Leto IVIII. V Celju, dne 10. januarja 1908. Štev. 3. DOMOVINA Uredništvo J« na Schilleijevi cesti št. 3.—Dopise blagovolite fran-luratl, rokopisi se ne viačajo. Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron, pol leta 6 kron, 3 mpsece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več, kolikor znaša poštnina; namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upraVništvu, plačuje se vnaprej. Za Inserate se plačuje od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsa-kokrat: za večje inserate in mnogokratno mserira^je znaten popust. v Velik javen shod v Žalcu narodnih kmečkih volilcev Savinske doline se vrši prihodnjo nedeljo, 12. prosinca ob 3. uri popoldne v Virantovi dvorani. Govorili bodo o volitvi v deželni zbor kandidat narodne stranke Jožef Zdolšek, nadalje državni poslanec Franc Roblek in dr. Vekoslav Kukovec iz Celja. Savinska dolina mora pokazati z veliko udeležbo pri tem ljudskem shodu, da stoji v taboru narodne stranke in da bode glasovala 2 prosinca za narodnega kmečkega kandid, . Jožefa Zdolška. Kmečka zveza je lani vsiljevala finančnega uradnika, šele zdaj je iz strahu pred volilci postavila kmečkega kandidata Te%lava, ki pa po splošni sodbi ni sposoben za poslanca. Zato proč s kandidatom hinavstva, živel pravi narodni kmečki kandidat Zdolšek. Kmetje, vsi na shod! Poljska Matica Šolska. Čitatelji „Domovine" vedo že o najnovejšem proti poljskem činu ruske vlade, kateri je dostojen vrstnik pruskega zakona o eksproprijaciji Poljakov na Pozn^njskem. Ta čin je bil po vsej pravici nazvan zlc&som — to je zločin reakcije, katera smelo dviga glavo ne samo na zatretje revolucije, ampak tudi na vničenje vsega, kar je osvoboditeljsko gibanje pridobilo od preplašene vlade in činovništva v narodni in kulturni smeri. Reakcija vbija delavnost ruske prosvetne Lige otežuje vsak korak, da, onemogočuje delavnost ruskega ljudskega vseučilišča — in sedaj je z enim samim zamahljajem brez vsakega povoda vničila delo in čilo življenje Poljske Matice Šolske. To je nadaljni korak na poti, katero je vlada nastopila s protiustavnim po-rušenjem volilnega reda v državno dumo in z naprostim voktroiranjem slabšega (volilnega reda), po katerem so Poljaki uvrščeni med menj pravne narode ter oropani dveh tretjin svojega dosedanjega zastopstva v dumi. S posebnim občutkom odpiramo obsežno „Prvo poročilo Poljske Matice Šolske" (Pierwsze sprawozdanie Polskiej Macierzy Szkolnej), katero je razposlala Matica baš pred svojim razpuščenjem ne samo doma na Poljskem, ampak tudi po drugih slovanskih dežela^, kakor bi hotela reči: „ Vidite, tudi mi živimo!" Po vsej pravici se je moerla Matica pred slovanskim svetom ponašati s svojo delavnostjo — ni pa slutila, da bode prvo poročilo, katero pošilja o svojem življenju v svet, obenem tudi nekrolog Matice. „Poljsko Matico Šolsko" je ruska vlada potrdila še le 21. junija 1906.1., njen odbor in nadzorni svet sta se vstanovila julija meseca istega leta, delovala je torej samo 15 mesecev, ko jo je general-gubernator Skalon dne 14. decembra 1907 1. razpustil. Kar je v tej kraiki dobi zvršila, zaslužuje v resuici vsega spoštovanja. * Glej nDom." štev. 152 od 1907. Politični pregled. Kako navdušen odjjev je vzbudila ustanovitev Matice v celi deželi, o tem nam priča znatno število krajnih podružnic, katerih je bilo v celi dobi Matičneara delovanja ustanovljenih 781. Cela vrsta jih je navstala, seveda, še le v zadnjih mesecih, tako da je poslalo za prvi glavni zbor, ki se je vršil novembra meseca, še le 575 podružnic poročila o svojem delovanju — no, tudi to število je vsekako zelo znatno. Število šol, katere je Matica vzdrževala ali podpirala, nam priča o nje velikem pomenu za narodno življenje Poljakov, kateri do ustanovitve Matice sploh niso imeli poljskih šol (na Ruskem Poljskem). Kakor znano, je ruska vlada snovala in vzdrževala na Poljskem samo ruske šole — in še le po izdanju oktoberskega manifesta je dovolila tudi snovanja privatnih poljskih šol z gotovimi omejitvami na korist ruščini. Do 1. julija 1907. 1. je zaprosila Matica, naj se jej dovoli psnovat| 1247 šol, dovolilo se jih je pa samo 681; prosila je nadalje, naj se ji potrdi 316 učiteljskih sil, vlada jih je pa potrdila samo 159. Vseh šol, katere je Matica popolnoma vzdrževala in katere je vlada potrdila, ie bilo 141, poleg tega pa je Matica podpirala še veliko število privatnih Od Matičnih šol je bilo 139 ljudskih šol, 2 srednji šoli (v Pul-tusku in Leczyci). Poleg tega je Matica podpirala osemrazredno gimnazjjo v Plocku, srednjo šolo v Siedlicih, štiri-razredne srednje šole v Wicluni in Sieradzi in nižjo kmetijsko šolo v Pščelinu. Poleg šol je vzdrževala Matica 317 otroških oskrbovališč ter je organizirala veliko število kurzov za analfabete. V Matičnih oskrbovališčih je bilo 14.401 otrok, v vseh šolah, katere je Matica vzdrževala ali podpirala, kakor tudi v kurzih za analfabete je bilo poučevano skupaj 61.908 oseb (mladina in doraslih). (Konec sledi.) Politični pregled. Domače dežele. Delegacije se snidejo dne 27. januarja. Generalni poročevalec o državnem pioračunu bode v parlamentu poslanec Steinwender. * V drugem oddelku industrijskega sveta je bilo posvetovanje o programu za reformo in dogradbo delavskega zavarovanja. Industrijalci so se izrazili soglasno, da je potrebna uvedba zavarovanja za slučaj invaličfltete. Industrija rada prevzame bremena za to zavarovanje nase, ako se jo bode z druge strani primerno podpiralo in pospeševalo njen razvoj. Sprejet je bil vladni načrt invaliditetnega zavarovanja, odobren vladni načrt, da