnih vojnih ladij. Francoske, kakor tudi angleške ladje so pod poveljstvom adm. Cavana. Bolj- ševiki so proglasili zaliv petrogradski za vojni pas. Vse ozemlje južno od Petergola je pod težkim ognjem angleških in francoskih ladijskih topov. Se vedno zvesti Viljemu. Dunaj, 22, maja. »Munchener Post« poroča: V Jeni je zborovalo 200 poslancev nemške nacijonalne stranke. Predsednik Kahl je izjavil v svojem govoru: »Mi smo bili vedno cesarju zvesta stranka in taki tudi ostanemo,« V nadalj-ni razpravi je Straesemann povdarjal, da je za Nemčijo najboljša oblika vladavine monarhija. Čehi proti Mažarotn LDU, Praga, 21. maja. (ČTU.) Narodna skupščina.) Minister za narodno hrambo Klofač je izjavil o vojaški akciji na Slovaškem: Skoraj istočasno, ko je Bela Kun poslal diplomate na vse vetrove, ki so poživljali, naj se ustavijo sovražnosti na vseh frontah, so Mažari napadli Komamo. Bil je to organiziran vojaški napad. Pri tem smo imeli 15 mrtvih in 25 ranjenih, sovražnik pa 116 mrtvih in 2 ujetnika. Uplenili smo tudi nekaj vojnega materijala. Kakor razvidno, so se Mažari pripravljali na na-iad v večjem obsegu in so se s tem napa-iom nameravali polastiti mesta. Ko se je sačetkom marca začela finančna akcija in žigosanje bankovcev, so Mažari upali, da e prišel zanje ugoden trenutek. Vsak dan »o njihova letala metala velike množine letakov na naše ozemlje, poživljajoč prebivalstvo, naj se upre finančnim odredbam. Na eni strani so hoteli izpodkopati zaupanje slovaškega naroda do naše vlade, na drugi strani pa preprečiti žigosanje bankovcev, — Govornik je nato navajal podrobnosti mažarske vojaške ofenzive. — Posl. Smichova-Langova pozdravlja v imenu socialističnih žen zakonsko reformo, dasi se ne strinja z načinom, kako so jo nameravali izvesti. Reforma bo strašni prostituciji za vdala prvi udarec. — Posl. dr. Černy izjavlja v imenu kluba čehoslovaške republikanske agrarne stranke, da bo glasoval za rofarmo. Zveza znanstvenih društev. LDU Lyon, 22. maja. (Brezžično.) Na povabilo akademije za proučevanje starinskih napisov in za leposlovje, kateri se je pridružila akademija moralnih in političnih ved, so imeli poblaščeni zastopniki ameri-kanske akademije v Bostonu, dalje zastopniki združenja amerikanskih zgodovinarjev v Washingtonu, kraljeve belgijske akademije, kraljeve akademije turinske in Akademije de Lincei, nadalje zastopniki ro- munske akademije in dva oficielna zastopnika Grške in Japonske dne 15. in 17. maja sestanek da prouče velevažno vprašanje, kako naj se urede po vojni mednarodni znanstveni odnošaji, ter da nadaljujejo vsled vojne prekinjeno prizadevanje akademije za naravoslovne in matematične vede, ki je po Inicijativi londonske Royal Society in pariške akademije znanosti izkušala doseči nekako osredotočenje svetovnega znanstvenega delovanja. Delegatje so sklenili soglasno, da sc ustanovi osrednja zveza teh znanstvenih korporacij, ki jim bo omogočala delovati z združenimi močmi pri znanstvenem raziskavanju in tudi pri izdavanju vzajemnih publikacij. Vsi narodi, ki jih je združila vojna, tudi oni, ki jih vsaj ni ločila za dobo, za katero ni mogoče reči, kako dolgo bo trajala, bodo povabljeni, naj pristopijo k tej zvezi, ki bo nosila ime »Union academique«. Njen namen bo, poglabljati in zožiti vse znanstvene panoge, katere goje posamezne akade-mije-članice, predvsem jezikoslovje, zgodovino, ter moralne, politične in socialne vede. Sedež zveze bo v Bruslju, kjer bo vodil njene posle poseben permanenten urad in kjer se bodo vršile vsako leto skupščine delegatov. Kako hoče Reka braniti svojo lastno pravico. List »Corriere« prinaša zelo dolgo patetično resolucijo reškega »Consiglia Nazionale«, ki pravi, da se bodo v najskrajnejšem slučaju reški Italijani sami branili proti vsakemu nasilju, naj pride od katerekoli strani. Ker pa je Grossich le videl, da je to vse vendarle samo komedija — in celo nekoliko nevarna — je rekel na koncu s tresočim glasom: »Žrtev, ki jo zahtevajo okolnosti, je neizmerna; a če jo zahtevajo najvišji interesi Italije, jo bomo prenesli. Najpreje sem Italijan, potem šele Rečan, Če je torej potrebno, bo stopila Reka v stran in bo znala iti tudi smrti nasproti.« In »Corriere« pristavlja: »Stari patriot je obmolknil pri teh besedah in bruhnil v jok. Po nekaj trenotkih ginjc* nosti, so se mu približali navzoči, stiskal je nasproti mu iztegnjene roke in sc smejal skozi solze mladeničem, ki so mu še enkrat ponovili sveto obljubo, da druži ena edina volja srca vseh Rečanov.« Kako znajo biti ljudje gin:cni ob primernih prilikah!! P, P- Proti mlrmm pogodbi. Minister Bissolati pripravlja v Ha' liii velike demonstracije za 1, junij pr.otl mirovnim pogojem, ki jih je izdelala mi' roviid koniwenca v Versaillesu. Bissolati piše v »P&polc d’ Italia«, da je položaj Itft' lije dants slabši kakor je bil meseca maj* leta 1915., kc je napovedala Avstriji voj' sko. Zanimivo je pa to, da je Bissolati ja' nuarja odstopil kot minister, ker so se mU tedaj zdele zahteve Sonnina nasproti JU' goslaviji prevelike, a danes hoče on spraviti kvišku vso Italijo samo zaradi teg#i ker se mirovna konferenca noče odloči® da bi oripoznala Reko Italiji. luski problem. Pariška mirovna konferenca je pova-bila zastopnike raznih vlad, ki so na* stale na ozemlju bivšega ruskega car' stva, na otoke Prinkipi, da tam s posredovanjem entente uredijo zopet ruske razmere. Ker se povabilu posamezn« vlade niso hotele odzvati, je padel načrt v vodo in konferenca je sklenila, da bo uredila evropske zadeve brez Rusijo. V resnici je nadaljevala svoje delo ne meneč se za to, kaj se godi v Rusiji. Sedaj, ko pa gre h koncu delo mirovno konference, pa so se zopet začeJi oglašati glasovi, ki hočejo, da sc i*eši tudi rusko vprašanje. Tako prinaša napol uradni »Temps« od 17. t. m. uvodni članek, v katerem se peča s položajem V Rusiji. List meni, da se boljševiki no morejo več dolgo držati. Zahteva zato, da naj zavezniki podpirajo vlado admirala Kolčaka proti boljševikom in začno oficijozne dogovore z bivšim ruskim ministrom zunanjih zadev Sazo-novom, Čajkovskem, knezom Lvovom in Maklakovom, ki se nahajajo v Parizu in so pripadniki Kolčakove vlade« Letonske čete zavzele Rigo. LDU Pariz, 22. maja. (Brezžično.) Le-~tonski tiskovni urad poroča: Rigo in Diins-burg so zavzele Ietonske garde. Večino boljševiških komisarjev Rige so prekiifl sodom ustrelili, — Estonski generalni štab poroča, da korakajo estonske čete proti Molnarju, Nov škof. m ISelgrad, 22 .maja.Regent je podpisal ukaz, s katerim se imenuje za škofa ričke cparliije dr. Nikola Velimir* r0v!