A D NI VESTNIK
LETO XV
Celje, 29. junija 1970
ŠT. 13
VSEBINA
Skupščina občine Slovenske Konjice
154.	Statut občine Slovenske Konjice (prečiščeno besedilo)
155.	Odlok o komunalnih objektih in napravah krajevnega pomena.
156.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o urbanističnem redu v občini Slovenske Konjice
157.	Odlok o obveznem fluorografiranju prebivalstva
158.	Odlok o premijah za kravje mleko v letu 1970
159.	Odlok o zaključnem računu prispevkov in davkov občanov za leto 1969
160.	Odredba o določitvi najvišje maloprodajne cene za kruh na območju občine Slovenske Konjice.
JAVNI NATEČAJ ZA ODDAJO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V NOVI VASI JAVNI NATEČAJ ZA ODDAJO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA NA LAVI
154.
Na podlagi dosedanjih uspehov v razvoju materialnih proizvajalnih sil socialističnih odnosov in samoupravljanja na vseh področjih družbenega življenja;
—	v skrbi za delovnega človeka kot delavca in uprav-Ijalca za njegov vsestranski razvoj in afirmacijo kot osebnosti;
—	za poglabljanje humanih odnosov med ljudmi, za utrjevanje socialistične morale in etike ter dosežene stopnje družbene zavesti je Skupščina občine Slovenske Konjice po 94. členu ustave Socialistične republike Slovenije na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 19. junija 1970 sprejela spremembe in dopolnitve statuta občine Slovenske Konjice, tako da se prečiščeno besedilo glasi:
STATUT
občine Slovenske Konjice (prečiščeno besedilo) UVOD
I
Oslanjafoč se na delovnega človeka, delovne organizacije/sistem samoupravljanja, sodobno znanost in tehniko, posebno ugodne naravne in geografske pogoje, pogoje prometa in zvez je treba maksimalno izkoristiti razpoložljive naravne vire ter neizkoriščene materialne in ljudske rezerve.
Z aktivno politično mobilizacijo vseh občanov je ustvariti najpovoljnejše pogoje za delo in razvoj celotnega gospodarstva, zlasti pa predelovalne industrije, kmetijstva, obrti, gostinstva in turizma kot osnovnih gospodarskih dejavnosti v občini.
Razvijati je treba dejavnosti, ki neposredno zadovoljujejo potrebe občanov ter odločujoče vplivajo na zvišanje življenjske ravni občanpv kot so komunalna dejavnost, uslužnostna obrt, lokalni promet, gostinstvo in turizem, trgovinska dejavnost itd.
Delovne organizacije v gospodarstvu so dolžne voditi tako politiko, ki vodi k izpolnjevanju tehnološkega procesa in večanje produktivnosti dela s pomočjo integracijskih in kooperacijskih odnosov ter z utrjevanjem samoupravljanja dosegati maksimalne uspehe v materialni proizvodnji in v socialističnih družbenih odnosih ter vzporedno z gospodarsko rastjo organizacije zboljševati življenjske pogoje in pogoje dela v svojih organizacijah.
Na področju šolstva, kulture in telesne vzgoje je treba zboljševati delovne in prostorske pogoje ter omogočiti kulturo, umetnost in telesno vzgojo pristopno vsem občanom.
Posebno pozornost je posvečati udeležencem NOB, vojaškim in delovnim invalidom, žrtvam fašističnega nasilja ter uresničevati pravico do stanovanja, zaposlitve, rehabilitacije in druge pogoje za človeka dostojno življenje.
II
Notranja razmerja v občini temeljijo na samostojnosti enakopravnosti, medsebojni pomoči in solidarnosti vseh občanov, delovnih organizacij in delovnih skupnosti, ki neposredno uresničujejo svoje, z ustavo in zakoni določene pravice in dolžnosti. To zavezuje slehernega občana, delovno organizacijo in delovno skupnost, da zavestno opravlja svoje dolžnosti ter svoje pravice izvršuje odgovorno, upoštevajoč pravice in dolžnosti drugih občanov in delovnih organizacij.
Za dosego postavljenih ciljev in smotrov so delovne organizacije, delovne skupnosti in občani dolžni medsebojno sodelovati., sklepati medsebojne sporazume in dogovore za reševanje vseh problemov, s katerimi se srečujejo in ki se medsebojno prepletajo. Dogovorjene obveze je spoštovati in izpolnjevati.
Občinska skupščina kot najvišji organ oblasti in organ samoupravljanja v občini sodeluje z drugimi organi samoupravljanja ter se pri svojem delu oslanja na krajevne skupnosti in zbore volivcev.
Občinska skupščina in njeni organi so dolžni nenehno izpolnjevati predstavniški mehanizem ter omogočiti vsestranski vpliv občanov, organov in organizacij na delo občinske skupščine in s svojim sistemom dela in dnevno prakso vplivati na izpolnjevanje sistema samoupravljanja v občini.
Po svojih delegatih, ki so kot poslanci izvoljeni v republiško in zvezno skupščino izvaja občina svoje samoupravne pravice v opravljanju družbenih poslov v širših družbeno-političnih skupnostih.
Poslanci kot delegati občine v višjih družbeno-političnih skupnostih so dolžni obveščati občinsko skupščino in občane o svojem delu in delu predstavniških teles, v katere so izvoljeni.
Delegati občine v organizacijah in organih družbenega samoupravljanja', kamor jih je izvolila ali imenovala občinska skupščina, so za svoje delo v teh organizacijah odgovorni občinski skupščini ter so dolžni da v teh organizacijah zastopajo politiko občinske skupščine.
Občinska skupščina in njeni organi so dolžni svoje delo organizirati tako, da je omogočena vsakemu občanu in vsaki delovni organizaciji učinkovita zaščita pravic proti birokratski samovolji posameznikov, občinskih organov ter vsakemu občanu, delovni ali drugi organizaciji povrniti škodo, ki bi nastala zaradi slabega in pomankljivega dela teh organov ali delavcev zaposlenih v teh organih.
IV
Socialistična zveza delovnega ljudstva in druge družbenopolitične organizacije v občini s svojim delom vplivajo na razvoj socialističnih družbenih odnosov v občini ter organe samoupravljanja delovnih ljudi v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih.
Za dosego svojih ciljev občani v organizacijah Socialistične zveze delovnega ljudstva in drugih družbenopolitičnih organizacijah:
__ razpravljajo o družbeno-polifičnih vprašanjih iz
vseh področij družbenega življenja, vsklajujejo mnenja ter sprejemajo politične sklepe zaradi uresničevanja teh vprašanj, usmerjajo družbeni razvoj in razvoj socialističnih demokratičnih odnosov;
__ razpravljajo o delu občinskih organov, organov
družbenega samoupravljanja, organizacij in nosilcev javnih pooblastil ter opravljajo družbeno nadzorstvo nad njihovim delom, zlasti glede javnosti in odgovornosti njihovega dela;
__ črpajo svojo politično, aktivnost ter dajejo politično
iniciativo na vseh področjih družbenega življenja;
______ borijo se za zaščito vseh oblik družbenega političnega življenja, ki pospešuje socialistični demokratični razvoj;
__ skrbijo za dosledno izvajanje volilne pravice;
______ skrbijo za vsestransko aktivnost mladine v svoji organizaciji ter družbeno-političnem življenju;
— borijo se za humane odnose med ljudmi, za razvoj socialistične družbene zavesti, za socialistično etiko in moralo ter kritizirajo negativne pojave, ki preprečujejo razvoj socialističnih družbenih odnosov.
Pri izpolnjevanju svoje politične funkcije občani v organizaciji SZDL lahko dajejo predloge pristojnim organom in organizacijam za reševanje za delovnega človeka - in občana važnih vprašanj ter vprašanj pomembnih za občino in družbeno skupnost.
V
Občinska skupščina in njeni organi, delovne in družbene organizacije ter občani sodelujejo z drugimi občinami zaradi izmenjave izkustev in skupnega reševanja vprašanj, ki so skupna občinam in ki so v njihovo vsestransko korist.
Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo s sosednimi občinami, posebno na področju gospodarstva, komunalnih služb, zdravstva, osnovnega in strokovnega šolstva.
Delovne organizacije, delovne skupnosti in 'krajevne-skupnosti samostojno oblikujejo s svojimi statuti svojo politiko tako, da čimbolj prispevajo k vsesplošnemu napredku občine in jugoslovanske družbene skupnosti v graditvi socialistične družbe.
I.	poglavje
SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Občina Slovenske Konjice je temeljna družbeno-poli-tična skupnost na svojem območju.
Občina Slovenske Konjice je v sestavu Socialistične republike Slovenije.
2.	člen
Občina Slovenske Konjice je pravna oseba; njen sedež je v Slovenskih Konjicah.
3.	člen
Območje občine Slovenske Konjice obsega mesto Slovenske Konjice in naselja, določena z zakonom Socialistične republike Slovenije.
4.	člen
Občina Slovenske Konjice ima svoj emblem.
Emblem občine Slovenske Konjice je neosedlan konj bele barve na treh zelenih gričih, v ozadju pa je modro nebo.
5.	člen
Občinski praznik je 12. februar kot spomin na junaško smrt sto zavednih domoljubov, ki so na ta dan leta 1945 umrli kot talci na -Stranicah.
6.	člen
V občini Slovenske Konjice kot temeljni družbenopolitični skupnosti se:
_______ zagotavljajo materialni in drugi pogoji za delo ljudi in za razvoj produkcijskih sil, usmerja m usklajuje razvoj gospodarstva in družbenih služb, določajo in razporejajo sredstva za občinske potrebe; ustvarjajo pogoji za zadovoljevanje materialnih, socialnih, kulturnih in drugih skupnih potreb občanov; usklajujejo posamični in skupni interesi s splošnimi interesi;
_______ uresničuje čimbolj neposredno družbeno samoupravljanje, organizirajo organi oblasti, družbeno samoupravljanje in dužbene službe, ki so skupnega pomena, zagotavljajo pogoji za uresničevanje svoboščin in pravic občanov, urejajo razmerja, ki imajo neposreden pomen za občane v občini; določajo splošni pogoji za delovanje komunalnih in podobnih organizacij. Varujeta zakonitost v in varnost ljudi in premoženja; zagotavlja javni red in mir; izvršuje družbeno nadzorstvo;
____ uresničujejo druge funkcije družbene skupnosti, iz-
vzemši tiste, ki so po ustavi pravica in dolžnost republike ali federacije.
7.	člen
t
Pravice in dolžnosti, ki izhajajo iz funkcij občine kot temeljne družbeno-politične skupnosti, opravljajo neposredno občani na zborih volivcev in drugih oblikah neposrednega samoupravljanja, občinska skupščina in njeni organi ter krajevne skupnosti.
8.	člen
Državljani Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki stalno prebivajo" v občini, so njeni občani in imajo v občini pravice in dolžnosti, ki so določene z ustavo, zakoni in s tem statutom.
9.	člen
Občani so dolžni po svojih možnostih sodelovati 'z organi družbenega samoupravljanja v občini, vključiti se v delovni proces na kateremkoli področju in tako prispevati k splošnemu razvoju in napredku; z delom ustvarjati osebni dohodek za kritje svojih osebnih potreb oziroma potreb svoje družine in izpolnjevati obveznosti, ki so določene z ustavo, zakoni, s tem statutom in z drugimi predpisi.
10.	člen
Občinski organi posvečajo posebno skrb življenjskim razmeram borcev in sodelavcev narodnoosvobodilne vojske in njihovim družinam, borcem za delavske in narodnostne pravice, vojaškim vojnim invalidom in žrtvam fašističnega nasilja ter jim pomagajo pri uveljavljanju njihovih pravic.
11.	člen
Delovni ljudje, ki so izredno zaslužni za razvoj socializma in za utrjevanje miru, za razvoj gospodarstva, znanosti in kulture, za razvoj in napredek občine, lahko postanejo častni občani občine Slovenske Konjice.
Delovnim ljudem iz prvega odstavka tega člena se lahko podeljujejo priznanja in nagrade.
O podeljevanju priznanj in častnih naslovov izda občinska skupščina poseben pravilnik.
12.	člen
Vojaškim enotam NOV se lahko ob pogojih in po po-stooku, ki. ga določa odlok, zaradi izrednih zaslug v borbi proti okupatorju podeli domicil v občini Slovenske Konjice.
II.	poglavje
SAMOUPRAVNE PRAVICE IN DOLŽNOSTI OBČINE
13.	člen
Pri izvrševanju svojih samoupravnih pravicam dolžnosti občina po svoji skupščini in drugih organih občinske samouprave:	.	,
_ usmerja in usklajuje razvoj gospodarstva m drugih
družbenih dejavnosti;	_	.
_ v mejah zakona samostojno določa svo|e dohodke, — samostojno gospodari s svojimi sredstvi in^jih v skladu s svojimi potrebami razporeja v svoj proračun m
v svoje sklade,	.
__ skrbi za smotrni urbanistični razvoj naselij v občim,
_____ zagotavlja splošne pogoje za razvoj stanovanjskega gospodarstva,
_____ ustanavlja komunalne delovne orgamzacue m zagotavlja ustrezne materialne in druge možnosti za niiho-vo delovanje ter za opravljanje in razvoj komunalne dejavnosti,	. , ,
_____ skrbi za razvoj šolstva v skladu s svojim programom in materialnimi možnostmi,
ustvarja pogoje za razvijanje kulturnih dejavnosti ter za zadovoljevanje kulturnih potreb občanov,
__ organizira in razvija zdravstveno službo,
__ skrbi za socialno varstvo občanov ter organizira in
razvija socialne dejavnosti in službe,
__ skrbi za zaščito narave,
— ureja v mejah pristojnosti z odloki in drugimi predpisi vprašanja, ki imajo splošen pomen za občino in odnose, ki imajo neposreden pomen za občane,
______ ustvarja pogoje za uresničevanje čimbolj neposrednega samoupravljanja v občini,
__j zagotavlja uresničevanje pravic in izpolnjevanje
dolžnosti in obveznosti občanov, delovnih in drugih organizacij v pripravah in organizaciji obrambe države, varstva pred naravnimi nesrečami in drugih nalog s področja narodne obrambe,
____ organizira občinske organe in strokovne službe, ki
imajo splošen pomen za občino,
__ skrbi za to, da sta zagotovljena javni red in mir
v občini ter varnost ljudi in premoženja ter opravlja druge z ustavo, zakonom in s tem statutom določene naloge.
III.	poglavje
RAZMERJA OBČINSKIH ORGANOV DO DELOVNIH ORGANIZACIJ'
14.	člen
Razmerja med občino in delovnimi organizacijami temeljijo na načelih samostojnosti in medsebojnih obveznosti, ki jih določajo predpisi in medsebojni sporazumi.
Organi občinske skupščine zbirajo podatke o delu posamezne organizacije in izdelujejo potrebne analize, na podlagi katerih občinska skupščina izdaja ustrezne ukrepe oziroma priporočila za odpravo pomanjkljivosti in za usmerjanje njihove dejavnosti.
15.	člen
Organi občinske skupščine so dolžni obravnavati predloge delovnih organizacij. Če delovna organizacija z odgovorom ni zadovoljna, lahko poda svoj predlog ali zahtevek neposredno pred občinsko skupščino.
16.	člen
Pred sprejemom gospodarsko upravnega ukrepa je občinska skupščina dolžna pribaviti mnenje pristojnega gospodarskega ali strokovnega združenja, v katero je včlanjena delovna organizacija ter zaslišati tudi druge organe ali organizacije glede na značaj ukrepa ali predpisa.
17.	člen
Pri izpolnjevanju svojih nalog na področju pospeševanja razvoja gospodarstva v občini, zlasti glede ustanavljanja, prenehanja in združevanja organizacij, združevanja sredstev in pospeševanja storilnosti dela, sodeluje občinska skupščina z delovnimi organizacijami in z organi njihovega samoupravljanja.
18.	člen
Občinska skupščina in njeni organi lahko v sodelovanju z delovnimi organizacijami organizirajo združevanje^ sredstev za pospeševanje gospodarskega razvoja v občini in za' pospeševanje proizvodnje posameznih delovnih organizacij oziroma posameznih gospodarskih panog.
19.	člen
Občinska skupščina lahko predlaga združevanja delovnih organizacij v večje ekonomske enote, če tako narekujejo splošni gospodarski interesi in če se s ste m dosega kakovostno boljša in , količinsko večja proizvodnja z manjšimi stroški.
IV.	poglavje
SODELOVANJE MED OBČINO IN REPUBLIKO
20.	člen
Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo z republiško skupščino in njenimi organi, izmenjujejo mnenja v zadevah, ki so pomembne za občino in republiko ter dajejo mnenja, predloge in stališča o predlogih aktov in o vprašanjih, ki jih obravnava republiška skupščina. Občinska skupščina lahko da republiški skupščini predlog za izdajo zakona in je pooblaščeni predlagatelj zakonskega predloga.
21.	člen
Kadar delegati občin, zbrani na zasedanju v skupščini SR Slovenije, obravnavajo temeljna vprašanja s področja komunalnega sistema, financiranja družbeno političnih skupnosti, družbenega planiranja, .komunalnega in stanovanjskega gospodarstva ter stanovanjske politike, prostorskega planiranja in urbanizma, javne varnosti, izobraževanja ter zdravstvenega in socialnega varstva ali druga vprašanja', ki so skupnega pomena za občane v občinah in v samoupravnih skupnostih, izvoli občinska skupščina delegata za tako zasedanje glede na vprašanja, ki bodo na zasedanju obravnavana. Občinska skupščina da delegatu, potem ko je proučila vprašanja, ki bodo na zasedanju v obravnavi, pooblastila glede mnenja, stališč in predlogov, ki jih mora delegat predložiti na zasedanju.
Delegat občine na zasedanju v skupščini SR Slovenije lahko zastopa mnenja in stališča in daje predloge v skladu s stališči občinske skupščine, sprejetimi ob proučevanju vprašanja, ki bo na zasedanju, ter mnenja in stališča, ki jih je sicer sprejela skupščina, njen zbor ali sveti v svojih splošnih predpisih in drugih sklepih. Delegat na zase-daniu ne more zastopati mnenj in stališč ali predlagati pedlogov, ki jih je občinska skupščina izključila ali ki bistveno spreminjajo njena mnenja, stališča in predloge.
Delegat lahko predlaga, da zasedanje odloži obravnavanje posameznega vprašanja do prihodnje seje ali da se predlog umakne z dnevnega reda, če se prvotni predlog spremeni in ni v skladu s stališčem in predlogom, kakor sta bila sprejeta na seji občinske skupščine.
