43. številka. V Trstu, v sredo 29. maja 1889. Tfcaj XIV. „e DIN O S T" izhaja dvakrat na teden, Tsako iredo in lofcoto ob 1. uri popoludne. „Edinost" stane: za vse leto gl. 6.-; izven Av»t. 9.— gl. ta polu leta „ 3.—; „ „ 4.50 „ za ietrt leta „ 1.50; „ „ 2 25 „ Posamifne Številke se dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Tritn po a nov., t Gorici in v A]dovi6ini po « nov. naročbe brez priložene naročnine sbe brez p: npravnliti to ne ozira. EDINOST Vsi dopisi mi poHifjajo ur*dni&tvu v ulici Carintia St. 28. Vsako pi*mo mora bili fraiikovnno, ker nefrankovana »e ne »prejemajo. Kokopi&i se ne vračajo. Oglasi in oznanila »e račune po 8 nov. vrstica v petitu ; za naslove r. debelimi črkami ne plačuje prontor, kolikor bi ga ohsoglo navadnih vrnti<*. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd. nc račune po pogodbi. Naročnino, reklamacije m inaerat« preloma upravniitvo v ulici Carintia 28. Odprte reklamacije «o proste poStnine. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. • V •Jinott j« n:OC«. Na volitev. v. Družtvo „Edinost* je v rcanici uže mnogo storilo v korist primorskih Slovanov. Ob vsakej priložnosti, ko se je našemu narodu neČast delala in krivica godila; ko je bilo javno stopiti na dan ter tirjati, da vlada našemu narodu podeli enake pravice kakor drugim narodom, — pristopilo je koj politično družtvo „Edinost* na pomoć ter sklenilo vkreniti potrebne korake. Isto tako storilo je svojo dolžnost, v deželni in državni zbor. Kdo se ne spominja taborov, ki so narodno zavest budili ter klicali našo sorojake k oeveti in napredku. Najpridnejši naši sorojaki so se na vso moč trudili, da se živo in prepričevalno besedo vpljivajo na ljudstvo ter ga dovedejo k spoznanju. Ni jih bilo sram, bratiti se z najpriprostejšem kmetom v krčmah in gostilnah ter ga vžigati za na« rodno stvar. Veliko jo bilo res tedanje navdušenje in s ponosom in zaupljivostjo smo gledali na bodočnost, preverjeni, da nam ista prinese milejših časov. Marsikaj se je tedaj osnovalo in ukrenolo na polju narodne prosvete; jele so se snovati čitalnice, bralna in druga koristna družtva, ki so se koj iz začetka radovala nad lepim razcvitanjem in napredkom. V to dobo spada tudi politično družtvo naše, ki je nastopilo mej občnim veseljem in upanjem. Pokazalo se je tudi prekoristnim in važnim, radi Česar je bilo upati, da se bode njegov vpljiv vedno širil in krepil. Ali temu žalibng ni bilo tako. Minolo je sčasoma ono prvo navdušenje, kakor so pomrli oni možje, ki so je vedeli buditi in širiti mej narodom. Prišel je celo čas, ko o njem ni bilo niti slišati. Stoprav v zadnjej dobi se je začelo bolj gibati v njegovem središču ter zanimati za naj-glavnejše momente. V minolem letu vde- podlistek" Zadnji doliropoljski tihotapci. Spisal B v a n i m i r. Pred malo desetletij je tihotapstvo vse bolj cvetelo nego dandanašnji. Stem nevarnim poslom so se bavili navadno ljudje, kateri se niso bali graniČarjev in biričev, se niso strašili spati v temni noči v gozdu ter so poznali vse steze in skrivališča v velikem delu Kranjske, Primorske in Hrvatske kakor dlan svoje roke. V vsakem kraju je bilo gotovo nekaj mož, kateri so sloveli kot drzni tihotapci. V Dubrempolji so bili najsrčnejši in najdrznejši tihotapci Zgončev Jurko, Šim-nov Gašper in Štibalov Grega. Ti trije so dostikrat ugnali graničare v kozji rog in mesto, da bi se bili graničarjev bali, bali so se granioarje njih in ako jo bilo zadnjih malo, so se jim rajši skrili, kakor da bi se z njimi sprli. Preskrbljevali bo vso do-bropoljsko dolino in okolico h kavo, soljo in tobakom. Veliko let so tako tihotapili, ali slednjič so storili tako Biurt, kakor je navadna tihotapcem. Uilo je zadnje dni listopada I. 1846. ležilo se je volitev v Istri in pričujoče leto vodilo bodo volitve v deželni zbor istrski in tržaški. Kolike važnosti za nas so uprav deželnozborske volitve — o tem nam ni treba več govoriti, kajti ponavljali smo uže tolikokrat, da vedo uže vrnbci na strehi. Samo to bi radi spomenoli, da je za-nitnanjo primorskih Slovanov, osobito pa tržaških in okoličanskih Slovencev, za družtvo „Edinost* premajhno, neznatno. Majhen je sicer letni prinos udov, a še do tega se nekateri naši sorojaki ne morejo odločiti, čeprav je zadeva o priliki j volitev, za katero se družtvo poteza, vele« , koristna. Komur se zdi prizadevanje pn-(litičnih družtev sploh ničevno in brez-potrebno kažemo Ramo na ultra lahonsko politično družtvo „Progro sso". Zanjo s > Lahoni sicer mnogo novcev izdali ali isti novci so jim bili stokrat uže poplaćani. I Pomislimo Ramo na obilico mest v deželnih službah, katerih vsaj četrti det bi morali po pravici zasedati slovenski sinovi, — vsa so v rokah strastnih La-hončkov, ki za nje vdobivajo mastne plače. Slovenski okoličan vdobi od magistrata rešeno ulogo ali vsako vrstnih papirjev inf . da jih more razumeti, zateči se mora k tolmaču ter ga drago plačati. Istotako se mu godi, ako hoče lahonsko gospodo cena prositi; plačati mora slano zakotnega pi-suna, da mu prošnjo sestavi. Ako bi šolo v okolici bile slovensko ter bi kaj veljale ter bi slovenski zastopniki deloma od vlade, deloma od deželnega zbora priborili slovensko uredovanje sč slovenskim strankami, odprla bi se pot tudi sinom slovenskih starišev v deželne službe ter bi od tega slovenskemu narodu sploh izvirale obile I koristi. Pred vsem moramo čutiti potrebo do narodnih družtev in podjetij sploh, ker , lo potem bodeja ista lehko razvila svoj ! vsestranski vpljiv ter pridobila narodu , vidnih koriatij. Ali dosedaj, izrečeno očito, smatrali smo jih zgolj narodnim podjetjam Od Reke proti kranjski meji so korakali po skrivnih stezah naši trije znanci, otovorjeni s težkimi culami na hrbtu. Molče so stopali eden za družim, v roci debelo, grčavo podkovane palico, v ustih pa pipo. Pri najmanjšem šumu so postali ter napenjali ušesa in oči, da bi se o praveui času ognili nevarnosti. Srečno