/* Odbili napadi k Ljubljanski dopisni urad doc 23. maja poroča iz uradnega vira: Nemci so 22. maia ponoči neprestano nadlegovali naše straže južno od Spodnjega Dravograda z ognjem topov in strojnic. Napad sovražnega oddelka blizu hiše Se|a narodnega predstavništva. Belgrad, 22. maja. Včerajšnja seja narodnega predstavništva je nudila zopet sliko srditega boja med radikalci in demokrati. Klopi poslancev so bile popolnoma zasedene; navzoči so bili tudi vsi ministri. Na galerijah je bilo natlačeno polno. Sejo je otvoiil točno ob 16, uri podpredsednik dr. Ribaf, nakar se je odobril zapisnik zadnje seje brez ugovora. Interpelacije, pritožbe in prošnje so bile rešene hitro brez posebnega zanimanja. Med interpelacijami je bila zanimiva poslanca Živojina Zlatiča o ponudbi posoiila kanadske vlade v višini 500 milijcr. ov fr. Minister za trgovino Voja Veljkovid je odgovarjal, da vlada v principu ne odklanja nobenega posojila, ki je potreben za ebnovo dežele. Ima pa nezaupanje proti ttmu, da dobe trgovci svobodne roke pri »abavi blaga v Kanadi, ker bi nakupovali le one predmete, pri katerih bi največ zaslužili, in ne onih, ki so nam najbolj potrebni za obnovo rednega življenja. Z ozirom na dejstvo, da je Grška sklenila s Kanado tako posojilo, je rekel minister, da je pri tem dogovoru posredoval agent, ki je dobil 3 odstotke provizije. Pod takimi pogoji naša vlada ne more pristati na sklepanje pogodb, ker stoji na staličču, da se mora s tujo vlastjo, kakor je Kanada, pogajati samo neposredni mpotom. Obstoja pa tudi še drugo vprašanje. Za ©bnovo dežel pridejo v prvi vrsti v po-Stev severoameriške Zedinjene države. Kakor javljajo iz Pariza, je predložen parlamentu Zedinjeni hdržav poseben zakon za pomoč pri obnovi malih držav. Jutri ali pojutrijšnjem se vrši sestanek zastopnikov trgovskih zbornic, da se utrdijo trgovinske zveze med nami in severoame-riškimi Zedinjenimi državami. Po interpelacijah je prišla na vrsto razprava o poročilu verifikacijskega odbora o mandatu poslanca Uroviča. Govoril je radikalni poslanec dr. Miletič, kateremu je odgovarjal poslanec iz Makedonije Šiškalovid, čegar mandat je bil isto-lako v razpravi. Cela debata je bda zelo Sivahna. Pri glasovanju je imela demokratska zajednica za uničenje mandatov glasov, dočim so stari radikalci glasovali za verifikacijo in dobili 53 glasov. Oddanih je bilo skupno samo 137 glasov, namesto 141, kolikor je potrebno za veljavnost glasovanja. Jugoslovanski in Narodni klub sta namreč pred glasovanjem zapustila dvorano. Soc. demokrat Bukšek U protestiral proti temu, češ, da se zavlačuje na ta način parlamentarno delo, kerje potrebno še enkratno glasovanje. V imenu Jugoslovans-ketfa kluba je izjavil Posl. Smodej-, da klub ni imel namena, roških Kemcev. Schulerjeve sevemozapadno od Slovenjega gradca je odbila naša pehota s sodelovanjem topništva. Na vsi severni fronti položaj neizpre-rnenjen. onemogočiti delo narodnega predstavništva, da pa so se njegovi člani odstranili od glasovanja, ker pri stvari niso intere-sirani. Za dr. Smodejem so govorili še nekateri radikalci, med njimi podpredsednik radikalnega kluba Uroš Lomovid, — Nato se je vršilo drugo glasovanje o verifikaciji mandata poslanca Šuškalovida, pri čemur je Jugoslovanski klub dal svojim članom na prosto voljo, kako naj glasujejo, Zato je del Jugoslovanskega kluba glasoval z radikalci, drugi de! pa za predlog verifikacijskega odseka. Na ta način je bilo omogočeno, da je bila skupščina sklepčna. Glasovanje o mandatu Cerovida se bo ponovilo v prihodnji seji. Raznoterosti. LDU. Dunaj, 22. maia. (ČTU.) Vojaški zastopnik Velike Britanije na Dunaju, polkovnik Cunigham je včeraj dospel iz Angleške na Dunai. LDU. Berlin, 22. maia. (ČTU.) Danes je prejela nemška delegacija odgovor en-tenle na nemško noto glede voinih ujetnikov, Tudi ta nota ima docela odklanjajočo vsebino. Sz pokralne. k Dopisovanje z vojnimi ujetniki v Sibiriji. Dopisovanje z vojnimi ujetniki v Sibiriji je zopet možno, in sicer velja za to dopisovanje sledeče: Pišejo naj se samo dopisnice, kratko, razločno in s Črnilom. Dopisnice naj se v’ože v kuverto in pošljejo ali pa prineso v pisarno »Slov. Rdečega križa« v Ljubljani, Pol janska testa (Alojzijevišče, II. nad,-stropje, vrata 39. Opozarjamo, da je mogoče dopisovati le z vojnimi ujetniki, ki so v Sibiriji, z onimi, ki se nahajaio v evropski Rusiji, pa je dopisovanje točnsno še nemogoče. k Imena porotnikov za drugo porotno zasedanje, ki se prične 23. junija t. 1.: Glavni porotniki; Arh Gašper, posestnik in gostilničar, Boh. Bistrica; Adamič Anton, trgovec, Kranj; Stare Ivan, posestnik, Sp. Seničica; Urbanija Pavel, posestnik, Potoška vas; Bizjak Franc, posestnik, Vižmarje; Juvan Frenc, posestnik in gostilničar, Olševk; Drelse Oton, tovarnar in posestnik, Ljubljana; Domi-celj Miro, trgovec, Ljubljana; Jeršinovic Matija, posestnik, Kamna gorica; Krsnik Uroš, posestnik, Ljubljana; Lenče Jernej, orož. stražm. v p., Kleče; Javornik Jak., posestnik, Vel. Mlačevo; Rogač Jožef, posestnik, Zg, Lipnica; Babnik Valent., posestnik, ^t. Vid nad Ljtibliano; Grad Jak., posestnik, Vevče; Smuk Simon, tovarnar, Retnje; Grošelj Alojzij, posestnik, Dobjej Ilovar Franc, posestnik in krojač, Ustje; Meglič Aleš, posestnik, Lom; Kotar Ivan. posestnik, Gabrovka; Avšič Andrej, posestnik, Sneberje; Košir Anton ml., posestnik in krčmar, Kovor; Zupan Iv., posestnik in gostilničar, Boh. Bela; Košmelj Josip, posestnik in mesar, Železniki; Vr-tačnik Ivan, posestnik, Ljubljana; Rozman Ivan, posestnik, Bitnje; Gartroža Iv* posestnik in