No vYcE Z RIBNIŠKO - KOČEVSKEGA KONCA MAREC 1995 št.94 cena 160 SIT Pekarna mm Vaša pekarna Pekarna Hram, Trdnjava 1 Kočevje Telefon : 855-558 ♦ POSLOVNOST Z LJUBEZNIJO ♦ HUDO LETO ZA KOČEVSKO KULTURO Prejeli smo ♦ MORALA VODILNIH NA SNEŽNIKU Društvo AJDA ♦ ZA BIOLOŠKO DINAMIČNO KMETOVANJE Podružnična šola Sušje PO MERI UČENCEV IN STARŠEV Pust ♦ KARNEVAL SIROMAŠNEJŠI, MAŠKARE RAZKOŠNEJŠE Dobro je vedeti ŠTUDENTSKA DAVČNA NAPOVED-DA ALI NE? AVTOHIŠA GRIM PRODAJA VOZIL, REZERVNIH DELOV IN SERVIS ^eL, d.o.o. KOČEVJE LJUBLJANSKA C. 67 TEL.: 061/851-447, 855-387 DEL. ČAS; od pon. do pot. od 8.00 do 17.00 ' sobota od 8.00 do 12.00 POOBLAŠČENI PRODAJALEC ZA VOZILA OPEL NOVA VOZILA OPEiRT — T-l —J ■■RABLJENA VOZILA OPEL OPEL COK» OPIL ASTMA OPIL VECTRA OPEL OMZOA OPEL 110117. opel cmnm OPEL rSOKITBA od 17.700 OEM od 23.800 mm od 29.999 OEM od 48.937 OEM od 30.572 OEM od S3.853 OEM od 47.016 OEM OPEL «OSI HAOItrr 1.» «CAaAVAM, l.»l «Ki 1S.SOO «WM« i OPEL ASIStA 1.« 0Lt 1.0» opil mmcši i.» m i.o» OPSL VSCTItA I.« I.*1 OPEL VRC-TRA l .» I.»* ' OPSL OM(«A ».* C» ».** i OPSL OMtOA ».O C» «.9* i OPSL CAUSNA ».O 1 »V 1.91 [ OPEL CALIPMA 2.0 I.Oft I tt.SOO BS*S : 23.000 «W« : 12*222 2> il:l2SSS& 12:122 g:£ 3.».OrOO »MM TERENSKA VOZILA SSÄNGYONG-ZÄ VSA VOZILA DOBAVA TAKOJ iNžsm -mzm. smM-mvm 'm* mmuwtm vozila SUZUKI SMET SUZUKI SAMURAI SUZUKI VITAMA od 18,311 OEM «d 24.961 OEM od 34.975 OEM VWC0LF 1.8 6TI.91 ! VW PASSAT 2.0 1.91 VW PASSAT 3.0 KARAVAN 1.92 VW PASSAT 2.0 1.92 VW PASSAT 2.0 KARAVAN 1.93 FORO M0M0E0 2.0 16V FORO SIERRA 2.0 07 1.91 BMW 318 1.92 BMW 320 (.92 FIAT CINOUiCENIO FIAT PUNTO 55 $ 16.900 0« 24.800 OEM : 25.800 OEM : 25.500 OEM 27.500 OEM 29.900 OEM Mi 16.90« OEM i 33.00C Mm 36.000 mm 11.500 OEM Ml 15.500 OEM i . m.: 061/851-447,855-387 >r'it:Y''.-Xi,>-Ü^ .-.V y X- • y/l'.il' mm KOVINOTEHNA TRGOVI IM KOVMRR Reška c. 23, tel. 853-621, fax 851-613, 7.00-12.00, 16-18 *** Opekarska 41 a, tel. 861-064 8.00- 18.00 sob. 8.00-12.00***Kočevska Reka 48, tel.800-043, bel.čas: 6.30-14.30, sob. zap. kotel SIME olje + drva 31-37.000 Kcal 160.800,00 kotel SIME olje 34.500-40J00 Kcal 66.950,00 bojler 80 1 15.900,00 WC školjka 4.600,00 stroj pralni 606 WA • ..58.700,00 ■*"&/»(. 4w°° parni likalnik V TRGOVINI V RIBNICI NUDIMO PROGRAM OCEAN,NARDI,SANYO Bela tehnika in TV na 5 čekov brez obresti, ostalo blago nad 6.000 SIT na 2 čeka, nad 9.000 SIT na 3 čeke brez obresti, za gotovinski popust nad 12.000 SIT 6% popust, kredit! UVODNIK Marec je prvi pomladni mesec, ne zgolj slučajno pa je tudi v celoti posvečen nežnejšemu spolu. Kljub drugačni politični klimi je marsikatera med nami 8. marec praznovala tako kot vsa leta doslej. Dan žena je svetovni praznik vseh žensk, ne glede na politično prepričanje in barvo kože. In prav je tako. Konec meseca bo minil v znamenju materinskega dne. Tako kot prazniku na začetku meseca tudi temu dnevu, obeleženemu v čast mater, marsikdo marsikaj očita. Ljudje smo tako razdeljeni med seboj, da očitno nikoli ne bo praznika, ki bi ugajal vsem. Preprosto dejstvo je to - in prav je tako. Demokracija pomeni predvsem priznavanje drugače mislečih. To pa velja tudi za vse bolj aktualno sporno temo o triletnem porodniškem dopustu. Polemike, ki jih lahko vsakodnevno beremo in poslušamo po raznih medijih, presegajo že vse meje okusnosti, saj skuša vsak, ki se polemike udeleži, prepričati vse drugače misleče, da ima prav le on in kako le si drznejo ostali sploh razmišljati drugače. Najbolj nenavadno pri tem je, da se polemik udeležujejo tudi zelo eminentna imena. Mar je res tako težko priznati, da ima vsak človek pravico in v današnjem (demokratičnem?) času tudi možnost živeti svoje življenje po svoji vesti in po lastnem prepričanju, tako tudi pri odločanju o zelo intimnih - to je družinskih - zadevah? Prelepo bi bilo, ko bi zakon tistim mamicam, ki si to res želijo, omogočil ostati pri svojem otroku čim dlje (tudi 3 leta). Prav tako pa naj omogoči tistim, ki bi šle raje - iz kakršnih koli razlogov (finančnih ali strokovnih) - po določenem času nazaj na svoje delavno mesto, da to tudi storijo. VSEBINA AKTUALNO........................4-5 Kočevski svetniki so ribniške kolege prehiteli za celega župana in vsaj pet predsednikov raznih odborov, kamor bodo v prihodnje prelagali vse probleme, ki bodo pretrd oreh ali politično preveč kočljiva, da bi se jih dalo rešiti z župansko trdo roko ali z dvigom rok po nekajminutni razpravi za svetniško mizo. NOVE NOVIČKE....................6-7 Kočevski kmetijsi še niso izumili gnojevke, ki bi ne smrdela, skušajo pa prepričati javnost, da jo polivajo strokovno in neškodljivo za okolje. Dvom ostaja, ni pa več dvoma, da bo splošno koristna tehnična baza AMZS letos vendarle zrastla na vhodu v mesto. ČRNA KRONIKA....................8-9 Kljub obilnim priložnostim, ki jih za razgrajanje ponuja Pust, nekateri to dejavnost najraje opravljajo v civilu, zelenomejci pa menijo, da so jih preveč privili uniformiranci - pa ne le za Pusta... VAŠ INTERVJU.....................12-13 O svojem življenju in odnosu do dela govori poslovna ženska, mati in babica, ki ima na skrbi lep videz in dobro počutje številnih sokrajank... DOBRO JE VEDETI..................14-15 POZOR, TREBA BO ODDATI CESARJU KAR JE CESARJEVEGA... PISMA BRALCEV....................15-16 Ljudska univerza ima seveda pestrejšo zgodovino, kot smo jo uspeli zajeti v prejšnji reportaži, pestro preteklost pa imajo tudi na kočevskoreškem Snežniku. Izdajatelj NOVE NOVICE s.p., Ribnica. Glavna in odgovorna urednica: Darja D. Hafnar. Novinar in lektor: Stane Hafnar. Stavek in fotografija: NOVE NOVICE Tisk: Tiskarstvo DERLING. Po odločbi Ministrstva za informiranje sodi časopis NOVE NOVICE med proizvode informativnega značaja in se zato plačuje 5% prometni davek, ki je vračunan v ceno časopisa. Polletna naročnina 1600 SIT. Naslov uredništva: Gorenjska c. 7, Ribnica. Poslovni čas od 9.00 do 12.00. Tel. /fax 860-710 med poslovnim časom, ostalo .861-704. Žiro račun: 50100-620-128 05 1114115-410-68 UREDNICA AKTUALNO št.94 Seja občinskega sveta Kočevje VSAK PROBLEM V SVOJ ODBOR Februarska seja kočevskega občinskega sveta je bila še vedno predvsem konstitutivnega značaja, saj so na njej izvolili člane najpomembnejših odborov in določili nov občinski žig. Pod točko razno pa so svetniki pred županom odprli vrsto različnih tem, od katerih bi si vsaka zaslužila vsaj samostojno točko na dnevnem redu, če že ne posebno sejo. Pri pregledu zapisnika prejšnje seje je svetnik LDS Vinko Pintar pogrešil zavezujoči sklep, ki naj bi na občino pripeljal finančne kontrolorje, ki naj bi pregledali poslovanje prejšnjega IS. Taka zahteva ni dobila večinske podpore prisotnih, Vincenc Janša, njegov kolega v skupščinski komisiji, ki je pravilnost delovanja izvršneg sveta že pregledovala, pa je izjavil, da tak pregled ne bi odkril nobenih finančnih nepravilnosti, negospodarno ravnanje s proračunom pa je stvar političnega nadzora. S takšno in drugačno zapuščino se bodo svetniki ukvarjali še pri potrjevanju lanskega in sprejemanju letošnjega proračuna na eni izmed prihodnjih sej. Svetniki so levji delež kadrovske popolnitve odborov očitno opravili že na medsebojnih koordinacijah pred sejo, saj je predsednik sveta Alojz Košir imel predloge članov že v naprej pripravljane. V svoji vnemi pa so koordinatorji celo pretiravali, saj se predvideli več odborov, kot so jih v začasnem statutu potrdili na prejšnji seji. Odor za dužbene zadeve so na vsak način želeli razdeliti na dva nova, v katerih bi poleg šolnikov dobili svoje mseto tudi predstavniki športa, zdravstva, kulture in sociale. Ker bi morali zato ponovno spreminjati začasni statut, bo odbor v času do sprejetja stalnega statuta ostal sicer nedeljen, na njegove seje pa bo predsednik odbora Franc Gornik vabil kar vseh deset članov prihodnjih odborov. Nadzornemu odboru občinskega sveta predseduje Matija Lesar, odboru za proračun Zdravko Janeš, odboru za krajevne skupnosti pa Jožef Novak. Razprava o novem uradnem žigu kočevske občine je z izjavo Miroslava Šenčurja (SNS), daje bil Sv. Jurij zavetnik nemških priseljencev, posegla v iskanje identitete in avtohtonosti sedan- jega slovenskega življa na Kočevskem, ki se izraža v še vedno nedorečeni dilemi ali se prav piše Kočevec ali Kočevar. Sprejeli so osnutek arhitektke Deklevove, potem pa so v točki razno svetniki načeli vprašnje praznih stanovanj v obnovljenem poslopju bivšega hotela Trst, ki bi jih hudo potrebovali za učitelje. Svetniki Zelenih bi želeli čimprejšnjo razpravo o razvojni strategiji Kočevske, da bi svetniki dobili smerokaz pri sprejemanju sklepov in odlokov, svetniki LDS pa bi si želeli čimprej na ministrstvo za urbanizem, vendar ne kot posamezniki temveč v okviru uradne običnske delegacije. Svetnica Irena T. Szarvaš (SNS) je dala pobudo, da bi se zakon o kulturi v občini izvajal tako kot na republiški ravni, kar pa svetniki niso obravnavali, ker so bili o tematiki premalo informirani. Zupan je večino pobud in vprašanj prepustil v presojo na novo ustanovljenim odborom, sam pa se sicer nagiba k naselitvi notariata v obnovljene prostore na TZO 10 in reševanju stanovanjske problematike v okviru bivšega samskega doma oz. begunskega centra. Ljubljančane pa bi se po njegoverm splačalo povabiti šele takrat, ko se bodo med sabo zmenili, kaj pravzaprav hočejo njih. S. H. Po obisku sekretarja v kulturnem ministrstvu HUDO LETO ZA