Delegat mora poročati občinski skupščini na prvi njeni seji o mnenjih, stališčih in predlogih, ki jih ie na zasedanju v skupščini SR Slovenije zastopal in o sklepih, ki jih ie zasedanje sprejelo.
Občinska skupščina lahko izvoli delegata občine za posamezno zasedanje, za več zasedanj v skupščini SR Slovenije ali več delegatov za zastopanje občine v določenih vprašanjih ne glede na število zasedanj.
V.	poglavje
JAVNOST DELA ORGANOV IN ORGANIZACIJ V OBČIN!
22.	člen
Delo občinskih organov, organov družbenega samoupravljanja in organizacij, ki v občini opravljajo zadeve javnega pomena, je javno; ti organi oziramo organizacije morajo obveščati javnost o svojem delu.
Način zagotovitve javnosti se določi z zakonom in s tem statutom. Z zakonom se določi, kateri podatki se morajo varovati kot tajnost oziroma kateri podatki se ne morejo objaviti.
Občani imajo pravico, da razpravljajo o delu občinskih organov, organov družbenega samoupravljanja in organizacij, ki v občini opravljajo zadeve javnega pomena, in da jim dajejo pripombe in predloge bodisi neposredno ali po svojih družbeno političnih organizacijah.
23.	člen
Da bi se zagotovili javnost in družbena odgovornost v. delu občinskih organov, organov , družbenega samoupravljanja in organizacij, ki v občini opravljajo zadeve javnega pomena, obravnava občinska skupščina pri izvrševanju družbenega nadzorstva splošna vprašanja, ki se tičejo razpolaganja z družbenimi sredstvi, delitve dohodka in način izvrševanja pravic in dolžnosti vseh organov in organizacij.
24.	člen
Občinska skupščina in njeni organi lahko sklenejo, da bodo dali posamezna vprašanja iz svoje pristojnosti pred odločitvijo v javno razpravo.
Predlogi občinskega družbenega načrta in ‘proračuna, programi razvoja, programi občinskih skladov, statut občine, predpisi o prispevkih in davkih občanov in drugi predpisi, za katere tako odloči občinska skupščina, morajo biti vsakokrat dani v javno razpravo občanom ter delovnim in drugim organizacijam vsaj en mesec pred sprejetjem.
Obenem s predlogi iz prejšnjega odstavka je trebe volilcem ter delovnim in drugim organizacijam omogočiti, da se na zborih volivcev, na zborih delovnih ljudi, neposredno ali po svojih samoupravnih organih, strokovnih in družbeno-političnih organizacijah ter krajevnih skupnostih s svojimi predlogi izjavijo o vseh pomembnejših vprašanjih, ki jih rešujejo predlogi družbenega načrta n proračuna, programi razvoja in programi občinskih skladov; to velja predvsem glede negospodarskih investic : stanovanjske izgradnje, urbanizacije, komunalnih naprav in drugih objektov, s katerimi se zadovoljujejo skupna ' potrebe občanov.
Na enak način morajo občinska skupščina in njeni-organi obvestiti, občane ter delovne in druge organitecile 6 polletnem in letnem izvrševanju družbenega načrta, proračuna in skladov.
Svet za občo upravo in notranje zadeve skrbi da :e določbe tega člena izvajajo. Ta svet določi tudi obliko in roke za sestavo predlogov oziroma poročil, ki iih ie tr»-ba dostaviti občanom ter delovnim in drugim organizacijam. Kot obliko, v kateri se dajejo predlogi in poročila, določi svet predvsem obravnavanje na zborih volivcev in zborih delovnih ljudi, stalno rubriko v lokalnem časopis-' iu, dostavo pismenega gradiva volivcem ter delovnim in drugim organizacijam in podobno.
V občinski upravi se po potrebi organizira posebna služba, ki opravlja delo v zvezi z uveljavljanjem načela javnosti.
25.	člen
Splošni akti občinske skupščine se objavljajo v uradnem vestniku; v tem listu se objavljajo tudi drugi sklepi, če tako določi skupščina.
Razen v uradnem vestniku se vsi predpisi in drugi sklepi občinske skupščine in njenih organov lahko objav-liaio tudi na krajevnih razglasnih deskah, seznanitmpa :e treba z njimi tudi organe krajevnih skupnosti.
Glede na pomembnost posameznega predpisa ali dr1, nega sklepa občinske skupščine in njenih svetov določbo ti organi lahko za vsak primer tudi druge načine obveščanja občanov o sprejetih predpisih in drugih skleoih
preko lokalnega časopisa, dnevnega časopisja, radia in televizije, po družbeno-političnih organizacijah, organih samoupravljanja delovnih organizacij in krajevnih skupnostih.
VI.	poglavje
USMERJANJE RAZVOJA OBČINE
26.	člen
Občina načrtno usmerja in usklajuje razvoj gospodarstva in družbenih dejavnosti na svojem območju z družbenim načrtom, perspektivnim programom in z drugimi ukrepi ter materialnimi intervencijami ter z ustvarjanjem drugih splošnih pogojev za razvoj.
Predlog občinskega družbenega načrta in programa razvoja sestavljajo organi občinske skupščine, pri čemer obvezno sodelujejo s svojimi predlogi in mnenji delovne in druge samoupravne oganizacije, organizacjja socialistične zveze delovnega ljudstva, sindikalne organizacije in drugi izvrševalci družbenega načrta.
Z občinskim družbenim načrtom se v skladu z družbenimi načrti regije in širših družbeno-političnih skupnosti:
__ usmerja in usklajuje razvoj proizvajalnih sil in
družbenih služb;
__ določijo sredstva občine in vrši njihova temeljna
razdelitev;
__ določijo ukrepi, s katerimi, se zagotavlja vsklaje-
vanje dohodkov delovnih organizacij in posameznikov z uspehi njihovega dela;
____ usklajuje osebna potrošnja občanov in družbena potrošnja s proizvodnostjo dela;
__ določijo drugi ukrepi za razvoj gospodarstva in
družbenih služb na območju občine.
27.	člen
Družbeni načrti občine izhajajo iz razvojnih programov regije, delovnih organizacij ter programov krajevnih in drugih samoupravnih skupnosti.
28.	člen
Predloge družbenih načrtov da občinska skupščina v javno obravnavo zborom volivcev, samoupravnim skupnostim ter družbeno-političnim in drugim zainteresiranim organizacijam.
29.	člen
Občinska skupščina in njeni organi spremljajo izpolnjevanje družbenih načrtov, obravnavajo poročila o izvršitvi teh načrtov ter po potrebi sprejemajo .ukrepe za njihovo izvršitev.
,	30. člen
Urejanje, graditev, rekonstrukcija in asanacija naselij, njihovo komunalno opremljanje ter varstvo prostorskih koristi v občini, usmerja občina z občinskim urbanističnim prgramom, z urbanističnim načrtom, zazidalnimi načrti in urbanističnimi redi.
Urbanistični program in načrte, zazidalne načrte in urbanistične rede sprejema občinska skupščina po določilih zakona in tega statuta.
VII.	poglavje
SREDSTVA OBČINE
1.	Skupne določbe
31. člen
Sredstva občine za' uresničevanje njenih nalog so:
— sredstva, ki ji pripadajo na skupnem družbenem dohodku, ustvarjenem na njenem območju;
______ sredstva, ki izvirajo iz predpisanih obveznosti občanov ali jih drugače namenijo občani in organizacije v občini.
.	32. člen
Občina zagotavlja iz dohodkov, ki ji pripadajo, predvsem sredstva za družbene potrebe in naloge na področju kulture, zdravstva, socialnega varstva, komunalnih dejavnosti ter za potrebe svojega predstavniškega telesa, svojih organov in organov, ki jih je dolžna financirati po posebnih predpisih.
33.	člen
Po zagotovitvi sredstev za družbene potrebe in naloge iz prejšnjega člena tega statuta lahko občina pripadajoče ji dohodke uporablja tudi za gospodarske investicije po predpisih o uporabi sredstev za gospodarske investicije.
34.	člen
Poseben krajevni samoprispevek se uvede po sklepu zbora volivcev.
Krajevni samoprispevek se lahko predpiše, če je za to glasovala večina vseh vpisanih volivcev iz tistega območja, za katero naj bi se krajevni samoprispevek uvedel.
Krajevni samoprispevek se lahko vpelje za zgraditev komunalnih, izobraževalnih, kulturnih, zdravstvenih, socialnih ali drugih objektov, ali za druge namene, ki imajo neposreden pomen za občane, če se večina vseh vpisanih volivcev z območja, za katero se samoprispevek vpelje, izjavi zanj na zborih volivcev ali na referendumu.
Krajevni samoprispevek za območje krajevne skupnosti vpelje svet krajevne skupnosti s sklepom, ki se objavi v uradnem glasilu občinske skupščine.
Za območja, na katerih ni krajevne skupnosti, vpelje krajevni samoprispevek občinska skupščina.
35.	člen
S pogodbo med občino in drugimi družbeno-politič-nimi skupnostmi, kakor tudi z drugimi delovnimi in samoupravnimi organizacijami, se lahko določijo skupne potrebe in naloge, ki se bodo skupno financirale, kakor tudi način skupnega financiranja. Sklep o skupnem financiranju sprejme občinska skupščina.
36.	člen
Delovnim in drugim samoupravnim organizacijam lahko daje občina poroštvo za najemanje posojil.
Poroštvo se da na podlagi gospodarske dokumentacije iz katere mora biti razvidna ekonomska upravičenost in rentabilnost posojila, za katerega se daje poroštvo.	i
2.	Proračun občine
37.	člen
Občina ima proračun, v katerem se izkazujejo vsi dohodki, ki pripadajo občini po zakonu in njihov razpored.
Proračun mora biti uravnovešen.
38.	člen
Iz proračuna se krijejo potrebe organov občine, ob- , veznosti do določenih zavodov, družbenih služb in druge družbene potrebe..
Posamezne družbene potrebe, obveznosti in naloge, ki terjajo trajno zagotavljanje finančnih sredstev in posebne organe, lahko občina financira iz skladov.
Posebne obveznosti in naloge, ki terjajo i poseben način uporabe sredstev za njihovo izvrševanje, lahko financira občina s posebnih računov.
Z odlokom se določi, katere družbene potrebe, obveznosti oziroma naloge sq financirajo iz skladov oziroma s posebnih računov in kako se financirajo.
39.	člen
Osnutek občinskega proračuna sestavi za proračun pristojni občinski upravni organ na podlagi delovnih programov in dokumentiranih predlogov za zagotovitev sredstev, ki mu jih pošljejo organi ter zavodi, krajevne skupnosti, organizacije in skladi (v nadaljnjem besedilu« »proračunski potrošniki«), katerim se sredstva zagotavljajo v občinskem proračunu, ter na podlagi predlogov, ki mu jih pošljejo nosilci sredstev za posebne namene, ki se financirajo iz občinskega proračuna in ga pošlje za proračun pristojnemu svetu občinske skupščine.
Dokumentacija obsega zlasti podatke o zadevah in nalogah organa v letu, za katero se proračun sprejema ter poročilo o izvršitvi planiranih nalog in o uporabi sredstev v preteklem proračunskem letu.
Vsak proračunski potrošnik pošlje svoj predlog občinskemu upravnemu organu, ki je pristojen za področje njegove družbene dejavnosti. Ta organ predloži predlog za proračun pristojnemu občinskemu upravnemu organu s svojim mnenjem glede delovnega programa proračunskega potrošnika.
40.	člen
Če za proračun pristojni občinski upravni organ pri sestavljanju osnutka proračuna ugotovi, da proračun ne bi bilo mogoče uravnovesiti, poroča o tem pristojnemu svetu občinske skupščine za proračun, da mu da ustrezne smernice za uravnovešanje proračuna.
Če se za uravnovešenje proračuna znižajo sredstva, ki jih predlagajo proračunski potrošniki, skliče za proračun pristojni svet občinske jskupščine posvetovanje s proračunskimi potrošniki ter sporazumno z njimi doseže uravnovešenje osnutka občinskega proračuna.
Predlagatelji, ki se jim znižajo sredstva, lahko zahtevajo, da pred svetom za proračun utemeljijo predloge za zagotovitev zahtevanih proračunskih sredstev.
41.	člen
Predlog občinskega proračuna feestavi za proračun pristojni svet občinske skupščine in ga da v obravnavo svetu občinske skupščine in zborom volivcev skupno s poročilom p uresničitvi proračuna za prejšnje koledarsko leto.
Za proračun pristojni svet občinske skupščine sestavi
po obravnavi dokončni predlog občinskega proračuna in ga pošlje z obrazložitvijo in dokumentacijo občinski skupščini.
V obrazložitvi mora posebej navesti predloge svetov občinske skupščine in zborov volivcev, ki niso bili sprejeti v dokončni predlog proračuna.
42.	člen
Za izvrševanje občinskega proračuna v celoti je odgovoren za proračun pristojen svet občinske skupščine.
Za proračun pristojen svet občinske skupščine skrb;, da se med letom dohodki delijo skladno z njihovim pritekanjem.
43.	člen
Če dohodki občine ne pritekajo tako, kot je to predvideno, lahko najame občina za začasno kritje razporejenih sredstev kredit oziroma uporabi sredstva svojega rezervnega sklada, vendar pa mora vrniti kredit oziroma sredstva rezervnega sklada do preteka proračunskega leta.
O zadolžitvi občine oziroma o uporabi sredstev iz rezervnega sklada občine po prvem odstavku tega člena odloča za proračun pristojen svet občinske skupščine.
44i člen
Če dohodki občine ne pritekajo tako, kot je predvideno, lahko za proračun pristojen svet občinske skupščine začasno zmanjša zneske sredstev,' ki so v proračunu razporejena ali začasno zadrži uporabo sredstev, ki so v proračunu razporejena za posebne namene, mora pa o tem obvestiti občinsko skupščino in koristnike, ki se jim začasno zmanjšajo zneski sredstev.
Če med izvajanjem proračuna nastane trajnejša neskladnost med dohodki in izdatki, se proračun spremeni in uravnovesi (rebalans).
O spremembi proračuna sklepa občinska skupščina na predlog pristojnega sveta za proračun.
3.	Skladi
45.	člen
Za financiranje družbenih nalog trajnejšega značaja na posameznih področjih ima občina sklade, ki se upravljajo po načelih družbenega upravljanja.
Sklade ustanavlja občinska skupščina glede na potrebe posameznih dejavnosti in služb v občini z odlokom. Z odlokom se določijo namen in viri sredstev sklada, organ upravljanja, pravice in dolžnosti_ uporabnikov sredstev sklgda ter druge okoliščine, ki so pomembne za poslovanje sklada.
46.	člen
Skladi so pravne osebe, če odlok o ustanovitvi ne določa drugače. Podrobnejše predpise o poslovanju skladov določajo statuti skladov, ki jih sprejmejo njihovi organi upravljanja, potrdi pa občinska skupščina.
47.	člen
Sklad ima svoj finančni načrt in program, ki ga sprejme organ, ki upravlja s skladom. Finančni načrt in program sklada se predloži na vpcgled občinski skupščini.
48.	člen
Občinska skupščina spremlja delo skladov in ji morajo zato skladi dajati občasna in letna poročila.
Če občinska skupščina ugotovi nesmotrnost ali nenamensko uporabo sredstev sklada, sme razveljaviti ali odpraviti sklepe organov upravljanja sklada.
49.	člen
Skladi občine lahko najemajo posojila.
Za najetje posojila je potrebno soglasje občinske skupščine, če predpisi ne določajo drugače.
Vlil. poglavje
DRUŽBENE IN KOMUNALNE SLUŽBE
1.	Izobraževanje in vzgoja
50.	člen
Organizacija izobraževanja in vzgoje v občini temelji na samoupravljanju delavcev v vzgojnih in izobraževalnih zavodih ter na neposrednem sodelovanju občine, zainteresiranih delovnih organizacij in občanov.
Za uresničevanje družbene vloge izobraževanja, neposredno povezovanje dejavnosti izobraževalnih zavodov s potrebami gospodarstva in družbenih služb, odločanje o delitvi družbenih sredstev za izobraževanje in za obravnavanje drugih vprašanj s področja izobraževanja, ki imajo skupen in splošen pomen, se v skladu z zakonom v občini ustanovi temeljna izobraževalna skupnost.
Za eno ali več dejavnosti gospodarstva in družbenih služb oziroma za več delovnih organizacij se lahko ustanovijo posebne izobraževalne skupnosti.
51.	člen
Občina zagotavlja temeljni izobraževalni skupnosti na svojem območju splošne pogoje za uresničevanje njenih nalog.
52.	člen
Občina v skladu s programom razvoja izobraževanja in vzgoje zagotavlja obvezno osnovno šolanje otrok, ki je določeno z zakonom.
Osnovne šole ustanavlja občina glede na krajevne potrebe; pri tem upošteva število otrok v določenem okolišu in oddaljenost od šole, tako da se omogoča vsem šoloobveznim otrokom uspešno osnovno šolanje.
53.	člen
Za otroke z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, ki se ne morejo vzgajati v rednih šolah ali v redni vzgoino-izobraževalnih zavodih, ustanavlja občina posebne šole ali posebne oddelke" vzgojno-izobraževalnih zavodov.
V okviru materialnih možnosti sodeluje občina pri poklicnem usmerjanju tistih otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, katerim poklicno usposabljanje ni zagotovljeno v breme kakšnih drugih družbenih sredstev, starši pa poklicnega usposabljanja glede na svoje zmogljivosti ne morejo sami zagotoviti.
54.	člen
Da bi se omogočilo tudi odraslim občanom pridobivanje in izpolnjevanje strokovne in družbene izobrazbe, ustanavlja občina zavode za izobraževanje odraslih in podpira tudi druge oblike dopolnilnega izobraževanja.
55.	člen
Nadzorno, svetovalno in strokovno proučevalno službo na področju vzgoje in izobraževanja v občini opravlja pedagoška služba v skladu z zakonom.
2.	Varstvo otrok
56.	člen
Otroško varstvo kot sistem. družbene skrbi za otroke obsega poleg socialnega in zdravstvenega varstva, izobraževanja, vzgoje in dnevnega varstva otrok, še posebno varstvo otrok, za katere ne skrbijo roditelji.
57.	člen
Za uresničevanje družbene skrbi za otroke, za povezovanje dejavnosti in oblik otroškega varstva s potrebami otrok, družin in gospodarstva, za upravljanje z družbenimi sredstvi in za obravnavanje drugih vprašanj s področja otroškega varstva, občina v skladu z zakonom usta-. novi skupnost otroškega varstva.
Opravljanje nalog in dejavnosti iz prejšnjega odstavka občinska skupščina lahko prenese na temeljno izobraževalno skupnost.