gostilničar, Sp. Zadobrovaj Dolinar Ivan, trgovec, Poljane; Ankelc Iv,« posestnik in gostilničar, Sv. Ana; Mrhar Vid, posestnik, Gunclje; Stupica Franc, trgovec, Ljubljana; Zalar Rudolf, posest« nik, Ljubljana; Furlan Martin, posestnik* Verbljene; Kleindienst Ivan, posestnik in gostilničar, Predtrg; Martinc Anton, posestnik, Ljubljana. — Namestniki porotnikovi Kačar Karel, zeljar in posestnik, Ljubljana; Srebot Ivan, čevljar in posestnik, Ljubljana; Schwentner Leopold, knjigotržec, Ljubljana; Rojina Josip, krojač in posestnik, Ljubljana; Dobeic Osvald, trgovec in posestnik, Ljubljana; Ceč Karel, tiskarski upravitelj in posestnik, Ljubljana; Rebolj Josip, ključavničar in posestnik, Ljubljana; Zalar Matija, pek* Ljubljana; Mihelič Josip, trgovec, Ljubljana. k Nov nedeljski vlak na kamniški progi. Od 25, maja do 30. septembra tekočega leta vozi na progi Kamnik—Ljubljana drž. kol. ob nedeljah in praznikih osebni vlak št. 2180 po z razglasom objavljenem voznem redu. Odhodi iz Kamnika ob 20,50, iz Homca ob 21.06, iz Jarš—Mengša ob 21,12, iz Domžal ob 21.23, iz Trzina ob 21.35, iz Črnuč ob 21,53, z Ježice ob 21.5Sf prihod v Ljubljano drž. kol, ob 22.10, k V Lešah so dobili prve električno luči. k Gospodarska komisija za stvarno demobilizacijo ima v Dravljah večjo množino plošnatega, kakor tudi nekaj okroglega železa, ki se ga bo oddajalo obrtnikom in drugim direktnim uporabnikom, Prekupci so izključeni. Tudi trgovcem se začasno ne bo oddajalo. Seznam se nahaja v pisarni Gospodarske komisije, kamor nai se pošljejo pismene vloge do 5. junija* iz katerih naj bo razvidna zaprošena množina in dimenzija, — V Zalogu se nahaja večja množina starih železniških tračnic^ dolgih 3—9 m. Gospodarska komisija fita bo oddajala le obrtnikom in direktnim uporabnikom. Pismene prijave naj se naslove na Gospodarsko komisijo za stvarno demobilizacijo. Gospodarska komisija ima še nekaj voskovega nadomestila in ceri« zina. Svečarji naj stavijo ponudbe najka« sneje do 15. junija Gospodarski komisiit k Zasebni uradniki in uradnice. Na rama vprašanja sporočamo, da ima pri-stop k Društvu zasebnih uradnikov tfc uradnic na slovenskem ozemlju vsak, kateremu sodi značaj zasebnega uradnika. Društvo ima danes nad 1500 članov, C^a-ni so uvrščeni v strokovne skupine, tako da more vsaka skupina nemoteno po drugih delovati v okviru društva za svoje koristi. Dne 2. marca sklenjeni izredni občni zbor se bo vršil koncem meseca junija, na ka^rem m-ide v razpravo nov poslovnik, ki bo nadomestoval dosedanja pravila in pravilnik glede podpor, Ker odbor krajev-iie skupine v Celju ,ki je prevzel nalogo, lastopati zasebno uradništvo cele Slovenske Štajerske, ne deluje, naj se zasebni uraniki in uradnice te pokrajine priglasijo naravnost v osrednji društveni pisarni v Ljubljani, Poljanska cesta št. 3. k Prispevki za koroške begunce.. Za varovalni oddelek za Kranjsko vLjubljani je izročil podpisanemu uradu dne 17. t. m. za koroške begunce znesek 720 K in dne 20, t. m, 420 K 20 vin., kateri znesek je nabrala gdč. Tončka Cotman na župnem sokolskem izletu v Polhovem gradcu dne 18. t. m. Podpisani urad se v imenu koroških beguncev darovateljem in nabiralcem najtopleje zahvaljuje. —Posredovalni urad za begunce SHS v Ljubljani. k Predavanje o vinarstva. V nedeljo, dne 1, junija po prvi maši ob pol 8. zjutraj predava vinarski nadzornik B, Skalicky v soli v Kostanjevici »o perečih vprašanjih vinogradništva«. Želeti je obilne udeležbe, k Ptuf. V nedeljo 1. Junija t, 1, bode v Narodnem domu v Ptuju ustanovni občni zbor konsumnega društva za ptujski politični okraj. Začetek je ob 10, uri predpoldne. V očigled težavnih, dandanašnjih živ-Ijenskih razmer in splošnega izkoriščanja samo na plačo navezanih slojev, je pričakovati obilne udeležbe. Posebno so vabljeni gg. duhovi.iki, učitelji, uradniki in dru-g- lutnitSčenci iz celega pol. okraja. Pra-p sc od 26 maji t. i. naprej v Narodnem domu na ogled. — Pripravljalni odbor. k Konzulat kraljestva SHS. na Krfu. Osrednja vlada je sklenila, da osnuje na Krfu konzulat, ki mu bo dodeljen tudi duhovnik z nalogo, da skrbi za grobove srbskih junakov. k Godba srbske kraljeve garde je prišla v Sarajevo, kjer bo proizvajala sinfo-ničen koncert. Sodelovala bo tudi pri ve-ierni zabavi »Prosvete«. Čez par dni se povrne nazaj v Belgrad. k »Hrvatska Obrana« — glasilo hrvat-ske ljudske stranke. Osješka »Hrvatska Obrana« z dne 21. t. m. prinaša na čelu lista program hrvatske ljudske stranke, s čemur se deklarira kot glasilo nove stranke. Dosedanji glavni urednik Josip Hartl je izstopil iz uredništva, ki ga bosta vodila v bodoče katehet g. Vratič in prefekt semenišča g. Flodin. k Finančne težkoče belgrafske občine. Iz Belgrada poročajo: Belgrajska občina je v neugodnem položaju, Ker nima finančnih •redstev, Je skušala dobiti posojilo pri domačih belgrajskih zavodih, kar pa ni uspelo, Na to je občina odposlala deputacijo k ministru za notranje stvari ter se pritožila vsled neugodnega položaja, v katerem se nahaja. Intervencija Je uspela ter je finančni minister dr, Ninčič odobril, da se bel-, •grajski občini izplača predujem 2 milijonov dinarjev v državnih bonih. Stvar pa s tem Se ni bila rešena, ker občina teh bonov v Belgradu r' mogla realizirati ter je bila prisiljena, odposlati svoje zastopnike v Zagreb, da stopijo v dogovor z zagrebškimi denarnimi zavodi zaradi posoiifa. k ZanJemba vžigalic v Or’tku. Osješka voiaška oblast je 21. t. m, zaplenila v os-Ješki tvornici vžigalic »Drava« veliko zalogo v/.igalic ter prepovedala vsako samo- vedno izdajanje blaga, Z oddajo blaga bo razpolagala odslej vojaška oblast. k Učiteljem beguncem s Primorskega na znanje! Dne 17. aprila t, 1, se jc reorganiziral odsek goriških učiteljev-begun-cev. Izvoljeni odbor obstoja iz naslednjih članov: Fran Merljak, predsednik; Kristina Doljak, namestnica; Vinko Gregorič, tajnik; Fran Erjavec; Rezika Pipan in Fr. Strgar. — Ker hoče klub urediti kataster vseh primorskih učiteljev - beguncev, naj se mu vsi kolegi in koleginje, ki tega do danes še niso storili, pri odseku javijo