KOČEVSKO KULTURO Konec februarja so se v muzejskih prostorih Šeškovega doma sešli organizatorji kočevskega kulturnega dogajanja z županom in predstavniki ministrstva za kulturo ter ZKO. Razrešili naj bi dileme okrog statusa lani oživljene Zveze kulturnih organizacij Kočevje ter statusa zadnje čase zelo aktivnega formalnega naslednika nekdanje skupne institutucije za kino, knjižnico in muzej Kulturnega centra ter opredelili vlogo v Kočevju delujočega samostojnega delavca v kulturi. Jože Osterman, sekretar min-istrstav za kulturo, se je izognil vlogi arbitra med posameznimi udeleženci, dal pa je nekaj namigov, kako se dokopati do republiškega kulturnega tolarja, ki pa naj bi se znotraj občine delil v skladu z lokalno kulturno politiko. Lani decembra v delovno razmerje premora ponovno začela delovati sprejeti tajnik ZKO Martin Marinč js prisotnim opisal stanje na področju kočevske ljubiteljske kulturne dejavnosti, ki naj bi po petih letih povezano in v ustreznejših prostorskih pogojih, saj je ZKO prevzela tudi organizacijo prireditev v Šeškovem domu. ZKO pa se je v letošnjem letu znašla brez sredstev za plačo tajnika, kar postavlja pod vprašaj tudi realizacijo programov za letos. Irena Trobentar je kot predstavnica KC Kočevje prisotne obvestila, da se je sama v podobnem položaju znašla že pred leti z razpadom KC na knjižnico, muzej in kino in da ne gre za nobeno konkurenco med dejavnostjo ZKO in KC, pač pa za konsenz o delitvi dela, pri čemer naj bi bili projekti obeh kulturnih organizacij enako obravnavani. Kočevski župan Janko Veber je opozoril, da je bil sklep o plačevanju tajnika ZKO iz občinskega Kočevska turistična društva OBSOJENI NA SOODVISNOST Ko je pred leti usahnila dejavnost kočevskega turističnega društva, je bilo na tem, v svetu vse pomembnejšem gopodarskem področju, narejenega malo ali nič. Sosednje Kostelsko turistično športno društvo je prav v tem času dokazalo, da je z veliko dobre volje in idej ter malo denarja mogoče dobro promovirati naravne danosti in urejati vsaj najnujnejšo infrastrukturo, kar pa žal ni bilo tako enostavno presaditi na kočevska tla. To se je pokazalo pri oživljanju kočevskega društva, ki je konec januarja dobilo svoj nov formalni okvir in vodstvo, da bi ga po dobrem mesecu dni spet izgubilo in s tem najbrž tudi gonilo za izvajanje programa. Razlog naj bi tičal v ustanovitvi vzporednega turističnega društva. Pobudo za oživitev kočevskega turističnega društva je prevzel direktor MKG Kočevje Janez Žlindra, ki je bil za kratek čas do svojega odstopa tudi njegov predsednik. Navezal je stike s turistično zvezo in se razgledal po turističnih društvih v pomembnejših turističnih krajih, da bi njihove izkušnje vključil tudi v delovanje kočevskega. Ob tem je znano, da MKG s svojo trgovinsko-gostinsko infrastrukturo ter rekreativno dejavnostjo postaja vse pomembnejši oporni člen bodočega turizma in da se je v zadnjem času vključeval tudi v nakup motela Jezero. Logično je, da so bila predsednikova pričakovanja in vložek v pospeševanje turizma tudi preko turističnega društva velika, okolje pa si je ta njegova prizadevanja tolmačilo predvsem kot prilastitev društva za sredstvo, preko katerega se bo MKG dokopal do državnih sredstev, ki jih razna ministrtva nameravajo odobriti za turistične projekte. Predsednik Žlindra na take insinuacije sicer zamahne z roko, čes, da bi bili tako pridobljeni denarji le drobiž v ekonomski bilanci enega najmočnejših kočevskih podjetij, na ustanavljanje še enega kočevskega turističnega društva pa je kljub temu odgovoril z ogorčenim odstopom od svoje najnovejše funkcije. Smatra ga za načrtno metanje polen pod noge in za nesmiselno drobitev moči navznoter in navzven, zato z ustanovitelji ne namerava navezati stika in nasploh izgubljati svojih moči za kočevsko drobnjakarstvo. Svoje poslovne stike in oseben vpliv na dejavnike, ki imajo lahko pomem- ben vpliv na razvoj turizma na Kočevskem, bo zastavljal le v dobro podjetja, brez njegovih uslug in ponudbe pa bo po drugi strani težko shajalo katerokoli resno turistično društvo na Kočevskem... Ustanovitelji novega društva svojih motivov za ustanovitev in program niso še pripravljeni predstavljati pred javnostjo, izvedeli pa smo, da je njihova vizija razvoja kočevskega turizma povsem drugačna od pogledov zdaj že bivšega predsednika in da v tem smislu ne namervajo predstavljati konkurence, hočejo pa enakopravno z vsakim drugim društvom konkurirati za sredstva za svoje projekte. Na Kočevskem očitno ni več tako, da bi se interese politično ali ekonomsko najmočnejših brez vidnih nasprotovanj dalo izražati kot interese cele Kočevske. Ker ni tudi nobenega jamstva, da so nasprotni interesi res tisti pravi in da so predvsem možni zaživeti v praksi brez konsenza velikih, so kočevske turistične peripetije zgolj naravno stanje v dobi adolescence, ko si v obsojeni na medsebojno soodvisnost razmejujejo prostor za izražanje svoje identitete. S.H. proračuna začasne narave in je veljal le za december, potlej pa naj bi se stroški za plače tajnika pokrivali iz republiških virov. Ker se to ni zgodilo, je izplačevanje na ZKO zamrzni in sklenil počakati na rezu-late razprave o vlogi obeh kulturnih ustanov v občini. Sekretar ministrstva za kulturo Jože Osterman je bil seznanjen tako s problemom vzdrževanja ZKO v Kočevju kot s pismom KCK, ki je od njegovega ministrstva pričakoval tudi posredovanje za ureditev razmer na kočevski kulturni sceni. Odklonil je vlogo arbitra in prisotne pozval, naj še kakšno leto zdržijo v za kulturo hudih razmerah. To naj bi se jim obrestovalo pri razdeljevanju državnih proračunskih sredstev na občine, pri čemer naj bi dobile več od dovoljene porabe tiste, ki imajo bolj razvejano kulturno dejavnost in za njeno vzdrževanje potrebujejo tudi več sredstev. Naslednji razlog pa je v novosprejetem krovnem, zakonu o kulturi, ki predvideva ustanovitev državnega sklada, iz katerega se bo določene programe neposredno financiralo. Sklad naj bi imel po izjavah tudi prisotnega tajnika ZKOS Vojka Stoparja temeljno vlogo pri vzdrževanju mreže ZKO po občinah, zato je dotlej smiselno obdržati pri življenju tudi kočevsko ZKO. Preživetje kočevskih kulturnih ustanov (reorganizacija muzejske dejavnosti postavlja pod vrašaj tudi sedanji državni status kočevskega muzeja, knjižnica pa je pod vsakimi prostorskimi standardi) in predvsem dejavnosti, bo torej še lep čas odvisno najprej od volje posameznih animatorjev in kulturnih ustavarjal-cev ter od posluha kulture sicer željnih, a zaradi neredne ponudbe precej nepredvidljivih obiskovalcev. Se najbolj pa iz istih razlogov precej nepredvidljivih krojilcev občinske politike, ki bodo morali svoj odnos do kulturne ponudbe na domačih tleh precej izostriti, če naj bi bili v kakršnokoli pomoč domačim kulturnikom v neenakopravnem boju province z državnimi kulturniškimi eminencami za državne solde. S.H NOVE NOVIČKE št. 94 Ob začetku zimske gnojitvene sezone V DVOM KLJUB NATANČNIM NAČRTOM Kmetijsko gospodarstvo Kočevje je ob začetku letošnje gnoji Ine sezone v hotelu Valentin pripravilo okroglo mizo, na kateri bi se vabljeni predstavniki ribičev, Zelenih Kočevja, inšpektorji in zainteresirana javnost seznanili z njihovim letošnjiim gnojilnim načrtom. Gostitelji so izčrpno predstavili svoje ekonomske in strokovne argumente za uporabo organskih gnojil, pri tem pa naleteli na posluh ribičev in nezaupanje Zelenih, izostanek širše kritične javnosti pa si vsak s vojega zornega kota lahko različno razlaga. Vodilni in strokovni delavci so prisotne seznalil, da bodo letos v glavnem na površine njihovih farm razvozili 47.348 m3 prašičje gnojnice, poleg tega pa bodo proizvedli še skoraj 6.000 m3 separiranoga prašičjega gnoja. Vrednost pridelanega prašičjega gnoja glede na vsebnost hranil znaša okrog 10 miljonov tolarjev, kar naj bi bil viden prispevek k zmanjšanju stroškov v letni relizaciji celotnega podjetja, ki znaša 30 miljonov DEM. Poudarili so tudi, da imajo ljudje napačne predstave o prašičji farmi, v kateri je sicer res mogoča proizvodnja 30.000 pitancev, vendar jih je hkrati le 17.000, pa še ti imajo v poprečju le 54-do 55 kg. V MKG zatrjujejo tudi, da so z dozorevanjem gnojnice v lagunah in z razvažanjem po posestvih dosegli podoben učinek, kot da bi razselili prašičjo farmo samo. 60 m3 polite gnojevke na ha v treh letnih obdobjih pomeni, da na m2 površine prideta le 2 1 tekočine, ki naj bi jo zadržalli koreninski sistemi rastlin, tako da je možnost izparevanja ali izpiranja v globine minimalna. Kot poseben ekološki prispevek je bila omenjena tudi separacija 9,5 miljona litrov sirotke v 5000 m3 gnojevke, ki bi v nasprotnem primeru skupaj z dodatnih 5000 m3 vode, potrebne za izpiranje, obremenjevala kočevsko čistilno napravo. Zaradi zaključnega proizvodnega procesa naj bi ekološki stroški podjetja v celotni proizvodnji predstavljali le 3 odstotke, medtem ko druge podobne farme ekologija stane med 8 in 9 %. Med gosti so bili s predstavljenim, predvsem pa s posluhom MKG za njihove probleme, zadovoljni le ribiči. Lani v gornjem toku Rinže zaradi spoštovanja dogovorov ni prišlo do onesnaževanja z gnojevko, ribiči pa so se priporočili tudi za podoben znesek za nabavo rib, kot so ga od podjetja dobili lani. Zeleni pa se tudi po skoraj dveurni predstavitvi gnojitvenega načrta niso pustili preprečiti, da le-to na kočevskem kraškem področju ne pušča dolgoročnih