se tudi delavce na domu podvrže zavarovanj^ proti bolezni in invaliditeti; od dolžnosti zavarovanja se oproste samo oni, katerih letne plače so večje nego 3600 kron (mesto 2400 kron po vladnem načrtu); tudi se je sklenilo, naj se zavarovanje razširi na poljedelske delavce in delavce v gozdih. Glede malih obrtnikov in kmetov je bila sprejeta resolucija, ki pravi, da je želeti, da se tudi za te stanove uvede starostno in inva-liditetno zavarovanje po sistemu samopomoči z državno, deželno in občinsko podporo. * Poljaki in Rusini. Znano je, kak boj divja že stoletja med tema dvema narodoma. V Galiciji, kjer so Poljaki gospodarji, je dandanes ta boj hujši nego kedaj prej. Vender nam je zabeležiti krasen vzgled politične razsodnosti. Rusinski (ukrajinski) list „Rada", izhajajoč na Ruskem, je napisal o na-nasilstvu ruske vlade proti Poljski Matici Šolski krasen članek, v katerem pravi: Zavzemamo enako stališče k dejstvu dijaških pretepov na lvovskem vseučilišču, kakor k dejstvu vstavljenju delavnosti Poljske Matice Šolske, čeprav se gre v prvem slučaju za naše koristi, v drugem pa za koristi onih, ki so pogostoma nastopali proti nam in še nastopajo. Zlo ostane vedno zlo naj je dela kdor hoče in naj trpi na njem kdor hoče in mi moramo proti zlu zavzeti vedno jednako stališče. Mi bolj živo čutimo udarec, zadan Poljakom, ker smo na svojem telesu pogostoma čatili podobne udarce. Pri tem ne odločuje, da so ti udarci padali po nas od poljske strani. Zatiranje, katero trpe naši bratje za mejo (v Galiciji) od poljske šlahte, nam ne brani, da bi ne videli in ne spoznali ogromnost nesreče, ki je zadela poljski na. od vsled nasilstva varšavske administrative ter da bi ne izrazili odkritosrčnega sočutja na tem poljskem narodu. Pri tem moramo seveda izraziti željo, da bi oni, kateri zatirajo Ukrajince (Rusine) v Galiciji, razumeli kolikor mogoče globoko pomen in smisel varšavskega dogodka. Mogoče, da bi se potem poljski del gališke javnosti ,— resno in vsestransko uvaživši pomen dejstva — naučil postopati obzirnejše s slabšimi doma in videč še krvavo rano na sebi, prenehal zadajati rane drugemu". V resnici krasne besede, vredne, da si je Poljaki vzamejo k srcu. Madžari bodo izkoristili vladne zahteve po znižanja kontingenta re-krutov in zboljšanju častniških plač v to, da iz vojne uprave iztisnejo kolikor mogoče jezikovnih in drugih koncesij v skupni armadi. Posl. Ugron piše r „Magyar Nemzetu" da Madžari dovolijo povišanje rekrutov in zboljšanje častniških plač proti temu, da se jim dovoli madžarski službeni jezik v armadi, madžarski odznaki na zastavah in posebna madžarska mornarica. Novi hrvatski ban baron Rauch je v seji ogrskih ministrov razvil svoj vladni program. V Zagreb pride še le, ko ga bode cesar sprejel v avdijenci in zaprisegel kot bana. Dopisi. — Iz Trbovelj. Novi občinski odbor trboveljski je izvolil v svoji prvi seji, dne 4. prosinca 1908 ob navzoč- nosti c. kr. okr. glavarja gosp. barona Miillerja soglasno županom c. kr. okr. Sol. nadzornika in šol. ravnatelja gosp. Gnstav Vodušeka. Volitve so se vzdržali prejšnji župan g. Roš in naša najhujša narodna nasprotnika, hrastniški ravnatelj Leiler in Fritz Burger iz dobro znanih vzrokov, o katerih za danes raje molčimo, da si ne pokvarimo veselja nad volitvami. Nasprotno temu dejstvu moramo priznati našemu rudniškemu ravnatelju g. Tenschertu neupogljivo pošteno voljo, ki spoštuje pravico, ne oziraje se na desno, ne na levo. Njemu je pravičnost svetejša nego zagrizenost in zato „Čast mu"! Županovim namestnikom je bil izvoljen narodnjak trgovec gosp. Kramer. Razun župana in namestnika sedi v občinskem svetu še sedem občinskih svetovalcev in sicer gg. ravnatelj Ten-schert, veleposestnik Goropevšek, trgovec Dežman, gostilničar in mesar Forte, inžener Krassnig, kmet Sušnik in rav-vatelj kemične tovarne Diermaier. V prejšnjem obč. svetu so bili razun g. Roša kot župana in g. Voduška sami Nemci, ter se mora sedaj fakt bilježiti z zadovoljstvom kot velik naš napredek. Po volitvi so imeli odborniki pri g. Goropevšeku prijateljski sestanek, kjer se je izpregovorila marsikatera navdušena in odkritosrčna beseda tičoča se gospodarskega in narodn. napredka v Trbovljah. Govorili so: župan sam, ki je o svojem programu, katerega je bil razvil že takoj ob izvolitvi v občinski dvorani pred obč. odborniki in okr. glavarjem — tukaj podrobno razpravljal. Z velikim veseljem je prisotno •občinstvo sprejelo njegove plemenite in odkrite besede, do katerih uresniče-nosti mu Bog pomozi! Govorili so še jurist Kramer in inženir Krassnig. Prvi v imenu trbov. občinstva in je izrazil veselje nad zastopnikom soc. demokratov v občinskem odboru, katerega zastopstva dosedaj ni imel trbov. občinski odbor. Drugi je govoril v imenu industrije. V nedeljo zvečer ob 6. uri je priredilo gasilno društvo gospodu županu krasno bakljado z godbo pazniškega in del. podpornega društva. Z vseh bližnjih in daljnih vasi trboveljske občine je privrelo mnogobrojno ljudstva in prirejalo pred hišo novoizvoljenega g. župana prisrčne ovacije. G. župan se je ginjen zahvaljeval v daljšem govoru za ljubezen, katero mu ljudstvo skazuje ob tako častnem in znamenitem povodu, ob njegovej izvolitvi županom. Obljubil je vse moči zastaviti v povzdigo gospodarskega, v procvit narodnega in v izobrazbo družabnega življenja. Gromoviti „Živio" in krepki „Na pomoč" klici so zaorili med pokanjem topičev in med mogočnimi zvoki Mladih junakov" v čast gospodu županu in priznanje njegovih velikih zaslug za Trbovlje. Po obhodu se je zbralo občinstvo vseh slojev