do 10. junija t. 1., in sicer z osebno popis-nico, ki naj vsebuje podatke o maturi, usposobljenostnem izpitu, o vseh dosedanjih nameščenjih ter natančni sedanji naslov. — Klub bo večkrat prirejal tudi sestanke in razpravljal o naših aktualnih vprašanjih, Tovariši in tovarišice, v Vašem interesu je, da se teh sestankov udeležujete polnoštevilno. — Vse vloge naslavljajte: Klub primorskih učiteljev - bc-guncev, Ljubljana, Marije Terezije cesta 13/55, k Pri okrožnem rudarskem uradu v Celju je razpisana služba kancelisla v XI. čin, razredu in služba začasnega sluge. Prošnje je vlagati do 15. junija 1919 pri rudarskem glavarstvu v Ljubljani. Več pove uradni list št. XCIII z dne 16. maja 1919, k Za vojaške domove se je zbral že prav lep sklad. Namen: Vojaška izobrazba, Do danes za to izobrazbo še živ krst ni s prstom zmignil. Zato pa vlada med našim vojaštvom namestu srbskega ponosa in samozavesti vse kaj druzega. Kje je neki skrit ta zaklad? Tu pa lahko povemo ,da bo v kratkem dvignjen, toda malo je manjkalo, in bi bilo prepozno, k Neredi v Bosni in Hercegovini. Da je minister dr. Korošec pričel z železno roko pritiskati v Belgradu, naj se razmere v Bosni in Hercegovini urede, se vidi iz naslednjega obvestila bosanskega presbi-roja, ki slove: V zvezi z državnim pre- obratom so se v mnogih okrajih dogodili izgredi, ki so imeli za posledico poškodovanje tujega imetja in plenjenje, vsled česar je prišel del prebivalstva zlasti v juž-novzhodni Herzegovini v stisko. Zemalj-ska vlada je nakazala znatna denarna sredstva za ublaženje bede, ki je nastala vsled teh dogodkov. Da se ta sredstva pravično razdele in da dobi zemeljska vlada pregledno sliko škode, ki Je bila storjena v vsej deželi, je izdana naredba vsem okrajnim uradom, naj v najkrajšem času ugotove, kda jin kje so se dogodili omenjeni izgredi in plenjenja, da poročajo o višini in obsegu škode ter stavijo konkretne predloge o načinu in višini pomoči v posameznih slučajih. Te bo vodilo posebno poverjeništvo po možnosti v prisotnosti oškodovane stranke, k Pogreša se Franc Jošt, Lir 27, m, stot., 4, voj, vojna pošta 53, od 13, avgusta 1916 dalje. Kdor kaj ve o njem, naj sporoči proti povrnitvi stroškov Mariji Jošt, roljšica, p. Podnart. k Posestniki parnih kotlov, ki so pod državnim nadzorstvom, se pozivljejo, naj nemudoma, najkasneje do 15, junija t. 1, naznanijo pristojnemu komisarju (vidi Raz- glas št, 44/12 - II poverjeništva za javntt dela, Uradni list št. LXXX1II, z dne 29» aprila t, 1,) sledeče podatke: 1. Koliko par-i nih kotlov posedujejo; 2. Ali so le-ti v obratovanju; 3. Datum zadnje revizije, oziro-i ma zadnje preizkušnje z vodnim pritiskom po državnem komisarju. One tvrdke, ki so člani družbe »Dampfkesseluntersuchungs- und Versicherungsgesellschaft a. G, na Dtl* naju« se obenem opozarjajo, da se obračajo, kakor doslej tudi nadalje v vseh zadevah, tikajočih se njih parnih kotlov, na zastopnika zgoraj omenjene družbe, inšpektorja Filipa Bubaka v Gradcu, — Gradbeno ravnateljstvo v Ljubljani, Iz Ljubljane. i Koncert Pirkove-Igorove in Dotl-bravske. Jutri, v soboto 24, maja, priredi gdč, Pirkova-Igorova v veliki dvorani ho-te’a »Union« koncert, da se poslovi od ljubljanskega občinstva, ki jo je ob otvoritvi Narodnega gledališča na akademijah tako prisrčno pozdravilo in pokazalo svoje simpatije in veliko zanimanje za mlado umetnico. Ker gdč. Pirkova iz neznanih vzrokov ni imela celo sezijo prilike nastopiti vsaj v eni svoji vlog?, je zanimanje tem večje, da jo spoznamo sedaj, ko se poslavlja, kot koncertno pevko; saj jo j® kritika zunaj in tukaj splošno najugodnejše sprejela. Na programu ima v prvi vrsti naše najmodernejše komponiste Lajovica, Škrjanca in Ravnika, nekaj stvari v rokopisu, ki se sploh niso Se pele; iz češke glasbene literature nam bo prednaSalk Hoffmeistra, ki je ljubljanskemu občinstvu dobro znan kot večletni profesor tukajšnje »Glasbere Matice«, Novaka, Dvoraka, Smetano in Kovafevica. — Na klavirju Jo spremlja gdč, Doubravska, absolventka praškega konservatorija, učenka profesorja Hoffmeistra, ki je imela z največjim uspehom turnejo po Poljskem, Moravskem in Češkem z virtuozom Ondfičkem; igrala bo Sukovo »Pomladno idilo«, tehnično dovršeno skladbo polno pomladnih razpoloženj, njegovo »Romanco« in Smetanovo »Polko v F-duru«, Že dovršeno izbrani spored nam jamči za popoln umetniški užitek; ker se obenem gdč. Pirkova poslavlja, Je pričakovati, da bo ljubljansko občinstvo v kar največjem številu obiskalo trv lepi koncert. 1 Člani Iranko sloveuske organizacije sc našlud.*ali ij,ko zabavno, pristno frar-cosko burko, katera se bo igrala prihodnji po.iede cine 26. t. m. v veliki dvorani Narodnega doma. Dostop imajo tudi po članih vpeljani r.ečlani, Naprošeni pa so, >si, ki sc zanimajo za to prireditev, naj pi preskibi takoj vstopnice. — Dobe se v društveni pisat ni, Narodni dom. — Po dovršenem programu prosta zabava, 1 Gg. tiskarnarjem in državnim uradom v uvaževanje! Vagon z raznimi, zelo nujni mi potrebščinami za naše obratovanje je došel po nemali zaslugi našega poslaništva na Dunaju in ljubljanske centralne, uprave za trgovački promet že 15. t, m. v Ljubljano. Nakladanje in carinski ogled na Dunaju sc je izvršil tekom dveh dni, prevoz iz Dunaja do Ljubljane jc trajal pet dni, blago leži pa na ljubljanskem kolodvoru že 8 dni, reci osem dni, ne da bi sc potrudila kompetentna oblast ga zacariniti. Vsled nejasnosti, katero blago je podvrženo kompenzaciji, je sklical nemški carinski urad celo izven uradnih ur sejo ter rešil zadevo tekom par ur, v lastni državi treba se pa privaditi,.. Toliko v pojasnite prizadetim državnim uradom, ki urgir *ajo znamke ni druge važne državne tiskovine ter pristavljajo opazke: da s 1 o v c n-*ke tiskarne niso zmožne. Poleg visoke carinske dobrote bodemo morali plačevati še nepotrebno skladnino. Društvo tiskamarjev v Sloveniji, 1 Zaprisega učiteljstva. Stalno nameščeno učiteljstvo ljubljanskih šol s pozivlje, da pride v nedeljo, dne 25. maja 1919 ob enajstih dopoldne v mestno dvorano na magistratu k zaprisegi, 1 