ekoloških posledic tako v podzemskem svetu kot na rastlinstvo samo. S konkretnimi primerom so izrazili tudi dvom, da se gnojitveni načrt tudi v pravilno izvaja. Njihove teze o ekološki škodljivosti posledic prašičjih farm in gnojenja naj bi potrdila nevtralna strokovna raziskava, pobudo zanjo pa nameravajo sprožiti tudi v občinskem svetu. Predstavniki MKG so se trudili tudi z odgovori na konkretna vprašanja, najbolj pa so pogrešali vsaj skromno priznanje, da se ekološko stanje zaradi njihovih prizadevanj iz leta v leto vsaj relativno izboljšuje. S.H. Urcjooina Klarič Nada s.p. , Ljubljanska 5, Kočevje m Slaščice, kruh in pecivo proizvajalcev HRAM, ŽITO IN DOBROPOLJE Delikatese SALAME Z DOMAČIM SUŠENJEM Alkoholne in brezalkoholne pijače Prodaja na bančno kartico Odprto tudi ob nedeljah od 8. do 11. ure ‘UeseC 'Božič in srečno 9(pvo [etol ta? TZO 18-20, KOČEVJE R0V0I Prodija zlatega in srebrnega nakita preko posebne vitrine - vrtljivega displaya -po zelo ugodnih cenah. Pričakujemo vasi Delovni čas: R0R STOP od a.00 do 19°° Tel. a53 025 KS Ribnica, Dolenja vas, ZA KRAJANE NA NOVI LOKACIJI Od 15. februarja dalje sta tajnici Ks Ribnica Danica Polovič in KS Dolenja vas Zalka Gorše postali delavki v občinski upravi, od 20. februarja pa sta spremenili tudi lokacijo poslovanja. Obe KS so namreč preselili ( tako iz Dolenje vasi in kot iz Vrtnarske 2 v Ribnici) na sedež ribniške občine na Gorenjsko cesto 3 v Ribnici (soba št. 8). Krajevna skupnost je sama po sebi ohranila svoje pristojnosti predvidoma do sprejema novega občinskega statuta, ki ga napovedujejo že v kratkem. Za Ribničane se torej ni nič kaj bistveno spremenilo, za Dolen-jevaščane pa se je nekoliko spremenilo le to, da morajo - razen ob četrtkih - do svoje tajnice Zalke v prostore ribniške občine. Za vse tiste, ki jim jepot do Ribnice od rok, pa podatek: tajnica KS bo ob četrtkih uradovala v starih prostorih KS v Dolenji vasi od 7. do 15. ure. KS Sodražica SVET ZA OHRANITEV ENAKIH PRISTOJNOSTI Tajnica KS Sodražica Marija Pajk je še vedno svojim krajanom in njihovim težavam na voljo v starih prostorih KS v Sodražici vsak dan. Ga. Pajkova je v rednem delovnem razmerju na upravni enoti, pogodbeno pa opravlja delo na KS. Na svetu, ki so ga imeli 17. februarja 1995, so se zavzeli, da bi KS ohranila take pristojnosti kot doslej, torej naj bi tudi pravna oseba ostala. D.D.H. Gradnja tehnične baze AMZS in njena dejavnost v Kočevju OD TEHNIČNIH PREGLEDOV DO INFORMACIJSKEGA CENTRA AMZS je 2. marca v Kočevju na tiskovni konferenci predstavila projekt izgradnje Trhnične baze, ki naj bi zrastla do konca letošnjega leta na območju obrtno-industrijske cone pred križiščem za Novo mesto. Tako se je razpletlo dolgoletno dogovarjanje za ustrezno lokacijo, dotlej pa se je z začasnim najermom delavnice Avto-Kočevja s strani AMZS ohranilo na našem koncu že resno ogroženo opravljanje tehničnih pregledov. Eno je povezano z drugim, saj sedanja delavnica ne ustreza zahtevam za tehnične preglede. Ker Avto Kočevje spričo preteklih težav ni pokazalo interesa za vlaganje v primerno opremljenost vključno z izgradnjo novega kanala za pregled tovornih vozil, je ob zagotovilu, da bo AMZS to uredila na novi lokaciji, le ta dobila tudi koncesijo za opravljamje tehničnih pregledov v sedanjih delavnicah. S tem je bila rešena tudi sama dejavnost v Kočevju za celotno kočevsko ribniško področje, občina Kočevje pa se je še pod prejšnjim IS zavezala, da bo k vzpostavitvi nove tehnične baze brezplačno prispevala komunalno opremljeno zemljišče, če bo AMZS je pokazala še interes za hkratno vzpostavitev drugih njenih služb in storitev. Na 6000 m2 površine bo poleg tudi letos zgrajenega nadvoza za Novo mesto torej zrastel 800 m2 obsegajoč objekt za izvajnaje tehničnih pregledov za osebna in tovorna vozila, skupaj z objektom za skladiščenje karamboliranih vozil, avtopralnico in službo za odpravljanje napak na vozilih. Hkrati bo AMZS zagotovila tudi t.i. službo Pomoč-informacije vključno z vozili za avtovleko in delavnico na kolesih z odpravljanje napak vozilom na cesti, informacijski center in turistično dejavnost za izadajnje vseh potrebnih dokumentov za varno vožnjo v tujini. Kočevska in ribniška AMD bosta tako svojim članom lahko nudili enak standard uslug kot ga imajo člani drugje po Sloveniji, prostostnost tehnične baze AMZS v Kočevju pa zaradi članstva te zveze v mednarodnih avtomobilističnih organizacijah pomeni za tuje turiste tudi jamstvo, da jim je pomoč pri morebitnih nevšečnostih zagotovljena in da je zato vožnja čez naše kraje tudi bolj varna. S.H. ČRNA KRONIKA ZAGORELO V KUHINJI IN OTROŠKI SOBI 20. februarja je zagorelo v kuhinji Bernarde P. iz Dolenje vasi. Na štedilniku je pustila olje in odšla v spodnje prostore. Zaslišala je močan pok in ko je prihitela v kuhinjo, se je plamen iz gorečega olja že razširil na gornji kuhijski element. Z vodo je uspela pogasiti pohištvo, pri umikanju olja pa se ji je-le to polilo po obeh rokah nad zapestjem, po nogi pa je opeklo tudi taščo, ki je pomagala pri gašenju. Obe so oskrbeli v ribniškem zdravstvenem domu. Dan kasneje je zagorelo na Opekarski ulici v Kočevju. Gasilci so ogenj pogasili, policisti pa so ugotovili, da je zagorelo v otroški sobi, kjer je v plamenih končalo vse pohištvo in oprema v skupnem znesku 2 miljona SIT. ČEZ MEJO ZA 500 DEM 21. februarja ponoči so ribniški policisti na ulici legitimirali R.H., državljana BIH. Izkazalo se je, da sta mu dan prej ilegalno čez mejo pri Krškem pomagala dva neznanca, ki sta za uslugo zaračunala 500 DEM. R. H. je na policijski postaji počakal na sodnika za prekrške, izrečen pa mu je bil ukrep izgona s 6 mesečno prepovedjo vračanja v Slovenijo. Orga-ganizirana tihotapca pa čaka kazenski pregon. ROPARJA IZSLEDILI V GRČARICAH 22. februarja je močno odmevalo prijetje enega od osumljenih roparjev menjalnice v Kranju, ki so ga izsledili v Grčaricah. K. I. se je tja po ropu zatekel k prijateljem, vendar si je očitno izbral slabo skrivališče. Tam je bil nedavno tega odkrito tudi skrivališče orožja, ki je priromalo tja po podobnih zvezah. IZSLEDILI POBEGLEGA VOZNIKA 26. febraurja popoldne je A. O. iz Ljubljane obvestil ribniško policijsko postajo, da mu je med vožnjo skozi Grič nasproti vozeče vozilo poškodovalo celo levo stran vozila in odpeljalo naprej. Na podlagi odpadlih delov so identificirali znamko vozila in naslednji dan odkrili povzročitelja škode I.M. iz Žlebiča, ki so ga prijavili sodniku za prekrške. TRČIL V VOJAŠKI AVTOBUS 27. februarja zjutraj je J.R. vozil z osebnim avtom iz Livolda proti Kočevju. V Štalcerparku pa ga je na spolzki cesti zaneslo na levo stran ceste, kjer je prav takrat nasproti pravilno pripeljal vojaški avtobus. Pri trčenju je nastalo za 700.000 SIT škode, na srečo pa ni bilo poškodovanih. KOLESA DOBILA NOGE 21. februarja sta policista na obhodu na parkirišču pred kočevskim zdravstvenim domom opazila avto brez št. 94 || desnih koles. Blizu sta izsledila obe kolesi skupaj z mladoletnikoma, ki sta načrt, da bi popolnoma sezula vozilo, morala opustiti. Te sreče , da bi se 27. februarja v bližini njegove hiše nahajala policijska patrulja, pa žal ni imel lastnik dveh dvokoles iz Kočevja. Pogrešil jih je med 21 in 22. uro, za storilci pa se je igubila vsaka sled. Italijanska kolesa so očitno privlačen plen že pred kolesarsko sezono, zato jih ni odveč pospravljati na varnejša mesta. UTONIL V KOLPI 2. marca popoldne so kočevski policisti dobili obvesttilo, da se je v Kolpi utopil neznanec. Ugotovili so, da gre za hrvaškega državljanja Š.I., ki je prišel na obisk v vas Vrt s čolnom preko Kolpe. Ko se je vračal, mu je najbrž spodrsnilo na nasipu in se je zagozdil v verigo, s katero je bil privezan čoln. Krajevni zdravnik ni opazil znakov morebitnega nasilja. RAZGRAJAŠTVO PONOVNO V PORASTU Naši poganski predniki so v davni zgodovini ugotovili, da se proti koncu zime pojavljajo med člani rodovne skupnosti številne nervoze, zato so si na prehodu v pomlad izmislili razne norčije. Z njimi se je neškodljivo izventilirala odvečna energija, ki se je nabrala v ljudeh med duhamornim zimskim čepenjem ob ognjiščih. V naši civilizaciji tako funkcijo mentalnega sproščanja opravlja pustovanje, ki pa marsikomu očitno še ne pride dovolj do živega, tako da s svojim nebrzdanim početjem škoduje sebi in okolici. 24. februarja je pred prijatelji dokazoval svojo moč v pivnici ribniškega penziona S.S.na tak način, da je vzdignil točilni pult. Pri tem je napravil precej škode na instalaciji, kljub posredovanju policije pa se je lastnik odločil, da ne bo podal prijave in da bosta zadeve uredila med sabo. 25. februarja so ribniški policisti med opravljanjem kontrole na cesti nekajkrat zaman dajali znake vozilu, ki je očitno nalašač vozilo mimo, naj se ustavi. Ob peti uri pa se je v Goriči vasi njegova nepokorščina končala tako, da je zapeljal v jarek. Izkazalo se je, da si je K.M iz Rakitnice dajal med vožnjo pri izzivanju policistov korajžo z alkoholom, za povrhu pa je bil še brez vozniškega dovoljenja, ker mu je bila že izrečena prepoved vožnje. Do iztreznitve so ga zadržali v za to prilagojenem prostoru na postaji. Istega dne so na rokometni tekmi v ŠC Ribnica policisti odvzeli nož mladoletnemu M. G., ki ga je imel prirejenega za napad. Policisti so fanta izročili staršem, kar pa ga ni zadržalo, da ne bi ponoči nadaljeval z izgredi pred ribniškim penzionom. Izzivali so mimoidoče k pretepu in odvrgli plin v restavracijo. Ponovno so posredovali policisti in jih ovadili k sodniku za prekrške. Tega dne so morali policisti umirjati še pobesnelega Roma v bistroju PAP, naslednjega dne pa so dobili prijavo, da je neznani storilec s steklenico piva razbil zadnjo šipo na Ladi. 1. marca je okrog druge ure ponoči "zdravnik", ki je to svoje poslanstvo opravljal samo v času pusta, naletel ob cesti pri Zapotoku na poškodovanega O.V. V ribniškem zdravstvenem domu so ugotovili zlom leve roke in noge, vzrok poškodb pa bodo skušali ugotoviti v kliničnem centru, saj se poškodovani nesrečnega dogodka ne spominja. 