v dvorani g. Kukenberga, kjer se je vrstila napitnica za na-pitnico. Omenimo naj napitnico gosp. Kra-merja, v kateri je opisoval nesebično delovanje g. župana od početka prihoda v Trbovlje, do sedaj. Bil je tudi vstanovitelj gasilnega društva, ki je letos obhajalo 20 letnico obstanka in g. župana Vodušeka izvolilo častnim članom. Kakor se je g. župan kot društve-nik vedno potegoval za medsebojno vzajemnost, prijateljstvo in skupno delovanje, tako se bode tudi kot predstojnik obč. odbora potegoval za skupno delo v prid trbov. občine in korist celokupnega naroda. Trboveljsko prebivalstvo pa z upom pričakuje od novega župana in novega občinskega odbora, da se bode z vnemo poprijel velikega dela in z navdušenostjo vršil svojo težko nalogo, kajti kjer ni truda, ni uspehov. Naši veliki občini morajo stati na čelu možje, ki so delavni in v vsakem oziru napredni in ne varamo se, ako smelo trdimo: take može imamo sedaj. Ž njimi naše simpatije in sreča junaška. Gregorčičeva slavnost v Središču. Središko bralno društvo „Edinost", ki razvija pod sedanjim predsedništvom prav živahno delovanje, je priredilo 26. decembra t. j. na dan sv. Štefana v šolskih prostorih Gregorčičev večer. Vkljub neugodnemu vremenu je prihitelo toliko občinstva, da so bili prostori kmalu pretesni. Spored večera je bil prav srečno izbran. Gospica Jelica Kosijeva nas je vpeljala z dr. G. Krekovo koračnico na klavir „V planinski raj". S svojim ljubeznivim nastopom si je pridobila mlada začetnica vsestranske simpatije. Predsednik, učitelj g. A. Kosi, pozdravi vse vdeležČnce in jih opozori v mehkih besedah na slavnostni govor. Slavnostni govornik, učitelj g. Košar, je govoril iz • srca v srca. Z globoko ganjenostjo je povdarjal, da je S. Gregorčič delal mnogo, z bolestjo slikal njegovo trpljenje, z občudovanjem njegovo mirno resignacijo in krščansko ljubav. Po polurnem govoru so zadoneli klici „Večna slava nesmrtnemu Gregorčiču!" in burni aplavz je zahvaljeval govor- nika. Na bogatem sporedu je bilo še petje — 2 samospeva za bariton s spremljevanjem klavirja, moški in mešani zbor pod vodstvom g. Serajnika, triglasni dekliški (deklice 6. razreda središke ljudske šole) s svojim učiteljem g. Kosijem kot pevovodjo — in deklamacije. Solist, učitelj g. Najžer, nam je ugajal najbolj v ^Ujetega ptiča tožbi", manj v R Savinovi „Kropiti te ne smem" in v L. Hudo-vernikovi „Naši zvezdi"; tukaj menda zato, ker je bilo spremljevanje premalo diskretno. Moški in mešani zbor je rešil svojo nalogo v splošno zadovolj-nost — vsa zasluga gre pevovodjema gg. Serajniku in Kosiju — naravnost iznenadil pa nas je triglasni dekliški zbor. Ob pesmih malih, do dna duše segajočih, se je moralo tej ali oni materi porositi veselja in sreče oko. Slabše so bile njihove deklamacije. Vzroka bode iskati v tem, da so bile predolge. Največjo hvalo, ki gre v prvi vrsti društvenemu predsedniku, potem gospici Jelici Kosijevi, učitelju g. Košarju kot slavnostnemu govorniku, g. Serajniku kot pevovodji, g. Najžerju kot solistu, vsem cenjenim pevkam in pevcem, je izražala splošna govorica udeležencev, da smo doživeli v Središču večer, dostojen velikega pesnika, ki mu je bil posvečen. — Ustanovni občni zbor »Trgovskega društva v Mariboru za okrožje mariborskega sodišča" 5. prosinca 1907 popoldne v Narodnem domu v Mariboru: G. Berdajs pozdravi v imenu pripravljalnega otlbora došlece ter povdarja razloge, ki so naravnost silili k ustanovitvi trg. društva v Mariboru. Ustanovnemu občnemu zboru se izvoli zač. predsednikom dr. R. Pipuš, odvetnik v Mariboru. Izražajoč svoje veselje nad tem, da se je našlo v našem mestu ter v Ptuju toliko agilnih ljudij, govori predsednik v pomenu trgovine v širšem pomenu besede. Človek majhnih potreb, ki se zadovoljuje s tem, kar si sam pridela nima trgovine, on sam je producent in konsument; posredovalcev ne rabi. Prav počasi je dospel človek od tega sistema narodnega gospodarstva do današnjega viška, ki ima na sebi dva značilna momenta: delo na eni ter druženje enakih močij na drugi strani. Posredovalec med producentom in konsumen-tom je trgovec. Današnji svet ne more več živeti brez teh posredovalcev. Kjer njih ni, tam navadno tudi ni blagostanja, tam ni moči — zato tudi narod brez trgovine nima nikakšne bodočnosti. Ko bi Slovenci na Štajerskem imeli svojo trgovino ter obrt — ne vladali bi nam Nemci po naših mestih ter prometnih krajih. Ako hočemo kaj veljati treba nam trgovine. Če bo naše slov. občinstvo izvajalo geslo: Svoji k svojim, trgovci pa ga ne zlorabljali, smemo trdno upati na boljšo bodočnost. To so v kratkem misli predsednikovega govora, ki je bil sprejet z velikim odobravanjem. Na to se prečitajo pravila. G. Poš (Ptuj) izjavi v imenu ptujskih tovarišev, da pristopijo le, če se jim da z ozirom na njih število štiri odborniška mesta. Od strani Mariborčanov se temu ugovarja, kajti odbor šteje komaj 7 članov, od katerih jih mora po pravilih četvero bivati v Mar riboru. Zunaj Maribora more živeti le troje odbornikov. Pomisliti pa je, da jih je med člani več zunaj Maribora ter Ptuja bivajočih, katerim treba dati najmanj eno odb. mesto. Z ozirom na to omeje Ptujčani svoje zahteve na dva odbornika, katerima pa si morajo sami voliti namestnika. V znamenju lokalnega kompromisa se vrše volitve. Predsednikom društva se izvoli dr. Radoslav Pipuš, ki je tudi protokoliran trgovec. V odbor se izvolijo: gg. Berdajs, trgovec, Jagodič in Weixl, trg. sotr. (Maribor), Kocmut in Lenard (Ptuj), Zemljič, trg. (Sv.Lenart); namestniki: Jančič, Majar in Bureš (Maribor); pregledovalca računov: Poš (Ptuj), dr. Setnec (Maribor). J* Dr. Pivko še pozdravi novo društvo v imenu „Slov. Čitalnice", dr. Sernec v imenu „Sokola", g. Medved v imenu nar. učiteljstva. Odbor se je sestavil takole: Podpredsednik Jagodič (Maribor), tajnik V. Weixl (Maribor), blagajn. V. Berdajs (Maribor). Naročajte in Širite »Domovino"! ,Domovina1 izhaja trikrat na teden in stane mesečno I K. Slovenske novice. Štajersko. — Za dijaško kuhinjo v Celju je poslal gosp. dr. Silvin Hrašovec, sodni pristav v Mariboru, namesto venca na grob pokojnega gosp. Janeza Petričeka 10 kron. — Ples slovenskega trgovskega društva v Celju 2. februarja. Prire- LISTEK. Sodba. Poljsko napisal VI. St. Reymont. Poslovenil J. G1 o n a r. Vrata so se naenkrat hrupno od prla, veter je puhnil v sobo, iz temnega prikleta pa so se začeli valiti v grozeči, tihi trumi kmetje in niso niti pozdravili ,Hvaljen bodi Jezus Kristus', tako da je mlinar začuden položil žlico na mizo, prijel svetilko, ki se je v prepihu zagugala in jih gledal z začudenimi očmi. — Kaj da vas je toliko — je zamrmral. — A še več jih čaka na dvorišču — je rekel Jernej in stopil naprej. — Kaj bi radi? — Na pogovore gotovo nismo prišli — je nekdo odgovoril in počasi zapiral za seboj vrata. — Potem sedite, takoj bom po-večerjal. — Naj vam dobro tekne. Mi že lahko počakamo. Mlinar je začel naglo jesti in cmakati, kmetje pa so posedli po klopeh, greli svoja pleča ob peči in zvesto gledali Jerneja, ki je prisedel k mizi naslonil nanjo lakte in se zamislil. — Slabo vreme, kaj ? — je izpre-govoril mlinar. — V sušen je redkokegaj bolje. — Seveda, kakor vedno pred spomladjo. Tukaj se je razgovor pretrgal, tako da je v tišini samo mlinarjeva žlica škrohotala po robih sklede; na dvorišču je zdaj in zdaj kdo otepal ob bruna blato s svojih črevljev, včasih se je veter šumno uprl v stene, da so zaječale in dež je ropotal po orošenili šipah oken. — Jadviga! — je poklical mlinar in si obrisal z dlanjo velike brke. Iz stranske izbe je prišlo močno dekle, zelo lepo in po gosposko opravljeno, ozrlo se je bistro po kmetih, pobralo sklede in odšlo, zibaje se s širokimi plečami. — Torej, kaj imate? — je začel mlinar in potrkal po tobačnici. — A niti ena roka se ni iztegnila po tobaku, ker so se obrazi naglo zmračili, jeden ali drugi je pokašljal in se v skrni pokraspal po temenu, vsi pa so gledali na Jerneja, ki se je zravnal, uprl blede, neizpros oči v mlinarja in počasi izpregovoi — Prišli smo, da nam i .jate razbojnike ... Mlinarja je kar vznak vrglo, iz-bulil je oči, raztegnil roke in zastokal: — V imenu Očeta in Sina! Odkod naj jaz to vem? — Spoznali smo, da morate samo vi vedeti zanje ! - je rekel bolj tiho Jernej in vstal; ( -i kmetje ?o vstali s klopij in st li okoli, kakor trda stena, up njega poželjive in ostre oči, kako. „ trebove kremplje, tako da je mlina'' ostal v obrazu ves rdeč. — Pri ' ;mo k vam po pravico! — je močno zaklical Jernej. — In vi nam morate povedati, morate! — so se oglasili drugi polglasno, strogo. — Kako pravico? V glavah se vam je zmešalo. Kako naj jaz to vem ? Ali sem z razbojniki v kompaniji, kaj ? — je hitro govoril in privijal luč s tresočimi rokami. — Vemo, da ste pošteni, a vi veste za razbojnike. Kako ne ? V jeseni so vam ukradli konje, vi pa nič, pred kratkim so vam ukradli denar, lopova ste celo zalotili v sobi, a vi zopet nič. niti sodniji niste naznanili, niti žan-darju povedali. — Čemu neki? Da bi imel še večje stroške? Kaj mi pomaga sodnija ali žandar? Ali lahko ujamejo veter na polju in mi ga na vrvici pripeljejo. Naj dobijo na poslednji dan kazen za krivico, ki so mi jo storili. — Iz tega vidimo samo, da se bojite izdati razbojnike. — Če bi vedel, ali bi jim odpustil svojo izgubo in jih ne izdal? Zastonj mi gotovo . . . — Vi ne govorite odkrito in delate, kakor mačka z vrelo kašo — ga je ostro prekinil Jernej. Nismo prišli sem, da bi se z vami prerekali, samo ditveni odsek prične te dni z razpo Siljanjem vabil. Ako bi kdo pomotom; ne dobil vabila, je vljudno naprošer naj to blagovoli naznaniti, ker je vsto le proti vabilu dovoljen. Obleka j promenadna. Ker je čisti dobiček ples namenjen zakladu za ustanovitev trj bolniške blagajne za Sp. Štajer, je pr čakovati, da ne izostane ni jedna si venska rodbina iz Celja in bližn okolice. Preplačila se v isti nam< hvaležno sprejemajo. Odsek se tu obrne na razne gg. veletržce z vabi da se s primernimi doneski odzove; — Iz Zavrča pod Ptujem. Pj tečeni teden je ustrelil šolski vod, g. Josip Troha, na Dravskem otoi divjega mačka. Enega je že ustrd pred nekaterimi leti. — Na isti ofc ste zašli pred tremi leti dve dii svinji, a se ni posrečilo ju ustrel; odšli ste nazaj na Hrvaško. — Tauo lovci na Novega leta dan opazilie enega divjega mačka. Morda se o-sreči ga ustreliti. Lovski blagor! — Podlistek. Opozarjamo naa-nimiv podlistek „Sodba" od poljskpi-satelja Reymonta v slov. prevodu J. Glonarja. — Iz Celja. Glede g. Pustika, šolskega vodje v Svetini, smo biile-loma napačno poučeni; on ima bosen na nogi, vsled katere je dobil dust — Nogo pa si je pri gležnju zlila gospica Nikica Kosijeva, učitelji* na Teharju. — Iz Celja. Kakor že omesno, se vrši občni zbor „Delavskeg0od-pornega društva" v nedeljo ob uri popoldne v društvenih prostorih. Ako bi ne bilo navzočih dovoljno svilo članov, se vrši ob pol 4. uri občizbor pri vsakem številu članov. Tabčni zbor je velike važnosti, pridittorej vsi! — V soboto, jutri, je po 8iri v društvenih prostorih pevski semek. — Iz Celja. Vojak, kateise je mislil obesiti, se piše Hervatičin je doma nekje blizu Celja. — Umrl