Orkestralno društvo »Glasbene Malce«. Kot bistveno obstojni del društva »Glasbene Matice« se je osnovalo na ustanovnem zborovanju v nedeljo, dne 18. maja orkestralno društvo »Glasbene Matice« s sedežem v Ljubljani, kojega namen je, gojiti resno inštrumentalno v prvi vrsti slovansko glasbo. Sestavil se je poslovni red društva in izvolil začasni odbor. Društvo šteje že lepo število izvršujočih članov in bo pričelo v najkrajšem času s skupnimi vajami v godalnem orkestru (gosli, viola, čelo, kontrabas) pod vodstvom dirigenta prof. J e r a j a , ki je bil dolgo vrsto ! let koncertni mojster na dunajski dvorn' operi in v filharmoničnem orkestru. Ljubitelji glasbe, ki se čutijo zmožne sodelovati v orkestru, se kot novi člani lahko Prijavijo pri imenovanem g, dirigentu tik Pred skupnimi orkestralnimi vajami, ki se bodo vršile v veliki dvorani »Glasbene Matice« in se bodo razglašale na društveni deski v veži »Glasbene Matice«, Prva skupna vaja se vrši v petek, 30. maja ob 20, uri. — Odbor. 1 Posledice neprevidne vožnje. Posestnik Edvard Vidergar iz Drtije pri Moravčah je vozil pred par dnevi z enovprežnim vozom po Poljanski cesti, V istem trenutku pridrdra voz mestne železnice od Ambroževega trga. Kor se Vidergar s svojim vozom ni mogel pravočasno ogniti, je zadel tramvaj v voz, ki se je zvrnil. Konj se je pri tem tako poškodoval, da so ga morali Prepeljati v živinsko bolnico, Vidergar je pravočasno skočil z voza in se mu ni ničesar pripetilo, 1 Slepar, Pod tem naslovom smo dne 19. maja opozorili na moža bolj visoke postave, širokega života, kateri je dne 18. toaja po 12. uri v hotelu Union prosil Josipa Rehovca, da mu zamenja tisočak in bo mu je slednji 10 bankovcev po 100 K izročil, je slepar s tisočakom in z bankovci izginil. Policiji v Ljubljani se je posrečilo Aretirati tega sleparja v osebi Milana Miliča, roj. 1868 na Nabrežini, kateri je nastopil tudi pod imenom Milan Mohorič, stanujoč v Šiški št. 62. Medtem se je dognalo, da jc Milič na gori navedeni način osleparil več oseb. Prizadeti se prosijo, da se prijavijo na policijskem ravnateljstvu v Ljubljani, Bleiweisova cesta št. 22, II, nadstropje soba št, 17, 1 Ukraden konj. Dne 21. maja dopoldne je bila z dvorišča gostilne »Figove« ukradena rjava, 7 let stara kobila z belo zvezdico na čelu, dalje vojaška oprema in kmečki voz z lestvicami. Lastnik ima okoli 6000 kron škode. Storilci so trije približno 25 do 28 let stari moški, od katerih je eden nosil sivo vojaško bluzo. Tatovi so se peljali po cesti z vozom proti Zalogu odnosno Lazam. Pred nakupom konja in voza se svari. Prodajalce naj sc naznani najbližji orožniški postaji. 1 Fotograflčne slike so današnjo noč pokradli neznani zlikovci fotografu Bešter-ju na Fr. Josipa cesti št, 5. Razbili so šipo razstavljenega okna ter s tem Bešterju napravili okoli 150 K škode, 1 Konj se je splašil na Bleiweisovi cesti Kržetu Lovrencu, posestniku na Trnovskem pristanu. Vehar Ignacij, delavec, je hotel dirjajočega konja ustaviti. Konj ga je pa podrl na tla, pri čemur je Vehar dobil lahke poškodbe na glavi. Konj je potem drvil naiavnost v svoj hlev na Trnovskem pristanu 12, 1 Tatvine, Lonec, rdeče emailiran, napolnjen z mastjo, je bil od nepoznanega storilca ukraden Mariji Kogoj na Glincah št, 90, in sicer med tem, ko je bila ona odsotna iz hiše. Škoda 62 K, — Obleka, in sicer en črn suknkjič ter telovnik in hlače zelene barve je bilo ukradeno Mariji Pišek v Sp, Šiški, Celovška cesta 1. Obleka, katera je vredna 400 K, se je sušila na prostoru za hišo in to priliko je porabil do-sedaj nepoznan uzmovič, da je isto nemoteno odnesel. 1 Pretepel je brez tehtnega razloga neki Ivan Bizilj 10 letnega Stanislava Renko tako, da so ga starši na ukaz zdravnika morali z rešilnim vozom peliati v deželno bolnico, ker ima pretresene možgane ter je krvavel iz nosa in ust. Bizilj se bo moral zagovarjati pred sodiščem, k seje mestnega aprovizacilskega odseka. Nekateri peki peko zopet črn kruh. Pripomniti je, da peki niso dobili črne moke od aprovizacije, ampak so nakupili črno moko v prosti kupčiji. Mestno aprovizacijo je pooblastila deželna vlada da določa od časa do časa najvišje cene za kruh na ljubljanskem trgu. Mestna pekarna bo pričela peči štruce iz bele araerikanske moke. Štruca bo 1 stala K 2.40, posamezni 6 dkg težki kosi po 30 v. Po teh cenah se bodo morali ravnati tudi peki. Žemlje 6 dkg težke se ravnota-ko ne sme dražje prodajati v pekarna« kot po 30 v. Po gostilnah in .tavarnah so upravičeni prodajati 6 dkg težak bel kruh (žemlje) po 40 v kos. Malcso Zalokar bo še zanaprej razdeljeval kvas med trgovce in peke. Vendar pa ne smejo trgovci in peki v nadrobni prodaji dražje prodajati kvas kot po 16 kron za kilogram. Amerikanska komisija zahteva, da se za otroke določeni kakao kuhan razdeljuje med revno mladino. Za šole obiskujoče gtroke do 14 leta se bo na kondenziranem mleku kuhani kakao razdeljeval v dnevnih zavetiščih in otroških zavodih. Revni šole ne obiskujoči otroci dobe kakao, kondenzirano mleko in sladkor v blagu, ker je nemogoče kar naenkrat še za to mladež prirediti potrebne kuhinje. V mestnih vojnih prodajalnah se prodaja: bela moka po K 4.66, koruzna moka po K 1,50 in koruzni zdrob po 2.50. Apro-vizacija oddaja še zanaprej trgovcem moko. Na ljubljanskem trgu je neverjetna draginja glede zelenjave. Mestna aproviza-cija prosi zato deželno vlado, da takoj določi za zelenjavo najvišje cene, ali pa pooblasti aprovizacijo, da sama določi primerne cene. Pri razdelitvi živil najpotrebnejšim, se prihodnji torek dopoludne razdeljuje v mestni posvetovalnici izključno le koruzni zdrob in koruzna moka. Zena. ž Angležinja — prvi ženski podporočnik v naši vojski. Vojno ministrstvo je predlagalo regentu Aleksandru, da sc naj imenuje za podporočnika Angležinja miss. Lonu Sandec, ki službuje že več let v srbski armadi kot narednik ter je bila že odlikovana s Karagjorgjevičevo zvezdo. ž Dolge ure dela so škodljive zdravju žensk. Ameriški listi pišejo; Vse države so naprošene, da uvedejo 8 urno delo. Dokazano je po ogromnem materljalu, nabranem