so prišli skoraj do meje. Pred njimi se jo vzdigoval gosto zaraščon hribček, katerega jim je bilo treba še prekoračiti, in za njim reka Ćubranka, katero so morali še prebresti, da so bili čez mejo. Kdo bi bil mislil, da jim še zdaj preti nevarnost, ko so uže prehodili toliko nevarnih krajev. Tudi oni so so udali ne-skrbnosti, več niso bili tako pazljivi, kakor pred malo urami. Glasno se razgovarjaj« stopali so v klanec, liže so dospeli skoraj do vrha. Kar jim nepričakovano zadoni od strani na ušesa: „stoj!" in iz gošče stopijo štirje graničarji. Ali tihotapci, dasi so osupnili vendar niso izgubili zavednosti; nobeden ni hotel ubogati povelju, ampak vsi trije jumejo na vso moč teči. So enkrat zadoni za njimi „stoj." potem — pok! — in zadnji, Šiuinov Gašper, so prevrne pre- ne da bi v njih videli prave veljave. Nekako iz usmiljenja smo žrtvovali donesek, ki so gA ista od nas tirjala, a nismo bili prepričani, da nam bode isti donesek na kakšen drugi način povrnjen. In uprav v tem obstoji žalostni razlog, da se naša družtva no razširjajo niti razvijajo kakor bi se morala. Marisikatera čitalnica v okolici je propadla samo zategadelj, ker iieamo v njej uvideli koristi, ki jo lehko donaša narodu glede prosvete in omike. Vsi rodoljubi slovenski napenjali so svoje moči, da ljudstvo predramijo iz zaspanosti in pozabljivosti ter ga čim bolj likajo in omikajo. Pisali ho za to ljudstvo knjige, govorili mu na »ree z prepričevalno besodo, dokazali mu korist, ki bi mu prihajala, ako se oslobodi tujinskih spon ter postane samostojen. Na Kranjskem in po nokaterih slo-v tiskih pokrajinah so je ljudstvo res dalo prepričati in narodna Htvar je vrlo napredovala; vsa dežela Kranjska, mestni in deželni zbor v Ljubljani, kranjski poslanci ua Dunaju — vsi so Slovenci in bore so neprestano proti tujčevim vpljivu. Tudi v Istri se je začelo svitati, v tej deželi, koja je od prastarih časov čmela pod latinsko oblastjo. Celo mej priprostim kmetstvom Istre opazuje se vrlo gibanje in zanimanje za narodno stvar — tržaški okoličani pa še vedno mirno čakajo, da jim Lahoni dele pravico. Dolgo in morda vedno bodo morali čakati, kajti Lahon je volk, ki hoče vc9 del za-se, ter jagnjetu Slovanu ničesa no pusti. Dokedaj hodemo pač še vstrajali v našej prirojenej kratko9ti in ponižnosti, ki je tako skrajna, da dopušča sovražniku, da nam z nogami tepta to, kar bi nam moralo biti nad vse sveto ? Zbudimo se vsaj zdaj ter v prihodnjih volitvah pokažimo, da smo še tu na svojih domačih tleh ter še budimo nad zagrizenim nasprotnikom. No mojmo vendar še dalje trpeti, da nas sovražnik zove se sramotilnim pridevkom „ščavo". Lahon nas sicer hoče imeti za svoje sužnje — ščave, a mi pokažemo, da mu nočemo biti robovi! Iles je sicer, mnogo nam dela ovir v našem napredku, celo ista vlada, od katere bi pač bilo pričakovati pravico. Pri vsem tem ne vstrašimo se; istej vladi priplula bode enkrat voda do grla ; Lahoni se svo> jim ščuvanjem, so svojimi tajnimi namerami, z bombami in petardami (pravimi znaminjami lahonske vekovite omike !) bodo sčasoma isto vlado speljali ua led in spre-gledela bode, čeprav prekasno. Sveta bodi nam narodna stvar in njej posvetujmo vse svoje težnje in trud, da dočakamo ravnopravnosti. Kodoče volitve naj bi vsem primorskim Slovanom zaznamovale zajedno — začetek boljšo dobe ter približale vsaj za korak k podpolnej ravnopravnosti, L. Važen odlok. Magistrat tržaški so je dolgo i. vsemi štirimi branil priznati slovenščino v Trstu deželnim jezikom, sedaj ga je pa k temu visoko o. kr. ministerstvo prisililo in zav-,kazalo, da mora magistrat v slovenskem jeziku napisane uloge obravnovati in rešo-vati. Da Bmo si tržaški Slovenci to malenkost glede ravnopravnosti po dolgem in ostrem boji priborili, imamo se zahvaliti odboru za povzdigovanje Dolenčevega spomenika. Povod, s kojim smo laske zagri-zence na magistratu tržaškem pritirali do spoznanja slovenščine deželnim jezikom v J Trstu, je ta-le : j Po smrti nepozabljivega Dolenca I jo odbor za povzdigovanje spomenika zasluženemu možu prosil mestni magistrat j dovoljenja, da mu sme staviti na spomenik, ki je povzdignjen na pokopališču pri sv. Ani nad grobom pokojnega Viktorja Dolenca, nastopni s 1 o v e%n s k i napis : „Viktorju Dolencu, prvoboritelju sloven- streljen po tleh. t(JezeB! Jezes ! jaz imam uže zadosti" so bile njegove zadnje besode. Druga dva pospešita korake. Graničarji so streljali za njima, pa vendar zadela ju ni nobena kroglja. Dospela sta vrh hribčka, potem sta jo navzdol k Ču-branki so bolj rezala. Graničarji so ostali precej za njima. Jurko je bil prvi pri vodi. Nič no pomišlja, zapraši se v vodo in srečno prebrede po jesenskem deževji naraslo Čubranko. Stibalov Grega, videvši Jurkota na drugem bregu Cubranke, a ne daleč za seboj graničarje, pravi: „Hudič, ker si ti prišel čez, bom tudi jaz!" in plane v vodo. Ali dasi tudi jo bil Grega izmed vseh treh najmočnejši, vendar ga izpodneso val in Grega utone, predno so prišli graničarji k vodi. Jurko, priča žalostno smrti tovariša v mrzlih valovih Cubranke, bega pred graničarji daljo. Ogibajo bo večjih človeških stanovališč, dospel je bil skoraj uže domov. Temnilo se jo uže, snežilo je in mrzla burja je pihala, ko je stopal Jurko po jednakolični planjavi mej Poljanami in Vrhom. Nobene steze ni bilo poznati. Dolzoga pota utrujeni Jurko si jo moral sam delati gaz. Zgrešil je pravo smer; snežilo jo vedno bolj in mrzla burja je hujše divjala po planjavi ter mu sipala sneg v obraz. Jurko omaga od truda in mraza; hoteč se odpočiti, sede v sneg in zaspi, a zbudil so ni več. Druzega dne našli so ga poljanski lovci v snegu ležečega, zmrznjenega; bil je na pol se snegom pokiJt. Poznali so takoj ZgonCovega Jurkota, saj od njega bo kupovali ves potrebni tobak. Pokopali bo ga na poljanskem pokopališču. Ko so lo dolgo ni nobeden vrnil v Dobropolje, ter jo jelo možem primanjkovati tobaka in ženam kave, začeli