58.	člen
Sredstva za financiranje otroškega varstva se v skladu z zakonom zagotovijo iz prispevkov, ki jih plačujejo zavezanci iz osebnega dohodka in iz drugih virov, ki jih iz svojih dohodkov dajejo občani, delovne in druge organizacije, krajevne skupnosti, občinska skupščina in temeljna izobraževalna skupnost.
3.	Zdravstveno varstvo
59.	člen
Da se zagotovi telesno in duševno zdravje občanov, skrbi občina v sodelovanju z zdravstvenimi zavodi za dvig zdravstvene kulture občanov, za preprečevanje ' bolezni, odstranjevanje vzrokov in posledic obolenj in invalidnosti ter zagotavlja ugodne higienske razmere za življenje in delo občanov.
60.	člen
Občina razvije preventivno zdravstveno službo in zagotavlja za to potrebna sredstva, kolikor ni ta obveznost naložena drugim organizacijam.
Posebno skrb posveča občina preventivnemu zdravstvenemu varstvu otrok in šolske mladine. Pri tem neposredno sodelujejo šole, vzgojno-varstveni zavodi, krajevne skupnosti in organizacije Rdečega križa.
Preventivno zdravstveno službo opravlja zdravstveni zavod po programih in pogodbah, ki jih sklene z občino, delovnimi organizacijami in zavodi za socialno zavarovanje.
61.	člen
Občanom, ki po predpisih zdravstveno niso zavarovani in sami niso zmožni kriti stroškov zdravljenja, zagotavlja občina plačilo stroškov za zdravstvene storitve v skladu s svojimi predpisi.
Z odlokom občinske skupščine se določijo natančnejši pogoji za pridobitev pravic iz prejšnjega odstavka.
4.	Socialno varstvo
62.	člen
V skladu z družbenim in gospodarskim razvojem skrbi občina za organizirano nudenje raznih oblik ppmoči občanom, ki so potrebni posebne družbene skrbi in varstva ter za odpravljanje vzrokov in pojavov, ki povzročajo nastanek socialnih problemov, zagotavlja materialno osnovo službam in dejavnostim, ki zadovoljujejo socialne potrebe občanov, ter ustvarja pogoje, da se usposabljajo za delo in samostojno življenje osebe, ki so pod posebnim družbenim varstvom.
63.	člen
Posebno skrb posveča občina varstvu otrok in družin, ki niso zmožni, da bi skrbeli sami zase ter za svoje pravice in koristi.
Občanom, ki nimajo nobenih virov dohodkov, zagotavlja občina v skladu s svojimi predpisi najnujnejša sredstva za preživljanje.
64.	člen
Občina izvaja socialno varstvo po svojih organih v sodelovanju s socialnimi zavodi, delovnimi in drugimi organizacijami ter krajevnimi skupnostmi.
65.	člen
Občina prenaša na krajevne skupnosti predvsem tiste naloge s področja socialnega varstva, ki pomenijo neposredno pomoč socialno ogroženim osebam.
Za izvajanje teh nalog zagotovi občina krajevni skupnosti potrebna 'sredstva.
5.. Skrb za borce in invalide NOV
66.	člen
Občma posveča posebno skrb udeležencem NOV in članom njihovih družin ter jim daje ob izpolnitvi enakih pogojev prednost pri uveljavljanju njihovih pravic.
V sodelovanj,u z občinskim odborom združenj borcev NOV skrbi občina za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV.
67.	člen
V skladu s svojimi predpisi zagotavlja občina priznavalnine in družbene pomoči borcem in aktivistom NOV ter predvojnim revolucionarjem in ožjim članom njihovih družin, ki nimajo zadostnih sredstev za dostojno življenje; zagotavlja zdravstveno zaščito vsem tistim borcem in njihovim družinskim članom, ki tega varstva nimajo iz drugega naslova.
6.	Kultura in prosveta
68.	člen
Občina skrbi za zadovoljevanje kulturnih potreb občanov ter pospešuje in razvija zlasti amaterske in tiste kul turno-prosvetne dejavnosti, ki zajemajo širši krog občanov.
Občina sodeluje z društvi in organizacijami, ki se ukvarjajo s kulturno prosvetno dejavnostjo in tako dviga splošno kulturno raven občanov ter pospešuje prirejanje kult ur no-prosvetni h prireditev in proslav.
. Občina omogoča delovanje kul turno-prosvetni h organizacij in skupin ter v okviru svojih možnosti prispeva sredstva za njihovo dejavnost na podlagi programov dela ter v skladu z njihovo aktivnostjo in družbeno pomembnostjo.
69.	člen
Za uresničevanje družbene vloge kulture in prosvete neposredno povezovanje kulturno-prosvetnih dejavnosti ter za obravnavanja drugih vprašanj s področja kulture in prosvete se v skladu z zakonom ustanovi v občini kulturna skupnost.
70.	člen
Da obvaruje materialno in duhovno dediščino slovenske kulture, skrbi občina za arheološke, etnografske, historične, urbanistične, kulturne, umetniške, tehniške in druge spomenike (vštevši prirodne znamenitosti), na svojem območju, tako da ustvarja pogoje za njihovo kontinuirano proučevanje, dokumentacije, vzdrževanje in obnavljanje, hkrati pa tudi za njihovo primerno reprezen-tacijo in popularizacijo. Pb tem posveča posebno skrb spomenikom NOB ter tistim spomenikom, katerih znamenitost in značaj prerašča ožje regionalne okvire.
Podrobnosti o tem se skladno s splošnimi predpisi uredijo s posebnim odlokom.
7.	Telesna kultura in tehnična vzgoja
71.	člen
Občina usmerja razvoj telesne kulture in tehnične vzgoje s programi in smernicami.
Občina skrbi za pravilen in skladen razvoj telesno -kulturne in tehnično-vzgojne dejavnosti v organizacijah, društvih, učnih in vzgojnih zavodih, krajevnih skupnostih in tehničnih organizacijah.
72.	člen
Občina skrbi za telesno kulturo in tehnično vzgojo občanov tudi s tem, da podpira občinsko zvezo za telesno vzgojo, turistično zvezo, planinska društva ter društva in organizacije za tehnično vzgojo. Sredstva se dajejo tistim organizacijam, ki prevzamejo skrb za izvajanje programa.
73.	člen
Naloge občine na področju telesne kulture in tehnične vzgoje izvajajo telesno-vzgojne in tehnične organizaciie, društva in klubi, šole, delovne organizacije, krajevne skupnosti ter občinska skupščina in njeni organi.
8.	Pravna pomoč
74.	člen
Občina zagotavlja svojim občanom pri uveljavljanju njihovih zakonitih pravic in interesov pravno pomoč v sKjadu s splošnimi predpisi.
Brezplačna pravna pomoč gre v breme sredstev občine.
S posebnim odlokom občinske skupščine se določi organizacija službe pravne pomoči ter oprostitve in olajšave za posamezne kategorije občanov.
9.	Javna varnost
75.	člen
Občina skrbi za javni red in varnost občanov zlasti pa:
__. za zaščito svoboščin, premoženjskih in političnih
pravic občanov ter za njihovo uresničevanje,
__; preventivno ukrepa, da se preprečijo vse oblike
družbeno nevarnih dejanj, odkrivajo kazniva dejanja in prekrški, gospodarski prestopki in njihovi storilci, vzdržuje javni red in mir ter 'skrbi za varnost lokalnega prometa.
Zadeve iz prejšnjega odstavka neposredno opravlja postaja milice in občinski upravni organi za notranje zadeve v sodelovanju z drugimi, organi.
10.	Stanovanjska dejavnost
76.	člen
V skladu z družbenim in gospodarskim razvojem občine, urbanističnim programom, urbanističnimi načrti, urbanističnimi redi in zazidalnimi načrti občine, skrbi občina za načrtno, smotrno in ekonomično gradnjo stanovanj in poslovnih prostorov; spodbuja in organizira združevanje sredstev, skrbi za pripravo in komunalno ^opremljanje stavbnega zemljišča v mejah razpoložljivih finančnih sredstev ter zagotavlja najugodnejše pogoje za vse oblike družbene in zasebne gradnje.
77.	člen
Občina spremlja gospodarjenje in usmerja delo stanovanjskih podjetij, obravnava poročila o njihovem delu, daje soglasje k prodaji ali zamenjavi stanovanj, stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov, ki so v upravi občine ter po svojih predstavnikih soodloča skupaj s člani delavskega sveta stanovanjskega podjetja v zadevah posebnega družbenega pomena.
78.	člen
Občina skrbi za 'družbeno upravljanje v stanovanjskih hišah ter nadzoruje delo zborov stanovalcev in hišnih svetov.
11.	Komunalna dejavnost
79.	člen
Občina v skladu s programom svojega razvoja zagotavlja ustrezne materialne in druge možnosti za delovanje komunalnih delovnih organizacij in skupnosti ter v mejah svojih možnosti sofinancira gradnjo, vzdrževanje, ureditev rekonstrukcijo komunalnih objektov in naprav za zadovoljevanje življenjskih in delovnih potreb občanov in njihovih skupnosti.
80.	člen
Občina daje prednost tistim investicijam na področju komunalne gradnje v posameznih krajih in naseljih, kjer je sodelovanje in materialna udeležba občanov večja ter v krajih, kjer sp potrebe nujnejše..
Za sofinanciranje elektrifikacije naselij, krajevnih vodovodov in lokalnih cest prispeva občina do 25 % za posamezno gradnjo, če občani prispevajo svoj delež v višini 75 %, pogoj pa je, da je zahtevek vložen do 31. oktobra tekočega leta za naslednje leto z ustrezno dokumentacijo.
81.	člen
Za izgradnjo in vzdrževanje komunalnih naprav v posameznih krjajih prispevajo 'sredstva zlasti neposredni uporabniki po medsebojnem sporazumu.
Občina oziroma krajevna skupnost lahko zbirata sredstva za namene iz prvega odstavka tega člena tudi z vpeljavo samoprispevka v skladu z določbami zakona o prispevkih in davkih občanov.
82.	člen
Komunalno dejavnost, v občini opravljajo komunalne delovne organizacije in krajevne skupnosti, ki imajo v upravljanju komunalne objekte in naprave.
Krajevne skupnosti upravljajo komunalne naprave neposredno ali po posebnih odborih, komisijah in drugih organih.
V krajih, kjer opravljajo komunalno dejavnost krajevne skupnosti, predpiše krajevna skupnost pravilnik o načinu opravljanja komunalne dejavnosti.
83.	člen
Če občina prenese iz svoje pristojnosti na krajevno skupnost določene komunalne naprave, wtevši lokalne ceste, ji zagotovi tudi sredstva za njihovo vzdrževanje.
IX.	poglavje
NARODNA OBRAMBA
84.	člen
Občina na svojem območju izvaja v miru obrambne priprave vseh družbenih činiteljev iz svoje pristojnosti, v vojni pa vodi splošni ljudski odpor.
Skupščina občine neposredno in z organi, ki jih ustanovi na podlagi zakona ali tega statuta, pravočasno organizira teritorialno obrambo in civilno zaščito, vojne priprave državne uprave, gospodarstva, družbenih služb, družbeno političnih in drugih družbenih organizacij skladno z načrti občine in širših družbeno političnih skupnosti._____
Občani,, naselja, krajevne skupnosti, delovne in druge organizacije ter organi občine so dolžni izvajati vojne priprave v okviru redne dejavnosti ter nenehno skrbeti za strokovno izpopolnjevanje kadrov in materializacijo priprav na področju narodne obrambe.
85.	čienj
Organizacija in delo občinske skupščine in^ njenih organov v primeru neposredne vojne nevarnosti in v vojnem stanju se določa s posebnim odlokom občinske skupščine v skladu z ustavo in zakonom.
86.	člen
Skupščina pooblasti svet za narodno obrambo, da samostojno sprejme vojni in razvojni načrt občine s področja narodne obrambe.
X.	poglavje
OBLIKE NEPOSREDNEGA UPRAVLJANJA V OBČINI
1.	Krajevna skupnost
87.	člen
Krajevna skupnost je samoupravna skupnost občanov. V njej občani neposredno uresničujejo samoupravne pravice in organizirajo komunalne, stanovanjske, gospodarske, socialne, zdravstvene, prosvetne, kulturne, vzgojne in druge dejavnosti za neposredno zadovoljevanje svojih potreb, potreb družin in .gospodinjstev in potreb okolja v katerem živijo.
Krajevna skupnost ima svoj svet, ki šteje do 20 članov; izvolijo ga občani na zborih volivcev in je njen izvršni organ.
Mandat članov sveta krajevne skupnosti traja štiri leta.
Krajevna skupnost je pravna oseba.
Organi krajevne skupnosti pri svojem delu sodelujejo s političnimi in družbenimi organizacijami na svojem območju, zlasti s socialistično zvezo delovnega ljudstva.
88.	člen
V krajevni skupnosti uresničujejo občani svoje pravice in dolžnosti iz ustave, zakonov, statuta občine in statuta krajevne skupnosti. S svojo aktivnostjo prispevajo k občine in širših družbenopolitičnih skupnosti, dajejo predloge za reševanje družbenih problemov v kraju in uresničevanju sprejetih programov krajevne skupnosti, širši družbeni skupnosti, predlagajo sprejem predpisov in drugih splošnih aktov, obravnavajo delo organov in organizacij v kraju in občini, obravnavajo poslovanje delovnih organizacij, ki skrbijo za zadovoljevanje dnevnih življenjskih potreb občanov, samostojno razpolagajo s sredstvi krajevne skupnosti in analizirajo zbiranje sredstev, upravljajo družbeno premoženje, ki jim je zaupano, organizirajo delovanje samoupravnih organov v kraju, naselju in1 hišah in organizirajo dejavnost družbenih centrov.
89.	člen
Krajevna skupnost organizira obrambne priprave v mirnem času in splošni ljudski odpor v vojnem času v okviru svojih pristojnosti.
90.	člen
O ustanovitvi krajevne skupnosti odločajo zbbri volivcev z območja, za katero se krajevna skupnost ustanovi.
Krajevna skupnost je ustanovljena, če se je za ustanovitev izjavila večina volivcev navzočih za zboru.
Sklep o ustanovitvi krajevne skupnosti se mora objaviti v občinskem uradnem glasilu.
91.	člen
Območje krajevne skupnosti se lahko spremeni.
O spremembi območja odločajo zbori volivcev prizadetih skupnosti. Sklep o spremembi območja postane veljaven, ko ga potrdi občinska skupščina.
92.	člen
Organizacijo in delo krajevne skupnosti ureja njen statut.
Statut krajevne skupnosti sprejme svet krajevne skupnosti, potrdi pa občinska skupščina.
Preden svet krajevne skupnosti sprejme statut, ga obravnavajo občani na zborih volivcev z območja krajevne skupnosti.
Statut krajevne skupnosti vsebuje predvsem določbe:
___ o imenu krajevne skupnosti;
___ 9	območju krajevne	skupnosti;
___ o	nalogah- krajevne	skupnosti in načinu	njihovega
izvrševanja;
— o organih krajevne skupnosti in njihovih pravicah in dolžnostih;
_ o načinu oblikovanja sredstev krajevne skupnosti in načinu gospodarjenja s sredstvi;
___ o	načinu obveščanja	občanov o delu	organov	krajevne skupnosti;
___ o	ostalih vprašanjih,	ki so pomembna	za	delo	krajevne skupnosti.
93.	člen
Krajevna skupnost sestavi za vsako leto svoj program dela in finančni načrt za nastopajoče leto. Program dela se pošlje občinski skupščini še pred obravnavanjem in sprejetjem občinskega proračuna.
Svoj letni program dela financira krajevna skupnost:
__ s sredstvi, ki jih krajevni skupnosti zagotovi občina
v občinskem proračunu;
— s sredstvi, ki jih ustvari s svojo dejavnostjo;
—- s sredstvi, ki jih prispevajo občani ter delovne in •druge organizacije	in z drugimi	sredstvi.
Občinska skupščina določi v proračunu sredstva za opravljanje nalog krajevnih skupnosti na podlagi programov dela	krajevnih	skupnosti.
Program	financiranja krajevnih	skupnosti	obravna-
vajo občani na zborih volivcev sočasno z družbenim planom in proračunom občine.
Pri programiranju svojega dela in uresničevanju programa lahko	krajevne	skupnosti sodelujejo med	seboj
ter z delovnimi in drugimi organizacijami.
94.	člen
Poravnalni sveti kot družbeni organi posredujejo med občani za sporazumno poravnavo sporov v njihovih medsebojnih razmerjih in tako pomagajo pri razvijanju dobrih odnosov med njimi.
Poravnalni sveti posredujejo v vseh spornih razmerjih med občani oziroma v sporih med posameznimi člani delovne skupnosti, razen v primerih, ko gre za zahtevke, s katerimi ti po predpisih ne morejo prosto razpolagati.
95.	člen
Poravnalni sveti se ustanovijo za območje krajevne skupnosti, lahko pa se ustanovijo tudi pri delovni ali drugi organizaciji.
Poravnalne svete ustanavljajo in njihove člane volijo in odpoklicujejo občani za zborih volivcev, pri delovnih in drugih organizacijah pa zbori delovnih ljudi.
96.	člen
Zaradi usklajevanja dela krajevnih skupnosti skliče predsednik občinske skupščine vsaj dvakrat na leto konferenco predsednikov krajevnih skupnosti.
97.	člen
Krajevne skupenosti lahko ustanovijo režijske gradbene odbore za izvedbo določenih nalog krajevne skupnosti (gradnja vodovoda, elektrifikacija naselja, gradnja ceste itd.).
Režijski gradbeni odbori niso pravne osebe. Za premoženjske obveze režijskega gradbenega odbora odgovarja krajevna skupnost.
2.	Zbori volivcev in zbori delovnih ljudi
98.	člen
Občani heposredno sodelujejo pri upravljanju občine na zborih volivcev in zborih delovnih ljudi.
Zbori volivcev se praviloma sklicujejo za območja volilnih enot oziroma za območja krajevnih skupnosti.
Zbori delovnih ljudi se sklicujejo po volilnih enotah, kot so določene za volitve v zbor delovnih skupnosti občinske skupščine, lahko pa tudi po ekonomskih in drugih enotah posameznih organizacij.
99.	člen
Zbori volivcev in zbori delovnih ljudi se sestajajo po potrebi.
Zbor volivcev lahko skliče predsednik občinske skupščine, svet krajevne skupnosti, občinski ali krajevni organ socialistične zveze delovnega ljudstva ali desetine volivcev z območja, za katero se zbor sklicuje, vendar najmanj 30 volivcev. Zbor delovnih ljudi lahko skliče tudi ena tretjina članov delovnih organizacij z območja zbora.