2. marca je Rom B.I. na stopnišču bloka na TVV pretepel sostanovalca D.F. Na kraju je bilo ugotovljeno, da je žena D.E. pomila stopnišče in takoj zatem ugotovila , da je nekdo uriniral po stopnišču. Mož se je pridušal na takšno kulturo Romov, kar je slišal B.I. in si s pestmi branil čast. Policisti so ga pridržali do iztreznitve, incident pa je ponovno pokazal na nevzdržnost razmer v bloku, ki že leta gosti Rome, ki niso sposobni civiliziranega obnašanja. 3. marca se je slišalo pokanje iz ribniškega begunskega centra. Ker je bilo slišati kot streljanje s pištolo, so zadevo raziskali policisti in pri tem ugotovili, da je šlo le za pokanje petard. Z njimi so tamkajšnji begunci muslimanske vere proslavili bajram, najpomembnejši muslimanski praznik. ! j Loški Potok POLICIJSKI NADZOR MEJE VZBUJA REVOLT Prebivalce Loškega Potoka in Dragarske doline že od vzpostavitve državne meje muči vprašanje, kako priti v hrvaški Prezid in okoliške vasi po običajni poti skozi slovensko in hrvaško vas Kot, ne da bi s tem kršili zakon. Kljub temu, da je o maloobmejnem prehodu že dosežen meddržavni sporazum, je do ureditve potrebnih služb in objektov na obeh straneh meje vsak prehod čeznjo prekršek, ki ga policisti v okviru varovanja zelene meje kot takega tudi dosledno beležijo. To vzbuja pri krajanih, ki bi sicer morali po opravkih ali na obiske k sorodnikom več kot sto kilometrov naokrog in ki doslej niso bili vajeni rednih cestnih kontrol, močan revolt. Še posebej, ker so pogosti ilegalni potniki tudi otroci in ker je nevzdržno ločevati upravičene od neupravičenih prehodov čez mejo med domačini. Loškopotoški župan je zato obiskal ribniško in kočevsko policijsko postajo ter odvornega za zeleno mejo v Novem mestu, ki so mu v okviru svojih omejenih pristojnosti sicer pokazali posluh za probleme občanov. Krajani pa so to skupaj z meddržavnim sporazumom vzeli preveč dobesedno in iz županove okrožnice razumeli, da smejo legalno čez Kot v Prezid. Policisti so se ponovno pokazali v nehvležni vlogi doslednih varuhov zakonitosti. Zupan je napisal ogorčeno pismo ministru Šteru, v katerem je zahteval takojšnjo vzpstavitev maloobmejnega prehoda. Na petkovo sejo občinskega sveta pa je povabil komandirja in namestnika ribniške policijske postaje, da svetnikom in občanom natančno obrazložita upravičenost policijskih postopkov do občanov, ki živijo ob “zeleni” meji. PONUDBA SKB banke KONKURENČNA PONUDBA ZA PODJETJA V SKB banki d.d. nudimo pravnim osebam NOVA, izredno konkurenčna kratkoročna in dolgoročna posojila z naslednjimi izhodiščnimi obrestnimi merami: za KRATKOROČNA POSOJILA nakup deviz za plačilo obveznosti v tujino • odplačilna doba do 3 mesece R+7 % • odplačilna doba do 6 mesecev R+7,5 % devizno posojilo v DEM za različne namene • odplačilna doba do 6 mesecev D+8,5 % za DOLGOROČNA POSOJILA nakup nepremičnin in opreme, finančno prestrukturiranje podjetij ali odkup poslovnih deležev • odplačilna doba do 6 let in z možnostjo moratorija na odplačilo glavnice do 1 leta R+12 % INFORMACIJE: PE KOČEVJE Trg zbora odposlancev 18 NEPRIJAZNI ŠOFER Končno sem se odločila, da spregovorim o neprijaznem šoferju Integrala, ki prevaža Inlesove, pa tudi druge zaposlene ob tej uri. Ta neprijazni šofer, ki nadomešča znanega g. Franca Strleta iz Loškega Potoka, nas prevaža kakšen teden z neprijaznim pogledom. Zgodilo se je 2.3. 95 Ob 14. uri in 13 minut Hotel je odpeljati iz avtobusne postaje Ribnica proti Bregu ter naprej v Loški Potok. Zagledala sem znano osebo in še mojo sodelavko Marijo ter rekla: “Počakaj, Marija gre!’’. On pa se je zadrl (citiram): “Kaj kričiš! Brigaj se zase!” Ostala sem brez besed. Njegov namršen pogled z žvečilnim gumijem v ustih pa nas je spremljal do prve postaje. Tudi mi, potniki na kratkih relacijah, si želimo boljših odnosov, saj pošteno plačamo!. Malha Mate, Dolenji Lazi REPORTAŽA št. 941 V Živahno pustovanje KARNEVAL SIROMAŠNEJŠI, MAŠKARE VSE RAZKOŠNEJŠE V Ribnici je bilo čutiti pustno razpoloženje že nekaj dni pred uradnim začetkom pustnega karnevala, ki je bil, resnici na ljubo, letos na pustno soboto manj razkošen, kot je bil v letih svojega največjega razcveta. Skupine fantov iz okoliških vasi so na ogled popeljali svoje pustne rekvizite, ki so duhovičili na aktualne politične ali tradicionalne ribniške teme, sprevod pa so občutno podaljšali v maškare oblečeni otroci ribniškega vrtca. Morda so nas prejšnja leta organizatorji ribniškega karnevala preveč razvadili, morda pa smo vsi le malo preveč pričakovali tudi od pustnega torka in obetanega predvolilnega golaža bodočega ribniškega župana. Obetanega golaža ljudje, ki so postajali po glavni ulici v pustnem pričakovanju, niso dobili, pa tudi govora župana niso dočakali. Vse kaže, da Ribničani letos z župani že v drugo nismo imeli sreče. Le upamo lahko, da se nas bo ognil star pregovor, da gre v tretje rado. V Kočevju so prizadevne vzgojiteljice v Seškovem domu na pustno soboto pripravile veselo pustno rajanje. Gosta iz Ljubljane sta s svojim programom animirala maske, kar je le še pripomoglo k boljšemu vzdušju vseh prisotnih v dvorani. Pred začetkom počitnic, ki je sovpadal tudi s predpustnim časom, so razstavo mask priredili tudi šolarji ribniške osnovne šole pod mentorstvom Marije Arko, pustni projekt pa so zadnji šolski dan predstavili tudi učene OŠ Stara cerkev. Glavna zvezda je bil njihov kurent v spremstvu živali, Benečanov, čarovnic in ostalih mask. Na pustno soboto je uspela tudi skoraj sleherna večerna pustna zabava od kočevskega Valetina do ribniškega penziona Jelka, najodmevnejše pa je bilo pustno rajanje v dolenjevaškem DC 16, kjer so 3.000 večinoma zakrinkanih gostov zabavali čisto pravi Čuki. Sobotni večer so nekatere skupine iu posamezniki vzeli sila resno in se opremili v profesionalno izdelane like, ki so svoje vloge tudi prepričljivo odigrali. Med najpopularnješimi so bil tokrat vampirji, obiskovalci iz vesolja, Pike Nogavičke in drugi filmski liki, nekateri pa so za nekaj ur ponovno oživeli na pustni torek. D.D.H. Kulturni center Kočevje CERKLJANSKE MASKE V LIKOVNEM SALONU V petek, 24. februarja 1995 je bila ob 18. uri otvoritev razstave Petra Vernika CERKLJANSKE MASKE. V Likovnem salonu Kočevje se je tistega večera kljub bogatemu kulturnemu programu zbralo le malo občanov. V kulturnem programu so nastopili Matevž Novak, harmonika (Beneški karneval) in plesalca plesne šole Dl Saša Mlakar in Gregor Guštin. Pravo pustno vzdušje so iz Cerknega v Kočevje v živo prenesle originalne pustne maske,ki si jih je bilo na fotografijah mogoče ogledati do 9.marca. Muzej Kočevje POČITNICE V MUZEJU Kočevski muzej je v času zimskih počitnic pripravil med 27. februarjem in 3. marcem 1995 muzejske delavnice, v katerih so otroci pod strokovnim vodstvom Irene Robič in Mateje Škufca izdelovali maske, lutke, broške in vazice, na videu so si lahko ogledali tudi nekaj otroških slovenskih filmov, na diapozitivihpa potepanje po Nepalu. Odprti dan podružnične šole v Sušju PO MERI UČENCEV IN STARŠEV 22. februarja je imela ribniška podružnična šola v Sušju odprti dan, na katerega so učiteljice povabile starše in vse, ki bi se jih na kakršenkoli način dotikalo delo in utrip na tej šoli. Tako so bili vabljeni tudi starši potencialnih učencev, to je tistih otrok, ki bi lahko ali bodo v bližnji prihodnosti obiskovali podružnično šolo v Sušju. Starši, ki so se udeležili pouka svojih otrok, so imeli priložnost pobliže spoznati vse prednosti, ki jih nudi šola z manjšimi oddelki (okrog deset otrok na razred). Hkrati pa so se sami prepričali tudi o kvaliteti pouka in vseh dodatnih dejavnostih, kot so zgodnje učenje tujega jezika, razni krožki (od kuharskega, pevskega...), lastno pripravljeno malico z najmanj trikrat tedensko prisotnim sadjem, pa obvezno umivanje zob... To pa seveda ni vse, kar imajo pokazati na šoli. Vsako leto organizirajo nekaj kulturnih prireditev za starše in ostale zainteresirane krajane. V lanskem letu so učenci v šoli celo prenočili ter organizirali tombolo, za njen izkupiček pa kupili TV sprejemnik. Vse te aktivnosti bodo ponovili tudi v letošnjem šolskem letu, saj se zavedajo, da so edini nosilec kulture in zabave na podeželju. Vodja podružnične šole Sušje Marija Lovšin, ki sicer uči drugi razred, nam je povedala, da otroci iz njihove šole nikoli ne zaostajajo po učnem uspehu za svojimi ribniškimi vrstniki, ko se v petem razredu preusmerijo na matično ribniško šolo. Izrazila je tudi upanje, da se bodo za šolanje svojih otrok nanji-hovi šoli odločali tudi starši iz Brež, Jurjeviče in Kota, ki tudi po geografski legi sodijo k njim. Zdaj imajo na šoli štiri oddelke, za vsak razred ( od prvega do četrtega) posebej, v petem razredu pa se otroci normalno vključujejo v šolanje na ribniški šoli. Šola v