so popraševati po tihotapcih. Zvedevši kako smrt so morali storiti, popustili so vsi ostali dobropoljski tihotapci nevarno opravilo. Med ljudstvom se jo pravila od ust do ust žalostna smrt tihotapcev; vsako leto se je kaj pridejalo in dogodba jo postala čez nekaj let uže grozovita pravljica, katera pripoveduje o tihotapcih strašne reči od koče do koče, od roda do roda. Zaradi te pravljice jo popustilo mnogo mladeničev tihotapstvo in v Dobrempolji bo bili Zgončev Jurko, Simnov Gašper in Stibalov Grega zadnji znameniti tihotapci. skemu na Primorskem, rojenemu 22. decembra 1841 v Senožečah, umrlemu 20. julija 1887 v Trstu, postavil hvaležni narod*. To prošnjo vrne magistrat odboru z nalogom, naj jej priloži italijanski prevod, kojega ima zaprisežena osoba podpisati, da je napis za spomenik lingvistično pravilno zložen. Proti temu odloku je odbor na c. kr. namestništvo rekuriral in sicer 1. avgusta 1888. Ker rešitev do 13. oktobra ni stigla, prosil je gosp. predsednik Živic za njo, na knr dobi dne 12. novembra 1888 kroz magistrat vest, da je namestništvo utok zavrglo. Opiraje se na § 19. drž. zakona od leta 1867 iskal je odbor pri ministerstvu notranjih zadev pravico. Ta uloga bila je ministerstvu odposlana 18. novembra 1888, ker rešitve ni bilo, jo je g, Zivic 1. majnika urgiral, na to mu je bil 25. t. m. sledeči odlok dostavljen : „Vrača se priložen utok slavnemu odboru, v roke g. V. M. Živica v Trstu ter se mu javlja, da je visoko c. kr. mi-nisterstvo notranjih zadev z odlokom od 20. j a n u v a r j a 1889 št. 449, nam objavljeni z odlokom namestništva od 27. januvarja 1889 štev. 1503/11 ukinilo določbo namestništva od 31. oktobra 1888 št. 17179/11, v k o j e j isto ni nahajalo nobenega prestopka zakonov v odloku tukajšnjega magistrata z d n e 27. j u 1 i j a 1888 štev. 28713/11, ter naslanjujoč se na § 16. zakona od 15. marca 1862 štev. 18 izraža, da se je mestni magistrat v rečenem odloku zagrešil prestopka članka XIX drž. ustavnega zakona od 21. decembra 1867 št. 142, kajti slovenski jezik je deželni jezik v mestu Trstu (. . . perche la lingua slovena & una lingua del paese nella citttl immediata di Trieste). Iz navedenega določila zakona izhaja tedaj mestnemu magistratu kot občinskej oblasti dolžnost obravnovati ulogo napisano v o n e m j e z i k u. — Glede pa napisa, ki se ima vsekati na nagrobnem spomeniku Viktorja Dolenca, mestni magistrat videvši njegov obseg iz prevoda, ki si ga je oskrbel, ne more ga pripoznati. Proti temu odloku gledć tega, da se ne pripoznava nagrobni napis, dan je na voljo utok na magistratno delegacijo v 14. dneh. Mestni magistrat v Trstu, dne 25. maja 1889. Vodja : G a n d u b i o. Slovenski jezik je torej sedaj priznan, napisa pa magistrat vendar-le noče dovoliti. Odbor bo rekuriral do zadnjega mesta, slednjič bodemo gotovo priznanje izposlovali in tudi magistrata do priznanja slovenskega napisa prisilili. Magistrat je sam prepričan, da ima odbor prav ali mislijo si gospodje v razpokauej palači, branimo se do zadnjega, vsaj tako bode ta slovenski napis na tržaškem groblju po mogočnosti zakasnjen. Sedaj se pa obrnemo do tržaških Slovence. Odlok ministerstva priznava slovenski jezik deželnim jezikom v Trstu ; kaj pa nam pomagajo vsi odloki, naj bodo še tako ugodni, ako se pa po njih ne ravnamo in se pri oblastnijah materenega jezika ne poslužujemo, kajti premnogi še v italijanskem ali nemškem jeziku z magistratom in c. kr. uradi občujejo — sebi in celemu narodu v sramoto, našim protivnikom v posmeh. Poslužujte se toraj zmirom in povsod edino le slovenščine, ker le potom moramo upati in se nadejati, da bo naš jezik v Trstu zadobil one pravice, koje so mu postavno zagotovljene. Ako bi imel kedo posla z magistratom in bi mu ta se slovensko ulogo zapreke stavijal naj se obrne na polit, družtvo „Edinost*, koje ga bo radovoljno v vsakem obziru podupiralo. Občni zbor političnega družtva „Edinost". (Konec.) Naloga političnega družtva je pač, da se postavi nasproti enim in drugim in sploh proti tej korupciji ter se dejanski vdeleži volitev toliko v trž. okolici, kolikor v Istri. Tudi v zadnjej slovanskej deželi napeli bodo to pot Italijani vse svoje sile, da premagajo; kar jim pa bode, kakor upamo, gotovo spodletelo navzlic podpori, ki jo udobivajo celo od višjih krogov. Družtvo „Edinost" bode tudi tam volitve vodilo ter gledalo, da se sovražnik v naš hlev ne vtepe. Skrbelo je sploh družtvo v minolem letu, da brani narodne pravice Trsta in Istre ter pribori sorojakom slovanskim na Primorskem vsaj del one ravnopravnosti, ki je zagotovljena vsem avstrijskim narodom. Marsikak napor je sicer družtvu spodletel, kajti preveč imamo se boriti proti deželnim in državnim nasprotnikom. Pulsate et aperietur vod is — trkajte in odprlo se vam bodo čeprav neradovoljno in jezno. Borili in zahtevali bodemo i v prihodnje, da se na Primorskem stori pravica tudi slovanskemu življu. Če pa želimo, da naši napori ne ostanejo brezvspešni in jalovi, vpremati se moramo, da vedno bolj prebujamo zavest tudi mej preprostim ljudstvom ter vžigamo v njegovih srcah ogenj svete d o m o v i n s k e ljubezni, kaj ti samo, ako bodemo v našem narodu vzbudili ljubezen in živahno zanimanje do njegovih pravic ter ga vodili vedno bolj na popriače javnegaživenja, — prebudili ga bodemo iz dolgoletne zaspanostiinobhajali z njim boljšo prihodnost vsode našega naroda. V kar Bog pomozi! Na predlog g. predsednika izreka so poročevalcu za izvrstno poročilo zahvalo in priznanje družtva. Na to prečita de-narničar, g. A. Truden, svoje poročilo, iz katerega je razvidno, da je koncem leta ostalo v blagajne gold. 213.73 gotovine. Zaključni račun so pregledovalci v redu našli. Pri točki posamezni predlogi želi g. Mandić, da bi se za vreme volitev pooblastil istrski pododbor sklicovati volilne shode in voditi volitve v državni zbor. G. Nabergoj podpira ta predlog, obžalovaje prežalostno stanje istrskih