je v sredo v Ce. polkovnik v pok. g. Avgust Kra star 64 let. Pogreb se je vršil das popoldan iz mrtvašnice na poko.lišču. — Shodi. Kandidat g. lolšek ima volilni shod v nedeljo 12. m. po rani maši v Novi cerkvi pri rivcn. — Dne 19. t. m. se vršita sda v Konjicah in Ločah. — Iz davčne službe. Presvljeni so gg. davčni upravitelj Iv. Paovšek iz Slovenjgradca v Brežice kouradni predstojnik, davčni asistent FSedlak iz Celja v Radgono, davčni sistent Maks Merčun iz Konjic v Breee. — Imenovan je namestnišm kon-cipistom g. dr. Franc Ratej v Injicah. — Imenovan je vadniškim učiteljem na mariborskem učiteljišču gosp. Friderik Šijanec, učitelj na mornariški šoli v Pnlju. — Umrl je v Dramljah občespo-štovani posestnik g. Rajh, oče obeh odvetniških kandidatov ga:, dr. Rajhov. — V Novi cerkvi pri Tojnikn se vrši v nedeljo, dne 12. t. m. ob 3. uri popoldne v gostilni g. Krive, po dom. Marko, ustanovni občni zbor kmečkega bralnega in izobraževalnega društva. Pričakujemo obile udeležbe, gostje dobrodošli! — Kupil je veleposestvo gospe Suppanz v Poljčanah gosp. Zalokar iz Ljubljane za 120.000 K. — T Višnji vasi se je posrečilo kanoniku Gregorecu spodriniti zanesljivo narodnega župana gosp. Lipuša. Tega se zelo veseli „vahtarica" in „Tagespost". — Pevsko društvo »Edinost" v Žalcu je izvolilo na rednem občnem zboru dne 4. t. m. soglasno stari odbor. Pevske vaje se prično v kratkem. — Iz Žalca. Že nekolikokrat smo se pritoževali, da naš občinski tajnik naprednemu občinskemu odboru na vkljub razvija jako živahno klerikalno agitacijo. Mož je v službi naprednega občinskega odbora, ne zdi se mu pa vredno, da bi politično prepričanje svojega delodajalca vsaj v toliko spoštoval, da bi malo brzdal svoje kleri-kalstvo. Nikakor ne, baš nasprotno! Kakor bi hotel občinski odbor in večino tržanov izzivati, udeležuje se s tako vnemo agitacije za klerikalne kandidate (prej za dr. Povaleja, sedaj za Terglava), da tej agitaciji na ljubo celo svojo službo zanemarja. Tako je bil dne 8. t m. nič manj kot trikrat v Šentpetru na agitaciji za Terglava! Klerikalnemu tajniku napredne občine sicer ne vsiljujemo naprednega mišljenja, naj bode in naj ostane klerikalec, to pa po vsej pravici in prav odločno zahtevamo, naj se v uradnih urah vzdržuje agitacije za klerikalnega kandidata; mi ga plačujemo za to, da opravlja tajniški posel v naši občini in ne za agitatorja klerikalnih kandidatov. Izdajati občinski denar za takega zdražbar ja, to vendar ne gre, to bode sprevidel menda tudi gospod župan in občinski odbor ter upamo, da napravi temu nenadoma konec. Teč tržanov. — Iz Braslovč. V pondeljek, dne 6. t. m. je bil občni zbor podružnice družbe sv. Cirila in Metoda. Podružnica je celo vrsto let spala, današnji občni zbor pa je pokazal, da še živi zanimanje za njo. Predsednikom je bil — In mi smo prišli kot sodnija, ki pravično kaznuje! — je zatrdil Jernej tako odločno, da se je mlinar prestrasil in da mu je tudi kar sapo zaprlo. Kmetje so stali tiho, mrko in gledali vanj z razpaljenimi očmi, prestopali nestrpno z jedne noge na drugo, a bili so tako grozni in polni neke neizprosne odločnosti, da mlinar ni vedel, kaj mu je storiti. Brisal si je s pleše obilen pot in gledal z osupn je-nimi očmi trdovratne in odločne obraze kmetov; spoznal je, da tu ni nobene šale, ampak da se bo zgodilo nekaj strašnega. Sedel je torej na klop in vzel parkrat duhana, da bi se okrepčal in odločil. Jernej pa je pristopil k njemu in mu rekel svečano: — Resnice ne marate povedati, a tudi prisega Vam je strašna. Iz tega je razvidno, da ste s temi lopovi dogovorjeni. Kakor bi udarila strela z neba poleg njega, tako naglo je skočil voljen g. Florjan Rak, podpredsednikom g. Franc Lorber, v odbor pa gg. Janez Vogrinc, Rudolf Salaba, namestnikom g. Ivan Zotter in gosp. Janko Kramer. Odbor se obrača tem potom do vseh rodoljubov, naj podpirajo društvo, kar naj bi bila dolžnost pravzaprav vsakega narodno čutečega Slovenca. Družba sv. Cirila in Metoda je naša edina obrambna družba, katero morajo podpirati pristaši vseh političnih strank, kakor podpirajo vse češke stranke Češko Šolsko Matico in nemške njih Schulverein. Združimo se, saj ne delamo zase, ampak za narod. Delajmo in skrbimo za to, da bode na novo oživljena podružnica cvetela in rastla! — Iz Slovenjgradca. Na občnem zboru podružnice družbe sv. Cirila, in Metoda za Slovenjgradec in okolico se je izvolil za leto 1908 sledeči odbor: Predsednik: cand. iur. Konrad Šmid; njega namestnik: nadučitelj Šimon Šalamun; tajnik: davčni asistent Franc Pichler; namestnik: stud. iur. Albert Zavodnik; blagajnik: ofic. in okr. glav. Vladimir Ferjan; namestnik: trgovec Anton Valenčak; preglednika: gostilničar Jakob Vrečko in žel. uradnik Ivan Kumer. Na občnem zboru se je med drugim tudi obravnavalo vprašanje, kako pomnožiti dohodke družbe. Končno se je uvidelo, da so glavna in naj-sieurnejša opora družbi še vedno podružnice. V teh je potreba začeti s pravim, resnim delom. V to svrho se je sklenilo, prirejati med prostim ljudstvom zborovanja in veselice, na kojih se naj istemu pojasni namen naše vrle družbe, nje dosedanje delovanje itd. — Z veseljem pa pribijemo že danes dejstvo, da postaja zanimanje za družbo sv. Cirila in Metoda v naših krajih vedno večje. Nadejamo se, da se bode tudi slovenjegraška podružnica v do-glednem času zopet povspela na ono častno mesto, koje je zavzemala med svojimi posestrimi nekdaj, ko je še bila piva med svojimi sovrstnicami. Če stori vsak rodoljub svojo dolžnost, se bodemo lahko kmalu že veselili lepih uspehov. Na delo torej! — Zblaznela