Sušju, ki je bila grajena zaradi potrebe krajanov okoliških vasi že pred drugo sv. vojno, je bila takoj po vojni še dograjena in je vsa leta služila svojemu prvotnemu prosvetnemu namenu. V zadnjih desetih letih pridejo obdobja, ko na šoli ni dovolj otrok in imajo nadrejeni težave z organizacijo oddelkov. Rešitev vidijo tamkajšnje učiteljice v organiziranem prevozu do njihove šole, ki pa je že zdaj zelo dobro urejen. Paradoks pa je, da se otroci iz Kota in Jurjeviče že zdaj mimo njih vsakodnevno vozijo v ribniško šolo. Dejstvo je, da bi lahko njihova šola, ki zdaj zajema otroke iz področja Sušja, Slatnika, Brež in v zadnjem času tudi Zapotoka, lahko tešila uka žejo tudi šolarjem iz Kota in Jurjeviče. Res škoda bi bila, če bi bilo zaradi pomanjkanja vpisanih otrok ogroženo delo šole v bodoče. Velika večina staršev iz večjih krajev in mest si lahko namreč le želi, da bi njihov otrok obiskoval manjši oddelek na šoli, ki je otroku prijazna ne le po znanem geslu, ampak dejansko tako, da otroku leži v tolikšni meri, kakršno si sam odmeri. In takšno šolo, šolo po lastni meri, udejanja ribniška podružnična šola v Sušju. D.D.H. Angela LOVŠIN POSLOVNOST Z LJUBEZNIJO Kaj je uspešna poslovna ženska? Večkrat imamo vsi predsodek, da je to možačasta ženska, ki ji po glavi rojijo le številke in če že kaj čuti, čuti le potrebo po denarju... Da je lahko v poslu uspešna tudi ženska, ki toplo govori, toplo deluje in toplo živi, vam bo postalo jasno, ko boste prebrali naš pogovor z Angelo Lušin, uspešno in moderno žensko, lastnico sodraškega salona Angelika, ki ima tudi svojo ekspozituro v Novi vasi. * Izhajate iz Karlovice. Angela: Rojena sem v Pozivnikovem pri Karlovici v občini Velike Lašče. Tu sem tudi preživela otroška leta in obiskovala osnovno šolo, pa tudi frizerskega poklica sem se izučila pri svoji sestrični v Velikih Laščah. Še kot majhen otrok sem izgubila očeta, tako da nas je, dve sestri in brata, mama sama vzgajala. Kot najmlajša v družini sem bila vedno deležna veliko ljubezni in prav to je moja največja dota, saj sem zato vedno tudi sama ljubezen dajala svojim najbližjim in jo še danes dajem tudi svojim strankam. Delam namreč iz ljubezni do tega dela in prav to rojeva dobre rezultate. * Sestrična vas je vpeljala v delo. - Angela: Pri sestrični Joži Tomšič v Laščah sem dobila osnovo v svojem poklicu, pa tudi tisti pravi, prepotrebni odnos do dela. Še danes sem ji hvaležna za njeno trdo roko, saj je name zelo pozitivno vplivala in prav njej se imam za zahvalit danes, V te , .te. da sem to, kar sem. * Nekaj časa ste se poklicno kalili tudi v Ljubljani. - Angela: Uka žeja je tudi mene speljala iz domačega okolja v Ljubljano. Večji kraj me je namreč vabil, sa je bilo v Ljubljani delo bolj pestro, ker so vsakodnevno do nas prihajale razne novitete na našem področju. V manjšem kraju je bilo seveda manj novosti, pa tudi če so že prišle do nas, so se dosti teže prijele kot v Ljubljani. * Kmalu ste se preselili v Zapo-tok. - Angela: Kot osemnajstletnica sem se poročila v Zapotok. Prišli so otroci in pred mano je bila težka odločitev: ali se posvetiti svojim trem otrokom ali pa se posvetiti poklicu. Dobro sem se zavedala, da bi bilo za mojo kariero usodno, če bi se za nekaj let umaknila iz svoje stroke. Ko sem pretehtala vse za in proti, sem se odločila za otroke in odložila svoj čas poklicne kariere v bližnjo prihodnost. * V svoj poklic ste se vrnili po petnajstih letih. - Angela: Čeprav toliko časa nisem bila zaposlena v svojem poklicu, sem vseskozi spremljala vse novitete na tem področju. Ko so otroci malo zrastli, sem se odločila za nadalnje šolanje in upravno šolo tudi uspešno končala. Študij sem želela tudi nadaljevati (veselili so me jeziki), pa se je ob gradnji hiše in treh otrocih, vseh gospodinjskih delih in ne nazadnje želji po zaposlitvi malo odmaknil. Prav v tistem času so bili namreč na voljo v Sodražici prazni prostori za frizerski salon, saj je šla bivša lastnica v pokoj. Priložnost sem pograbila z obema rokama.... * Prostor v salonu ste v teh letih večkrat obnovili. - Angelika: Z delom v salonu Angelika sem začela z rabljeno opremo, počasi pa smo uvajali novitete. Pri mojem delu mi je vedno stal ob strani mož, ki me je v vseh pogledih podprl tako pri izobraževanju kot pri samem spodleti. Vesela sem, da sem se delu. Pred petimi leti sem tako otrokom v tistih časih (zgodnje zaradi lastnih potreb kot tudi otroštvo) lahko posvetila v to-zaradi potreb svojih strank odprla likšni meri, da sem jim lahko še drogerijo. dala vso tisto ljubezen, ki so jo potrebovali. Le če ljubezen imeš * To je bila prva specializirana v sebi, jo lahko razdajaš naprej drogerija v Sodražici, pa tudi v sami ribniški dolini. - v posel in v družino. Upam in želim si, da jo moji otroci - Angelika: Motilo me je, da sem imajo, morala kar naprej po vse nujno potrebne potrošne sestavine sa- * Torej vam ni žal, da ste bili Iona - preparate, šampone, petnajst let ’izven scene’, balzame, lake, pene in želeje -v Ljubljano. Še bolj pa me je motilo, da nisem mogla ponuditi svojim strankam kakega negovalnega preparata, ki sem' ji ga svetovala. Dejansko smo prva drogerija v Sodražici, ki vam ne samo prodaja, ampak tudi strokovno svetuje. * Po vaših stopinjah je šla tudi hčerka Mateja. - Angelika: Mateja je ob rednem študiju ekonomije končala tudi šolo za kozmetičarke. Nekaj časa je bila tudi sama zaposlena v kozmetičnem salonu, ker pa ima tudi diplomo ekonomije, se je potem odločila za kariero v svojem prvotnem poklicu. Z njenim znanjem sem si dosti pomagala tudi v svojem , lokalu. Tako vedno segam po®*-"' najboljših preparatih in kljub malo višji ceni in morebitnemu otrokom žrtvovala 15 let svojega začetnemu nezaupanju se pri življenja in tudi danes sem strankah na koncu vedno izkaže P°nosna nase zaradi tega. Se kot dobra izbira. Angelika: Res sem svojim * Nasploh imate kar pridne in uspešne otroke. - Angelika: Vsi trije otroci so se enkrat bi se enako odločila, saj otrok hitro zraste in izgubljena leta z njim se nikoli ne vrnejo. Moji otroci mi dandanes obilo vračajo vse, kar sem storila našli v svojem poklicu in ga z zanje- Imam tri vnukinje in vnuka in z vsemi se krasno razumemo, čeprav me otroci iz uvidevnosti nikoli ne obremenju- veseljem opravljajo. To pa je največ, kar si lahko želiš na svoji poklicni poti, saj le ljubezen do dela lahko rodi dobre sadove. jej° z njihovim varstvom Stremuštvo in pretirano oziranje po denarju je posel na kratke proge, pri katerem ti prej ali slej - Angelika: Moj delavnik traja 10 - 12 ur, poleg dela v lokalu in salonu, vodenja osnovnih administrativnih zadev in nabave sem precej tudi na terenu, udeležujem se vseh možnih seminarjev in tečajev iz svoje stroke, saj skušam na vsakem koraku ujeti kaj novega in to tudi preizkusiti...Zelo uživam v svojem poklicu in vsako stranko, ki pride k meni, skušam narediti lepo in veselo, veste, vsaka ženska je lahko lepa, le če to sama I hoče... * Kako pa preživite čas, ko niste na delovnem mestu? - Angelika: rada hodim v hribe in na morje, vendar mi čas ne dopušča, da bi si to razkošje privoščila več kot enkrat na leto. V prostem času rada prebiram besede učenih mož, saj znam vedno izluščiti tudi kak nasvet zase, npr. Trstenjaka... Rada prebiram vse o biohrani, o zdravilnih zeliščih in o čajih - te imam tudi v svoji prodajalni (npr. čaje p. Ašiča, čaji ZIK, čaji Maršiča itd.)... Zelo rada imam tudi naravo in na samem se mi večkrat porodi ideja, ki jo potem sprove-dem...Rada kuham in večkrat spečem domač kruh... * Nam izdate vaš eliksir mladosti? - Angelika: Srečo ni treba iskati ali čakati, da bo prišla jutri. Zgrabi vsak bežen trenutek sreče in jo doživi takrat, v tistem trenutku. Minuta izgubljena ne vrne se nobena. Najbolj nas postara čakanje, nenehno čakanje na srečo, življenje pa gre mimo nas. Na žalost se tega večkrat niti zavedamo ne... D.D.H. * Vaš pester... delavni dan je prav 'jbIz DOBRO JE VEDETI št. Napoved za odmero dohodnine za leto 1994 NAVODILA ZA ZMANJŠANJE DAVČNE OSNOVE Bliža se skrajni rok za vložitev napovedi za odmero dohodnine za leto 1994, zato marsikdo že išče med plačanimi računi in položnicami, kaj bi lahko uveljavljal za zmanjšanje davčne osnove. V 9. členu zakona o dohodnini so opredeljene vrste vlaganj sredstev zavezanca za dohodnino za namene, za katere lahko zavezanci za dohodnino uveljavljajo zmanjšanje davčne osnove, ki znaša sicer le 3 % osnove. Zmanjšanje osnove za namene po 9. členu zakona se zavezancu prizna le pod pogojem, da so bila sredstva porabljena osebno za zavezanca in dokazana z dokumenti, ki glasijo na njegovo ime. Zmanjšanje osnove se zavezancu prizna samo za sredstva, ki jih je za posamezne namene porabil v letu, za katero se dohodnina odmerja. Dokumentacijo, s katero se dokazuje resničnost navedb v napovedi, zavezanec praviloma ne prilaga k napovedi, temveč jo mora na zahtevo davčnega organa predložiti v odmernem postopku. Navedeno dokumentacijo mora zavezanec hraniti še dve leti od dneva pravnomočnosti odmere dohodnine. Zavezanec lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove ter posebne olajšave za vzdrževane družinske člane do poteka roka za vložitev napovedi za odmero dohodnine za leto 1994, torej do 31 marca 1995. V skladu z zakonskimi določbami se osnova za odmero dohodnine lahko zmanjša za: 1. sredstva, vložena v vrednostne papirje, katerih izdajatelj je Republika Slovenija in katerih vračilni rok je daljši od 12 mesecev 2. sredstva, porabljena za nakup ali gradnjo stanovanjske hiše ali stanovanja za rešitev stanovanjskega problem zavezanca, za vzdrževanje teh objektov in odpravo arhitekturnih in komunikacijskih ovir za invalida na teh objektih 3. sredstva, ki jih lastnik naravne znamenitosti ali kulturnega spomenika vloži v njegovo vzdrževanje v letu, za katero se dohodnina odmerja, na podlagi dokumentacije izvajanih del, s katerim je strokovna organizacija za varstvo naravne in kulturne dediščine soglašala in na podlagi njene ugotovitve, da so izvedena dela prispevala k ohranjanju naravovarstvenih ali spomeniških lastnosti nepremičnine, ter sredstva vložena v nakup likovnih del, leposlovnih knjig ter plošč umetniške vrednosti (gramofonske in kompaktne plošče oz CD); če davčni organ dvomi, da gre za takšne predmete, da o tem mnenje minister za kulturo. 4. prispevke in premije, namenjene za povečanje socialne varnosti zavezanca na področjih invalidskega zavarovanja, zdravstvenega varstva in zaposlovanja, plačane pravnim osebam s sedežem na območju RS ter znesek sredstev, vloženih v nakup zdravil, zdravstvenih in ortopedskih pripomočkov 5. sredstva za nakup učbenikov in druge strokovne literature, namenjene pridobivanju izobrazbe 6. plačane zneske za šolnino (npr. glasbeno, jezikovno, podiplomsko izobraževanje, plačane storitve avtošoli za pridobitev vozniškega dovoljenja itd.) 7. plačane prostovljne denarne prispevke in vrednost daril v naravi za humanitarne, kulturne, izo-braževalne, znanstvene, športne, ekološke in religiozne namene, kadar so izplačani osebam, ki so v skladu s posebnimi predpisi organizirane za opravljanje takšnih dejavnosti, ter prispevki oziroma darila, izplačana invalidskim organizacijam 8. plačani znesek sredstev, ki jih zavezanec v skladu s pogodbo dodatno prispeva v okviru cene za telefonski priključek ali priključek za vodovod, kanalizacijo, plinovod, toplovod ali kabelsko televizijo, v celoti ali deloma zgrajen s sredstvi samoprispevka 9. plačane zneske samoprispevka., uvedenega v skladu s predpisom o samoprispevku 10. plačane članarine političnim strankam in sindikatom 11. sredstva, vložena v nakup delnic zasebnih ali državnih skladov, ki so namenjeni izključno razvoju znanosti in tehnologije 12. znesek sredstev, ki jih je lastnik vložil v obnovo denacionaliziranega premoženja do višine valorizirane zmanjšane vrednosti denacionalizacijskega premoženja v primerjavi z vrednostjo premoženja ob podržavljenju Natančnejša navodila za uveljavljanje zmanjšanja davčne osnove lahko dobite na občinskih izpostavah republiške uprave za javne prihodke. Te naprošajo zavezance za dohodnino, da z vložitvijo napovedi za odmero dohodnine ne čakajo do zadnjega roka, saj se bodo uslužbenci le tako lahko posvetili strankam z ustreznimi navodili. S.H mm n ♦♦ ^ ^ HOIEL ^ ^ Po ugodnih cenah vam nudimo ♦ poslovna kosila ♦ poroke ♦ obletnice mature Posebna ugodnost: Nedeljska kosila za 600 SIT. Družine imajo 10% popust. Za lep ten kože poskrbi solarij z visokim zaščitnim ÖÖÖ faktorjem. ŠTUDENTSKA DAVČNA NAPOVED ■ DA ALI NE? V začetku marca so vsi študentje in dijaki, ki so v lanskem letu delali prek Študentskega servisa, dobili izpisek, na katerem je razviden njihov lanskoletni bruto dohodek, morebitna akontacija in pripis, naj vse te podatke upoštevajo pri svoji davčni napovedi. Prav zadnje napotilo je sprožilo veliko negotovosti tako pri študentih kot pri njihovih starših. Naj zatorej še enkrat ponovim osnovno dejstvo, da so študentski honorarji neodvisni od dohodkov staršev. Vsi starši naj svojega otroka pri svoji davčni napovedi uvedejo kot olajšavo, ne glede na višino otrokovih honorarjev. Vsi dijaki in študenti, ki niso presegli 51% povprečne plače zaposlenih v republiki Sloveniji v lanskem letu (točen znesek bo znan konec tega tedna, giblje pa se okrog 600.000 SIT), ne bodo pisali svoje davčne napovedi, razen v primeru, če so v lanskem letu plačali akontacijo davka po stopnji 25%. Višina akontacije davka je razvidna iz prej omenjenega izpiska, plačal pa jo je posameznik zaradi prekoračitve limita na napotnici (okrog 56.000 SIT). Torej vsi tisti, ki imajo iz ipiska razvidno ODVEDENO AKONTACIJO, niso pa prekoračili letnega limita, MORAJO NAPISATI SVOJO DAVČNO NAPOVED, na katero naj napišejo le podatek, koliko so v lanskem letu zaslužili in koliko akontacije so plačali. Le tako jim bo odvedeni znesek VRNJEN. Tudi tisti, ki so PRESEGLI letni limit (cca 600.000 SIT), MORAJO NAPISATI DAVČNO NAPOVED, saj so po zakonu dolžni plačati 17% davek NA RAZLIKO. Če so že med letom plačali kakršnokoli akontacijo, naj jo tudi NAVEDEJO v svoji napovedi. Naj navedem primere: 1. bruto znesek študenta: 489.000 SIT odvedena akontacija : 0 ŠTUDENTU NI POTREBNO PISATI DAVČNE NAPOVEDI. 2. bruto znesek študenta: 489.000 SIT odvedena akontacija : 12.000 SIT ŠTUDENT NAPIŠE SVOJO DAVČNO NAPOVED (zaradi 100% vračila akontacije). 30. bruto znesek študenta: 652.000 SIT odvedena akontacija : 0 ŠTUDENT NAPIŠE SVOJO DAVČNO NAPOVED (plačal bo 17% davka od razlike svojega zneska in dovoljenega limita - npr. če bo limit res 600.000, bo račun tak: 652.000 - 600.000 = 52.000. Za znesek 52.000 SIT bo potrebno plačati 17% davka.) 4. bruto znesek študenta: 652.000 SIT odvedena akontacija : 12.000 SIT ŠTUDENT NAPIŠE SVOJO DAVČNO NAPOVED (velja kot v prejšnjem primeru, le da znesku 52.000 odšteje še 12.000 in torej plača le 17% davka od 40.000 SIT). Darja D. Hafnar Društvo Ajda ZA BIOLOŠKO DINAMIČNO KMETOVANJE Društvo za biološko-dinamično gospodarjenje AJDA je v Ribnici in okolici v kratkem času pripravilo že tri seminarje. Društvo se s svojimi alternativnimi metodami dela, ki temeljijo na sožitju z naravo, vse bolj utrjuje v širšem slovenskem in evropskem prostoru. Prvič so se ribniški čebelarji z naravnimi metodami čebeljarjenja seznanili že lani, predavanaje pa je vodil g. Thun iz Nemčije. Letos februarja je dr. Bauman v Jurjeviči dajal nasvete v zvezi s sadjarstvom, v marcu pa je Meta Vrhunc v Miklovi hiši predavala o metodah biološko dinamičnega kmetovanja. Z biološko - dinamično metodo kmetovanja se zagotavlja plodnost tal in zdrave pridelke, ki so sposobni reprodukcije. Zavrača se uporabo umetnih gnojil, pesticidov in hormonske ter kemične preparate. V društvu Ajda si prizadevajo za razumevanje sil, ki ustvarjajo red v naravi, kmetijo pa pojmujejo kot samostojen, zaokrožen organizem, ki ga skušajo z iznašanjem in vnašanjem od zunaj čim manj obremenjevati. Plodno zemljo negujejo v skladu s potrebami rastlin: z doslednim kolobarjenjem, gnojenjem z zrelim prepariranim kompostom, uporabo biološko -dinamičnih preparatov za škropljenje ter ob upoštevanju kozmičnih ritmov. Začetki takšnega odnosa do gopodarjenja z zemljo segajo 70 let nazaj, tako da so metode potrjene v dolgoletni praksi. Izkušnje iz proučevanja kozmičnih vplivov na kmetovanje pa sta avtorja Maria in Mathias Thun zbrala v zelo popularnem Setvenem koledarju, ki s konkretnimi napotki seznanja kmetovalce in vrtičkarje, kdaj je glede na položaj lune in drugih kozmičnih vplivov najprimernejši čas setve. Člani društva so si poleg osveščanja javnosti zadali tudi nalogo, da sami pripravljajo biološke preparate in oskrbujejo zainteresirane s primernimi semeni, natančnejše informacije o delu društva pa lako dobite pri Janezu Levstiku ml., tel. 864-285. ELEKTROSERVIS Trg 25. maia 1 IN MONTAŽA Sodrcižico Tel.,fax 866-466 ♦ ELEKTROINSTALACIJE ♦ STROJNE INSTALACIJE ♦ STRELOVODNE INSTAIACIJE ♦ REKLAMNI NAPISI ♦ MERITVE EKETROINSTALACIJ IN STRELOVODOV (pooblaščen od rep. elektroinšpektorata) epieiiiićninanii M Borzno Posredovanje M/ O oo Kočevska Rek« 40 Poslovni čas: Reška c. 8, Kočevje od 8. do IS.ure, tel 853-777 Vrvarska 3, Ribnica od 8. do 16. ure, tel. 861 556 ♦ vodenje hranilnih vlog in tekočih računov ♦ vodenje žiro računov občanom in obrtnikom ♦ potrošniški gotovinski krediti ♦ kreditiranje samostojnih podjetnikov ♦ kreditiranje malih pravnih oseb ♦ vodenje depozitov malih pravnih oseb UGODNA PRODAJA REZERVOARJEV ZA KURILNO OLJE 1.000 I 1.500 I 2.000 I 2.500 I 3.000 I 23.000 SIT 29.400 SIT 34.650 SIT 39.800 SIT 47.250 SIT • standardne dimenzije: 680X1650X1000 do 3000 • rezervoarji posebnih dimenzij po naročilu so za enako litražo dražji za 20% • atestirane z garancijo • prevzem na RiKO-tu ali dobava na dom • možnost plačila v več obrokih SE O OBLETNICI LJUDSKE UNIVERZE V zadnji številki so nam Nove novice predstavile 35 let rasti kočevske Ljudske univerze. Vse čestitke sedanjemu vodstvu te tako pomembne ustanove za izobraževanje odraslih, ki deluje na območju Zahodne Dolenjske. Mislim, da bi bilo prav, da bi z nekaj besedami omenil njen najbolj buren razvoj, od njene ustanovitve do sedemdesetih let. Bil sem med ustanovitelji Delavske univerze in njen ravnatelj nad deset let. Ko sem jo leta 1973 zapuščal, je bila ustanova, merjeno po številu zaposlenih, številu ur izobraževalnega dela in po finančni moči največja tovrstna delavska univerza v Sloveniji. Zaposlenih 35, na bančnih računih je imela znatna dinarska in devizna sredstva, imela številne delavnice in obrate. Naj naštejem nekatere dejavnosti. Osnovne šole za zaposlene z več oddelki smo imeli v Kočevju in Kočevski Reki. V Kočevju tudi oddelek višje gimnazije. Od štiriletnih srednjih šol je imela ekonomsko srednjo, strojno, elektro in tekstilno. Prvi v