na podlagi preiskav tukaj in v Evropi, da ima predolgo delo jako slabe posledice za žensko zdravje. Supreme Co-urt of the United States je to pripoznal, razsodivši, da so države upravičene uporabljati svojo policijsko oblast za uveljavljenje zakonov, omejujočih ure dela; in ta zato, ker je zdravje podlaga države. Nobena država ne more napredovati, ako njeni delavci opešajo radi trajnega prenapora. Zguba na človeški enerigji kot posledica preveč delavnih ur, je narodna zguba in mora dovesti do prikrajšanja narodne pro-speritete, V Združenih državah je opažati splošno tendenco za krajšanje delavnih ur, Slabe izkušnje po vsem svetu so dovedle večino držav v Uniji do tega, da so sprejele zakone omejujoče delavne ure za ženske. Le šest izmed držav ni še storilo nič v tem pogledu. V 20 državah je bila delavna doba omejena na 8 ali 9 ur. V več slučajih se je našlo, da ženske delajo kar po 65 do 88 ur in 40 minut na teden. Z vednim rastočim številom ženskih, zaposlenih v industriji, je največje važnosti, da državni delavni oddelki dobijo polnomoč za uveljavljenje zakonov, tičočih se delavskih razmer, in da študirajo potrebe in nove razmere delavstva, Industry Service priporoča, da bi se postavile tudi ženske na odgovorna mesta kot člani obrtnih svetov ali njim direktno podrejeni funkcijo-narji. Po svetu. s Nič več krnšnih izkaznic. Pa ne samo pri'nas, ampak tudi v Franciji jih e prvim junijem ne bodo Več imeli. Sladkorne izkaznice pa ostanejo še v veljavi. s Spor med Chile in Peru ter njega rešitev. Da razumemo predlog, katerega je stavila Bolivia mirovni konferenci za rešitev sporov med Chile in Peru, ki so od leta 1883 naprej od časa do časa ogrožali mir Južne amerike, je potrebno poklicati v spomin okoliščine, spričo katerih se je Chile polastila Antofogaste, Tarapace, Tacnc in Arice. Leta 1866 sta ustanovili Bolivia in Chile skupno posest bogatih skladov nitrata v puščavi Atacama, ne da bi pri tem določili definitivne in priznane meje. Izrabljanje teh skladov se je vršilo večinoma s pomočjo čilenskega kapitala in leta 1897 so nastale težkoče, ki so našle svoj višek v tem, da se je Chile polastila bolivijskega pristanišča Antofogasta, To se -e zgodilo februarja meseca in aprila je napovedala republika Peru, kot zaveznica Bolivije, Chile vojno. Boj, ki je trajal štiri leta, seveda s presledki v kampanjah, se je končal z zmago Chile. Chilenske armade so bile manjše po obsegu, a boljše opremljene in disciplinirane. Enako dobro se je izkazala tudi ehilenska mornarica. Vojna je vzbudila po mornariških krogih veliko pozornost radi dejstva, da je nudila eno prvih prilik opazovanja zmožnosti modernih bojnih ladij v dejanskem boju. Do oktobra 1880 se je polastila republika Chile celega pornega ozemlja in pričela so se mirovna pogajanja med nadzorstvom Združenih držav. Pogoji, katere je stavila Chile, pa niso bili sprejemljivi in dne 15. iaouara 1881, po bitki pri Mira-flcres, so se polastili Chilenci Lime, Callao in -'nigih važnih peruvijskih mest. Voioa je šla vsJed tega naprej še celi dve leti. Soglasno z mirovno pogodbo, katero je di tirala remiblika Chile, je prišlo celo ebrc2’’c Boljvije, a pristaniščem Antofogo-rfo ter / raznimi bogatimi mineralnimi fcjviadi v nosest Chile, a razlaga te mirovne pogodbe je bila predmet razprav skozi leta. Bolivija je trdila, da je bil odstop ozemlja ob morju le začasen, provizoričen. Izgubr. tega dela obrežja je oropala Bolivijo vsakega pristanišča ob oceanu. Leta 1904 je bila sklenjena in odobrena pogodba ,na podlagi katere naj dobi Chile trajno posest tega spornega ozemlja, dočim naj dobi Bolivija prost dostop do morja obenem s pravico, da sme ustanoviti v gotovih pristaniščih carinske urade. Pogodba je določala, da mora zgraditi Chile železnico iz Arica v La Paz in da bo postal del železnice, ki bo tekel skozi Bolivijo, last slednje po preteku petnajstih let, to je letošnjega leta. Dogovor, katerega je sklenila Peru s Chile na koncu nesrečne vojne leta 1883, je določal predajo okraja Tarapaca v roke zmagalca ter predajo ozemelj Tacna in Arica za dobo desetih let. koncem katere dobe na! bi prebivalci teh okrajev glasovali, čc hočejo ostali pod chilensko vlado ali uriti zopet nod Peru. Narod, ki bi izgubil ta dva okraja, na' bi dobil od drugega 20,000.000 pezov. Tega samoodloče-nja naroda na ni republika Chile nikdar dovoHla in to de‘stvo je predstavljalo trajen vir riabih odnošsjev med obema lami;, ki so pogosto dovedli do vojne. V pretekli jeseni je izgledalo kot da je oborožen konflikt neizogiben in tudi sedaj je razmerje med obema deželama dokaj napeto. Bolivija predlaga sedaj nakup Tacne in Arice za svoto 20,000.000 pezov. Polovico te svote naj bi dobila republika Peru. drugo polovico pa Chile. Če bi se to uresničilo, bi bila Peru in Chile ločeni od druge potom Bolivije, ki bi dobila svojo lastno morsko fronto. Bolivijski državniki trdijo, da bi kos bolivijskega ozemlja med peruvijsko provinco Moquegua ter chilensko provinco Tarapaca odstranil neprestano možnost nesporazumov in sporov. Nadalje bi se storilo njih lastni deželi pravico ter pospešilo delo utanovitve trajnega miru v Južni Ameriki. (Iz ameriških listov.) s Imenitni gostje. Zelo elegantno oblečen gospod pride v enega najimenitnejših pariških restaviantov, gre v jedilnico, se vsede in si izbere prav izvrstno kosilo, Použije ga in vidi se mu, da se spozna. Posrebal je bil ravno kavo in kozarček najfinejšega likerja, prižgal si je pravo ha-vana, komad pet frankov. Zaprta kočija se pripelje pred restavrant. Črnooblečen resen gospod stopi iz kočije, strežaj ga pelje h gostilničarju. »Kolikor vem, se nahaja v Vaši restavraciji neki gospod, ki ga iščem že dolgo časa. Ukradel je pol milijona frankov, potem pa zbežaL Prosim, peljite me po vseh sobah, da vidim, ali je tukaj ali ne. Ne videl bi rad, da bi bilo preveč nemira, ko ga bom aretiral. Gotovo ste v tem oziru tudi Vi mojega mnenja.