Slavanov in ta-mošnjo postopanje vlade proti odkritim sovražnikom države. Predlog se enoglasno sprejme. Jeden član misli, da bi bilo dobro in za narodno stvar jako koristno, ako bi družtvo tudi v tržaško okolico izlete na-pravljalo, pri kojih bi se okoličani spodbujali in za prospeh narodnosti ogrevali. Zatim se g. predsednik oprosti, da radi v Trstu navzočih državnih poslancev, koje jo povabil na svojo domovanje, dalje predsedovati ne more, se zahvali družtvu za izkazano mu čast in zaupanje ter pravi, da, ako bi pri volitvi njega zopet čast predsednika zadela, tega odlikovanje radi obilnih drugih poslov prevzeti ne bi mogel, se poslovi in preda predsedovanje g. Živicu. G. Truden potem predlaga, da bi so g. Nabergoj predsednikom, g. dr. Dukič pa, da bi se novi predlagani odbor, koji je iz odličnjakov sestavljen — objavili smo ga v 41. številki „Edinosti" — per acclamationem izvolil, kar so sprejme z burnimi živio-klici. Enoglasno so bili tudi prejšnji revizorji gg: A. Mušić, Sr. B a r t e 1 j in Vj. K a 1 i s t e r zopet izvoljeni. — Stem je bil dnevni red dovršen in g. predsednik zaključi zborovanje. Govor drž. posl. dra.TOnklija iedneSa narede ™ knjigovodjo, je napačna; kajti dela za kanceliste ni manj, nego prej v državnozborskej seji dne 8. t. m. (Dalje). V Qorici pa so razmere še mnogo gorše. Tu jo okrožno sodišče ločeno od mestno-delegovenega okr. sodišča. (Posl. Klun: Tudi v Ljubljani je tako!), plača se visoko najemnino, a prostori so tako alabi, da so po letu prevroči, po zimi premrzli, tako, da uradniki niti ne morejo v redu delati. Mestno - delegovano okrajno sodišče, katero obsega 20.000 prebivalcev v mestu in 35.000 na deželi, nahaja se v pripro-stej najemnej hiši, kjer so sobe tako majhne, da stranke ne morejo z uradniki vt-č, temu se je pridružilo delo knjigovodje, če ta dela pri zemljiški knjigi, pa druga dela potom zaostajajo. Ze v budgetni debato sem omenil, da je v Tolminu imenovan kancelist za knjigovodjo. Oudu sti dve mesti kancelistov siste-mizovuni in tudi potrebni. Iver se je jeden kancelistov imenoval za knjigovodjo, imel bi se bil zameniti z drugim. To se je sicer zgodilo, pa so ga poslali v Pulj v službovanje. Od tega Tolmin nema ničesar. Dela zaostajajo na mizi sodca ali pa ekspeditorja. Stranka hoče hitro rešitev in uročitev razsodbe. Prosim se (niti občevati. Tu ni niti predsob, niti 1 torej Njega ekscelenco, da temu odpomore | kalnic in stranke morajo čekati o ročiščih | Nada|je flem tedaj da bj na stopnicah - hodnikov ni - in c. lo; pri imenovanji zemljiSkih knjigovodij gle-^na ulici. j dalo na to, da bodo zmožni slovenščine, j S tem zvezani so tudi zapori; ti so ker je prebivalstvo VBeh sodnih okrajev jako nezdravi in nesigurni ter stanejo za- slovenskega dela dežele Goriške, ne izimši radi tega več, ker se mora jetnike pogo- za me8to delegovanega okrajnega sodišča, stoma pošiljati v bolnico, ker zbolš vsled gjato slovensko. nezdravih prostorij. j Opozarjal sera na to, da zaradi pa Visoka sodnijska uprava naj bi ven-' manjkanja znanja slovenščine imenovanega dar enkrat odpomogla tem kričečim nedo- knjigovodje pri za mesto delegovanem so-I statkom v Gorici ter postavila jako potrebno diSći slovenske uknjižbe neso mogoča, zgradbo. Pričakovati je tega tembolj, ker, Naša okrajna sodišča se zmirom ne ,86 je včeraj omenilo, da pravosodni do- đržć „linisterske naredbe, da bi slovenske hodki prav za prav niso tako nizki, kakor ujoge 8iOVeniki reševala in slovenske re-i «e je mislilo. Ker pa pravosodje ni zavod iitve 8iovenski upisavala v zemljiške knjige, za spekulacije, misliti je, da še ne bode Meni 8amemu se je to zgodilo in moral f oziralo toliko na dohodke, kolikor več na Bem 8e pritožiti. To se pa ne sme več sigurno, pravo, brzo in ceno pravosodje. zg0(ijtit nastavljati moraje se uradniki, ki Zeliti je zatorej, da se vendar enkrat gre 80 ztuožni jezika> kajti brez znanja jezika resno na delo. ne morej0 opravljati službe, kakor ae gre. Opozoriti moram še na neko okoliš- pri tej priložnosti opozarjal bi visoko čino v mojej domovini, v okoliši Tržaškega vlado na neko drugo zadevo, nadsodišča. Tu so pavšalni doneski pred- Spominjam se, da je že pred leti de* j sednikov tako neznatni, da zaradi tega £elni zbor v Gorici sklenil peticijo do pra-i predsedniki ne morejo hoditi tolikokrat Vosodnega ministerstva, v katerej se prosi, | nadzorovat sodišč, kakor bi bilo primerno, da se za mesto delegovano okrajno sodišče Inspekcijska potovanja so dandaneB tem razdeli za mesto delegovano okrajno so-proirebnejša, ko okrajni sodci vidijo v tem, in okrajno sodišče za okolico Goriško, da so nezavisni in neodstavljivi še varstvo jjj V8e jedno, če pripadajo za mesto de-za druge manj častne lastnosti: n. pr. za legovanemu okrajnemu sodišču ali pa imajo premajhno delavnost in druge neprilike, 8Voje okrajno sodišče s posebnim okrajnim katerih nečem omenjati. Resnica je, da je BOdcem; kajti za mesto delegovano okrajno vizitacija predsednika nadsodišča že mar- 80dišče je podrejeno predsedniku okrožnega sikaj razkrila in odpravila, kar je justični sodišča, oziroma deželnega sodišča, kjer upravi pač dobro znano in zatorej jaz tu- je. Ta določa osobe, ki imajo opravljati kaj ne bodem razkladal. Dokazati sem le službo pri za mesto delegovanem okrajnem hotel, da so inspekcijska potovanja po- fl0dišči, in te osobe podrejene so le nje-trebna, in da se zato mora dati potrebni g0Vi disciplinarni oblasti. Tu se prigodi, denar, če je pa tako malo pavšalnih de- ki večkrat ne znajo jezika. Tak u-diurnistov. DiurniŠka služba je jako važna, radnik mora zaslišavati priče, pa njih je-ker akte, katere izdela soduijsko osobje, J zjka ne razume in se tudi za tolmača ne hitro lepo prepisavajo, da se morejo raz- briga. Kam naj to vede? To vede tja, da pošiljati. Će so pa doneski za diurniste tako majhni, da jih pri okrožnem sodišči v Gorici plačujejo po 10, 15 ali 25 gld. (Čujte! na