Sloveniji smo imeli verificirano poklicno kovinarsko šolo z več oddelki. Tej se je kmalu priključila lesna in oblačilna poklicna šola. Kovinarska in lesna je imela oddelke tudi v Ribnici. Celo desetletje smo v Kočevju imeli posebno poklicno šolo za absolvente posebnih osnovnih šol. Iz naštetih poklicnih šol je kasneje nastal sedanji Center srednjih šol. Naj še to rečem: leto pred mojim prihodom iz Ljubljane so v Kočevju ukinili vse poklicne šole, od srednjih šol je ostala samo višja gimnazja. Obvladalo je mnenje, da se vsi lahko šolajo v drugih krajih, največ v Ljubljani,Novem mestu in v Krškem. Dokazoval in prepričeval sem občinske veljake, da morajo biti strokovne šole bližje učencem in gospodarstvu, ki je kadre potrebovalo. Verificirane šole je lahko uztanavljala samo občinska skupščina. Ko je sprejemala odlok o ustanovitvi kovinarske šole, so v ta odlok zapisali, da je Delavska univerza dolžna sama preskrbeti vsa potrebna finančna in materialna sredstva za delo šole. Da bi se učenci, ki so končali posebne poklicne šole, lahko tudi zaposlili, prav tako tudi invalidi iz našega območja, smo ustanovili invalidske delavnice IDEK, ki so imele po več enot v Kočevju, pa tudi v Ribnici in Loškem Potoku. V pripravi je bila tudi delavnica v Osilnici. Veliko je bilo storjenega na splošno-izobraževalnem in kulturnem področju. Skoraj vsako leto smo imeli šolo za mlade in šolo za starše. Potujoči kino s širokim platnom je tedensko imel predstave v Mozlju, Fari, Osilnici, Loškem Potoku in drugod. V Kočevju smo imeli filmsko gledališče in izdajali filmski vestnik. Ne bom našteval različne tečaje za prekvalifikacijo, dopolnilno izobraževanje itd. Bili smo edina delavska univerza v Sloveniji, ki je po meddržavnem dogovoru usposabljala nezaposlene delavce za odhod na delo v nemške tovarne. Od tu tudi znaten devizni priliv. Univerza je sama poskrbela za številne delavnice. Spominjam se, da sem moral na pogovore k več generalom JLA, da smo jim izpulili vojašnico v Podgorski ulici, kjer je še sedaj pretežen del delavnic kočevske kovinarske šole. Stalno smo skrbeli za rast svojih kadrov. Učitelji so obiskovali dopolnilne tečaje. Sam sem bil med prvimi tremi iz delavskih univerz Slovenije, ki smo končali zagrebško višjo andragoško šolo. V arhivu Ljudske univerze so številna priznanja za delo, ki smo ga v tistem času opravili. Od Šekove nagrade do javnih pohval Zveze delavskih univerz. To sem napisal, da sedanji rod ne bi prehitro pozabil na vse tiste, ki so orali ledino na področju izobraževanja odraslih. Mislim, da bi bilo prav, ko se proslavlja in piše o 35-tih letih razvoja tako pomembne ustanove, kot je Ljudska univerza v Kočevju, da se vsaj z nekaj besedami omeni tudi desetletje, ko je v Sloveniji veliko pomenila. Na koncu. Februarja zvem, da so proslavljali že lanskega decembra. Verjetno bi se za upokojence-nekdanje sodelavce, ki so tu pustili svoja najbolj plodna leta, našel kak prazen stol v Šeškovem domu. Matija Cetinski, prof. , pravnik MORALA VODILNIH NA SNEŽNIKU Agencija za plačilni promet je pregledala poslovanje podjetja Snežnik iz Kočevske Reke. Na 150 strani dolgem zapisniku je razvidno, da gre za pravcato ekonomsko srhljivko. Nič manj pretresljive scene pa so se dogajale tudi na področju medsebojnih človeških odnosov. Po odprtju bivšega zaprtega območja Kočevske Reke je podjetje Snežnik pod svoje pokroviteljstvo prevzela Republika Slovenija in nastavila novega direktorja. Temu je v treh letih uspelo razprodati skoraj polovico podjetja. Da so se znotraj podjetja dogajale čudne stvari, je vedela večina delavcev in krajanov, nihče pa ni vedel., v kolikšni meri je bilo poslovanje zakonito in komu so bila namenjena sredstva od prodaje nepremičnin. Da živimo v državi, kjer se pod pokroviteljstvom vulgarnega liberalizma vse bolj goljufa in krade, kjer izginjajo moralne in druge pozitivne vrednote, vem že dolgo. Ne zamerim toliko bivšemu vodstvu Snežnika, ki je ob glasnem zagotavljanju briljantne prihodnosti na veliko goljufalo in kradlo, bolj zamerim naši vladi in parlamentu, ki dovoljujejo takšno početje in po odkritju goljufije tatove premestijo na še boljša delovna mesta. Menim, da je tovrstno delo od stami vladne stranke načrtovano in dobro pripravljeno. Njihove namere so prepoznavne in jasne: na pomembna in odločilna mesta nameščajo svoje ljudi z željo, da čim več polastninijo (pokradejo) in tako utrdijo svojo ekonomsko moč in politično nadvladje. Ministrstvo za finance sprašujem naslednje: Kje je denar od prodanih hiš in celih vasi na področju Kočevske Reke? Morda s tem denarjem gradijo nova stanovanja, naselja, nove ceste ali pa z njim pomagajo ljudem v stiski? Zakaj so posamezne hiše in cele vasi prodajali le bogatim tujcem in ne domačinom? Če je goljufala prejšnja vodilna garnitura na Snežniku, kdo mi lahko zagotovi, da ne goljufa tudi zdajšnja? Minister Kacin je javno povedal, da je bila prejšnjemu direktorju Snežnika zagotovljena osnovna mesečna plača v višini 5.500 DEM, zraven pa še razne nagrade, udeležbe pri dobičku, povrnitve stroškov za eno službeno obleko letno, za osebno higieno in rekreacijo itn.Ob tem me zanima, kolikšno plačo in vseh drugih dohodkov prejema zdajšnji direktor Snežnika in seveda tudi minister Jelko Kacin. Zvonimir Volf Štalcerji 4, Kočevska Reka PARKETARSTVO TALNE OBLOGE PETER KOCMUR TEL. 061/784-159 p0DJETJE za trgovino »ra ^ ^ S INI %M IN POSLOVNI INŽENIRING KOČEVJE, ROŽNA UL. 39, TEL.:853-041, 853-306, FAX 853-410 ODKUPUJEMO HLODOVINO IGLAVCEV IN LISTAVCEV, DRVA, GOLI TER CELULOZNI LES PRODAJAMO KLASIČNI IN LAMELNI HRASTOV PARKET PO ZELO UGODNIH CENAH V INFORMACIJE NA TEL.. 853-306, 853-64S STORITVENO PODJETJE P^profesional d.o.o. Marjan Zlodej Podgorska 4. Kočevje, delavnico Reška 25friovil Itas. tel 854-331 • vzdrževanje vseh vrst industrijskih strojev (stružnice, preše, škarje, mostovni žerjavi) • servis bele tehnike, malih gospodinjskih aparatov in električnega ročnega orodja • servis batnih kompresorjev Trudbenik in Ceccato-Kozama • servis in prodaja vijačnih in batnih kompresorjev ter medicinskih brezoljnih kompresorjev - zagotovljeni rezervni deli • dodatna oprema in razna pnevmatska orodja • tlačne sklopke (stikala) od 80 DEM dalje Delovni čas od 8. do 15. ure. HONEY MOON MODISTIN NAMA Kočevje 61330 Kočevje. SLOVENIJA Tel.. 061/833-233 Nudimo vam: • izdelovanje in posojanje poročnih oblek, kijih prilagodimo stranki • posojanje oblek za maturo, obhajilo, birmo in ostale svečane priložnosti • rokavice, konfeti, tančice Del čas: od 11. do 18. ure, sobota od9. do 12. ure Sedež: Novi trg 1, Novo mesto, tel. 068/324-222 in 323-169(doma) AHOHISA RANDELJ DAMJAN MAHOVNIK 2 KOČEVJE ftL/Foc M1/S31488 POOBLAŠČENI SERVIS IN PRODAJALEC VOZIL • Avtomehanična dela • Avtokleparska dela • (miza CAR-O-LINER) • Avtoličarska dela • NON STOP vlečna služba VOZILA NA ZALOGI: ♦ VENTO CL TURBO DIESEL ♦ PASSAT GL 1,8 ♦ GOLF KARAVAN 1,8 VARIANTA ♦ GOLF DIESEL ♦ GOLF EUROPA -bencin ♦ KOMBI 2,4 1+8 sedežev ostali modeli po naročilu možna testna vožnja prodaja rabljenih vozil PREŠERNOVE NAGRADE V STARI CERKVI Kot vsako leto so na OŠ Stara Cerkev organizirali natečaj za šolsko Prešernovo priznanje. V natečaju sodelujejo učenci z literarnimi in likovnimi prispevki, pa tudi z dosežki na glasbenem področju. Komisija, ki so jo sestavljali učenci in učitelji, je za letošnje nagrajence natečaja izbrala učence vseh starosti. Nagrajenci so: ŽIGA PANTAR, 4. a - na likovnem področju MAJA VESEL, 6. c - na likovnem področju MARUŠA VLAŠIČ, l.c; GREGA VIDMAR, 2.a; PETRA OSTERMAN, 4. b in NATAŠA GRABRIJAN, 7.a - vsi na literarnem področju. Na glasbenem področju pa so se izkazali učenci iz 3.b razreda: JASMINA MAVRIN - TOTOČEK’ (petje), ANJA ŠPOLJAR - ’ROCK’N ROLL’ (ples),DEJAN PAKIŽ in MATEJ LAZAR - 'ŽALOSTNA’ (klavir) Moje najljubše igrače so Lego kocke. Z njimi se igram v otroški sobi. Najraje sestavljam hiše. Včasih povabim k igri tudi očka in mamico. Rada povabim tudi prijatelje in prijateljice. Lego kocke sem dobila za rostni dan. Rada jih imam. Včasih mi tudi oči kaj sestavi. MARUŠA VLAŠIČ cAfoj pe-s Moj pes je rjave barve in na repu ima majhno črno liso. Je zelo razigran in hiter. Včasih nagaja in se vedno potepa. Krade jabolka in draži druge pse. Spulil je že dva bora pred hišo. Ima velik pesjak. Vsak dan me zbudi namesto ure. Boji se mačk. Zelo je bister. Če mu vzameš kost, je tako jezen, da ti poje celo roko. To je moj pes Aro. GREGA VIDMAR zel&zn im l s A) o zn/l i/ A&U svet Z železnimi škornji v svet ni kar tako. Takšni škornji ubogajo samo pridne otroke. Zakaj? Takole vam povem. Neke noči se mi je sanjalo, da sem stopila skozi velika vrata. Tam se je raztezal dolg hodnik. Prispela sem do prvih vrat in nato sem potrkala in nihče se ni oglasil. Ko pa sem stopila v sobo, sem zagledala majhno mrgolazen. To je bila drobna kresnica. Ko sem se ji približala, me je prosila, naj ji prinesem čarobni napitek. Odhitela sem po dolgem hodniku in prispela do drugih vrat. V tisti sobi je bil zelo znan znanstvenik Albert Einstein. Povprašala sem ga, kje lahko dobim čarobni napitek. Odgovoril mi je : "Pri meni!" in mi dal stekleničko čarobnega napitka. Ko sem stekleničko dala v žep, sva se poslovila in odhitela sem k drobni kresnički.Ko sem prišla h kresnici, sem iz žepa potegnila čarobni napitek in ji ga dala. Ko je kresnica popila ta napitek, se je spremenila v dobro vilo. Vila