je radi moževe smrti neka Triebl, vdova po čevljarju v Gradcu. Ubožica je mati 3 otrok. — Y Brežicah sokolski ples ni tako vspel kakor je bilo pričakovati. Pogrešali smo brate iz okolice, še bolj pa narodne dame. Pripravljalnemu odboru pa glede dekoracij vsa čast! Plesa se je udeležilo lepo odposlanstvo celjskega „Sokola". — Iz Rajhenbnrga. Prvi vojaški koncert v Rajhenburgu, ki ga je priredila tukajšna „Čitalnica", je uspel nad vse pričakovanje dobro. Občinstva miinar s klopi, da se je s hrupom pre-vrgla. — Jezus Marija! Jaz v zvezi s temi roparji. In meni to v obraz pravite. — Rekel sem in Vam rečem še enkrat! — In mi ravnotako! — so zamr-mrali kmetje in vse roke so se iztegnile k njemu, strogi obrazi so se nagnili, kakor' oster kanjin kljun, kadar misli udariti. Na ta hrup je prišla Jadviga in se ustavila pri vratih, kakor bi bila ukopana. Pesti so se sklonile, kmetje so začeli kašljati, tu in tam se je kdo oglasil: — Tukaj ne rabimo nobenih bab; prisluškuje samo in potem si brusi jezik. — Naj se izgubi tje, odkoder je prišla. — Gosi naj boža in ne vtiče svojega nosa v kmetske stvari! — so vreščali čimdalje bolj glasno, tako da se je Jadviga ujezila, odšla in tresnila za seboj z vrati. je bilo zelo mnogo, posebno iz Brežic. Vidma, Krškega in Sevnice. Brežiški „Sokol" je napravil tudi pešizlet iz Vidma v RajhenbUrg ter se mu je pridružilo tudi nekaj celjskih Sokolov. Četvorke je prav spretno vodil gosp. Straus iz Zidanega mosta. . Vojaška godba iz Karlovca pa je prav izborno in pridno svirala. Bila je vseobča za-dovoljnost. Vsem udeležencem in vsem onim, ki so količkaj pripomogli, da se je ta velika prireditev tako dobro obnesla, izreka odbor najprisrčnejšo zahvalo. — Narodni svet so si ustanovili ne morda štajerski Slovenci, temveč — kranjski Nemci. Nedavno smo slišali nekaj govoriti o narodnem svetu na Štajerskem; ali bode kaj iz tega? Bojimo se, da bi ne bil zopet mrtvo rojeno dete. — Žalostna smrt V Črešnjevcu se je napil 44 letni hlapec Lepej, službujoč pri znanem Kresniku, malo preveč žganja. Zavlekli so ga iz krčme v kolarnico, kjer je — umrl. — Pogorelo je na Spodnji Polj-skavi gospodarsko poslopje g. Matevža Pogorelca. Zgorelo je več prešičev, vsa kuretina in veliko žita ter krme. Gospodar se je pri gašenju hudo opekel. Zažgala je hudobna roka. — Deželni šolski svet je sklenil razširjenje dvorazrednice pri Sv. Lovrencu nad Prožinom. — Imenovan je nadučiteljem v Štorah g. Fr. Cmeiešek iz Loč. Definitivno so nastavljene gospodične, oz. gospodje: Anton Kovačec v Št. Vidu pod Ptujem, Štefanija Šeligo v Rajhenburgu, Josip Korban iz Luč za Gornjigrad, Ema Trstenjak pri Sv. Barbari v Halozah, Frančiška Hribar v Laporju, Štefka Einspieler v Novi Štifti pri Gornjem gradu, Matilda Šmid v Podgorju, Miloš Roš v Hrastniku, Josip Velkavrh v Trbovlje-Vodah. — Kap je zadela vrlega narodnega veleposestnika gosp. Simoniča v Ivanjkovcih pri Ormožu. Naše sočutje in željo po skorajšnjem ozdravljenju. — Ubili so fantje na Štefanovo nekega Čuša v Marčinkovi gostilni v Ragoznici pri Ptuju. Kaj vse pijanost ne stori! — Iz Polzele. („Dober dan, ete kaj dobre vule?" „Zakaj pa ne, ko je lepa ureme".) O „kandidatu" Terglavu je „Domovina" že mnogo pisala, samo o shodu na Polzeli še ne. Blamaža, ki jo je g. Terglav dne 5. t. m. v svojem rojstnem kraju doživel, mu bo najbrž ostala celo življenje v spominu. Ko je prišel g. Terglav pred otvoritvijo med zborovalce, je menda pričakoval pozdrava „Živijo Terglav" — toda živ krst se ni zmenil za njega. Zato jih Jernej pa je zopet iztegnil roko in rekel: — Povem Vam, mlinar, da je prišel čas, da boste obsojeni in kaznovani. — In da bo tudi potreben red na svetu! rt — Da se iztrebi zlo in zopet uvede pravičnost. Tako so padale grozne, težke besede in stisnjene pesti so se tresle pred njegovim bledim, strahupolnim obrazom. — Bojte se Boga! Ljudje, kaj hočete? Kaj sem zakrivil? — je stokal mlinar prestrašeno in se oziral na vse strani, a Jernej se ni ozrl nanj, ampak je govoril naglo, tiho in tako neusmiljeno, da je mlinarja kar mraz preletaval. — Ker neče priznati, je kriv; pe-Ijite ga, možje, na sodbo pred cerkev ... Na sodbo bodo prišli vsi, ki so delali ljudstvu krivico, na pravično sodbo in na zelo hudo kazen. Primite ga, možje! Dalje sledi. po pravico in ker se nam udi — ljudstvo na dvorišču in po kch čaka —, vas prosimo prijateljsko, la nam poveste, kdo vam je ukradel nar. — Ko bi vedel, bi vede o tem že sodnija in cela vas —) vneto razlagal in skrbjo gledal na tivratne, mrke obraze, a Jernej se jeestrpno stegnil, zabliskal grozno z mi, ga prijel za suknjo in rekel atko in trdo: — Kar ste rekli, ni rei Če pa nam prisežete na to v čeri, vam bomo verjeli in vas pustiliri miru Mlinar se je vsedsl in izpgovoril z nasmehom: — He, he! Vidim, da jeala, kakor na mastni torek ..., seda, če pridete v trumi nad koga itfa s palicami prisilite, vam bo prgel vse, kar boste hoteli ... Govorin am resnico: nič ne vem in ne pozm nobenih tatov. Če hočete, mi lahkverujete, če nočete, ne, k prisegi pa 3 ne morete siliti, ker niste sodnija -in vzravnal se te ter jih ponosno emeril z očmi. pozdravi tako, kakor sem zapisal v začetka dopisa. Kaj pametnejšega ni vedel povedati. Mož je bil v grozni zadregi. No, tu na Polzeli ga razven njegove žlahte in nekaj nerazsodnih kimovcev nikdo ne bo volil — saj se ljudje samo z njega norce brijejo. — V Št. Petru splošno govorijo, če „Km. zveza" misli, da če deželni zbor ni za drugega, kakor da si poslanci kaj zaslužijo (saj Terglav tako ni zmožen ne govoriti ne kaj pametnega