desnici) potem ni dobiti spretnih močij; prepisovanje zaostaje in stranke kasno dobivajo pravico; prepisovanja so tudi slaba in stranko morajo razsodbe in dekrete nazaj pošiljati, da jih popravijo. Vsega tega bi ne bilo, ko bi se za to skrbelo, da bi ljudje, ki zares mnogo trpe, vsaj toliko dobili, da bi mogli shajati in živeti, kar pa z 10, 15 ali 25 gld. pač ni mogoče. Prosil bi Njega ekscelenco, da tudi v tem oziru odpomore. Govoril sem ravno o prepisovanji. Z uvedenjem zemljiških knjig je pa nastalo novo delo. Okrajna sodišča poprej neso imela dela z zemljiščnimi knjigami; poprej je bila samo deželna deska v Gorici za vso deželo in notifične knjige v TržiČi in Istri, za katere ni bilo treba dosti posebnih uradnikov. Sedaj so pa pri vseh okrajnih sodiščih zemljiške knjige, za katere je treba knjigovodij. Dosedanja praksa, da ondu, kjer sta bila dosedaj dva ka.icelista zaslišavanja neso prava, ali pa so nepopolna in se vsled pritožbe stranke morajo znova začeti. Vsega tega bi ne bilo, da bi se nastavljale oaobe vešče jezika. ^e neka druga stran mora se tukaj jemati v poštev. Kolegijalna Bodišča se največ bavijo s kazenskimi zadevami. Ce jeden sovetnik zboli in ima biti obravnava, se kar vzamejo sodne osobe od za mesto delegovanega okrajnega sodišča; večkrat se je že v Gorici pripetilo, da so se povabile stranke, da se zaslišijo kakor priče, ali da se izvrši zapuščinska obravnava, pa so se zopet morale poslati domov, ker je bil dotični uradnik poklican h kazenski obravnavi. Kaj tacega bi se ne smelo pripetiti in zaradi tega je priporočati, da se za mesto delegovano okrajno sodišče odloči od okolice in se za poslednjo osnujo posebno okrajno sodišče v interesu pravosodja, to je priporočati tembolj, ker bi poslednje potem imelo čisto Blovensko prebivalstvo in bi se od uradnikov vedno ne zahtevalo, da morajo znati tri jezike, nemščino, slovenščino in italijanščino, kar je semtertja jako težko; nadalje bi bilo pri- poročati, da bi 8e tri slovenske občine Medana, Bilinja in Dolenja, katere sedaj pripadajo Korminskemu okrajnemu sodišu, pridružile sodišču za okolico Goriško, da bi ne bile več uvrščene v okrajno sodišče, kjer je prebivalstvo čisto italjansko in kjer je še ta neugodnost, da ae nastavljajo uradniki, ki so zmožni samo italijanščine, ne pa tudi slovenščine, s čimer dela se Slovencem krivica. To se dogaja baš v Kor-minu, kjer ni noben sodni uradnik in tudi noben kancelist zmožen slovenščine v besedi in v pismu, zatorej ne morejo tukaj Slovenci niti občevati in obravnati se sodiščem v slovenščini. Sedaj prehajam k drugemu sredstvu in to je jezikovno uprašanje. Rekel sem, da je za izvrševanje pravičnega in nepristranskega pravosodja neobhodno potrebno, da zna dotični sodeč ali uiadnik jezik stranke, a katero obravnava. Kje je pa res tako? Jaz hočem pred vsem ozirati se le na svojo ožjo domovino, to je okoliš apelacijskega sodišča Tržaškega. V Gorici vrše se kazenske obravnave pred porotniki vedno v prisotnosti tolmača in zakaj ? Zaradi tega, ker so porotniki navadno Italijani. (Dalje prih.) Politični pregled. Notranje delale. Na Češkem se štrajkovanje širi. Najprej so opustili delo vozniki pražkega tramvaja. Tamošnjo ravnateljstvo postopa z njimi res nečloveški ter zahteva za ono pičlo plačo nečuveno mnogo. Vozniki so sklenili, da se ne povrnejo na delo, dokler jim družba ne poviša plače ter zniža število delavnih ur. Vodstvo je najprej hotelo izvežbati mestno postreščeke v vožnji, da bi se promet zopet začel. Vozniki so se pa pritožili pri policijskem ravnateljstvu in družba je morala to nakano opustiti, da ne daje povoda k izgredom. Strajkujoči vozniki so popolnoma mirni, vedejo se možko in dostojno, javno mnenje in Bimpatije meščanstva so na njih strani. Mostni magistrat naloži pa družbi globo, ki bode vsak dan raBtla, dokler ne prične zopet redni promet. Štrajkovanje se širi pa tudi po ogljenicah in rudnikih. Delavci so sicer mirni, a vlada je vender odposlala v vse one kraje mnogo vojakov, da zaprečijo vse nemire. Zapovedano je tudi, da morejo v vseh dotičnih mestih in v okolici zapreti do 8V« ure zvečer vse gostilne, žganjarne in druge javne prostore. Nemški listi poročajo, da je delavcem uže upadel pogum, ter da se bliža konec štrajku. V dunajskih višjih in vladnih krogih so zelo nezadovoljni z raztezanjem proračunske debate v ogerskem državnem zboru. Na Dunaji bi radi videli, da bi se čim prej sestale delegacije, ker ne marajo, da bi se vršile razprave v najhujšem poletji, pa tudi no jeseni, ker bi to bilo malo prepozno. V ogerskem državnem zboru je bila podrobna debata o proračunu naučnega ministerstva precej živahna. Posl. Thaly je prinesel v zbornico neko knjigo, katera, kakor pravi, ponižuje ogersko zgodovino in ogersko državno pravo ter predlaga, naj vlada skrbi za to, da so v drugi državni polovici ne uvajajo v šole take knjige, ki so ogrski državni ideji narav-uoHt nasprotne. Minister se je zahvalil poslancu, da ga je opozoril na to knjigo, katero bode dal pregledati, da se prepriča v kakem duhu jo pisana. Ako ima g. poslanec prav gledal bode na to, da se vsa stvar poravna in take knjige odstranijo iz avstrijskih šol. Vlada kani ustanoviti neka odgojevališča za dijake srednjih šol. Ti zavodi se bodo imenovali „deški internati". O to h jo poslanec Ugron spregovoril ter ostro obsodil vladno nakano, kažoč na neuspeh dunajskega „Terozijanuma". Rekel jei da hoče vlada s tem samo kastajstvo razširiti v narodu in podati bogatašem in plemenitašem neko prednost pred drugimi. Minister Csaky ugovarja temu, ter pravi, da so „internati" pristopni vsem dostojnim dečkom brez razlike vere in imenja. Da so pa taki zavodi potrebni priča nam to, da mnogi roditelji pošiljajo svoje otroke v inozemstvo v internate. S tem, da vlada osnuje take zavode doma, ponudi dotičnikom priliko izšolati in odgojiti svojo deco doma. Z druge strani so zopet ugovarjali vladnej nakani, češ, da