mi je ponudila železne škornje in ko sem obula te škornje, sem letela kot jekleni ptič in še danes letim.Samo v sanjah in domišljiji. PETRA OSTERMAN VETERANKE DRUGE NA MEDNARODNEM TURNIRJU V soboto, 4. marca, se je na 4. mednarodnem rokometnem turnirju veterank v Izoli kočevska ekipa dobro odrezala. Samo za točko ji je namreč ušlo prvo mesto v končni razvrstitvi. Turnirja se je udeležilo šest ekip, štiri slovenske in dve hrvaški: poleg naših še IZOLA, ŠENTJERNEJ, BURJA ŠKOFIJE, ARENA PULA in RUDAR LABIN. Kočevke so dobro začele. V svoji skupini so najprej premagale Areno iz Pule z 18 : 14 in nato še domačinke iz Izole z 14 :9 ter se tako uvrstile v finale. V finalni tekmi so se pomerile s Šentjernejem in izgubile samo za en gol razlike z rezultatom 10 : 9 za Šentjernej. Seveda bi kočevske veteranke z malo več sreče osvojile prvo mesto na turnirju, same pa so bile tudi z drugim mestom zadovoljne.Ekipo so sestavljale: Sever Nina, Vardjan Suzana, Fajfar Andreja, Bistrovič Mira, Polajnar Marjana, Križman Andreja, Jerič Stanka, Kovač Marina, Gjerek Erika, Benčina Julija, Jonovič SendY, Stefanišin Darja in trener Dušan Križman. V ekipi smo pogrešali nekoč odlično Karmen Radosavljevič Arko. D.D.H. Sponzorji: HKS, DD Kočevje, K.L.M., Marof, Biro Kris, AG Inženiring, Hram, Benles, Iglič, občina Kočevje, Polajnar, MKG, Sitomat, Termo IT., Stik, Prima, Petek Peter, Levstik Bojan, Propaganda, Kompas Design, Bistro B, Univox. f/anw/Wt it fjfyiaA, rLfj/iii n fi/aninn/i, ■it nctdcanönifi itt&iruiA Je "itte/ iiurjatai, (-lai/af itt 'Itiffa //rctt/r, ya iinctwi'ali, laincl'ii. Je ha m it lej eUtJind, ni/jei ni/uf/a’i e Mljini, lat/a /eaj, haj ni f-r/celini. Č/iilJe edini člo ttc/e, o Ja. ja ji iijale/je Je imel Jieali, le ho yitctde, da Jih ruladi ne Jiieheali .95 Jih Je imel. det hc neda. • 'daj niho lo leja le/a in leja leheda ?! JJieali ho e/a imele '-'a. dolicya hoheda. ■hičli ho mu Jeli, "ajeli na Jttaju hedeli, nhi ho lili ttedno itchcli in tthi ho he lejto imeli. ,!/oda J'tihelJe eah, hoJe /te la a mleli hlom j iija lelje m nemo, a h ealejno jajeleli, in johleelnjie it ta JleleJi hml jajeli Mirko Ponjevič BREZROKAVNIKI „ SRAJCE,JAIJNE,HLAČE PESTER OTROŠKI PROGRAM ' Onyx d.o.o., rozmanova 1# ljubljena Domofoni, ^— -----------^ VIDEODOMOFONI < ^i fc TOn J VIDEO NADZORI, ^------------‘WD£0 ALARMNI SISTEMI Izdelava vseh vrst elektroinstalacij, POPRAVILA, ADAPTACIJE IN STOPNIŠČNI AVTOMATI Profesionalna razsvetljava za poslovne PROSTORE, OBJEKTE, FASADE, SVETLOBNI PANOJI Zagotovljeni dobavni roki, garancija IN REDNI SERVIS Onyx - vaš partner v odločilnih trenutkih POKUČITE 061/451-465, 323-520 RIKO ROBOTIKA } v zasebni lasti s Lepovče 23, Ribnica Poslovne prostore za servisno ali podobno dejavnost 320 m2 Žaga Predelava in obdelava lesa Blate 12 i Dolenja vätfa ZOBEC telefon: §Mimi864-070 11864-071 in večje število p pisarniških prostorov oddamo v najem. I Informacije in ogled poslovnih I prostorov po predhodnem dogovoru (na tel. (o61) 263 - 052 ali 273-761 od 8. do S.ure. nagrajuje vse zveste naročnike NOVIH NOVIC, ki ste ali pa boste vplačali polletno naročnino i .600 snr do 20. marca 1995 preko žeprejete položnice, z nagradnim bonom 600 srn Vnovčili ga boste boste lahko pri nakupu poljubnega blaga v nosi bogato založeni trgovini PAN v Komercilanem centru IDEAL v Ribnici. Pohitite z vplačili naročnin in se prepričajte našo pestro in ugodno trgovsko ponudbo! jo 0Oo .7.7.7.v#0 .7.7.7..^« .7.7.^ 7.7.7.7.-#0 .7.77.7.^ 77.7.7." • 7.7.7.7^ ........"O .7.7.7.7^ 7.V.7.." o ....... „o .7.7..7"e 7..7.7 7."| PRI KAPCU TRAVNIK 74, LOŠKI POTOK, TEL.:867-031 g vsak od 21. do 2. ure PLES konec tedna N I VABLJENI! (fMtttA fojc. 21 Id.iOet 1^66-459 ^ vsak petek, soboto, nedelo odojek na žarni po naročilu tudi med tednom -spečemo tudi jagenjčka!! ^POPESTRITE SI BOŽIČ IN NOVO LETO Z JEDMI NA ŽARU! • odprto vsak dan od 12.00 do 24.00, ob sredah zaprto UGANKA Včasih plavi avseniki smo jim rekli, spremenila se je družba - tud oni so se prepekli. Odkar jim je oče Ster, do navadnih smrtnikov niso večfer. Ludstvo godrnja, kolne, res je hudič, pod šapko - nemanič. TRIJE KRALJI-MESARJI, PA FRANCE To ni šala, to ni greh, praznik je že mimo Kraljev treh. Pa tudi Valentinovo je preč, a o prazniku ljubezni beseda ne bo odveč: sodraški fantovski mesarji: Miha, Gašper, Boltežar, nanesli so natakarici Alenki vsak svoj dar: nad šank darovali so vsak svoj šopek rož, da zavidal bi jim še celo Portorož- A še to naj se ve: pod rož'ce daroval čokolad'co, od srca in z rdečo mašn'co, je Obbritoßki France. In ker nekdo rad prčka-Alenka dobila je še srčka. LASTNINJENJE V Sodražci na Pletilniški pospešeno lastninijo: obstoječe stanje zamrznujejo- dajejo v skrinjo, kdo ne ve, saj tu ekipa Štiri M je! Dva konkurenčna sindikata, v štrajku pred leti brata, po prevratu benko, desnih zelenko, futra zdaj - mar delavec ne vem - to ekipo vodilno, krepko plačilno Štiri M! Papirnati Pepi, tkavec gornji slepi, obervodja brez obraza, - to je trio sodobnega jaz-za! Popisal, pokisal: PIJ So So s* So So So So s- So So So oV o<; .0o So So So So So So So So So So So So s* So So So So So So So So So So So s* .v £ So So ::::::: “o :.::.:::SS :::::::US ::::::::?S*S o“.::'. ■ ■ ^Seškova 42, Ribnica, tel. 861-488, 860-653, fax 861-740 ^ *■ POSREDNIŠKA PRODAJA NOVIH IN RABLJENIH VOZIL O I NOVA VOZILA FIAT: NOVA VOZILA FORD: O o CINQUECENTO od 13.570,00 FIESTA 1.3 od 19.870,00 UNO od 13.900,00 ESCORT 1 4 od 22.950,00 PUNTO od 16.500,00 MONDEO 1 6 od 29.950,00 TIPO od 19.900,00 SCORPIO od 49.990,00 TEMP RA od 22.590,00 TRANSIT od 29.950,00 I NOVA VOZILA LANCIA: NOVA VOZILA ALFA ROMEO:! Y 10 od 17.400,00 33 od 20.300,00 DELTA od 25.460,00 145 od 22.990,00 DEDRA od 26 800,00 155 od 29.300,00 THEMA od 39.990,00 164 od 47.990,00 1 NOVA VOZILA DAEWOO: NOVA VOZILA LADA: BASE od 16.990,00 SAMARA od 12.190,00 BASE SEDAN od 17.373,00 NIVA od 12.100,00 GSI od 18 900,00 KARAVAN 1500 od 11.270,00 Vvse cene so v DEM plačljivo po podjetniškem tečaju Nove LB. Na voljo so vam tudi vozila ostalih znamk ( NISSAN, MITSUBISHI, MAZDA, VW, AUDI, SEAT, VOLVO, SAAB...) in motorji HONDA ter JAWA. Nudimo tudi avtomobilske prtljažnike FARA in THULE in pnevmatike COOPER. ^wvwwwwwwwwwvwwvwwwwwwwv^^^^yt äWOKlEFÄSTfO • avtokleparska dela . . ^ ^ • pooblaščeni zastopnik 73 nrnHair» in montažo ______4'wP*’0 t iV/V. \ za prodajo in montažo^, naprav za elektronsko zaščito proti rji Ru/l€voder toti STA*. TOOA NK lAKJAVtL Matija Klun, Bukovica 6, tel. 860-111 gostišče T'RSWLJAüteXP Anton Potisek, Trava 22, 61319 Draga, tel. 868-180 lučkalica; . list, krpina, hobotnica v solati, škampi v buzari in na žaru...) EOlaŽ'Peiemt“S«Wc,^ :a Odprto od 14. do 22. ure. Ponedeljek zaprto. OPTIK Janez Poznič Vrvarska 3, 61 310 Ribnica tel.:061/860-367 Kvalitetne usluge za vse vrste domačih in uvoženih okvirjev - Vse vrste stekel NOV delovni čas: vsak dan razen sobote od 9.00 do 18.00, Kemična tovarna Kočevje p.o. TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO Tomšičeva 9. tel. 853-133, fax 853-344 EKO AGROGEL 1 kg 1.300 SIT MELALES -premaz in zaščita lesa 5 kg 1.600 SIT MELLAK za ladijski pod: SIJAJ 4 kg 2.900 SIT MAT 4 kg 3.050 SIT Kuhinje BREST: Bianca 94.S00 gotovina. 105.400 na kredit 16-7 čekovi. Lisa 84.300 gotovina. 93.700 kredit. NA ZALOGI: rač. omare 36.100 gotovina - 39.700 kredit, vgradni štedilniki, kuhinjska napa GR o5, pomivalno korito rost frei 120 cm VELIKA IZBIRA SPOMLADANSKE OBUTVE IN OBLAČIL IZ PROGRAMA NOVOTEKS EXLUZIVNO trenirke FRED PERRY, DUNLOP, LOTTO športni copati LOTTO, KRONOS Del. čas: 9-12, 15-18, sobota 9-12 l--------- -1 MELAMIN m DAEWOO PRODAJA VOZIL IN REZERVNIH DELOV DAEWOO-MITSUBISHI Aj MOTORS H.O.R.B d.o.o. Kolodvorska 16, Kočevje, tel/fax: 851-384 Popravila tovornih vozil Prodaja vozil DAEWOO od 19.200 DEM dalje in MITSUBISHI od 22.200 DEM dalje. Krediti R + 14, možnost leasinga Ljubljanska c. 69 (Agroservis, GG) 61 330 Kočevje, tel.: 061/ 854 - 121 V NAŠI TRGOVINI VAM NUDIMO: . . ptžlllfcllllll^ Drvne teieviZOljd GOI! Bili; Panasonic 1 1 POSEBNA PONUDBA: BTV GORENJE 70 STEREO TTX 76.446.00 SIT štedilnik (2p+2e) 60 cm 58.476.00 SIT pralni stoj GORENJE WA 906 X ,00 SIT 57.792 NUDIMO VAM POSEBNE UGODNOSTI nakup na 6 čekov (NIŽJE CENE) možnost kredita pri SKB banki 12 obrokov NOVOST TLAČNI PARNI LIKALNI SISTEM LAURA STAR: likanje v polovičnem času kompleten, mobilen, preprosto genilalen Z NJIM BOSTE PRED DRUGIMI Delovni čas: 9-12 in L4-I8,petek 9-15, Tel.: 861-980, 861-983 Fax.: 861-981 RESTAVRACIJA KRONA, tel.: 861-530 nudi: KVM GRAFIKA d.o.o.. tel.:861-840 izdelava vseh vrst grafičnih izdelkov (rač. papir, obrazci pl. prometa, [V\] zaprte kuverte, vizitke..) ^^ KVM SOFTWARE d.o.o. j| I Ol L-J izdelava in instalacija vseh USJ vrst poslovnih aplikacij. Studijski oddelek NOUE nouice II 22G72/1995 908(497.12 Kočev s k o)(07) 5 Ü VELIKA IZBIRA GALANTERIJE IZ GROBEGA USNJA LUMBER JACK EL CAMPERO Ženske vetrovke od 5.940 dO 6.000 SIT Otroške vetrovke od 4.095 do 4.725 SIT Otroške bunde od 4-8let 3.748 SIT M-Kmetijsko gospodarstvo Kočevje d.o.o. rm TRGOVINA KMETOVALEC Pestra ponudba blaga za kmetovalce in vrtičkarje: Sadike sadnega drevja (jabolka, hruške, češnje, ribez, leska) Semena rož in vrtnin Organska in mineralna gnojila Zeliščna sredstva Orodje Semenski krompir Vabljeni! Ne pozabite: GNOJILO VALENTIN IMA KLJUČ rtn isnncMiM TZO 1, Kočevje tel. 851-056 K’-'