pred-. lagati), potem pa naj duhovniki zberejo takega kandidata, ki ima raztrgano streho in tiste krone res potrebuje. — Na Polzeli pravijo hudomušneži, da bodo sicer volili Terglava, pa ne Alojzija, temveč p. d. Šalotnika, ki zna vsaj dobro pisati. — Resno povedano: mi potrebujemo moškega in delavnega poslanca kakor bo gosp. Zdolšek. Zato živijo Zdolšek! -- Iz Studenie. Igralci in stalni gostje gostilne g. Franca Koropca so darovali naši dični Ciril-Metodovi družbi 15'97 K kot novoletno darilo. — Nemške šole v Gaberju ne bo. Radovedni smo, kaj bo zdaj s tistimi stotinami ..nemških"' otrok v Gaberju, ki se že potapljajo v slovenskem morju — kakor smo slišali lani tožiti v vesoljnem nemškem časopisju? Ta šola, ki je padla vsled slabega gospodarstva mestne« občine v vodo, kaže na eni eni strani prav jasno, koliko je vreden krič po nemških šolah, na drugi strani pa pomenja velikansko blamažo celjskega občinskega sveta. — Toliko mar-ljivejše se mora delati odslej od slovenske strani za rešitvijo slovenskega šolskega vprašanja v Celju. — Zblaznel je 32 letni železničar Ivan Kokovnik, doma iz Braslovč. V Račah je nedavno tega padel z zavore in si močno pretresel možgane. Sedaj pa so ga dobili v Maribora pred nekim spomenikom s samokresom v roki klečati. Pravil je policiji, da je že svojo ženo vstrslil in da bo ustrelil še sebe. — Iz Šmihela nad Mozirjem. Tukajšna, Kmetijska podružnica imela je dne 29. dece-nbra pr. 1. svoj drugi občni zbor. Udov imela je koncem leta »91. Poučnih zborovanj priredila je podružnica tekom leta sedem. Na drugem občnem zboru govoril je nadučitelj g. Franc Praprotnik o oskrbovanju sadnega drevja in o njegovih škodljivcih; potovalni učitelj gosp. Fr. Goričan o umetnem gnojenju. Podružnica je naročila tekom leta za ude 186 kg detelj nega semena, 10 kg semena za travnike, 8 kg pesinega semena, 100 kg lanenegajsemena, 100 kg ovsa, 1250 kg ajde, 1 vagon rud. superfosfata, 2 vagona tomaževe žlindre, 2500 kg kalijeve soli. 23 udov je dobilo od Kmetijske pojasnevaluice kalisindikata zastonj 1160 kg umetnih gnojil za po-skušuo gnojenje. 6 udov dobilo je za polovično ceno 3 bike marijadvorskega plemena, 2 uirjasca in 1 ovna. Nadalje je dobila podružnica eno travniško brauo za polovično ceno in 3 drevesne škropilnice zastonj. 6 posestnikom se je pripozuala podpora v znesku 1420 K za povzdigo planinskih pašnikov. Iz deželne urevesuice naročili su si udje 288 sadnih dreves. Deuaruega prometa imela je podružnica v prveui poslovnem letu 6225 K. — Zahvala. Kakor diuga leta tako sta priredila tudi letos blagorodua gospa baronica in g. baron Cuobloch, grajšcaka v ^ovneku, božiču ico za tukajsno revno solsko mladino. Dne 29. decembra 1907 so bili otroci in drugi gostje povabljem v urad Zovuek, kjer je blestelo krasuo božično drevo s bVujimi lepimi in bogatina uanli Otroci so douili loplo zimsko spodnjo obit ko, šolske potrebščine, igrače, Kolače le r so bili povrh pogo&ceui s kavo n pe'i'Ž Dunaj I. Plankengasse 6. Zaloga v Celju: Lekarna Rauscher. ili lospippj nim in risalni! prodaja c. kr. šolskih knjig in igralnih kart Zvezna trgovina Celje, RoMuLšti priporoCa kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvani papir. serpentine kotiljone čepice sVincttiHi peresa tablice perestiiKi gobice radirKc črnilo TrgoVs^c Knjige v vseh velikostih Črtane, z eno ali dvema, kolonama, v papir, platno, gradi, ali po usnje vezane. Odjetttalttc knjižice po raznih cenah. flajVečja zaloga Vseh tisKoVta *B šolske svete. uCiteljstvo. župnijske urada,, okrajne zastope, užitninske zastope, hranilnice, posojilnice, odvetnike, notarje ——— in privatnike. " Lastna zaloga šol. zvezkov in risank* papirnate Vreči vseh velikosti po originalnih tovarniških cenah. peCatniki. vig-nde, (Siegelmar-ken) za urade in privatnike izvršujejo se v najkrajšem Času. Statnbiljc Dopisnice umetne, pokrajinske in s cvetlicami odnajpriprostejše do najfinejše izpeljave. Albumi za slike, dopisnice in poezije. Zavitke za urade v vseh velikostih. Mi 9 za tiskovine in pisarniške potrebščine so brezplačno na razpolago.-------- Trgovci in preprodajalci imajo izjemne cene. Priznano dobro bitni. © Solidna in točni postrežbi Knjigovodja z dolgoletno prakso, popolnoma zmožen jedno-stavnega in dvostavnega knjigovodstva, v po-sojilniških in zemljeknjižnih poslih, kakor tadi bilanciranja — popolnoma zmožen — želi svojo službo premeniti. — Naslov pove iz prijaznosti upravništvo DOMOVINE". 36 2-1 Kupujte narodni kolek! >TnTnTnTnToTnToTnTnIQTQTnT0Tt Suhe gobe, brusnice, maline, želod, jabolke, hruške, fižol, sploh vse deželne pridelke kupi Anton Rolenc, trgovec v Celju Narodni dom in graška cesta. Prednosti M 17 6-2 v • u u fin okus, nežen aroma, izvrstna kakovost. TRST-NEW-JORK je najpripravnejla, najcenejša in najboljša pot iz LJUBLJANE v Severno Ameriko, ker tod nI dolgotrajne mučne vožnje po raznih železnicah, nobenega presedovanja ne prenočevanja in sploh nobenih postranskih stroškov mej potjo. Parniki so prostorni, varni, zračni in snažni; vozijo vsake 14 dni. Hrana in postrežba najboljša. Pojasnila daje £ in karte prodaja glavni zastopnik m Andrej Odlasek, Ljubljana P Jlomiekovt ulici St. 25, poleg cerkva Srca Jtzouvigr Odhodi parnikov iz Reke: Caro-nia, torek 28. jan. 1908. Carmania, sobota 8. febr. 1908, iz Trsta Slavonija, sreda 12. febr. 1908 iz Liver-pola s Lusitanij.i, (največji in najlepši parniksveta) 25./1. in 22.12. 1908. Hauretania iz Lirerpola 8./2. 1908. mm trgovski pomočnik iz dežele, mešane stroke, zmožen obeh deželnih jezikov želi si. februarjem v kakem trgu ali na deželi svojo službo spremeniti. — Naslov se izve pri upravništvu „ Domovine". 