naj prej poskrbi za osnovne šole, katerih je v deželi tako malo, ki so pa prepotrebne, potem naj še le misli na internate. Vladni možje so spodbijali to opravičeno zahtevo s tem, da so bila vseučilišča tudi v onih dobah, ko ni bilo še skoro nobene osnovne šole. Proti tej modrosti se je zastonj braniti in zbornica je sprejela vladni predlog. Da bode delo prej zvršeno, podaljšane so seje vsak dan za celo uro. Tudi v nedeljo je bila seja. Vnanje dežele. Ruski car ima sedaj goste. Perzijski šah pohodil je rusko prestolnico in car ga je sprejel z vso častjo in gostoljubnostjo, ki odlikuje ruski dvor. Perzijski vladar je ostal več dni v Petrogradu. Ta pot Angležem, ki so mislili, da imajo Perzijo uže popolnoma v svojej oblasti, no bode preveč vgajala, saj nam jasno priča, da razmere mej Perzijo in Rusijo ne morejo biti tako napete, kakor si žele angleški in nemški listi; dokazuje nam baš obratno, da je ruski upliv v Perziji večji, nego katere koli druge države. Vodja srbske radikalne stranke g. Pašič je izustil te dni v Kragujevci pri banketu radikalne stranke velik govor, j v katerem preporoča svojim pristašem, (naj bodo zložni in naj podpirajo sedanjo vlado. Znano je, da so se na veliki skupštini, ki je razpravljala o premeni ustave, (radikalci nekako razcepili. Kakor vse kaže, ^ se sadaj vsi zedinijo ter stopijo zložni na volišče. Bodoča skupština bode imela brez dvojbe ogromno radikalno večino. Italijanski kralj je odpotoval | iz Berolina. Govorilo se je, da se povrne (skozi Alzacijo, kamor ga bode spremljal I tudi nemški cesar. Ta vest je vzbudila v Franciji veliko nevoljo, ni se pa vresničila. Nemški državni zbor dal je Crispi-u na Čast banket. Tu je bilo govorov mejse-I bojne hvale. Tudi Grispi je izustil gevor, v katerem hoče zagovarjati svoje delovanje. Crispi pravi, da sti italijanska in nemška vladarska hiši zedinjeni, kakor tudi oba naroda. Nadalje se ozira na svoje preteklo delovanje ter pravi, da je ves svoj trud posvetil ideji svobodo, za katero se je boril z vso svojo silo. Nasprotniki mu očitajo, da si žoli vojske in da dela na to. Crispi to zanika, trdeč, da si pri-zadeva ohraniti mir ter da obsoja vsako vojsko, ki se ne bije za narodno svobudo, kakor sta jo bila nemški in italijanski narod, da sta so združila. Taka vojska je sveto dolo, vsaka druga jo pa grehota. Ou dela z vsemi silami na to, da pripomore svojemu narodu do blagoštenja in moči (!). Ako vse drugo prezremo, zdi se nam vender malo predebela trditev, da je nemško-italijanska zveza narodna, naravna in neprisiljena. Saj pač vemo, kako sovražen je tej zvezi preprost narod in najvišja inteligenca. Naravnost smešno je pa, ako govori Crispi o svojem prizadevanji za povzdigo narodnega blagostanja, saj baš pod njegovo vlado Italija bije boj v Afriki (menda tudi za narodno svobodo), ki jo stane toliko ljudi in denarja, ki jej ni pa donesel še najmanjšega dobička; pod njegovo vlado ponavljajo se kmetski upori zaradi lakote in uboštva; pod njegovo vlado puntajo bo stradajoči delavci, pod njegovo vlado zidajo 8e ogromne vojne ladije itd. Našteli bi lahko šo mnogo, 'mnogo drugih stvari, ki nain najlepšo kažejo, kaka bo Crispija prizadevanja, da ohrani mir, kako so je boriti za svobodo! Nemci so ga pač z veseljem poslušali ter ga navdušeno pozdravljali. Mislili so si ti dobri ljudje, saj je tako podoben našim mogotcem ! V B e 1 g i j i je zvršena velika pravda proti socijalistom. Državno pravdništvo je dolžilo obtožence, da so krivi šuntanja proti državi in da so si prizadevali prekucniti sedanj o vlado ter so v ta namen osnovali z«roto. Pozneje se je dokazalo, da vse to ni res. Zagovorniki so vrlo branili delavce ter dokazali državnemu pravd-ništvu, da je napačno postopalo, ko je sestavilo svojo obtožbo samo na predlogi časniških člankov iz prejšnjih let in pa po ovadbah skrivnih vohunov. MimBterstvo je dobilo ime „spiceljsko ministerstvo". Delavci so obsojeni zaradi poskušenega atentata z dinamitom. Spanj ska zbornica je ustavila svoje delovanje za nedoločen čas. Navstali so neki prepiri mej predsednikom zbornice in njegovimi pristaši. Ti so ga pustili pri nekem predlogu na cedilu, vsled tega se je on v svojej razburjenosti vedel nepar-1 lamentarično. To je vročekrvne Španjce spravilo tako v ogenj, da je moral mini-! sterski predsednik vporabiti kraljičino polnomoč ter pretrgati zborovanje za nedoločen čas. DOPISI. Iz Treta 27. maja (Občni zbor pevskega družtva „A d r i j a" v Barkovljah). Kakor je bilo že v | „Edinosti" javljeno, imelo je pevsko družtvo „Adrija* v nedeljo 26. t. m. ob 5 uri popoludne svoj prvi občni zbor v dvorani svoje pevske Sole. Vreme je bilo nepričakovano slabo; a vkljub temu zbralo so jo skoraj polno število udov. Vredno je omeniti, da se ni poslalo od magistratne strani dotičnega zastopnika k zborovanju — vsaj navzočen ni bil nobeden. Morebiti zat6, ker je družtvo javilo magistratu le v slovenskem jeziku o svojem zborovanju! — Predsednik g. Drag. Martelanc odpre zborovanje, ter pozdravi navzoče ude. Voseli ga videti zbranih toliko Število udov v tako neugodnem vremenu; to jo pač dokaz, da se vsi udje za družtvo zanimajo, ter da se ne ustrašijo znanih naših nasprotnikov. Nijedno naše narodno družtvo ni še zborovalo, da ne bi se spominjalo Njih Vel. cesarja; govornik misli toraj, da govori vsem iz srca, ako jih povabi, naj zakličejo trikratni „živio" presvi-tlemu in preblagomu našemu vladarju. — Zagromel je nato trikratni „živio" po dvorani. Govornik omenja na to, da ima danes družtvo čast imeti v svojej sredi družtve-nega podpornika g. A. Škabarja, kateri se je vedno trudil v korist našega družtva. Povabi toraj navzoče ude, da mu zakličejo trikratni „živio*, kar se z naudušenjem zgodi. Omenja potem enako še drugih znanih gospodov, kateri vedno iu ob vsaki priliki družtvo podpirajo. Imena dotičnih gospodov vzamo se na znanjo z živim odobravanjem. Spodbuja potem družtveniko naj se no vstrašijo znanih naših nasprotnikov. Baba je, in ne mož, kdor se vstraši vsake male sapice. Družtvo bodo pa pazilo na skrivno rovanje znanih „tujih krtov". Družtvo naše ne skriva svojega delovanja; dela po možko, in očitno, ker ima svoja pravila potrjena po si. c. kr. namestni-stvu. Držalo se bode pa bružtvo svojoga ga8la : „Vse za vero, dom in cesarja", da se potem družtvcnem gaslu ravnamo, moramo zmagati in napredovati. Omenja potem še družtvcnih nasprotnikov — kateri — da bi morali družtvu bolj škodovati — razupili so med svet, da so udje „Adrije" največji nasprotniki naših sode-želanov Italijanov. Mi bodemo vedno spoštovali poštene našo sodeželane Italijane, in sploh vse narodnosti, — pred vsem pa moramo spoštovati rodni naš jezik. Kdor ne ljubi jezika matere avoje, ni vreden da ga zemlja nosi. Kdor ni zvest jeziku svoje matere, težko da bodo zvest i materi satuej, ali dotičnemu predstojniku ali gospodarju. Zaključi svoj govor upajoč, da se bodo udje doslej se bolj za družtvo zanimali, da bodejo redno plačevali udnino, ter d a bodejo redno prisustovali pevskim vajam. Družtvo je pokazalo z prvo svojo veselico, da sme s ponosom javno nastopiti ; družtvo doletela pri prvej svojej veselici čast imeti v svojejsredi prveg* sedanjega slovenskega pesnika, gosp. Simona Gregorčiča! — Predsednikov govor He vsprejme z živim odobravanjem. 2. točka : poročilo tajnikovo. Do sedaj je opravljal to službo druž-tveni predsednik. Iz njegovega poročila vidimo, da je imel odbor svojo sejo dne 21. t. m. Sklenilo so je, da se bode proti napadom na družtvo postopalo z možko odločnostjo, enako i v zadevi nekega g. krčmarja iz Barkovelj. Omenja kako Be je naše družtvo podpiralo od narodne strani. Zahvaljevati se moramo posebno si. uredništvu „Edinosti*, katero je imelo vedno odprte svojo predalo v korist našega družtva. Enako se moramo zahvaliti i si. delalskemu podpornemu družtvu na posojanju svojih prostorov za dram. vaje; si. pevskemu družtvu „ilajdrih" za posojanje odra, in znanim gospodom, kateri so neutrudljivo delovali v koriBt našega družtva pri prvoj naši veselici. Na-daljno in primerno dolgo poročilo tajnikovo vsprejme se z vsestranskim odobravanjem. (Dalje prih.) Iz Avbera, 25. maja 1889. [Izv. dop.J (t Potor Svetlin.) V četrtek, 23. t. m. smo tukaj pokopali svojega župuika Petra Svetlina. Pokojnik so je na-rodil julija meseca 1. 1821. na Dolonjskem Latinsko šolo jo obiskoval v Karlovci na Hrvatskem in v Ljubljani, bogoslovje pa v Gorici. V mašnika posvečen je bil leta 1848. Služboval je potem kot dušni pastir po različnih krajih: v Koprivi na Krasu, v Staradi v Istri, v Štorjah in naposled v Avberu, kjer je dosegel župniško (faj-moštrovsko) čast. Pri nas je bil v službi blizu 16 let. Tu je nekaj let tudi uČite-Ijeval, pa tudi v prejšnjih službah se jo pečal z učiteljevanjem, vsega vkup kacih 30 let. Pokojnik je bil še dušno in telesno čvrst in nikomur bi še no bilo sanjalo, da ga tako kmalu ugrabi nemila smrt. A pred dvema tednoma, beroč po občini izpovedne listke, pregrel se jo bil ter kmalu potem obolel za — pljučnico. Po desetdnevni hudi bolezni izdihnil je svojo dušo dne 21. t. m., četrt ure pred poludnevom. Neki latinski rok veli : „De mortuis nil nisi bene", t. j. „o ranjcih nam je le dobro govoriti". Toda tudi ne oziraje se na ta rek, mora priznati vsak, ^glede narodno zavesti in narodnega ponosa še ni taka, kakor bi jo smeli želeti, uzrok so blesteči zavodi naših nasprotnikov, vzdrževani i našim denarjem, kateri omamijo veliko množico oinahljivcev in narodnih polovičarjev, ter jemljejo pogum narodnjakom iz dežele, ki ne najdejo Ljubljane toliko slovenske, kolikor bi morala biti. Z da so mnogo Slovani prišteti tudi Nemcem in Madjarom, se število vojakov obeh poslednjih narodnosti skrči še na manjše število. Slovenci dajejo nad polovico voja- za vsako potrebo kmetijstva se dobivajo v kov več nego Italijani, in vendar kake pre- 1 ....... tenzije delajo Italijani nasproti Slovencem Izvrstni stroji in kako se Srbohrvatom P vedejo proti poslednjim in na Primorskem in v Dalmaciji " Pokončujte gosenice in druge mrčese! Sadno drevje kaže letos v obče prav lepo, posebno jabolka in v gorskih krajih češ-plje. Toda kaj pomaga sedanji cvetni kras, če ga ve obvarujemo napadov požrešnih gosenic in drugih mrčesov P Zdaj je čas, da se pokončajo gosenične zalege po drevji, dokler se iz njih še ne izlevijo mi-tulji, katere je teže pokončati in ki nanese na milijone drugih jajec. Sadjerejci, le čvrsto se poprimite dela ; zdaj opravite z majhnim trudom mnogo, ter se obranite velike škode, katere bi se čez malo časa ne mogli več ogniti. Župani in ljudski učitelji naj vsak v svojem delokrogu vestno spolnujejo dolžnost, ki jim jo nalagati deželni postavi zastran pokončevanja kmetijstvu škodljivih žužkov in zastran varstva kmetijstvu koristnih tičev. v moji zalogi pod tvrdko „Schivitz & Comp." ulica Zonta št. 5 v Trstu, po nizki ceni, prosti carine. Ponebno priporočam: M talilnice in čistilnici; za žito in Stiskalce za trte peronospore obvarovati. V. M. ŽIVIC, 2—3 i n ž e n i r. Edina, velikanska zaloga papirja za tapetarje in velika zaloga ŠPANJSKIH STEN 17-104 pri G. ĐERTIN-U Via Caterina št. 2. Na zahtevan)« cenike zastonj In franko- Bratje „Sokoli"! Podpisani odbor vas uljudno vabi k rednemu občnemu zboru, kateri bode dne 2. junija t. I. ob 5. uri popoludne v dvorani „Hotel Europa" se sledečim sporedom : 1. Nagovor staroste; 2. Poročilo tajnikovo; 3. Poročilo blagajnikovo; 4. Poročilo pregledovalcev računov; 5. Poročilo nadzornika telovadbe ; 6. Posamični predlogi ; 7. Volitev staroste, 8. odbornikov, 3. „Narodnim domom* bodemo dobili Slovenci namestnikov in 3. pregledovalcev računov. NB. Na zdravje! V TRSTU, dne 28. maja 1889. ODBOR tržaškega „Sokola". Po končanem občnem zboru bode na vrtu rečenega hotela „Jour-Flx", pri katerem nastopijo drugikrat pred občinstvo udje družtvenega dramatičnega odseka. pravo središče, na katerega bodemo s po-: nosom zrli in katero bode v resnici središče našem družbenem življenju. Svota nabrana za „Narodni dom" je za naše razmere uže velika, a vendar ne tolika, da bi bilo se zgradbo pričeti. Nabrati bodo še dosti denarja, kar bode toliko težav-nejši, kolikor bolj se cepijo naše sile in kolikor več se obtežujejo z narodnim davkom Je posamezni, zelo vneti rodoljubi.______ Zarad tega je prišla „K raj carska Zalivala, družba narodnega doma* na izvrstno misel, nabrati pri- 1 Odbor „Slovanske Čitalnico v Trstu" primerno veliko denarja, ne da se posa- izreka najtoplejšo zahvalo občanom škoci-mezniki obteže. Ona ravnokar razpošilja janskim, ki so v nedeljo 26. t. m. tako na narodnjake po deželi pismo, v katerem prisrčno sprejeli tržaške izletnike pozdrav-prosi, da naj oni delujejo po deželi na to, Ijaje jih s streljanjem iz topičev, s krasnim da da vsak Slovenec na praznik odkritja slavolokom in z vihrajočimi narodnimi za-Vodnikovega spomenika 30. junija vsaj stavami. Zahvaljuje se tudi rodoljubom en krajcar za „Narodni dom". Rea je, da sežanskim za pohod, osobito pa nakelskemu tudi te vsotice ne strpi vsak, a koliko je učitelju gosp. Albinu Strekelju, katerega takih, ki bode lahko in tudi res dali po zasluga je, da oatane izlet v Skocijan 10, 100 ali šo več krajcarjev ter b tem vsem udeležnikom v prijetnem spominu, odkupili druge ! Mi storimo le našo dolž- i nost, ako pozivljemo vse rodoljube, ki ho v stanu podpirati to podjetje, da so takoj Katoliška Bukvama v Ljubljani založila je knjižico: Duhovna lekarna za vse, ki hočejo večno živeti. Podučna knjižica, katero je izdal dr. E. M. Miifler, škof LinSki. Poslovenil Fr. Zbainik, Župnik. V Ljubljani 1*89. — Cena mehko vezani knjižici je SO lci*. Vsebina: Prdgovor. — Vvod. Kake je n meti naslov te knjižice? Zdravnik in bolnik. 1/. Ses.i je duhovna It-ksirna. — Prvi del. Branila |>r ti dušnim b il-zuim : Ogibaj ae oku-if»Ja. Boj su o?nja. Ćuv«j hišna vrata Ogibaj -h prepiha. N be$ka 1- utvica. Zdruvj* bolnikov. Studenec Življenju in zdravja. — DrugI del. Zdravila za duSne bolezni: Zdravilo zoner dui.ovno jetiko ali sušijo. Zoper prostovoljno omahovanje Zopnr mraz bojecnosti pred ljudmi. Kako ju sv. Ignacij F-anSiSka Ksav. rešil posvetnega duha Zdravilo za mrzlico lak mnoBti. K>iko je sv. Filip Nerij mladeniča ozdravil omot'ee častilakomnosii Zoper popade bcauosti. Zoper U >Nlno gnjilobo — ne-vošfiljivosti Mazilo za "fti. Strup in pomoSek zope« strup. Za take, ki imajo duhovno vodf-nico. Za mrtvoudne. Za arfinoboln* Domača Zdravila zoper strah p'ed smrtjo. Univerz »ino ali obfino zdravilo. — Sklep. Krščanska vodila za življenje. Obljub ituš>-pa božjega Od-rešeiiika častilcem njegovega pregvetegu Src& Koreniti izkaz zdravilnih nasledkov duhovne lekarne Zbledi lepe smrii' 3 — 5 V Trstu, 27. maja 18H0. IZŠLA JE druga popolnjena izdaja knjižice: „P o-( g 1 a v i t n i nauki in molitve,1 kijih mora znati kdor hoče prijeti sv. birmo, sv. pokoro , i n sv. obhajilo". Zaloga tiskarne Dolenc v Trstu. Cena za posamezno izvode 5 novč.; kdor naroči več ko 25 iz- zglase pri odboru krajcarske družbe za „Narodni dom", katera jim potem precej dopošlje vsa razjasnila. Ako se ne bode nihče zanašal na drugega, ampak vsak sam spolni! po svoji moči narodno svojo dolžnost, tedaj more biti uspeli velikansk, kajti Haino na Kranjskem se moro nabrati skoro pol milijona krajcarjev. Ubojstvo. V nedeljo o polunoči sta se sprla v nekej gostilni v ulici sotte Fon-!vodov, dobi po 4 solde izvod. — Brnsko sukno ca eli gumno pomladansko ali poletno obleko v odreaklh po in. 3*10. M jo 4 »unajako vatije vsak V n pon z t ar gld. 4.30 iz film -«1 K'>M. 6 iS! IluejSt* ffl Mr Roitl. ni T) i /. j i«ko tili> "Mi 0V K"|it. IO 50 U n.iJflneJK« pristne ovčje volne kakor tudi aukno aa povrBtiJ« Httkiie, Pesljino Hukno, p i pl tono z s il >. poletno v.iljann sukno, Bunu/a livrejo, tkanine iz niti. katero »e dajo pr .ti, fino in nujtlm-JH« (Srno aukno za Balon obleke it i. itd. poM J i pro«l povietju iztioaa reelna in a< liduii, Jako dobro posrana tovarniška zaloga sukna siegel-imhof v Brnu Briiu nI. ]lt.oina »i kompletno obleko Kn K"*P"du. Tudi diijn kolikor metrov »e iull -iRtnCi »e, da »e odpofllje natenfii o ld .Ko i«> izbranem unorou. Uzorci zastonj in franko. 27 - 30 tane 251etni kovač Ivan D o b r i I a, stanujoč v ulici Media št. 1. in 331etni slikar sob Niko P e t r i ć, stanujoč v ulici dei Falchi št. 438 in začela tepsti. Petrić vdari Dobrolo prvič z kozarcem po glavi, potom ga pa še v prsa zabode ; na to so mu drugi gostje nož izvili in porinili na ulico, llanjenec jo na poti v bolnišnico umrl ; obijalec je pa pobegnil, se je pa včeraj zvečer sam redarstvu prijavil. Narodnost in vojna. Po novi statistiki je vavstrijskoj armadi 237.230 Nemcev (?), ' 174.268 Čehoslovanov, 172.234 Madjarov, 78.613 Poljakov, 78.514 Srbov in Hrvatov, 74.675 Ituainov, 47.270 ltumuncev, 27.513 Slovencev in 13,699 Italijanov. Slovanov bilo bi torej po teh številkah v armadi 430.583 ; vseh nenemških in ne-madjarskih vojakov pa 491.521 ; Nemcev l in Madjarov Batno 399.464. Kje so pa i ž i d j e V (iotovo največ med Nemci in Ma-j d jari ; bilo bi torej Nemcev in Madjarov ! še manje nego 399.464, in če pomislimo ' Posebni vlak iz Ljubljane v Trbiž. | Kakor lani vozil bo tudi letošnje poletje od 10. junija do vštetega 15. septembra t. 1. ob nedeljah in praznikih v zvezi z kurirnim vlakom štev. 1 južne železnice zabaven vlak iz LjubUaue v Trbiž. Za ta zabaven vlak izdajali se bodo vozni listi v Lesce-Bled, Ratcče-Beiapcč in v Trbiž tje in nazaj po posebno znižani ceni vsako nedeljo in praznik na postajali v Trstu-Sv. Andrej pri vlaku štev. 110 in v Trstu južne železnice pri kurirnera vlaku štev. 1. s, C. kr. prometno ravnateljstvo drž. železnic. ^ Lastnik pol. družtvo „Edinost". Izdajatelj in odgovorni urednik Julij Mikota. Tiskarna Dolenc v Trstu.