« Seveda je hotelir peljal uradnika po vseh sobah; komaj vstopita v jedilni salon, dregne policist gostilničarja, mu pokaže udobno sedečega tujca in mu pošepeče: »Tamle tisti je moj mož! Da se pa divjačina preveč ne vstraši in se ognemo nepotrebnemu razburjenju, prosim, pošljite natakarja k njemu in naj mu pove, da ga kliče njegov prijatelj baron K. za par trenutkov ven.« Gostilničar pošlje natakarja k elegantnemu tujcu, ki prav mirno vstane, si dene klobuk na glavo in gre na hodnik, Tam ga čakata črnooblečeni in gostilničar. Ko hoče mimo, mu položi policist roko na ramo in mu reče z resnim glasom: »V imenu postave Vas aretiram! Če mi mirno sledite, Vas ne bom zvezal. Sicer za « in tedaj izvleče iz malega kovčega par bleščečih ročnih okovov. Tujec prebledi, ne reče nič, sledi uradniku mirno do voza, vstopita, voz zdrči proti bližnji policijski stražnici. Drugi dan gre hotelir na policijo, da predloži račun za kosilo. Kako se pa začudi, ko nihče nič ne ve, da bi bil sploh kak tat milijonov aretiran, in nobeden se tudi ne more spomniti na popisanega uradnika. Telefonirajo v druge policijske okraje, a vse zastonj, o tatu in policistu ni ne duha ne sluha. Uganka je bila pa že rešena, še predno je hotelir odšel domov. Ko je namreč ravno hotel iti proč, pride drug gostilničar, lastnik ravno tako imenitnega restavranta, in nove ravno to kakor prvi. Tudi on je hotel 80 frankov za večerjo, ki jo je pojedel rrejšnii večer pri njem neki milijonski tat, ki so tfa na Hlcoj aretirali. Kmalu so videli, da sta bila to dva prebrisana družab- nika: enkrat je ta jedel, drugi ga je aretiral, potem sta pa vloge zamenjala. Tako sta bila vselej oba sita. Lahko si predstavljamo še dolge obraze obeh opeharjenih hotelirjev. s Orjaški stolpL Pred leti so zgradili v Novem Yorku na bregu Hudsona cerkev, ki je baje naj več j a in najlepša v celi deželi. Kupolo nad oltarjem drži osem stebrov, ki je vsak izklesan ta enega kosa marmorja. Rečenim stebrom se dajo primerjati samo stebri v cerkvi sv. Izaka v Petrogradu. Ti stebri so 54 in pol čevljev visoki, njih premer meri šest čevljev ter vagajo po 350 ton« Izk’esani in izglajeni so bili s posebnimi stroji, ki so sami na sebi stali lepe denarje. Za prevoz je bila zgrajena posebna ladja, da so vse’ej dva stebra obenem naložili in prepeljali. Stebri stoje na osem čevljev visokih podstavkih. — s Ruska veliki knezi v Italiji. Ruski veliki knezi Nikolaj in Pjstr so se nastanili s svojimi družinami v Italiji. Njih stanovanje je blizu Roppala. Pred nekoliko dnevi so sprejeli obisk laške kraljice. Prišla j® popolnoma inkognito, da obišče velike kneginje, ki so, kakor je znano, njene sestre. s Jedrnatost nemških delegatov. Francoski uradniki, katerim je bilo poverjeno, da dobijo stanovanja in uredijo bivanje nemških delegatov v Parizu, niso pomislili da je Nemčija republika. Dobili so več mest v raznih pen-zijonih za cene od 18 — 80 frankov na dan, misleč, da pisarjem in kurirjem no spada vse ono, ko Brockdorffu-Rantzau-u. Ti so protestirali in Brock-dorff je pritrdil, da imajo popolnoma prav. Iz tega razloga jedo v hote’u vsi odposlanci in osobje — sedmnajst oseb —okoli cene velike mize, na sredi med njimi pa sedi Brockdorff-Rantzau. s šale. »Ali si bil kdaj v levovi kletki?« — »Bil sem.« —• »Ali si so bal?« — »Ne.« — »Kako to?« — »Ker ni bilo levov notri?« — Uradnik kmetu: »No, kako ste zadovoljni z novo gospodo?« Kmet: »Novi čevlji vedno tiščijo.« Uradnik: »Gotovo, zato jih jo treba mazati.« — Oče: »Ui.lij si vrat in ušesa; jutri prido stric.« Sinček: »In če stric n® pride, kaj bom potem z umitim vratom?« s Šale. — »Končno se mi jc vendar posrečilo, da sem v srcu svoje žene izpodrinil psa. Zdaj ima mene vendar raje, kakor psa.« »Kako se je to zgodilo?« »Pe* noče vsega žreti, kar moja žena skuha, ja® pa vse.« — Gospod: »Ka jpa je to-le?« Kmet: »To je umetno gnojilo. « Gospod! »Kaj — zdaj torej ne ponarejajo več sam® denarja, ampak celo gnoj?! — »Ker me j® moja žena ves dan trpinčila s tem ,da j® igrala na klavir, sem jo pregovoril, da sl naj izbere prijateljico.« »Ali je to pomagalo?« »Hudiča je pomagalo! Prijateljico si je izbrala in zdaj igrata ves dan štiriročn® na klavir.« — Polkovnik: »Gospod adjutant, zakaj me niste spomnili, da je bi* včeraj pogreb vpokojenega stotnika Ko-štrunoviča?« Adjutant: »Oprostite, jaz sefl* pozabil.« Polkovnik: »Pozabil .pozabil! Po vaši krivdi se nisem pogreba udeležil! Kaj si bo zdaj Koštranovič o meni mislil!« — Tone: »Strašni trenotki so to bili, ko sem se potapljal. Trikrat sem se pogreznil, predno so me rešili. Ko so me zapuščale moči, sem se spomnil vseh najvažnejših dogodkov svojega življenja.« Jože: *>Ali si se tudi spomnil, da sem ti pred tre-'tti leti posodil 20 dolarjev?« Mi ne znamo, što nam ovi dani tmurni U tmušama nose, Sto se morem veru; Mi znademo samo, da slična libumi Jedna crna lada plovi po Kvarneru! VI. Nazor, »Jugovina«, Še nikdar ni bila Reka, ki stoji sedaj tako dolgo v središču najstrastnejših diskusij na mirovni konferenci, tako živa še nikdar tako mrtva kakor sedaj. Prvo, kar vidi človek, ki pride danes ' to za nas tako važno pristanišče, je seseda italijanska zastava. Povsod jo vidiš, la najneverjetnejših krajih, na oknih in vratih, v izložbah trgovin, napete čez ceste, na vozovih cestne železnice, v gumbnicah gospodov, na klobukih lepih in nelepih dam, na znamkah mesta Reke, Povsod te zasledujejo te barve. Povsod vidiš napise: »Viva !‘Italia!« »Italia o morte!