23 2 I ako Vam zaostaja kri, Vas ozdravi P. Ziervas, Kalk pri Kolnu št. 265. Gospa G. v M. piše: „Vaše sredstvo je naglo pomagalo", Prosi se, da priložite znamko za odgovor. 3. 6-8 Češko posteljno perje po nizki oeni. B kg novo, očiščeno K9'60 boliSe K 12'— belo, pavolnomehko, očiščeno K —.18 in K —24, snežnobelo, pavolnomehko, očiščeno K —"30 in K — 36. Pošilja se Iranko po povzetju. Zamena in vračilo proti povračilu in portostroškov dovoljena. Benedikt Sachsel, LOtJCS 347, p. PilZIlO, ČeSJco. Edina slovenska pnškarska tvrdka v Borovljah na Koroškem. Najboljša delavnica za temeljito popravo lovskih pušk, za izdelovanje novih vložnih cevi za kroglje in drobni svinec, za nasa-janje novih kopit. Dela po najnižjih cenah I Kdor si želi nabaviti novo, zanesljivo in ceno puško, naj zahteva najnovejši slovenski cenik, kateri se brezplačno doopošlje. 9-2 Velika zaloga raznovrstni revolverjev od 7 K naprej. Vajenca s primerno šolsko izobrazbo sprejme večja trgovina v mešanim blagom na Kranjskem. Ponudbe naj se pošiljajo na upravništvo „Domovine" 26 pod „C & R 9500". 3-2 Bukove hlode 6 m dolge, 40 — 55 cm debele pri vrhu kupi po ugodni ceni M. Grizold, Račje pri Mariboru. 19 5-3 12 44-2 za špedicijo potnikov v vse kraje z najboljšimi in najhitrejšimi parniki na svetu, čez Basel, Pariz, Havre v Now-York. Prevoz po morju samo ™ do 7 dni. — Vsa nadaljna pojasnila, ka-kortudi slike notranjosti parnikov, dajemo takoj in brezplačno. — Pišite samo na: Amerikan. transportno društvo (Predsednik: Frank Zotti, New-York.) iSolottmrnerstrasse, Basel, Švica. Samostojen obrtnik v glavnem mestu z odprto prodajalno, 30 let star, želi se seznaniti z olikano žensko, ki bi imela veselje do tega poklica. Samo resne ponudbe pod šifro „Pomlad 1908" na apravništvo tega lista do 15. t. m. 30 3—2 Samostojen mizar se sprejme v stalno delo. Več se poizve pri Ferdinandu Golo-granc v Gaberjih pri Celju. 27 3—2 Trgovski sotrudnik \ vešč manufakturne in mešane stroke želi mesto prevzeti v kaki veCji trgovini. Blagohotne dopise se prosi pod f(Takoj 310" na upravništvo „Domovine". 31 3—2 • Sprejme se v trgovino z mešanim blagom učenec sin poštenih starišev. Davorin Podlesnik, trgovec v Radečah 28 pri Zidanemmostu. 2—2 Vabilo rednemu občnemu zboru a „Hranilnice iu posojilnice v Braslovčah ki se bode vršil v nedeljo, dne 19. januarja 1908 ob 3. uri pop. v zadružni pisarni. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva. 2. Odobrenje računskega zaključka za leto 1907. 3. Razdelitev čistega dobička. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev računskih pre-gledovalcev. 6. Čitanje revizijskega poročila „Zveze". 7. Slučajnosti. BRASLOVČE, dne 8. januarja 1907. Načelstvo. B B tir' 0 ' .ti p • neuesle y iu ženini kupijo naj- bolje in najceneje v Trgovski hiši R. STERMECKI, CELJE. 16 47—2 H B dobivajo s se v Skladni kolegi s za trgovce od 22 vinarjev naprej Stenski koledarji s Družinske pratike Blartove pratike Zvezni irgovini v Celju IS P. T. 41 1 čast nam je, slavnemu občinstvu vljudno naznaniti; da smo naše glavno zastopstvo gospodu Ivan Branih-u poverili z neomejenim delokrogom. Imenovani bo sprejemal vsakovrstna zavarovanja po jako nizkih pre-mijskih stavkih in kulantnih pogojih. V nadi, da nas bode slavno občinstvo po posredovanju našega gosp. glavnega zastopnika s svojimi zavarovalnimi predlogi v prav zdatni meri razveseljevalo, znamenjamo z velespoštovanjem ogrsko-francosha zavarovalna delniška družba Jranbo-Hongroise". Prva juinoštajerska naznanja, da je gosp. VINCENC ČAMERNIK izstopil iz njene službe in nima torej pravico zanjo dela prevzeti in tudi ne kasirati denarja. Slavnemu p. n. občinstvu se najtopleje zahvalimo za dosedanjo naklonjenost in se priporočamo v nadaljni številni obisk. Posebno opozorimo še radi izdelatve cerkvenih del in raznovrstnih nagrobnih spomenikov, katere dobite po najnižji ceni. Z velespoštovanjem 38 3—1 Prva južnoštajerska kamnoseška industrijska družba v Celju. C Za neveste in ženine poročni prstani in druga ženitovanka darila. Rafael Salmič v »Narodnem domu" y CdjU Velikanska zaloga ur, prstanov, uha- nov, verižic i. t. d. Velika izber očal ter optičnih predmetov. Velika delavnica za vsakovrstna popravila. Vsakomur je na ogled stotine zahvalnih in priznalnih pisem. Naročite cenike za8tonJ Točna postrežba! Nizke cene I 10 13-1 Savinshi izkuševališču preiskan in preizkušen na ces. kr. poljedelskem pre-na Dunaju. liker je pripravljen iz planinskih in gorskih zelišč, ter se priporoča kot krepčilni napoj vzdravstvene namene. Lastnik znamke VINCENC KVEDER La.!„e£ S&ŠSE! 13 130—3 Na drobno in debelo! 5 10-2 Na drobno in debelo! Ivan Ravnikar, Celje trgovina s špecerijskim blagom, barvami, deželnimi pridelki in vinom. % Priporočam svojo dobro založieno zalogo k božiču vse vrste južnega sadja in sardin, posterv v olju, slanikov, rusov in polenovke, direktno importl-ranega najfinejšega ruskega in kitajskega čaja, Jamaica ruma, konjaka, vseh vrst zdravilnega vina. Za zimo posebno še priporočam salonski petrolej v vrčkih K a i s e r o 1. Proti kataru znano dobro uplivajočo slatino Emaquelle in Constantinq$elle. Častiti duhovščini priporočam sveče za cerkve vseh vrst in velikosti. Nizke oenet Točna postrežba! i. . .... «l»l ....■......mm....... .... .... -... ■■■--■■■ ---j—j-L---LalTJ-L-JlJU TJ-L - .. jeyi šivalni stroji za vse mogoče namene ne le za obrtne, temveč tudi za vsa dru- 39 —i žinska šiviljna deia se dobijo le pri nas. »OOOOGOOOOOOOO