Kadar zbora volivcev ni sklical predsednik občinske skupščine, je sklicatelj dolžan obvestiti predsednika občinske skupščine o sklicanju zbora in mu sporočiti dnevni red najmanj 3 dni pred dnevom zbora.
100.	člen
Sklicatelj zbora mora razglasiti sklic zbora najmanj pet dni pred dnevom zbora. Razglas mora obsegati predlog dnevnega reda, čas in kraj zbora ter kdo sklicuje zbor.
Zbor volivcev oziroma zbor delovnih ljudi lahko skliče tudi občinska skupščina na podlagi sklepa, ki ga sprejme na seji.
101.	člen
Na zborih volivcev in zborih delovnih ljudi občani oziroma delovni ljudje obravnavajo vprašanja, ki imajo splošen pomen za življenje in delo v občini in v širših družbeno-političnih skupnostih ter dajejo predloge za reševanje takih vprašanj, opravljajo volilne funkcije, ki so določene z ustavo in z zakonom ter neposredno odločajo o vprašanjih, ki so določena z zakonom ali statutom občine.
Na zborih volivcev, oziroma zborih delovnih ljudi, ki jih skliče predsednik občinske skupščine, poročajo odborniki občinske skupščine o delu občinske skupščine. Organi družbenega upravljanja, ki opravljajo zadeve iav nega pomena na območju občine, morajo zboru volilcev dati potrebna pojasnila, če zbor to zahteva.
Zbori volivcev oziroma zbori delovnih ljudi obravnavajo poročila o delu občinske skupščine in njenih organov ter organov krajevnih skupnosti, zlasti pa:
__ dajejo predloge, mnenja in pripombe pred sprejemom posameznih predpisov občinske skupščine;
—	izvršujejo v mejah zakonitih predpisov naloge v zvezi z volitvami odbornikov občinske skupščine in poslancev republiške in zvezne skupščine;
—. izvolijo svet krajevne skupnosti v skladu s statutom krajevne skupnosti;
—	opravljajo druge naloge po splošnih predpisih, statutu občine in po sklepu občinske skupščine.
102.	člen
Razglas sklica zbora volivcev oziroma zbora delovnih ljudi se objavi na občinskih razglasnih deskah, po delovnih enotah in delih teh enot v delovnih organizacijah in na drug primeren način.
Za administrativno tehniško pripravb zbora, kakor tudi za potrebno gradivo in poročila v zadevah, ki so na dnevnem redu, skrbi sklicatelj.
103.	člen
Zbor začne predstavnik sklicatelja.
Zbor vodi predsedstvo, ki ga izvolijo volivci oziroma delovni ljudje na zboru izmed sebe.
Predsedstvo sestavljajo predsednik in dva člana.
Zbor ima dnevni red, ki ga sprejme v začetku dela.
Občani oziroma delovni ljudje, ki imajo volivno pravico, lahko zahtevajo, da se sprejmejo na dnevni red tudi druge zadeve.
104.	člen
Občani oziroma delovni Pudje lahko na zboru postavljajo vprašanje odbornikom občinske skupščine v zvezi z delom občinske skupščine in njenih organov.
Odborniki občinske skupščine morajo na vprašanja odgovarjati takoj na zboru, če je treba opraviti poizvedbe in zbrati podatke, pa na prvem prihodnjem zboru.
105.	člen
Zbor sprejme sklepe z javnim glasovanjem in z večino glasov navzočih.
Zbor je sklepčen, če je na zboru navzoča desetina volivcev iz območja, za katerega se sklicuje, najmanj pa 30 volivcev.
106.	člen
Odborniki občinske skupščine so se dolžni pred zborom seznaniti z vprašanji, ki so na dnevnem redu zbora in si o tem pri organih občinske skupščine preskrbeti potrebne podatke, ki jim omogočajo sodelovanje pri obravnavanju posameznih vprašanj, ki so na dnevnem redu zbora.
3.	Referendum
107.	člen
Na občinskem referendumu občani odločajo o skupnih vprašanjih, ki imajo pomen za posamezen kraj in občino kot celoto.
Referendum se lahko razpiše za območje enega ali več naselij ali za območje cele občine.
108.	člen
Referendum razpiše občinska skupščina z odlokom.
Občinska skupščina je dolžna razpisati referendum:
1.	Če občani posameznega naselja zahtevajo izločitev iz območja občine in priključitev k drugi občini;
2.	če namerava občinska skupščina uvesti posebni krajevni prispevek za celotno območje občine;
3.	o drugih vprašanjih, če to zahtevata dve tretjini članov občinske skupščine, polovica zborov občanov v občini ali če razpis referenduma predlaga občinska or-ganzacija socialistične zveze delovnih ljudi.
Občinska skupščina lahko razpiše referendum tudi o drugih zadevah, za katere meni, da bi jih bilo treba rešiti z referendumom.
Referendum je obvezen tudi glede zadev, za katere je z zakonom predpisano, da morajo o njih odločati ob čani z referendumom.
109.	člen
Občinska skupščina določi besedilo referenduma.
V sklepu o razpisu referenduma mora biti vsebovan predlog in datum referenduma.
Med objavo sklepa o razpisu referenduma in dnevom referenduma mora poteči najmanj 15 dni. Razp s referenduma se objavi na krajevno običajen način in v uradnem vestniku.
Referendum izvede občinska volilna komisija po postopku, ki velja za volitve v občinsko skupščino. Po enakem postopku se opravi tudi glasovanje. Volivci glasujejo z glasovnicami z »da« ali »ne« na postavljeno vprašanje.
Glasovanje je neposredno in tajno.
Na referendumu glasujejo občani, ki imajo splošno volilno pravico.
110.	člen
Referendum je veljaven, če se ga je udeležila večina v volilni imenik vpisanih volivcev naselja, za katero se opravi referendum, ali občine.
V primeru, da referendum ni veljaven, se šteje kot da ga ni bilo.
Izid referenduma je za občinsko skupščino obvezen. Občinska skupščina ne more v enem letu po izvedbi referenduma izdati nobenega akta, ki bi bil v nasprotju z izidom referenduma.
Občinska skupščina ponovno razpiše referendum v primeru, če prejšnji referendum ni bil veljaven.
Predlog, o katerem se glasuje na referendumu, je sprejet, če je glasovala zanj večina volivcev, ki so glasovali.
XI.	poglavje
OBČINSKA SKUPŠČINA
1.	Splošne določbe
111.	člen
Občinska skupščina je najvišji organ oblasti in organ družbenega samoupravljanja v mejah pravic in dolžnosti občine. Občinska skupščina izvršuje svoje pravice in dolžnosti na podlagi in v mejah ustave, zakonov in tega statuta.
Občinsko skupščino sestavljata občinski zbor in zbor delovnih skupnosti. Vsak zbor šteje po 29 odbornikov.
112.	člen
Občinska skupščina določa politiko in odloča o drugih temeljnih vprašanjih, ki imajo pomen za politični, gospodarski in kulturni razvoj, sprejema predpise, družbeni načrt, programe razvoja posameznih področij, proračun in druge splošne akte, voli funkcionarje in obravnava stanje in splošno problematiko na vseh področjih, ki je zanjo. pristojna občina, nadzoruje delo svojih organov in opravlja družbeno nadzorstvo v občini.
113.	člen
Občinska skupščina dela po delovnem programu, ki ga pripravi v začetku leta na svojo pobudo in na predlog svojih organov ter delovnih in drugih organizacij in skupnosti.
2.	Delovno področje
114.	člen
Občinska skupščina opravlja zadeve iz svojega delovnega področja na sejah svojih zborov, po svojih sve-kh in komisijah ter organih občinske uprave.
Seje občinske skupščine in njenih zborov so javne.
115.	člen
Zadeve iz delovnega področja občinske skupščine so v enakopravnem delovnem področju obeh zborov, v delovnem področju občinske skupščine kot enotnega zbora ter v samostojnem delovnem področju posameznega zbora.
116.	člen
V enakopravnem delovnem področju obeh (zborov občinske skupščine so naslednje zadeve:
__ sprejemanje in spreminjanje statuta občine;
_ sprejemanje družbenega načrta, programa razvoja občine ali posamezne panoge ter urbanističnega programa, urbanističnih in zazidalnih	načrtov	in urbanistič-
nih redov;
__, sprejemanje proračuna in zaključnega računa;
—	sprejemanje splošnih predpisov, s katerimi se ure-jaio pravice in obveznosti občanov ter delovnih in drugih organizacij;
__ ustanavljanje delovnih organizacij in skladov ter
odločanje o njihovem prenehanju;
________ proučevanje poročil in analiz s področja družbenih dejavnosti in gospodarstva ter sprejemanje sklepov, priporočil in ustreznih ukrepov;
__ nadzorstvo nad 'uporabo	družbenih sredstev	in
delitvijo dohodkov delovnih organizacij ter samoupravnih skupnosti;
_______ sprejemanje resolucij, smernic in priporočil organom družbenega upravljanja delovnih organizacij, delovnih skupnosti in samoupravnih skupnosti;
—	najemanje in razpisovanje občinskih posojil;
—	sklepanje o povračilu' stroškov odbornikom ter članom svetov in komisij;
__ sklepanje o razpisu občinskega referenduma;
__ sprejemanje poslovnika občinske skupščine;
_______ odločanje o drugih vprašanjih, za katera je z zakonom s tem statutom ali z drugim splošnim predpisom občinske skupščine določeno, da so v enakopravnem delovnem področju obeh zborov.
117.	člen
Občinska skupščina kot enoten zbor:
—	voli in razrešuje predsednika in podpredsednika občinske skupščine, člane svetov in komisij občinske skupščine, sodnika za prekrške in njegovega namestnika, občinskega javnega pravobranilca, sodnike in sodnike porotnike občinskega sodišča, imenuje in razrešuje tajnika občinske skupščine in predstojnike temeljnih upravnih organov, komandirja postaje milice in njegovega namestnika ter opravlja druge volitve in imenovanja in razrešitve, ki ne spadajo v pristojnost posameznega zbora, daje o tem soglasje skladno s splošnimi predpisi
—	proglaša zaslužne osebe za častne občane;
—	ustanavlja in odpravlja svoje organe;
— obravnava poročila upravnih organov občinske skupščine, občinskega sodišča, javnega tožilstva, javnega pravobranilstva, sodnika za prekrške in drugih organov občine, katerih delo nadzoruje. Občinska skupščina deluje kot enoten zbor tudi takrat kadar se skupno s predstavniki družbenopolitičnih organizacij in društev sestane kot splošen zbor.
118.	člen
Občinski zbor v samostojnem delovnem področju opravlja ' tele zadeve:
—	volitve in razrešitve predsednika zbora in njegovega namestnika;
—. volitve in razrešitve članov mandatno imunitetne komisije ter drugih individualnih in kolegijskih organov zbora;
—	obravnava sklepe zborov volivcev ter sprejema ukrepe glede njihove izvršitve, kolikor zadeve ne spadajo v enakopravno področje obeh zborov;
______ odloča o predlogu za uvedbo postopka za odpoklic odbornika zbora ter sklepa in odloča o drugih man-datno-imunitetnih vprašanjih svojih odbornikov;
__ opravlja druge zadeve iz pristojnosti skupščine,
ki niso v enakopravnem delovnem področju obeh zborov ali v samostojnem delovnem področju zbora delovnih skupnosti.
119.	člen
V samostojnem delovnem področju zbora delovnih skupnosti so naslednje zadeve:
—	volitve in razrešitve predsednika zbora in njegovega namestnika;
—	volitve in razrešitve članov mandatno-imunitet ne komisije ter drugih individualnih in kolegijskih organov zbora;
__ volitve, imenovanja in razrešitve predstavnikov
družbene skupnosti v organih delovnih organizacij in skupnosti;
__ obravnavanje vprašanj, ki so skupnega pomena
za delovne in druge samoupravne organizacije;
__ usklajevanje odnosov med delovnimi in drugimi
organizacijami in razvijanje sodelovanja med njimi;
______ dajanje priporočil delovnim- in drugim organizacijam o vprašanjih iz pristojnosti zbora;
______ spodbujanje in razvijanje sistema družbenega dogovarjanja;
______ obravnavanje sklepov zborov delovnih ljudi v delovnih organizacijah in skupnostih ter sprejemanje ukrepov glede njihove izvršitve, kolikor zadeve ne sodijo v enakopravno delovno področje obeh zborov;
—	odločanje o predlogu za uvedbo postopka za odpoklic odbornika zbora ter sklepanje in odločanje o drugih mandatno imunitetnih vprašanjih svojih odbornikov;
— opravljanje drugih zadev iz pristojnosti skupščine, ki niso v enakopravnem delovnem področju obeh zborov ali v samostojnem delovnem področju občinskega zbora.
3.	Skupno in ločeno zasedanje zborov občinske skupščine
120.	člen
Zbora občinske skupščine delata in odločata skupno ali na ločenih sejah.
Zbora zasedata skupno, kadar odločata kot enoten zbor, lahko pa tudi, kadar odločata o zadevah, ki so v enakopravnem delovnem področju obeh zborov; tedaj se o sklepih glasuje po zborih.
Zbora zasedata ločeno, kadar razpravljata in odločala o zadevah, ki so v samostojnem delovnem področju p@-sameznega zbora.
Vsak zbor lahko sklene, da bo ločeno obravnaval in odločal o posameznih vprašanjih iz delovnega področja občinske skupščine, razen o vprašanjih, o katerih odloča občinska skupščina kot enoten zbor.
121.	člen
Skupnim sejam obeh zborov občinske skupščine predseduje predsednik občinske skupščine, če je ta zadržan ali odsoten, pa podpredsednik.
Seje posameznega zbora vodi predsednik zbora, če je ta zadržan ali odsoten, pa njegov namestnik.
Občinska skupščina sklepa na skupni seji obeh zborov veljavno, če je na seji navzoča večina odbornikov vsakega zbora.
Vsak zbor občinske skupšč"ne sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina njego -ih odbornikov.
Kadar občinska skupščina odloča o zadevah, ki so v enakopravnem delovnem pod očju obeh zborov, sprejema sklepe z večino glasov navzočih odbornikov vsakega zbora.
Statut občine, družbeni načrt, proračun, urbanistični program in urbanistični načrt se sprejemajo z večino glasov vseh odbornikov vsakega zbora.
4.	Način dela zborov
122.	člen
Organi občine pri svojem delu sodelujejo z organi družbenega samoupravljanja v delovnih organizacijah in delovnih skupnostih s samoupravnimi skupnostmi, s socialistično zvezo delovnega ljudstva in z drugimi družbenimi organizacijami in društvi na območju občine ter se opirajo na njihovo pobudo, mnenja, stališča in predloge.
Organi občine imajo nasproti občanom, delovnim m drugim samoupravnim organizacijam na območju občine samo tiste pravice, ki so jim dane z ustavo, z zakonom in s tem statutom.
Usmerjanje in družbeno nadzorstvo gospodarstva in drugih družbenih dejavnosti v občini ter samostojnost in samoupravnost delovnih in drugih organizacij in skupnosti so temelj medsebojnih razmerij med občino in njenimi organi ter delovnimi organizacijami in samoupravnimi skupnostmi.
123.	člen
Občinska skupščina lahko kot splošni zbor občine skupno s predstavniki družbeno-političnih organizacij in društev obravnava vprašanja, ki so splošnega pomena za občino.
Na način, določen v prejšnjem odstavku, obravnava občinska skupščina zlasti predloge sprememb statuta, predloge družbenih načrtov, programov razvoja občine, urbanističnih načrtov, občinskega proračuna in programe skladov.
124.	člen
Občinska skupščina in njeni organi skrbijo, da delovne in druge organizacije in skupnosti skrbno gospodarijo z zaupanimi sredstvi, da izpolnjujejo postavljene programe in da ne zaidejo v gospodarske težave, ki bi bremenile organizacije in družbo.
Pri izvrševanju družbenega nadzorstva občinska skupščina obravnava splošna vprašanja, ki se tičejo razpolaganja z družbenimi sredstvi, delitve dohodka in načina izveševanja pravic in dolžnosti organov samoupravljanja v delovnih organizacijah in samoupravnih skupnostih.
V ta namen občinska skupščina in njeni organi zbirajo podatke o uspešnosti dela delovnih in drugih organizacij, delajo ustrezne analize, izdajajo potrebne ukrepe ali priporočajo organizacijam in skupnostim ukrepe za odpravo pomanjkljivosti.
Ukrepi za izvajanje družbenega nadzorstva morajo temeljiti na ustreznih predpisih, ki določajo pogoje in način ukrepanja, priporočila pa morajo biti utemeljena z analizami in ustreznimi podatki.
125.	člen
Organi občinske skupščine, ki pripravljajo skupščini predloge predpisov in drugih aktov za odločitev, morajo predlagano problematiko obravnavati in preveriti z organi, organizacijami in občani, pri katerih imajo predvideni ukrepi posledice glede njihovih pravic in obveznosti, in ugotavljati pogoje in razloge, ki narekujejo predlagano odločitev. To obravnavanje opravijo organi občinske skupščine na sejah samoupravnih organov delovnih organizacijah in samoupravnih skupnosti, na zborih volivcev in zborih delovnih ljudi ter z družbenopolitičnimi in drugimi organizacijami v občini in tako, da predstavnike samoupravnih organov, samoupravnih skupnosti in organizacij vabijo na svoje seje.
Občinska skupščina lahko da predloge pomembnejših odločitev, ki se tičejo pravic, in obveznosti občanov ter delovnih in drugih organizacij pred odločitvijo v obravnavo zborom volivcev, zborom delovnih ljudi, samoupravnim organom delovnih organizacij delovnim skupnostim ter družbeno političnim in drugim organizacijam.
Kadar občinska skupščina dokončno sprejema predpise, priporočila, dogovore in druge odločitve iz prejšnjega odstavka, vabi na svoje seje predstavnike samoupravnih orgbnov, delovnih organizacij, samoupravnih skupnosti, družbeno-političhih in drugih organizacij.
126.	člen
Občinska skupščina ne more sprejeti splošnih predpisov, ki imajo posledice glede pravic in obveznosti občanov, delovnih in drugih organizacij, če ni bil predhodno izpeljan postopek po določbah prejšnjega člena; ti predpisi in ukrepi se ne morejo sprejemati po skrajšanem nostopku. To velja zlasti, kadar občinska skupščina sprejema družbene plane, resolucije o družbenem in gospodarskem razvoju, predpise o prispevkih in d=vkih proračun občine, programe razvoja določenih področij ali občine in podobno.
127.	člen
Zaradi čimbolj uspešnega urejanja medsebojnih razmerij in zaradi izvajanja predpisov, sklepov, in dogovorov, ki jih je sprejela občinska skupščina, sklicujejo
občinski organi skupne posvete s samoupravnimi organi delovnih in drugih organizacij, s samoupravnimi skupnostmi in drugimi organizacijami.
Za reševanje posameznih vprašanj v zvezi z delom in razvojem določene delovne ali druge organizacije, se skličejo skupna zasedanja svetov občinske skupščine ali občinske skupščine oziroma njenega zbora in samoupravnih organov delovne organizacije oziroma skupnosti. Skupna zasedanja se skličejo zlasti, kadar je v razpravi, samostojni plan delovne organizacije, ko se razpravlja o poslovnem poročilu delovne organizacije ali skupnosti, o poročilu pristojnih inšpekcijskih služb glede dela delovne organizacije ali skupnosti in v drugih primerih.
128.	člen
V zadevah, ki spadajo v enakopravno delovno področje obeh zborov, je odlok ali drug sklep sprejet, če je bil v vsakem zboru izglasovan po določbah prejšnjih členov v enakem besedilu.
Če sta občinski zbor in zbor delovnih skupnosti na ločenih sejah predpis, priporočilo oziroma drug sklep sprejela v različnem besedilu, določita skupno komisijo, ki jo sestavljajo po 3 člani iz vsakega zbora. Komisija pripravi soglasno in enotno besedilo v primerih, v katerih je bilo na ločenih sejah sprejeto različno - besedilo. Oba zbora se sestaneta nato na skupno sejo in poslušata dodatno obrazložitev.
O predlaganem enotnem besedilu zbora glasujeta na skupni seji, vendar ločeno. Če se na skupni seji ne doseže sprejetje predpisa oziroma sklepa v enakem besedilu, se seja določi, na prihodnji dan. Če se sporazum ne doseže niti na tej seji, odlok oziroma sklep ni sprejet.
Na skupni seji po tem členu glasujeta zbora ločeno.
Če je en zbor odlok oziroma sklep sprejel, drugi pa ga	je	zavrnil,	odloči predsednik skupščine,	da	oba zbora	isti	dan ali	najkasneje na prvi prihodnji	seji	zasedata
skupno ter poslušata ponovno obrazložitev in predlog še enkrat obravnavata. Nato se zbora sestaneta na ločeno sejo zaradi ponovne odločitve. Če predlog tudi sedaj	ni	sprejet	na obeh zborih, se smatra, da	je	zavrnjen.
.	Če	gre za	odlok ali drugi sklep, ki bi	ga	občinska
skupščina morala sprejeti na podlagi predpisov širše družbeno-politične skupnosti in iz utemeljenih razlogov odložitev ni možna, velja besedilo, kakor ga je sprejel občinski zbor.
129.	člen
Občinska skupščina in njeni organi sprejemajo pri izvrševanju svojih nalog splošne predpise v obliki odlokov, odredb in navodil.
Odloke izdaja samo občinska skupščina.
Občinska skupščina in njeni sveti lahko dajejo priporočila za delo delovnim in drugim organizacijam v občini.
Sveti lahko izdajajo splošne predpise samo, če so za to izrecno pooblaščeni s. predpisom širše družbeno-politične skupnosti .oziroma z odlokom občinske skupščino.
Komisije in upravni organi ne morejo izdajati splošnih predpisov.
Občinska skupščina in njeni sveti odločajo na svojih sejah o zadevah v upravnem postopku samo v primeru/kadar je to predpisano z zakonom ali na njegovi podlagi izdanim predpisom oziroma z odlokom občinske skupščine.
V vseh drugih primerih občinska skupščina, njeni sveti in komisije sprejemajo sklepe.
130.	člen
Občinska skupščina ima svoj poslovnik, ki ga sprejmeta oba zbora. Poslovnik podrobneje ureja konstituiranje občinske skupščine, priprave sej, potek sej, postavljanje predlogov, glasovanje o predlogih in izvrševanju sklepov sej občinske skupščine. Poslovnik ureja tudi delo skupščinskih komisij. Poslovnik se uporablja za skupne seje obeh zborov in za ločene seje.
XII.	poglavje
ODBORNIKI OBČINSKE SKUPŠČINE
1.	Splošne določbe
131.	člen
Odborniki 'občinske skupščine se volijo za štiri leta.
Način volitev in odpoklic odbornikov sta predpisana z zakonom. .
Odbornik enega zbora ne more biti hkrati odbornik drugega zbora. Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma odbornik občinske skupščine.
132.	člen
Funkcija odbornika občinske skupščine je častna družbena funkcija.
Odborniki občinske skupščine imajo pravico do povračila dejanskih stroškov, ki jih imajo v zvezi z opravljanjem funkcije v skupščini in njenih organih. Občinska skupščina izda o tem poseben odlok. Z^odlokom se lahko tudi določi, da pripada odborniku občinske skupščine, ki opravlja stalno funkcijo v skupščini, primerna stalna mesečna nagrada glede na njegovo delo.
Odbornik občinske skupščine ki opravi kakšno posebno delo za skupščino ali njen organ, lahko dobi enkratno nagrado na podlagi posebnega sklepa občinske skupščine ali za to posebej pooblaščenega organa.
133.	člen
Odborniki občinske skupščine uživajo odborniško imuniteto.
Za kazniva dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, ni dovoljeno odborniku brez privolitve njegovega zbora vzeti prostosti ali zoper njega pričeti kazenski postopek. Če zbor ni zbran, da privolitev mandatno-imu-nitetna komisija dotičnega zbora, zbor pa mora to privolitev naknadno potrditi: Privolitev ni potrebna, če gre ze kaznivo dejanje, za katero je preiskovalni zapor obvezen ali če je bil odbornik občinske skupščine zaloten pri kaznivem dejanju, za katero je predpisana kazen strogega zapora, daljša od enega leta ali hujša kazen.
2.	Pravice in dolžnosti odbornikov
134.	člen
Odborniki občinske skupščine imajo pravico in dolžnost:
__ udeleževati se sej občinske skupščine in njenih
organov in sodelovati pri njihovem delu;
______ pregledati zadeve, ki se pripravljajo za seje občinske skupščine ali njenih organov, kakor tudi gradivo, ki je v zvezi s takimi zadevami;
__ predlagati skupščini sprejetje splošnih predpisov,
odločb ter sklepov v posameznih zadevah;
z dnevnega reda ali da se obravnavanje preloži;
— sprožiti obravnavanje in odločanje o kateremkoli vprašanju splošnega pomena za občino, za širšo družbeno skupnost ali za območje lastne volilne enote;
______ poročati volilcem na zborih volilcev in zborih delovnih ljudi,- na sestankih družbeno-političnih organizacij in ob drugih prilikah o delu občinske skupščine;
__ skrbeti, da se zbori volivcev in zbori delovnih
ljudi v njihovi volilni enoti redno sklicujejo, aktivno sodelovati v delu teh zborov ter skrbeti, da sklepe izvršujejo pristojni organi;
______ udeleževati se sej samoupravnih organov delovnih in drugih organizacij in skupnosti (krajevnih skupnosti, samoupravnih skupnosti itd.) svoje volilne enote, poročati o delu občinske skupščine v razmerju do teh organizacij in skupnosti in skrbeti, da je občinska skupščina seznanjena z mnenji in stališču organov in skupnosti teh organizacij, te organizacije pa s sklepi in odločitvami skupščine;
__ zahtevati strokovno pomoč upravnih organov za
opravljanje svoje dolžnosti v občinski skupščini ter v ta namen uporabljati publikacije in strokovno knjižnico občine.
Odborniki občinske skupščine so za opravljanje svoje dolžnosti odgovorni občanom in občinski skupščini.
Odbornik, ki ne opravlja svoje odborniške dolžnosti ali-je ne opravlja v skladu z določbami tega statuta in ki ne uživa več zaupanja volivcev, se odpokliče.
Pristojni organi so dolžni predlagati in uvesti postopek za odpoklic odbornika, če so podani pogoji za odpoklic iz prejšnjega odstavka.
Odpoklic odbornikov ureja zakon.
XIII.	poglavje
ORGANI OBČINSKE SKUPŠČINE
1.	Predsednik občinske skupščine
135.	člen
Predsednika občinske skupščine izvoli občinska skupščina izmed odbornikov na predlog komisije za volitve in imenovanja ali na predlog, ki ga predloži skupina 10 odbornikov.
Izvoljen je kandidat, ki dobi večino glasov vseh odbornikov.
Predsednik se voli za dobo štirih let.
Predsednik, ki mu poteče mandat, opravlja funkcijo do izvolitve novega predsednika.
136.	člen
Predsedniku občinske skupščine preneha njegova funkcija, če mu preneha odborniški mandat, če se sam_ odpove funkciji predsednika in če ga občinska skupščina razreši na predlog najmanj ene tretjine odbornikov z večino glasov vseh odbornikov.
137.	člen
Predsednik občinske skupščine:
___ predstavlja občinsko skupščino in občino kot
pravno osebo ter podpisuje pogodbe, splošne predpise in druge akte skladno s predpisi;
___ organizira delo občinske skupščine;
___' sklicuje in vodi seje občinske skupščine;
— usklajuje delo svetov in komisij skupščine:
___ zahteva uvedbo disciplinskega postopka zoper
tmnika občinske skupščine in druoe osebe, za katere ie to določeno z zakonom in drugim predpisom oziroma s tem statutom;
-___ izvršuje tudi druge pravice in dolžnosti, ki so po
predpisih v njegovi pristojnosti.
138.	člen
Predsednik občinske skupščine lahko v posameznem primeru pooblasti drugo osebo, da zastopa občino kot pravno osebo. Pred sodišči zastopa občino v premoženj-sko-pravnih zadevah izključno javni pravobranilec.
139.	člen
Predsednik občinske skupščine lahko zahteva od komisije ali sveta občinske skupščine, naj postavi na dnevni red seje posamezna vprašanja iz svojega področja. Komisija oziroma svet mora taka vprašanja obravnavati in o njih sklepati.
Predsednik občinske skupščine ima pravico v nujnih primerih sklicati sejo komisije ali sveta, če je predsednik komisije ali sveta odsoten ali če seje na njegovo zahtevo ne skliče. Predlog za dnevni red seje da v tem primeru predsednik občinske skupščine.
140.	člen
Če predsednik občinske skupščine meni,, da sklep komisije ali sveta, ki je bil izdan izven upravnega postopka, nasprotuje zakonu ali drugemu splošnemu predpisu, sporoči to predsedniku komisije ali sveta z_ zahtevo naj se o zadevi ponovno razpravlja. Če ostane komisija ali svet pri svojem stališču, lahko predsednik občinske skupščine zadrži izvršitev sklepa in predloži sporno zadevo občinski skupščini, da o njej odloči na prvi prihodnji seji.
141.	člen
Predsednik občinske skupščine lahko zahteva od tajnika občinske skupščine, da mu poroča o delu upravnih organov in da mu pripravi poročilo o posameznih vprašanjih glede dela občinske uprave.
142.	člen
Predsednik občinske skupščine lahko zadrži izvršitev akta, ki ga je izdal tajnik ali drug organ občinske uprave izven upravnega postopka' in predlaga občinski skupščini, da o tem odloči.
143.	člen
Predsednik občinske skupščine lahko zahteva posredno po tajniku občinske skupščine ali neposredno od predstojnikov upravnih organov občinske skupščine potrebne podatke ali poročila o posameznih vprašanjih iz njihovega delovnega področja ali jim naroči, da o posameznem vprašanju pripravijo poročilo za sejo občinske skupščine.
144.	člen
Predsednik občinske skupščine lahko zahteva pri pristojnem disciplinskem sodišču uvedbo disciplinskega postopka zoper tajnika občinske skupščine, sodnika za prekrške, njegovega namestnika in zoper predstojnike občinskih upravnih organov.
145.	člen
Občinska skupščina ima enega ali več podpredsednikov.
Predsednik občinske skupščine določi kateri od podpredsednikov ga bo nadomeščal v času njegove odsotnosti ali zadržanosti.
Podpredsedniki se volijo na enak način kot predsednik.
146.	člen
Podpredsedniki opravljajo določene zadeve iz pred-sednikovega^ delovnega področja na podlagi sklepa občinske skupščine.
147.	člen
Predsednik in podpredsedniki občinske skupščine določijo in javno objavijo čas, v katerem bodo sprejemali občane.
148.	člen
Predsednik in podpredsedniki občinske skupščine prejemajo za svoje stalno delo v občinski skupščini mesečno nagrado.
Višino nagrade določi občinska skupščina ali po njenem pooblastilu komisija za	volitve in	imenovanja.
Predsednik ima	pravico	do plačanega letnega	dopusta, ki znaša 30	delovni	dni. Enake	pravice iz	tega
člena imajo tudi podpredsedniki, če opravljajo svojo funkcijo kot plačani funkcionarji.
2.	Sveti občinske skupščine
149.	člen
Sveti so politično izvršilni organi občinske skupščine in organi družbenega samoupravljanja na področju, za katero so ustanovljeni.
Sveti so za svoje delo odgovorni občinski skupščini
Sveti opravljajo	naloge,	ki spadajo	v njihovo	pri-
stojnost na podlagi predpisov širše družbeno-politične skupnosti in predpisov občinske skupščine
150.	člen
Sveti izdajajo odredbe in navodila za izvrševanje za konov in drugih predpisov širših družbeno-političnih skupnosti, če so za to pooblaščeni.
151.	člen
Sveti kot politično izvršilni organi vsak na svojem področju:
—	skrbijo za izvrševanje zakonov in drugih predpisov širših družbeno-političnih skupnosti in predpisov občinske skupščine;
___ določajo predloge predpisov ih drugih aktov, ki
jih sprejme občinska skupščina;
___ dajejo smernice in navodila za delo upravnih
organov in nadzoruje njihovo delo;
—	odločajo v upravnih zadevah, kadar je to izrecno določeno s predpisi;
_______ izvajajo politiko, začrtano z akti' občinske skupščine in sodelujejo pri ustvarjanju te politike vsak na svojem področju;
___ odločajo v vseh vprašanjih iz pristojnosti občine,
razen tistih, ki so v izključni pristojnosti občinske skupščine ali drugih občinskih organov;
___ opravljajo tudi druge politično-izvršilne zadeve
iz pristojnosti občine.
152.	člen
Sveti kot organi družbenega samoupravljanja vsak na svojem področju:
—	skrbijo za razvoj družbenega samoupravljanja na področju za katero so ustanovljeni;
;— usklajujejo delo organov družbenega samoupravljanja pri reševanju vprašanj, ki so skupnega pomena za več delovnih organizacij;
—	pospešujejo razvoj in delo organov družbenega samoupravljanja v občini.
153.	člen
Svete občinske skupščine sestavljajo člani, ki jih imenuje občinska skupščina izmed svojih članov, članov delovnih skupnosti, delovnih in drugih organizacij in izmed drugih občanov.
Predsednika sveta izvoli občinska skupščina.
Predsednik in podpredsedniki občinske skupščine ne moreio biti člani sveta.
Mandat članov svetov traja štiri leta, svojo funkcijo pa opravljajo do izvolitve novih članov.
154.	člen
Sveti opravljajo naloge iz svojega področja na sejah.
Delo na sejah se uredi s poslovnikom, ki ga sprejme svet.
Način dela občinske skupščine v razmerju do delovnih in drugih organizacij, ki je določen s poslovnikom občinske skupščine, velja tudi za delo svetov.
Kadar posamezna zadeva spada v delovno področje dveh ali več svetov, se sveti sestanejo na skupne seje; to velja zlasti za sestavo predloga družbeinega načrta, proračuna, programov razvoja in urbanističnega načrta. Skupne seje svetov sklicuje predsednik občinske skupščine.
K’dar svet obravnava delo delovne ali druge organizacije, samoupravne skupnosti, krajevne skupnosti ali druge organizacije, morajo biti na sejo vabljeni predstavniki take organizacije.
155.	člen
Svet sprejme v začetku leta delovni program, ki mora biti usklajen z delovnim programom občinske skupščine, mora pa upoštevati tudi predloge delovnih in drugih organizacij, zborov volivcev in zborov delovnih ljudi
156.	člen
Predsednik sveta lahko zahteva od predstojnika ustreznega upravnega organa, da pripravi gradivo za posamezna vprašanja s področja sveta za sejo sveta.
Predstojnik ustreznega upravnega organa je dolžan najmanj enkrat na leto poročati svetu o delu upravnega oroana. ki mu načeluje in o problematiki njegovega delovnega področja.
157.	člen
Občinska skupščina ima tele svete:
1.	svet za občo upravo in notranje zadeve
2.	svet za finance in proračun
3.	svet za kmetijstvo in gozdarstvo
4.	svet za gospodarstvo in družbeni plan
5.	svet za komunalne zadeve in urbanizem
6.	svet za šolstvo, prosveto in kulturo
7.	svet za zdravstvo in socialno varstvo
8.	svet za narodno obrambo.
158.	člen
V mejah svoje pristojnosti opravljajo sveti naslednje zadeve:
—. Svet za občo upravo in notranje zadeve obravnava zadeve s področja organizacije in dela občinskih upravnih organov, razen tistih zadev, ki spadajo v področje drugih svetov, zadeve matične službe, državljanskih stanj, varstva javnega reda in miru v občini, varnosti prometa, varstva ljudi in premoženja, zadeve kriminalistične dejavnosti.
— Svet za finance in proračun obravnava in določa končni predlog proračuna občine in zaključnega računa, spremlja izvajanje proračuna občine in finančnih načrtov skladov ter opravlja druge zadeve s področja financ in premoženjsko pravne zadeve.
_______ Svet za kmetijstvo in gozdarstvo obravnava zadeve s področja kmetijstva in gozdarstva, lova ter ribolova.
—- Svet za gospodarstvo in družbeni plan obravnava zadeve s področja industrije, rudarstva, obrtništva, vodnega gospodarstva, blagovnega prometa, gostinstva in turizma, dela in delovnih razmerij, higiensko-tehnič-ne zaščite zaposlenih, zaposlovanje občanov ter zadeve s področja socialnega zavarovanja; obravnava in določa dokončni predlog družbenega plana občine.
— Svet za komunalene zadeve in urbanizem obravnava zadeve s področja gradbeništva, stanovanjske politike in varstva stanovanjskih pravic občanov, prometa in cest ter druge zadeve s področja komunalnega gospodarstva in zadeve s področja urbanizma.
__ Svet za šolstvo, prosveto in kulturo obravnava
zadeve s področja vzgoje in izobraževanja in predšolske vzgoje, ljudske prosvete in kulture, telesne vzgoje in rekreacije občanov ter športa. Svet obravnava poročila in problematiko temeljne izobraževalne skupnosti ter skupnosti otroškega varstva v občini.
___ Svet za zdravstvo in socialno varstvo obravnava
zadeve s področja zdravstva, socialnega varstva in varstva družine, skrbništva mladoletnih, zaščite borcev in invalidov NOV ter vprašanja pomoči osebam, ki so odpuščene s prestajanja kazni.
' Svet za narodno obrambo skrbi za izvajanje predpisov s področja narodne obrambe ter za pravočasno in učinkovito izvajanje konkretnih obrambenih priprav v občini, posebno pa:
a)	obravnava in določa občinski vojni načrt;
b)	predlaga skupščini občinski razvojni načrt in program financiranja zadev narodne obrambe ter sprejem drugih predpisov in ukrepov s področja narodne obrambe;
c)	organizira in nadzoruje pouk za obrambo in zaščito prebivalstva;
č) usklajuje in nadzoruje vojne priprave državne uprave, delovnih in drugih organizacij ter v tem cilju daje smernice in priporočila;
d)	skrbi za varstvo in zavarovanje tajnosti narodne obrambe;
e)	izdaja predpise s področja narodne obrambe, če
je za to pooblaščen z zakonom, tem statutom ali odlokom občinske skupščine;	->
f)	predlaga gradivo za seje občinske konference, za zbore volivcev in za zbore delovnih ljudi, ki se nanaša na vprašanja narodne obrambe;
g)	poroča občinski skupščini o stanju obrambnih priprav v občini;
h)	skrbi za pravilno zasedbo delovnih mest v upravnih organih za narodno obrambo z delavci ustreznih strokovnih in drugih kvalifikacij;
i)	opravlja druge zadeve s področja narodne obrambe za katere je izrecno pooblaščen.
Predsednik sveta za narodno obrambo je predsednik občinske skupščine. Tajnik sveta je, predstojnik upravnega organa za narodno obrambo. V svet se izvolijo tudi aktivne vojaške osebe na predlog vojaškega teritorialnega organa.
159.	člen
Svet lahko po potrebi, preden odloči o neki zadevi, vpraša za mnenje drug svet.
Če je sporno, v čigavo področje spada določena zadeva, odloči o tem predsednik občinske skupščine. Če se svet s tako odločitvijo ne strinja, lahko zahteva, naj o tem odloči občinska skupščina.
Svet lahko ustanovi stalne in začasne komisije za posamezna področja ali za zadeve narodne obrambe. Delo komisije praviloma vodi član sveta.
3.	Komisije občinske skupščine
160.	člen
Občinska skupščina ima za proučevanje posameznih vprašanj, za pripravo predlogov in za opravljanje drugih zadev iz svojega delovnega področja stalne in občasne komisije.
Stalne komisije izvoli občinska skupščina za .dobo štirih let, občasne komisije pa izvoli samo za toliko časa, dokler ne dokončajo naloge, za katere so ustanovljene.
161.	člen
Občinska skupščina ima tele stalne komisije:
1.	Komisijo za volitve in imenovanja
2.	Mandatno imunitetno komisijo občinskega zbora
3.	Mandatno imunitetno komisijo zbora delovnih skupnosti
4.	Komisijo za vloge in pritožbe
5.	Komisijo za družbeno nadzorstvo
6.	Komisijo za zadeve borcev in invalidov NOV
7.	Komisijo za odlikovanja	_
8.	Komisijo za verska vprašanja
Občinska skupščina ima tudi druge komisije, ki jih ustanovi na podlagi predpisov širših družbeno-politič-nih skupnosti.
162.	člen
Občinska skupščina lahko iz utemeljenih razlogov razreši vsakega člana komisije in izvoli novega, oziroma zahteva delegiranje novega člana.
Odbornik občinske skupščine je lahko član največ dveh stalnih komisij.
163.	člen
Komisije občinske skupščine sestavljajo člani, ki jih imenuje občinska skupščina izmed svojih članov, članov delovnih skupnosti, delovnih in drugih organizacij in izmed drugih občanov.
Predsednik komisije mora biti odbornik občinske skupščine. Predsednika komisije izvoli občinska skupščina. Predsednik in podpredsednik občinske skupščine praviloma ne moreta biti člana komisije.
164.	člen
Komisije opravljajo naloge iz svojega področja na sejah.
Seje komisije sklicuje predsednik komisije.
165.	člen
Funkcija člana komisije je častna družbena funkcija.
Člani komisije imajo pravico do povračila dejanskih stroškov, ki so jih imeli v zvezi z opravljanjem svoje funkcije in do povračila zaslužka, ki so ga izgubili v času, ko so opravljali delo v komisiji. Povračilo se prizna s posebnim odlokom občinske skupščine.
166.	člen
Podrobnejše določbe o delu komisije so v poslovniku občinske skupščine.
167.	člen
Sklepe in predloge komisije podpisuje predsednik komisije.
168.	člen
Vsaka komisija ima svoje delovno področje. V primeru, da posega določena zadeva v področje druge komisije, imata lahko komisiji skupno sejo ali pa komisija vpraša za mnenje drugo komisijo, predno odloči o določeni zadevi.
Če je sporno, v čigavo področje spada določena zadeva, odloči o tem predsednik občinske skupščine.
Če se komisija s tako odločitvijo ne strinja, lahko zahteva, naj odloči o tem občinska skupščina.
169.	člen
Komisija za volitve in imenovanja obravnava splošna vprašanja kadrovske politike v občini in vsa vprašanja v zveži z volitvami, imenovanji in razrešitvami iz pristojnosti občinske skupščine.
Komisija za volitve in imenovanja pripravlja v sodelovanju z organi in organizacijami zainteresiranimi za rešitev kadrovskih vprašanj predloge in mnenja, ki jih daje občinski skupščini.
V	mejah nalog s področja kadrovske politike skrbi komisija za volitve in imenovanja za izvajanje ustavnih načel in družbenih norm, ki se nanašajo na kadrovsko politiko, predlaga ukrepe za njihov napredek in izpod-buja dejavnosti vseh organov in organizacij v zvezi z reševanjem vprašanj stanja kadrov in potreb po njih.
Mandatno-imunitetna komisija vsakega zbora obravnava vprašanja v zvezi z imunitetnimi pravicami članov zbora, s prenehanjem odborniškega mandata, z razpisom volitev za izpraznjena odborniška mesta in z verifikacijo mandatov novoizvoljenih odbornikov in o tem poroča zboru. Ta komisija obravnava tudi vprašanja udeležbe odbornikov na sejah in o tem daje zboru predloge in mnenja.
Komisija za vloge in pritožbe obravnava vloge in pritožbe občanov in delovnih organizacij, ki zadevajo delo organov občinske skupščine ter družbenih in samoupravnih organizacij v občinskem merilu.
V	zvezi z vlogami in pritožbami komisija lahko zahteva od prizadetih fizičnih in pravnih oseb potrebne podatke in pojasnila. Daje pravne nasvete in priporočila ter predlaga izvajanje ustreznih ukrepov občinskih organov in organizacijam. Le-ti so dolžni predloge komisije obravnavati in jo obveščati o stališčih, sklepih in rešitvah.
Na podlagi ugotovljenih pomanjkljivosti ali nepravilnosti, nezakonitosti in samovolje ih zaradi preprečevanja njihovih vzrokov komisija proučuje in sodeluje pri obravnavanju problematike dela ustreznih občinskih organov ali drugih organizacij, zavodov in ustanov Predlaga občinski skupščini izdajo novih predpisov ter spremembe in dopolnitve veljavnih predpisov, če ugotovi iz vlog in pritožb, da je potrebno predpise spre-
meniti. Sodeluje z občinskimi organi, z ustreznimi republiškimi 'in žveznirrli komisij.ami, komisijami drugih občin in z družbeno-političnimi organizacijami ter občasno poroča o problematiki in svojem delu občinski skupščini, najmanj pa enkrat letno.
Komisija za družbeno nadzorstvo obravnava vprašanja, ki se tičejo razpolaganja z družbenimi sredstvi in načina izvrševanja pravic in dolžnosti organov družbenega samoupravljanja. Komisija izvršuje družbeno nadzorstvo v sodelovanju s temi organi s tem namenom, da se razvija odgovornost in socialistične norme pri samoupravljanju, pri razpolaganju z družbenimi sredstvi in pri poslovanju.
V zvezi s svojim delom lahko komisija zahteva od delovnih organizacij in njihovih samoupravnih organov potrebne, podatke in pojasnila.
Komisija za vprašanja borcev in invalidov opravlja zadeve s tem, da obravnava predvsem konkretna vprašanja.
Komisija za odlikovanja zbira predloge za odlikovanja in druga javna priznanja zaslužnih občanov v delovnih in drugih organizacij in društev ter daje o teh predlogih svoje mnenje in predloge, ki jih posreduje pristojnim organom.
Komisija za verska vprašanja obravnava vprašanja odnosov verskih skupnosti do družbene skupnosti.
XIV.	Poglavje
OBČINSKI UPRAVNI ORGANI
1.	Temeljne določbe
170.	člen
Občinski upravni organi v mejah svojega delovnega področja neposredno izvršujejo zakone in druge predpise, če ni z zakonom določeno, da jih izvršujejo drugi organi širših družbeno-političnih skupnosti.
171.	člen
Občinski upravni organi:
_______ nadzorujejo v mejah svojega delovnega področja in v okviru pooblastil, ki so jim dana, kako občani, delovne in druge organizacije izvršujejo zakone in druge predpise, družbene plane, programe in druge ukrepe, ki jih sprejme občinska skupščina oziroma skupščina širših družbeno-političnih skupnosti.
_ pripravljajo osnutke ^predpisov fin drugih -aktov in opravljajo druge strokovne zadeve za občinsko skupščino in njena telesa.
.— proučujejo problematiko na svojem področju, ugotavljajo pomankljivosti in slabosti, ki ovirajo napredek delovnih in drugih organizacij in družbene skupnosti ter podvzemajo in predlagajo ustrezne ukrepe.
—	odločajo v upravnem postopku na prvi stopnji in opravljajo druga upravna dejanja za katera so pooblaščeni.
—	neposredno izvršujejo odloke in druge akte občinske skupščine.
—	pripravljajo elaborate, analize in drugo gradivo o stanju na svojem področju za potrebe občinske skup-ščir\e in njenih svetov ter predlagajo potrebne ukrepe.
—	dajejo potrebno strokovno pomoč org-nom samoupravljanja.
_ opravljajo druge upravne naloge v mejah pravic
in dolžnosti občine.
172.	člen
_ Občinski upravni organ za narodno obrambo neposredno izvršuje upravne in strokovne zadeve s področja narodne obrambe, ki ne sodijo v pristojnost drugih občinskih upravnih organov, zlasti pa:
•— izvaja naborno in mobilizacijsko popolnitev JLA, teritorialne obrambe, civilne zaščite in drugih obambnih činiteljev z ljudmi in materialnimi sredstvi;
— izvršuje splošno usmerjevalno in usklajevalno vlogo vojnih priprav gospodarstva, družbenih služb in državnih organov na območju občine;
__ opravlja inšpekcijske in instruktorske zadeve s
področja obrambnih priprav;
_______ opravlja strokovne zadeve sveta za narodno obrambo in občinske skupščine;
__ proučuje stanje in spremlja razvoj na področju
narodne obrambe, pripravlja poročila, analize in drugo gradivo za občinsko skupščino, njene organe in za organe širših družbeno-političnih skupnosti;
__ izvaja in organizira pouk za obrambo in zaščito,
razen v šolah;
_______ opravlja druge zadeve, za katere je izrecno pooblaščen.
173.	člen
Drugi občinski upravni organi izvajajo in skrbe za ustrezne obrambne priprave svojega resora.
174.	člen ■
Upravni organi morajo skupščino in ustrezni svet redno in tekoče seznanjati s problemi na svojem področju in jim s svojimi pobudami in predlogi pomagati pri uresničevanju njihovih nalog.
Upravni organi morajo opozarjati skupščino in ustrezni svet na nezakonite splošne akte, ki jih izdajo delovne in druge samostojne organizacije.
Upravni organi morajo seznanjati organe samoupravljanja v delovnih organizacijah o nezakonitostih in drugih nepravilnostih v delu organizacije, ki so jih ugotovili pri izvrševanju upravnega nadzorstva in jim predlagati ustrezne ukrepe za njihovo odpravo.
175.	člen
Upravni organi s svojim delom omogočajo učinkovito uresničevanje pravic in interesov občanov in organizacij zlasti s tem, da:
_ skrbijo za hitro in ekonomično poslovanje ter s svojim znanjem in izkušnjami pomagajo drugim organizacijam v občini pri njihovih prizadevanjih 'za čimbolj ekonomično ekspeditivno poslovanje ter učinkovito za-dovolievanje' potreb občanov;
__ organizirajo in pomagajo pri organiziranju služb,
ki so namenjene neposredno občanom, da lahko čim hitreje in s čim manjšimi stroški uveljavljajo svoje pravice in interese oziroma opravijo svoje dolžnosti (sprejemna pisarna, služba za prošnje in pritožbe, služba pravne pomoči občanom in organizacijam itd.).
176.	člen
Občinski upravni organi morajo najmanj enkrat letno poročati občinski skupščini in pristojnemu svetu. Poročilo mora vsebovati zlasti podatke o notranji organizaciji, sistemizaciji in zasedbi delovnih mest, o delu in problemih organov uprave in druge podatke, ki so pomembni za presojo usposobljenosti občinske uprave za izpolnjevanje njenih nalog.
Poročilo občinske skupščine je skupno za vse občinske organe uprave, ki ga predloži tajnik občinske skupščine, pristojnemu svetu pa predloži poročilo predstojnik ustreznega upravnega organa.
177.	člen
Temeljno organizacijo občinskih upravnih organov določi občinska skupščina s posebnim odlokom.
S posebnim odlokom se določi čas za sprejemanje strank v občinskih upravnih organih.
2.	Tajnik in starešine upravnih organov
178.	člen
Tajnik pomaga predsedniku občinske skupščine pri pripravljanju sej in mu na zahtevo daje strokovna mnenja o vprašanjih iz delovnega področja skupščine; pomaga predsedniku tudi pri usklajevanju dela med skupščinskimi telesi.
Tajnik občinske skupščine je predstojnik vseh upravnih organov in disciplinski starešina delavcev, ki so zaposleni v teh organih.
Tajnika občinske skupščine imenuje občinska skupščina na podlagi razpisa za dobo 4 let in je po izteku tega roka lahko ponovno imenovan na ta položaj.
Tajniku določa osebni dohodek občinska skupščina ali po njenem' pooblastilu komisija za volitve in imenovanja.
179.	člen
Tajnik občinske skupščine skrbi in je osebno odgovoren, da občinska uprava kot celota v redu funkcionira in da opravlja upravne in strokovne zadeve, ki jih ima po ustavi in zakonih, zlasti pa:
^ — skrbi za zakonito, pravilno in pravočasno izvrševanje nalog;
_ nadzoruje in usklajuje delo upravnih organov;
__ skrbi za izvrševanje sklepov in smernic občinske
skupščina in njenih organov;
______ pomaga predsedniku občinske skupščine pri pripravljanju sej občinske skupščine, usklajevanju dela posameznih svetov in skupščinskih komisij;
__ udeležuje se sej občinske skupščine ter daje na
zahtevo mnenja k predlogom predpisov in mnenj o drugih pomembnejših vprašanjih ter pojasnila in podatke, ki jih zahteva skupščina ali njen član s področja dela občinske uprave;
—	skrbi, da vsi organi uprave redno in pravočasno opravljajo naloge v zvezi s pripravami osnutkov predpisov, analiz, strokovnih poročil in elaboratov za seje občinske skupščine, njenih svetov in. komisij;
—	po potrebi postavi strokovne komisije za proučevanje posameznih vprašanj, pripravo predpisov, dajanje mnenj in predlogov ter imenuje člane teh komisij;
______ je odredbodajalec za izvrševanje občinskega proračuna in je odgovoren za pravilno in smotrno uporabo proračunskih sredstev;
_ odloča o uporabi in ureditvi uradnih prostorov in smotrni uporabi pisarniške tehnike;
______skrbi za izvajanje predpisov o ravnanju s pisarniškim in drugim materialom;
______ izdaja odločbe in sklepa pogodbe o delovnih razmerjih delavcev organov uprave v mejah svoje pristojnosti;
______ po potrebi sklicuje sestanke kolegija starešin občinske uprave zaradi usklajevanja dela;
— najmanj enkrat letno poroča občinski skupščini o delu in problemih občinske uprave.
Tajnik je osebno odgovoren občinski skupščini in njenemu predsedniku za zakonito, pravočasno in kvalitetno delo uprave ter za izvrševanje programa dela občinske uprave.
Če je tajnik začasno odsoten ali zadržan, ga nadomešča starešina upravnega organa, ki ga določi predsednik občinske 'skupščine.
180.	člen
Starešine upravnih organov vsak na svojem delovnem področju skrbijo in so neposredno odgovorni za to/da se izvršijo zakoni in drugi predpisi višjih organov ter predpisi, sklepi in smernice občinske jjkupščine in njenih svetov; da se izdelajo za občinsko skupščino in njene svete osnutki predpisov in drugih aktov ter pripravljajo analize in drugo gradivo za njihovo delo; da upravni organi in posamezni delavci zakonito, pravilno in pravočasno opravljajo vse druge naloge iz svojega področja.
Starešina upravnega organa organizira in vodi deio v organu, je neposredni starešina delavcev upravnega organa ter izvršuje druge pravice in dolžnosti, ki so določene z zakonom in drugimi predpisi.
Za starešino temeljnega upravnega organa je lahko imenovan delavec, ki ima vsaj višjo strokovno izobrazbo in 5 let upravne prakse.
Starešino upravnega organa imenuje občinska skupščina za dobo štirih let in je po izteku tega roka lahko ponovno imenovan na ta položaj.
Za starešine posebnih upravnih organov se določi zahtevana strokovna izobrazba z aktom o sistemizaciji.
181.	člen
Starešine upravnih organov so osebno odgovorni tajniku in predsedniku za svoje delo in za zakonito in pravočasno delo upravnega organa, ki ga vodijo ter za izvrševanje sklepov in smernic občinske skupščine in njenih svetov s področja upravnega organa. Za delo upravnega organa odgovarjajo starešine tudi ustreznemu svetu.
Starešine upravnih organov so dolžni poročati tajniku na njegovo zahtevo najmanj enkrat na leto ter ustreznim svetom o svojem delu in o ukrepih, ki so bili storjeni za zboljšanje organizacije, dvig strokovne ravni delavcev ter za napredek dela upravnih organov.
Ustrezni svet razpravlja o poročilu in daje upravnim organom obvezne smernice za njihovo delo.
Ustrezni starešina mora v poročilu posebno navesti, kako so bili izvršeni sklepi oziroma smernice občinske skupščine oziroma sveta, ki so bile dane za delo upravnih organov.
Starešina upravnega organa se mora udeležiti seje občinske skupščine, njegovih zborov, svetov in komisij, kadar se obravnavajo vprašanja s področja upravnega organa; na njihovo zahtevo mora dajati pojasnila v zvezi z osnutki predpisov in s predlogi ukrepov ter pojasnila o delu upravnega organa in o drugih vprašanjih iz njegovega področja.
Starešina upravnega organa postavi strokovne komisije za proučitev vprašanj ter pripravo osnutkov, mnenj in predlogov d vprašanjih s področja tega organa, imenuje člane teh komisij in daje delavcem tega organa pritrditev za sodelovanje pri delu strokovnih komisij, ki jih postavijo drugi organi, kolikor ni ta pravica s predpisom ali sklepom občinske skupščine pridržana tajniku občinske skupščine.
Če je starešina upravnega organa začasno Odsoten ali zadržan, da nadomešča delavec, ki ga določi tajnik
3.	Delavci. občinskih upravnih organov in njihovo samoupravljanje
182.	člen
Delavci občinskih upravnih organov tvorijo delovno skupnost, ki v mejah zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov po načelu samoupravljanja samostojno ureja vprašanja, ki zadevajo notranja razmerja v občinskih upravnih organih.
Pravice samoupravljanja uresničujejo delavci občinskih upravnih organov neposredno in po svetu delovne skupnosti.
Samoupravljanje delavcev v občinskih upravnih organih se uredi s pravilnikom, ki ga sprejme delovna skupnost.
183.	člen
Delavci občinskih upravnih organov so osebno odgovorni predstojniku za zakonito, pravilno in pravočasno opravljanje svojih nalog.
184.	člen
Sredstva za delo zagotovi občinskim upravnim organom občinska skupščina na podlagi njihovega programa dela v skladu s posebnimi predpisi glede na vrsto, obseg in pomen ter pogoje njihovega dela.
Sredstva za delo upravnih organov predstavljajo njihov dohodek, ki je enoten in skupen vsem upravnim organom.
Delovna skupnost razpolaga s svojim dohodkom samostojno in ga v skladu s svojim pravilnikom deli s svojim finančnim načrtom in zaključnim računom.
4.	Krajevne pisarne
185.	člen
Za približanje upravnih služb občanom se na občinskem območju ustanavljajo krajevne pisarne.
Krajevne pisarne opravljajo strokovne zadeve po strokovnih navodilih in pod strokovnim nadzorstvom ustreznih upravnih organov oziroma služb občinske uprave.
Tajnik občinske skupščine skrbi za organiziranje dela krajevnih pisarn in neposredno nadzoruje njihovo delo.
Krajevno pisarno ustanovi ali odpravi občinska skupščina na predlog zbora volivcev.
S posebnim odlokom občinske skupščine se določi območie in delovno področje krajevne pisarne ter po potrebi uredijo tudi druga vprašanja glede dela krajevnih pisarn.
XV.	Poglavje
DRUGI ORGANI V OBČINI
1.	Organ za kaznovanje prekrškov
186.	člen
Organ za kaznovanje prekrškov je občinski sodnik za prekrške. Občinski sodnik za prekrške je samostojen organ občine in je za svoje delo odgovoren občinski skupščini.
Občinskega sodnika za prekrške in njegovega namestnika voli in razrešuje občinska skupščina.
2.	Postaja milice
187.	člen
Zadeve javne varnosti iz občinske pristojnosti opravlja v občini postaja milice.
Postaja milice je samostojen organ občine za neposredno opravljanje -zadev s področja službe javne varnosti.
Postajo milice v občini ustanovi in odpravi občinska skupščina v soglasju z republiškim sekretarjem za notranje zadeve.
3.	Občinsko javno pravobranilstvo
188.	člen
Občinsko javno pravobranilstvo je organ občine, ki uporablja z zakonom določene ukrepe in pravna sredstva, da varuje premoženjske pravice in koristi občine kot' pravne osebe.
Občinski javni pravobranilec zastopa pred sodišči .in drugimi organi občjno, krajevne skupnosti, državne organe v občini in organizacije, določene z zakonom.
Občinsko javno pravobranilstvo opravlja svojo funkcijo na podlagi zakona.
Za občino Slovenske Konjice opravlja posle medobčinsko javno pravobranilstvo v Celju. Za imenovanje in razrešitev občinskega javnega pravobranilca in njegovega namestnika je potrebno 'soglasje občinske skupščine.
4.	Višje disciplinsko sodišče
189.	člen -
Za reševanje pritožb na drugi stopnji o kaznih, ki jih izreče disciplinsko sodišče občinskega upravnega organa ustanovi občinska skupščina višje disciplinsko sodišče.
Predsednika in enega člana višjega disciplinskega sodišča imenuje občinska skupščina, drugega člana pa imenuje predstojnik organa, katerega delavec je v disciplinskem postopku.
5.	Štab za varstvo pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami
190.	člen
Zadeve varstva pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami iz občinske pristojnosti opravlja občinski štab z:-' varstvo pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami. Občinski štab za varstvo ped naravnimi in drugimi hudimi nesrečami je poseben organ občine in je za svoje delo odgovoren občinski skupščini.
Upravne, strokovne in administratlivno-tehnične zadeve na področju varstva ter izvajanje in smernic štaba opravlja občinski upravni organ, pristojen za zadeve narodne obrambe.
XVI.	Poglavje
PREDPISI IN SPLOŠNI AKTI OBČINSKE SKUPŠČINE IN NJENIH ORGANOV
191.	člen
Občinska skupščina samostojno ureja s svojimi predpisi zadeve, ki imajo splošen pomen za gospodarski, komunalni, kulturni in socialni razvoj občine, druge zadeve pa urejajo občinska skupščina oziroma njeni organi s predpisi, kolikor so z.a to pooblaščeni z zakonom.
192.	člen
V mejah pristojnosti izdajajo:
___ občinska skupščina:
odloke, odredbe, navodila, odločbe, sklepe, smernice, priporočila in resolucije;
—• sveti občinske skupščine: odredbe, navodila, odločbe, sklepe, smernice in priporočila;
___ komisije občinske skupščine:
priporočila in navodila;
___ upravni organi:
odločbe, navodila ter odredbe in strokovna navodila, kadar so za to pooblaščeni s predpisom.
193.	člen
Splošni akti občinske skupščine in njenih organov ter sklepi krajevnih skupnosti o samoprispevku občanov se objavijo v občinskem uradnem glasilu (uradni vestnik) .
194.	člen
Splošni akti, izdani po tem statutu, začnejo veljati osmi dan po objavi v uradnem glasilu, če ni z zakonom drugače določeno.
XVI!. Poglavje
VARSTVO ZAKONITOSTI
195.	člen
Splošni akti, ki jih sprejemajo občinska skupščina ali njeni organi v mejah svojih pristojnosti, morajo biti v skladu z zvezno in republiško ustavo, zveznimi in republiškimi zakoni in predpisi ter s tem statutom.
196.	člen
Z aktom upravnega organa občine se ne morejo ustanavljati obveznosti in omejevati pravice občanov in organizacij.
197.	člen
Občinska skupščina lahko odpravi ali razveljavi protiustaven ali nezakonit predpis ali drug splošen akt svojega organa.
198.	člen
Predsednik občinske skupščine lahko zadrži izvršitev akta, ki ga je izdal tajnik ali upravni organ občine zunaj upravnega postopka in predlaga skupščini, da o njem končno odloči.
Predsednika občinske skupščine obvesti tajnik takrat, kadar meni, da je akt, ki ga je izdal upravni organ zunaj upravnega postopka neveljaven ali če sodi, da bi z izvršitvijo akta lahko nastala škoda.
199.	člen
Predsednik občinske skupščine zadrži izvršitev splošnega akta ali sklepa skupščine ali njenih organov, izdanega zunaj upravnega postopka, če meni, da ni v skladu z zakonom. Tako zadržani akt ali sklep predloži občinski skupščini na prvi seji, da o njem odloči.
200.	člen
Tajnik občinske skupščine zadržii izvršitev nezakonitega akta, ki. ga je izdal svet delovne skupnosti. O za,-držanem aktu obvesti predsednika občinske skupščine, ki predloži akt svetu za splošne in notranje zadeve. Če svet ne odloči o zadevnem aktu, ga predloži v razpravo in odločitev občinski skupščini.
201.	člen
Občinska skupščina zadrži izvršitev vsakega splošnega akta, ki ga je izdala delovna ali druga samoupravna organizacija, če sodi, de je splošni akt protiustaven ali nezakonit.
O protiustavnosti ali nezakonitosti splošnega akta, katerega izvršitev je zadržala občinska skupščina, odloči na predlog občinske skupščine ustavno sodišče.
202.	člen
Zaradi varstva zakonitosti lahko občani opozarjajo občinsko skupščino in njene organe na vse splošne akte, ki so jih izdali katerikoli organi na območju občine, ce o njih sodijo, da niso v skladu z ustavo, zakoni, tem statutom ali splošnimi akti občinske skupščine m njenih organov.
XVIII. Poglavje
SPREMEMBA STATUTA
203.	člen
Predlog za spremembo statuta občine lahko podajo občani in njihova združenja, družbeno-politične organizacije, krajevne skupnosti ter delovne in druge organizacije.
Predlog za spremembo statuta lahko poda tudi zbor občinske skupščine ali skupina najmanj 10 odborni<ov
Predlog- mora biti obrazložen.
Če občinska skupščina ne sprejme predloga za spremembo statuta, enakega predloga ni mogoče podati pred potekom šest mesecev od dneva, ko je bil zavrnjen.
Če občinska skupščina predlog za spremembo statuta sprejme, odredi postopek in rok, do katerega na| se izdela besedilo spremembe.
Spremembo statuta sprejme občinska skupščina s statutarnim odlokom.
XIX. Poglavje
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
204.	člen
Predpisi, ki jih mora po tem statutu izdati občinska skupščina, morajo ,biti izdani do 1. januarja 1971.
V roku iz prvega odstavka tega člena morajo biti usklajeni z določbami tega statuta vsi predpisi občinske skupščine, izdani od dneva, ko začne veljati ta statut.
205.	člen
Z uveljavitvijo tega statuta neha veljati statut občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik okraja Celje, št. 25-229/64 in Uradni vestnik Celje, št. 10-130/66 in 4-47/69).
206.	člen
Ta statut začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Celje.
Št. 011-1/70-1
Slovenske Konjice, dne 19. junija 1970
Predsednik
Skupščine občine Slovenske Konjice dipl. ing. Franjo Tepej I. r.
155.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 5. členu zakona o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena (Urgdni list SRS, št. 16-120/67) in 173. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 25-229/64, 10-130/66 in 4-47/69) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 19. junija 1970 sprejela
ODLOK
o komunalnih objektih in napravah krajevnega pomena
1.	člen
Ta odlok ureja pravni položaj (status) komunalnih obiektov in naprav krajevnega pomena ter njihovo upravljanje, vzdrževanje, uporabo in financiranje, kolikor to ni urejeno z drugimi predpisi.
2.	člen
Komunalni objekti in naprave krajevnega pomena so javni komunalni objekti in naprave na območju občine Slovenske Konjice.
Komunalni oblekti in naprave krajevnega pomena po tem odloku so:
—	vodovodno omrežje z vsemi objekti in napravami,
—	kanalizacijsko omrežje z vsemi objekti in napravami,
—	električno omrežje z vsemi objekti in napravami, ki je namenjeno javni razsvetljavi,
—	javne zelenice, igrišča in rekreacijske površine,
—	sejmišča in tržnice,
•— javna higiena,
—	krajevna pota z mostovi in prepusti ter drugimi objekti na teh poteh,
—	lokalne ceste z mostovi in prepusti in drugimi objekti na teh cestah,
___ pokopališča,
—	spomeniki in grobovi borcev NOV.
3.	člen
Komunalni objekti in naprave krajevnega pomena so družbena lastnina, ki jo upravlja krajevna skupnost, kolikor ni s posebnimi predpisi občinske skupščine ali z drugimi predpisi drugače določeno.
Občani, delovne in druge organizacije, ki s” svojimi sredstvi sodelujejo pri izgradnji ali vzdrževanju komunalnih objektov in naprav krajevnega pomena, ne morejo uveljaviti svojega lastništva na delih zgrajenega ali vzdrževanega objekta in naprave iz naslova svoje soudeležbe pri financiranju. Z družbenimi sredstvi zgrajeni ali vzdrževani komunalni objekti in naprave, so javni in družbena lastnina, ki jo upravlja krajevna skupnost.
4.	člen
Krajevna skupnost upravlja komunalne objekte in naprave krajevnega pomena sama, lahko pa poveri upravljanje tudi posebni delovni organizaciji.
Krajevne skupnosti lahko združujejo upravljanje komunalnih objektov in naprav krajevnega pomena tako, da več krajevnih skupnosti poveri upravljanje samo eni krajevni skupnosti ali pa tako, da več krajevnih skupnosti ustanovi skupen organ upravljanja ali pa tako, da več krajevnih skupnosti skupaj poveri upravljanje komunalnih objektov in naprav posebni delovni organizaciji.	>
Krajevne skupnosti združijo upravljanje komunalnih objektov in naprav 'ter poverijo upravljanje posebni delovni organizaciji s pismenim sporazumom, ki ga sklenejo med seboj oziroma s posebno delovno organizacijo. S tem sporazumom podrobneje določijo medsebojne pravice in obveznosti upravljanja in financiranja v smislu tega odloka. K temu sporazumu si morajo krajevne skupnosti pridobiti predhodno mnenje sveta občinske skupščine, ki je pristojen za komunalne zadeve..
5.	člen
Kadar krajevna skupnost sama upravlja komunalne objekte in naprave, lahko vse ali posamezne naloge upravljanja izvršuje svet krajevne skupnosti, lahko pa tudi posebni odbori in komisije sveta krajevne skupnosti.
Organizacijo in organe upravljanja komunalnih objektov in naprav določi krajevna skupnost s svojim statutom ali pa s posebnim aktom, ki ga sprejme zbor volivcev (občanov), potrdi pa svet občinske skupščine, pristojen za komunalne zadeve.
Pri določanju organizacije in organov upravljanja mora krajevna skupnost upoštevati zlasti: število in obseg komunalnih objektov in naprav, velikost krajevne skupnosti. razvoj naselij (stanovanjsko gradnjo in komunalno urejanje) in druge okoliščine, ki lahko vplivajo na orgenizaciio upravljanja komunalnih objektov in naprav.
Za delo organov upravljanja komunalnih objektov in naprav izda krajevna skupnost enega ali več pravilnikov, ki jih sprejme na zboru volivcev (občanov) po r'~dhodnem mnenju sveta občinske skupščine, pristojnega za komunalne zadeve. Ti pravilniki morajo biti v skladu s tem odlokom in drugimi predpisi, obsegati pa morajo podnabneiša določila o formiranju in sestavu organa upravljanja, o niegovih nalogah in pravicah, o načinu dela, o nalogah in pravicah občanov in drugih koristnikov, o odgovornosti o-gana upravljanja svetu krajevne skupnosti in zboru občanov, o programiranju in poročanju, o sredstvih in podobno.
6.	člen
Krajevne skupnosti morajo združiti upravljanje po določilih drugega in tretjega odstavka 4. člena tega odloka, če posamezen komunalni objekt ali naprava zajema območje več krajevnih skupnosti in zadovoljuje potrebe občanov več krajevnih skupnosti in če ni mogoče, da bi vsaka krajvna skupnost zase na svojem območju upravljala svoj del komunalnega objekta ali naprave.
7.	člen
Krajevna skupnost je dolžna upravljati komunalne objekte in naprave kot dober gospodar. Če organi upravljanja ne gospodarijo s komunalnimi objekti in napravami po načelih dobrega gospodarja in ne delajo skladno s tem odlokom in drugimi veljavnimi predpisi in po sklepih zborov občanov, lahko svet občinske skupščine, pristojen za komunalne zadeve, začasno odvzame krajevni skupnosti upravljanje z določenim komunalnim objektom ali napravo ter postavi začasnega upravitelja. Svet občinske skupščine, pristojen za komunalne zadeve, o tem obvesti občinsko skupščino, ki v roku 3 mesecev po postavitvi začasnega upravitelja skliče zbor volivcev (občanov), ki naj sprejme sklepe in odloči o postavitvi novega organa upravljanja.
8.	člen
Upravljanje komunalnih objektov in naprav krajevnega pomena obsega zlasti: skrb za pravilno, dobro in smotrno uporabo komunalnih objektov in naprav, skrb za rekonstrukcijo in graditev komunalnih objektov in naprav, skrb za zbiranje in smotrno uporabo sredstev za komunalne objekte in naprave in podobno.
Vzdrževanje komunalnih objektov in naprav mora biti v takem obsegu, da se zagotovi normalna uporaba komunalnih objektov in naprav oziroma, da se omogoči normalno zadovoljevanje potreb občanov in drugih upravičencev na področju komunalne potrošnje.
9.	člen
Krajevna skupnost opravlja svoje naloge na komunalnem področju po letnih in večletnih programih, ki jih pripravi svet krajevne skupnosti, sprejme pa zbor občanov. Komunalni programi krajevne skupnosti morajo biti realni, upoštevati pa'morajo potrebe, dejanske možnosti in razpoložljiva sredstva. Programi krajevne skupnosti morajo biti usklajeni s komunalnimi programi občinske skupščine in z drugimi komunalnimi programi, ki se uresničujejo tudi na območju krajevne skupnosti. Programi krajevnih skupnosti morajo vsebovati obseg in vrednost del, ki jih bo opravila krajevna skupnost v določenem obdobju. Hkrati morajo programi obsegati tudi višino sredstev po posameznih virih za financiranje programiranih del. Krajevna skupnost je dolžna predložiti programe v obravnavo in mnenje občinski skupščini.
10.	člen
Svet krajevne skupnosti mora najmanj enkrat letno poročati zboru- občanov o izvrševanju komunalnega programa, o stanju komunalnih objektov in naprav, o zbranih sredstvih in njihovi porabi in o drugih vprašanjih upravljanja komunalnih objektov in naprav. Enako poročilo mora krajevna skupnost najmanj enkrat letno, običajno ob koncu leta, skupno s programom za prihodnje leto, dati tudi občinski skupščini.
11.	člen
Krajevna skupnost financira vzdrževanje, rekonstrukcijo in gradnje komunalnih objektov in naprav s sredstvi, ki jih zbira od neposrednih uporabnikov teh objektov oziroma od koristnikov uslug, s sredstvi, ki jih zbere od občanov s prispevki iz občinskega proračuna, s prispevki delovnih in drugih organizacij, z lastnimi in drugimi sredstvi.
12.	člen
Upravljanje, vzdrževanje in gradnja objektov in naprav individualne komunalne potrošnje (vodovod, kanalizacija, pokopališke usluge), se financira iz naslednjih virov:
__ s sredstvi, ki jih plačajo občani in delovne organizacije za uporabo in usluge,
__ s sredstvi občanov, ki jih zbira krajevna skupnost po
sklepu zbora volivcev, za izvršitev določenih nalog po letnem ali večletnem programu rekonstrukcij in gradenj komunalnih objektov in naprav individualne komunalne potrošnje,
— z namenskimi prispevki iz proračuna,
__ s prispevki delovnih in drugih organizacij,
__ z lastnimi in drugimi sredstvi.
Ceno za uporabo in usluge na področju individualne komunalne potrošnje sprejme krajevna skupnost na zboru občanov, potrdi pa svet občinske skupščine, pristojen za komunanle zadeve.. Pri določanju cene mora krajevna skupnost upoštevati vsaj stroške rednega in investicijskega vzdrževanja, lahko pa upošteva tudi stroške za razširjeno reprodukcijo.
13.	člen
Upravljanje, vzdrževanje in gradnja objektov in naprav kolektivne komunalne potrošnje (krajevna pota, javna razsvetljava, zelenice, igrišča itd.) se financira iz naslednjih virov:
__ sredstva občanov, ki jih zbira krajevna skupnost po
sklepu' zbora volivcev za izvršitev določenih nalog, vzdrževanja rekonstrukcij in gradenj komunalnih objektov in naprav kolektivne komunalne potrošnje,
_ sredstva, ki jih plačajo investitorji kot prispevek za urejanje okolice in gradnjo objektov kolektivne komunalne potrošnje. Višino tega prispevka določi na predlog sveta krajevne skupnosti, krajevna skupnost na zboru občanov, potrdi pa svet občinske skupščine, pristojen za komunalne zadeve,
-— namenski" prispevki iz proračuna,
— prispevki delovnih organizacij,
____ lastna in druga sredstva,
____ prispevek za uporabo mestnega zemljišča.
14.	člen
Občinske strokovne službe so dolžne nuditi krajevnim skupnostim pomoč pri opravljanju nalog iz tega odloka.
15.	člen
Krajevna skupnost mora voditi evidenco krajevnih komunalnih objektov in naprav, iz katere morajo biti razvidni osnovni podatki o posameznem komunalnem objektu oziroma napravi. Navodila za evidenco daje svet občinske skupščine, pristojen za komunalne zadeve.
16.	člen
Občinska skupščina lahko s posebnim sklepom prenese na svoje organe posamezna opravila, za katera je pristojna po tem odloku.
17.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Celje, krajevne skupnosti pa so dolžne svoje poslovanje uskladiti s tem odlokom do 31. decembra 1970.
Št.: 352-8/70-1
Slovensice Konjice,'dne 19. junija 1970
Predsednik
Skupščine občine Slovenske Konjice dipl. ing. Franjo Tepej I. r.
156.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 9. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, številka 16-119/67) in 173. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 25-229/64, 10-130/66 in 4-47/69) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 19. junija 1970 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o urbanističnem redu v občini Slovenske Konjice
1.	člen
V	odloku o urbanističnem redu v občini Slovenske Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 8-109/68) se 7. člen spremeni in se glasi:
V	vseh drugih naseljih in območjih v občini, ki niso za'eta v 4., 5. in 6. členu tega odloka, ni dovoljena gradnja novih objektov.
Ne glede na določila predhodnega odstavka tega člena lahko le izjemoma ob posebno utemeljenih primerih za komunalne zadeve in urbanizem pristojen svet občinske skupščine dovoli gradnjo:
1.	nadomestnih kmečkih hiš,
2.	objektov za obrtniško dejavnost,
3 naprav in objektov infrastrukture,
4.	družinskih stanovanjskih hiš,
5.	objektov, ki imajo poseben lokalni pomen.
Za gradnjo družinske stanovanjske hiše se lahko izda dovoljenje ob tehle pogojih:
1.	Če je zazidljivo zemljišče ! minimalno tkomunalno opremljeno tako, da ima zagotovljeno zdravo pitno vodo, higiensko ustrezno odvajanje fekalnih odplak
in možen dostop na javno cesto.
2.	Če na zazidljivem zemljišču niso predvidene gradnje
javnih objektov ali naprav ali druge ureditve oziroma, če zemljišče ni predvideno za razglasitev za zavarovano zemljišče ali za družbeno kmetijsko proizvodnjo.
3.	Če je zemljišče gradbeno-tehnično sposobno za zazidavo (nosilnost tal, plazovitost terena, poplavljanja tal, osončenje in podobno).
4.	Če gradnja ne nasprotuje -drugim predpisom, skladnemu razvoju vodilnega naselja ali drugim družbenim koristim.
Gradnja objektov od 1 ____ 5 iz drugega odstavka te-
ga člena se sme dovoliti znotraj meja strnjenega naselja ali na zemljiščih v neposredni bližini naselja, ki so za kmetijsko proizvodnjo manjšfega pomena ali manjše vred-fiosti. Vsa gradnja v teh naseljih se mora podrediti osnovnemu konceptu naselja glede gabarita, tlorisnega koncepta ter izvedbe.
2.	člen
V prvi vrsti uvodnega stavka 8. člena se za besedami »v naseljih« vstavita besedi: »in območjih«.
3.	člen
Za 11. členom se doda nov 11. a člen, ki se glasi: »Ne glede na določbe 17. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) je potrebno - lokacijsko dovoljenje za vsa naselja in območja, za katera velja urbanistični red«.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Celje.-
Št.: 350-3/70-1
Slovenske Konjice, dne 19. junija 1970
Predsednik
Skupščine občine Slovenske Konjice dipl. ing. Franjo Tepej I. r.
157.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 173. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 25-229/64, 10-130/66 in 4-47/69) ter četrti točki 3. člena in po 8. členu temeljnega zakona o prekrških (Uradni list SFRJ, 26-469/65 in 15-224/67) na seji občinskega zbora in na seji zbora, delovnih skupnosti dne 19. junija 1970 sprejela
ODLOK
o obveznem fluorografiranju prebivalstva
1. člen
Zaradi pravočasnega odkrivanja, preprečevanja in zdravljenja tuberkuloze in drugih pljučnih bolezni se izvede v občini Slovenske Konjice v letu 1970 obvezno fluorografiranje vseh prebivalcev, starih nad 24 let.
2. člen
Čas fluorografirania določi svet za zdravstvo in socialno varstvo Skupščine občine Slovenske Konjice.
3.	člen
Fluorografiranje je brezplačno. Stroški gredo v breme proračuna občine Slovenske Konjice.
4.	člen
Fluorografirane osebe so dolžne priti na kontrolni pregled, če to zahteva zdravstvena organizacija za pljučne bolezni, ki je opravila fluorografiranje.
5.	člen
Svet za zdravstvo in socialno varstvo Skupščine občine Slovenske Konjice se pooblasti, da po potrebi izda natančnejša navodila za izvajanje tega odloka.
6.	člen
Z denarno kaznijo do 150 dinarjev se kaznuje za prekršek, kdor se ne udeleži fuorografiranja, kontrolnega pregleda ali kako drugače ovira izvršitev določil tega odloka ali na njegovi podlagi izdanih navodil in ukrepov.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Celje.
Št.: 510-1/70-2
Slovenske Konjice, dne 19. junija 1970
Predsednik
Skupščine občine Slovenske Konjice dipl. ing. Franjo Tepej I. r.
158.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po III. točki odloka o premijah za kravje mleko v letu 1970 (Uradni list SRS, št. 16-91/70) in 173. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 25-229/64, 10-130/66 in 4-47/69) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 19. junija 1970 sprejela
3.	člen
Premija po tem odloku se obračunava in prizna ob' enakih pogojih kot so določeni v IV. točki republiškega odloka o premijah za kravje mleko v letu 1970 (Uradni list SRS, št. 16-91/70).
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Celje.
Št.: 426-1/70-1
Slovenske Konjice, dne 19. junija 1970
Predsednik
Skupščine občine Slovenske Konjice dipl. ing. Franjo Tepej I. r.
159.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po četrtem odstavku 21. člena pravilnika o knjiženju prispevkov in davkov občanov (Uradni list SFRJ, št. 52-631 /66) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 19. junija 1970 sprejela
ODLOK
o zaključnem računu prispevkov in davkov občanov za leto 1969
1.	člen
Potrdi se zaključni račun prispevkov in davkov občanov občine Slovenske Konjice za leto 1969, ki ga je pregledala strokovna komisija občinske skupščine.
2.	člen
ODLOK
o premijah za kravje mleko v letu 1970
1.	člen
Delovnim organizacijam, ki na območju občine Slovenske Konjice prodajajo porabnikom konsumno kravje mleko lastnega pridelka ali mleko, pridelano v kooperaciji z individualnimi kmetijskimi proizvajalci, se izplačuje premija v višini 0,10 din za liter prodanega mleka.
2.	člen
Premija iz 1. člena se izplačuje od 1. januarja 1970 iz proračunskih sredstev, določenih za te namene.
Zaključni račun obsega:
__ bilanco
—	bruto bilanco
—	pregled dolgov in predplačil zavezancev
3. člen
Zaključni račun izkazuje:
__ obremenitev
__ plačila
__ zaostanek dolga
_ preplačila zavezancev
din
4,934.430,94
3,770.605,37
1,272.403,29
108.577,72
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Celje.
Št.: 400-11/70-1
Slovenske Konjice, dne 19. junija 1970
Predsednik
Skupščine občine Slovenske Konjice dipl. ing. Franjo Tepej I. r.
160.
Svet za gospodarstvo in družbeni plan Skupščine občine Slovenske Konjice je po 13. členu zakona o oblikovanju in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, številka 12-174/67, 23-343/67 in 40-473/68), 203. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 25-229/64, 10-130/66 in 4-47/69) in 2. členu odloka o oblikovanju ■ maloprodajnih cen za določene proizvode (Uradni vestnik Celje, št. 9-101/70) na seji dne 17. junija 1970 izdal
ODREDBO
o določitvi najvišje maloprodajne cene za kruh na območju občine Slovenske Konjice
1.
Najvišje maloprodajne cene za kruh na območju občine Slovenske Konjice znašajo:
Kruh iz moke:
tip 1000 a črni	1,60 din kg
tip 1000 a črni	0,85 din 1/2 kg
tip 400 beli	2,20 din kg
V maloprodajni ceni kruha so upoštevani stroški za dostavo kruha prodajalnam, absolutni znesek marže v trgoyini ter stroški zavijanja oziroma embaliranja kruha.
2.
Ko začne veljati ta odredba, neha veljati 2. točka 1. člena odloka o oblikovanju maloprodajnih cen za določene proizvode (Uradni vestnik Celje, št. 9-101/70).
3.
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Celje.
Slovenske Konjice, dne 17. junija 1970 Št.: 38-15/70-3
Predsednik sveta za gospodarstvo in družbeni plan dipl. ing. Stane Kokelj I. r.
Sklad za komunalno urejanje zemljišč občine Celje razpisuje po 9. in 10. členu zakona o urejanju in oddajanju stavbnih zemljišč (Uradni list SRS, št. 42/66), 4. členu odloka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča na območju občine Celje (Uradni vestnik Celje, št. 12/67) in 2. členu odloka o skladu za komunalno urejanje zemljišč občine Celje (Uradni vestnik Celje, št. 5/69)
JAVNI NATEČAJ
za oddajo delno urejenega stavbnega zemljišča za gradnjo treh 20 stanovanjskih stolpičev v Novi vasi
Stavbno zemljišče obsega del parcele 1035 k. o. Sp. Hudinja s površino cca 6.600 m2 (za vsak stolpič cca 2.2002). Točne površine in nove parcelne številke bodo določene z geodetsko meritvijo.
Bodoči investitor mora na parcelah iz prvega odstavka tega natečaja zgraditi tri stanovanjske stolpiče ob zazidalnih pogojih, ki jih določa zazidalni načrt dela stanovanjske soseske cone IX in XI projekt št. 208/67 ZNG Celje.
Bodoči investitor mora:
a)	na svoje stroške zavarovati vse komunalne in energetske vode, ki se nahajajo v zemljišču iz tega natečaja.
b)	brez zahtevka po odškodnini omogočiti dela, ki spadajo v okvir urejanja stavbnega zemljišča.
c)	na svoje stroške izvršiti površinsko in zunanjo ureditev funkcionalnega zemljišča stolpičev in priključiti stolpiče na komunalne objekte, kot je predvideno v projektu iz drugega odstavka tega natečaja. Možnost priključka mora biti dana na parceli ali ob njej. Zemljišče se proda bodočemu investitorju v stanju v
kakršnem se nahaja na dan dodelitve.
Posest na zemljišču nastopi bodoči investitor v roku 30 dni po pravnomočnosti odločbe o dodelitvi.
Rok za pričetek gradnje je 30. 6. 1971, za dokončanje pa 30. 9. 1973.
Izklicna cena je 916.200,00 din (ali 3 krat 305.400,00 din). V izklicni ceni je vsebovana odškodnina za uporabo zemljišča 99.000,00 din in stroški ureditve zemljišča po 4. členu zakona o urejanju in oddajanju stavbnih zemljišč 817.200,00 din.
Izklicna cena mora biti vplačana v roku 8 dni po pravnomočnosti odločbe o oddaji zemljišča, sicer zapade varščina v korist podpisanega sklada, odločba o oddaji stavbnega zemljišča pa se razveljavi.
Varščina znaša 15 % od izklicne cene in mora biti vplačana en dan pred javnim natečajem na žiro račun št. 507-652-13 Sklad za komunalno urejanje zemljišč občine Celje.
Pismene ponudbe moraio biti vložene v roku 14 dni po obiavi tega natečaja. O izidu natečaja bodo interesenti, ki bodo vložili svoje ponudbe in vplačali varščino, obveščeni v 30 dneh po objavi.
V primeru,.če v roku iz prejšnjega odstavka ne bo vložena nobena ponudba, ostane natečaj odprt do nadaljnjega.
Ponudbe morajo biti naslovliene in poslane na: Sklad za komunalno urejanje zemljišč občine Celje, Celje, Trg svobode št. 9.
Stavbno zemljišče bo oddano najugodnejšemu ponudniku.
O izidu javnega natečaja bo izdana odločba v smislu 13. člena zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča.
SKLAD ZA KOMUNALNO UREJANJE ZEMLJIŠČ OBČINE CELJE
Sklad za komunalno urejanje zemljišč občine Celje razpisuje po 9. in 10. členu zakona o urejanju in oddajanju stavbnih zemljišč (Uradni list SRS št. 42/66), 4. členu odloka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča na območju občine Celje (Uradni vestnik Celje, št. 12/67) in 2. členu odloka o Skladu za komunalno urejanje zemljišč občine Celje (Uradni vestnik Celje, št. 5/69)
JAVNI NATEČAJ
za oddajo stavbnega zemljišča za gradnjo trgovine osnovne preskrbe v stanovanjski soseski Lava Stavbno zemljišče obsega naslednje parcele:
Stavbno zemljišče obsega naslednje parcele:
__ pare. št. 685/7 travnik v izmeri 1601 m2 v k. o. Ostrožno
__ pare. št. 696/41 travnik v izmeri 631 m2 v k. o.
Ostrožno
skupaj	2232 m2 ■
Bodoči investitor mora na parcelah iz prvega odstavka tega natečaja zgraditi trgovino osnovne preskrbe ob zazidalnih pogojih, ki so določeni v zazidalnem načrtu Lava 1 b.
Posest zemljišča iz tega natečaja nastopi najboljši ponudnik 1. 10. 1970. Do tega roka bodo iz zemljišča odstranjeni vsi objekti in omogočen pričetek gradnje.
Priklop objekta je mogoč na obstoječe komunalno omrežje (vodovod, kanalizacija, elektrika, cesta).
Rok za pričetek gradnje je 1. 5. 1971, za dokončanje pa 1. 7. 1972. Izklicna cena za delno urejeno stavbno
zemljišče iz 1. odstavka tega natečaja znaša 425.980,00 dinarjev (z besedo: štiristodvajsetpettisočdevetstoosem-deset dinarjev). V tej ceni je zajeta odškodnina za pravico uporabe stavbnega zemljišča v znesku din 33.480,00 in prispevek k stroškom za pripravo in urejanje stavbnega zemljišča po 4. členu zakona o urejanju in oddajanju stavbnih zemljišč 392.500,00 dinarjev.
Izklicana cena mora biti vplačana v roku 8 dni po pravnomočnosti odločbe o oddaji zemljišča sicer zapade varščina v korist podpisanega sklada, odločba o oddaji stavbnega zemljišča pa se razveljavi.
Varščina znaša 15 % od izklicne cene in mora biti plačana en dan pred javnim natečajem na žiro račun št. 507-652-13 Sklad za komunalno urejanje zemljišč občine Celje.
Pismene ponudbe morajo biti vložene v roku 14 dni po objavi tega natečaja. O izidu natečaja bodo interesenti, ki bodo vložili svoje ponudbe in vplačali varščino, obveščeni v 30 dneh po objavi.
V primeru, če v roku iz prejšnjega odstavka ne bo vložena nobena ponudba, ostane natečaj odprt do na-daljnega.
Ponudbe morajo biti naslovljene in poslane na: Sklad za komunalno urejanje zemljišč občine Celje, Celje, Trg svobode št. 9.
Stavbno zemljišče bo oddano najugodnejšemu po-' nudniku.
O izidu javnega natečaja bo izdana odločba v smislu 13. člena zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča.
SKLAD ZA KOMUNALNO UREJANJE ZEMLJIŠČ OBČINE CELJE
»lUradni vestnik Celje« izhaja po potrebi. Izdaja ČP »DELO« enota »Informacije-propaganda« v Celju. Odgovorni urednik dr. Joško Pezdirc. List tiska obrtno podjetje Grafičar Maribor. Uredništvo in uprava sta v Celju, Gregorčičeva ulica 5, telefon 23-69. Naročnina znaša 30 din. Tekoči račun št. 507-1-1280 pri Službi družbenega knjigovodstva Celje.