« povsod razbite table jugoslovanskih trgovin; na vseh hrvaških hišah s katranom nabarvani črni ‘križi, pač sijajen dokument laško kulturo. Seveda je Reka polna predvsem italijanskega vojaštva. Bersagli-eri in alpini, arditi in mornarji se izpreha-jajo po mestu. Večinoma so ti Italijani vi-*oki ljudje, izbrane čete iz najzdravejših pokrajin cele Italije. Francozi so tudi tu, s ponosno kretnjo zmagovalca in bistrimi očmi, vedno izvrstno razpoloženi. Angleži, Se ponosnejši (o Albion, ti gospoduješ celemu svetu!), vsi obriti, mladi in gibčni, etoje pri večerni promenadi na korzu na robu trotoarja, kadijo svojo pipo in gledajo * očitno velikim zanimanjem v mimo šumečo množico; kopne čete v zelenorume-nih, krasno prikrojenih uniformah, mornarji v širokih hlačah. Maloštevilni Ame-rikanci so zastopani le po pomorskih četah. Rečani jih nazivajo »cogo« (kuharje), ker nosijo bele klobuke; upajmo, da nam skuhajo kaj dobrega! V Sušaku in ob Regini so nastanjene tudi francoske koloni-jalne čete: Indokitajci v rumenih uniformah z jeklenimi šlemi in Afrikanci, kateri «o zastopani po hamitih in črncih. In to je vse, kar da današnji Reki življenje: te pestre barve različnih čei, te Pompozne zastave, ki se vijejo v zraku, da jih je že mučno gledati. Avtomobili švigajo sem in tja, kolesarji so večna nevarnost na cestah, gigi in trenski vozovi ropotajo po tlaku, v zraku strašijo hidro-plani; na vseh križiščih cest in trgih raz-kričijo kolporterji svoje časopise: »Gior-nali d’Italia! Corierre della sera! Mesag-gero! Resto del Carlino!« Le včasih čuješ skoro plahi klic: »Hrvatske novine!« A to življenje je le navidezno. Reka je tartvo mesto. Predvsem je Reka vendarle luka: in nad pristaniščem bdi danes *Jnrt. Brezpomembno in žalostno ležijo ladje ogrsko-hrvatskega parobrodarskega društva zasidrane ob mrtvih pomolih. Ma-lokatera jadrnica plove vun na kvarner, le zdaj pa zdaj reže kak motorni čoln enten-tinih bojnih ladij valove, Te ogromne oklopnice dajo pristanišču še žalostnejšo barvo, »Emanuele 1'iliberto« in »Pisa« ležita tam kakor dva zmaja, ki stražita kraljičino in je ne dasta nobenemu iz rok. Človeku se zdi, kakor da stara francoska križarka in angleški rušilci ne bi imeli nobene moči proti tem italijanskim velikanom. — Na oni strani se Iviga iz morja kompleksUčke gore: Venezia Giulia. Kakor v megli leži tam naša tožna Istra, naj-nesrečnejši del naše domovine. Trikrat na dan pride parnik iz Opatije v Reko, a sko-ro vedno doplove prazen; kvečjemu par Nemcev in Židov potuje v Reko in nazaj: tudi tu so Nemci in Semiti, največji sovražniki našega rodu, privilegirane rase. Domačin pa mora bežati z rodnih tal. Istra, kdaj pride konec tvojega trpljenja? Kc’aj se premakne Zvonimirova ladja tudi s tvojega obrežja? A kljub vsej nesreči naše ljudstvo niti v Riki niti v Istri ni izgublio upanja. Pod najtežjimi pogoji, zasledovani od karabi-nijerijev in policije so nabrali reški Jugoslovani podpise za zahvalno brzojavko Wilsonu, Kljub temu, da se jih vsled laškega terorja mnogo ni moglo podpisati, je ta plebiscit vendar izkazal lepo število nad 19,700 Jugoslovanov, Število je seveda faktično še večje, tako da je v resnici okoli 25.000 Jugoslovanov v mestu. Sestoji italijanstvo Reke samo iz vihrajočih zastav? — Hvalevredno je tudi delovanje su-sackih »Primorskih novin« in dijaštva višjih razredov sušaških srednjih šol, ki vzpodbuja ljudstvo z dobro pripravljenimi predavanji, deklamacijami in muzikalnimi proizvajanji ob nedeljah. Neverjetno je, s kakšnimi sredstvi agitirajo Italijani za »madrepatrio« in proti Ameriki, Ne samo časopisje, zastave, iluminacije, govori, pesmi, poštne znamke, kinematografi, tudi neštevilni plakati, v katerih so Italijani mojstri, skušajo na podel način slepiti ljudstvo in slavijo v vseh mogočih barvah veličino in »brezmejno trpljenje« Italije. Wilsonova karikatura z nemško piklhavbo in velikim vprašajem, ki je bita plakatirana po celi Reki in drugih mestih, je že znana. Neka druga karikatura kaže premišljajočega Krištofa Kolumba, ki vzdihne: »Če bi bil to vedel, je ne bi bil odkril!« Jasno je seveda, da je stvar naprejena proti Wilsonu. Drugi plakati oznanjajo, kaj je Italija vse pretrpela za entento in storila zanjo in za druge države, Čujte: avgusta 1914 je Italija s svojo nevtralnostjo rešila Francijo; maja 1915 je rešila s svojim vstopom v vojno celo entento; po zimi 1915 je rešila (!) Italija v Albaniji srbsko vojsko; v oktobru 1917 se je v najstrašnejši uri (nell* ora tre-menda) rešila ItaHja brez tuje pimoči (s kakšno hrabrostjo!); spomladi 1918 je ustavila Italija na francoskih poljanah sunek Nemcev pri BlignyTu; oktobra 1918 da Italija pa Vittorio Veneto« nemškemu bloku smrtni udarec (in Jugoslovani?); aprila 1919 pa entenline države nočejo priznati vketih pravic Italije, — Celo zemljevide 8 »prirodnimi mejami« Italije so aflširani na vseh mogočih krajih. Amerikanci in Angleži teh napadov na entento nikakor niso gledali ravnodušno. Fotografirali so vse te plakate in gotovo poskrbeli, da izve o njih cel kulturni svet. Dosegli so tudi pri komandantu medzavezniških čet v Reki, generalnemu poročniku Grazioliju, da je od 9, maja naprej prepovedano afiširanje plakatov brez prejšnjega dovoljenja med« zavezniških oblasti. Jedna crna ladja plovi po kvarneru. A kaj nam prinese? Gre mimo te nesrečne obale ali si išče poti drugje? Naša nada ne klone. Prišel bo dan, ko bo Učka gora zopet edina stražarica kvar* nera. Naša Učka! Prišla bo ura, ko bo veličasten kres na tej jugoslovanski gori oznanjal, da smo zopet gospodarji na svoji zemlji! d, C. Lepa EOU Lenr„kopgo prednosti, tako v zdravstvenem kakor v družabnem oziru. Felier eva po-polnorra neškodljiva preizkušena „Eiza“ pomada za obvarovanje to negovanje kože, odstrani nečistost kože, ojeda prišče, brani proti soSnčarici, soinfnim pegam, bori. raz-kavosti, velosti liože. — Lonček močnejše vrste 6 kron. Omot in poštnina se računa posebei najceneje. Um sto škGiivtp lila vzemimo za lica Felierje-vo lilijino mlečno milo Elza*, katero je danes še zelo drogo ali ima še iste dobrote in neškodljivosti kakor pred vojno. Boljše in finejše za negovanje kože v današnjem času si niti misliti ne moremo. — »njnn lacn sc more doseči samo s Fellcrjevo mijue “ "-Tdiioliina pomado za rast las. Okrepi kožo ra glavi, pvejjječnje plešavost in prezgodnjo osivelost. Lonček močnejše vrste 6 K. Omot >n poštnina se računa posebej na Preiskovalni sodnik, star, doslužen' major, hladne, nedostopne vnanjosti, ga je čakal za mizo, z zelenim suknom prevlečeno, v bližini pa je sedel njegov tajnik s peresom v roki. Izpraševanje še je pričelo. (Dalje.) Širite Ječami livl“! izdalatell konsorcH »Večernega lista«. Odgovorni urednik Viktor Cenčič. Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani-