POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
POSKMEZNA ŠTEVILKA 125 D IN
DELAVSKA POLITIKA
IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH
Naročnina v Jugoslaviji maša mesečno Din 10.—, v inozemstva mesečno Din 15.—. — Uredništvo in upravas Maribor, Ruška cesta 5. poštni predal 22, telefon 2326. Čekovni račun št 14 335 — Podružnice: Ljubljana. Delavska zbornica — Celje. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi sp ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaje, vsaka beseda Din I.—. fsutii oglasi, ki slutijo v social ut namen s delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din 0.50
128 • Msrlbor, sobota, dne 10. decembra 1938 • Leto XIII
BSEB
Razplet odnošajev med Italijo in Francijo
Italijanski zunanji minister grof Cia-110 je prejšnji teden v zbornici povedal, da zahteve Italije še niso izpolnjene. Na to izjavo so italijanski listi Pričeli razpravljati o vprašanjih, ki jih 'ftia Italija še na svojem programu, °ficijelna Italija pa na to izjavlja, da svojih zahtev še ni povedala in da j eventualne zahteve ne izvirajo iz an- j gleško-italijanske pogodbe, ampak se; tičejo odnošajev med Italijo in Francijo. Listi so potem objavili nekaj takih zahtev. Tako: Italija zahteva otok Malorko, zastopstvo v sueškem odboru, pravice za Italijane v Tunisu, zastopstvo v upravi železnice Džibuti-Adis Abeba (Abesinija), prepustitev luke Kartagene v Tunisu ter da se prizna Franca za vojujočo stranko. Pisali so tudi, da zahtevajo del Savoje in Nico. kar je zbudilo ogorčenje v Franciji.
Razburjenje v Franciji je neutemeljeno, pravijo italijanski listi. V Rim Prideta predsednik angleške vlade Chamberlain in zunanji minister lord Halifax. Takrat, pravijo, se bo nadaljevala politika sporazuma in miru po načelih, ki so bila odobrena v mona-kovskem dogovoru. Ob tej priliki se bo razpravljalo !o kolonijalnih problemih, o kolonijalno gospodarskih vprašanjih, ki se tičejo Anglije' in Italije. V razgovor pa pridejo tudi vprašanja, ki se tičejo gospodarske politike Italije v Podonavju in na Balkanu, ker so ta vprašanja v zvezi s položajem Italije v Sredozemskem morju. Za Italijo pa je z ozirom na Francijo predvsem važno tudi špansko vprašanje. Računi s Francijo so posebno vprašanje, ki še ni definitivno za javnost.
Anglija je na izjave italijanskega zunanjega ministra, ki niso navajale torej konkretnih ofecijelnih problemov, ugovarjala, češ, da je nastopanje proti Franciji neumljivo in da Anglija ne misli opustiti tesnega sodelovanja s Francijo. To je stališče Chamberlaina, ki Pa hoče v Rimu zopet posredovati, kakor zna le sam v imenu Anglije.
Anglija proti japonskemu imperializmu
Ko je Japonska pričela napadati Kitajsko, se je Anglija, čeprav je bilo od vsega početka jasno, da gre za japonske osvajalne namene, postavila na Nevtralno stališče. Sedaj so Japonci Pričeli ogrožati tudi angleške gospodarske interese na Kitajskem, zato so v Londonu postali nejevoljni. Te dni so v lordski zbornici razpravljali o položaju na Dalnjem vzhodu in celo narahlo posvarili Japonce in namignili, da bo ??gleška vlada eventuelno pomagala ^tajski, zlasti s krediti, če v Tokiu ne “odo postali bolj uvidevni.
Ribbentrop odpotoval Iz Pariza
b Včeraj je nemški zunanji minister Ribbentrop s posebnim vlakom odpoto-val
iz Pariza. Prej sta še imela s fran-c°skim zunanjim ministrom Bonnetom enourni politični razgovor. Bonnet je ^to izjavil novinarjem, da si francoski narod želi dobrih odnošajev z Nemčijo. 4 ravno tako čimprejšnji konec španske ^ojsk^_______________________
^ancoska vlada za
odpuSZene delavce
delovno ministrstvo je razposlalo
lUolel
I 1
lil
mci sntrsi Ivana
Canlc
arja
Dne 11. 'decembra poteče 20 let, kar ninjen v našem narodu, zlasti med deje zadela nenadomestljiva izguba ves lavstvom; uo u.tw	k-	j
slovenski narod, posebej pa še slovenski proletariat; umrl je naš največji književnik, umetnik izraza, naš najpo-1 gumnejši glasnik socialne pravičnosti, največji pisatelj slovenskih trpinov, naš Ivan Cankar. Ne bomo tu opisovali njegovega življenja, ne naštevali njegovih del, saj ga menda ni inteligentnejšega slovenskega delavca, ki bi ne bil njegovih del čital, ki bi ne imeLte ali one njegove knjige c^lo doma, saj se dobe v vsaki knjižnici. Tudi delavske kulturne organizacije skrbe, da je njegovo ime in njegovo delo med delavstvom čimbolj popularno. Odlomke njegovih spisov so prinašala delavska glasila, zlasti »Kres« in »Svoboda«, ustanovila se je »Cankarjeva družba«, ki nadaljuje med delavstvom njegovo poslanstvo in mu nudi dobro čtivo in ki v vsakoletnem svojem koledarju vedno prinese to ali ono o Cankarju; delavske kulturne organizacije prirejajo vsako leto Cankarjeve proslave s predavanji in čitanjem Cankarjevih del in še celo naši rojaki v Ameriki izdajajo svojo revijo. »Cankarjev glasnik«. Cankar je
W»--
t f-
umrl, a njegov duh je globoko vkore- j zarji.
tiirih mi pa ga nosimo v srcih, kjer čuvamo in gojimo njegov spomin, da nam vstane nekoč v novi
Italijansko-francoskl soor
Protifrancoske demonstracije v Italiji.
V Rimu, Milanu in Turinu ter drugih večjih italijanskih mestih se nadaljujejo demonstracije proti Franciji, katerih se udeležujejo poleg organiziranih fašistov tudi dijaki. Demonstranti razbijajo okna po trgovinah, kjer se nahajajo francoski reklamni lepaki, v Rimu pa so skušali prodreti tudi pred palačo, kjer je nastanjen francoski veleposlanik, kar so pa zabranili karabinjeri. Te demonstracije naj bi dokazale, da zahteva ves
italijanski narod, da Francija odstopi Tunis in Korziko Italiji.
V Rimu so se demonstranti podali od francoskega konzulata pred nemški konzulat, kjer so manifestirali za Nemčijo in vzklikali narodnemu socializmu.
Kakor pravijo poročila, se za nedeljo pripravljajo nove velike demonstracije v Italiji, pri katerih bo sodeloval ves aparat fašistične stranke.
Kolonil ne damo
Izjava angleškega predsednika vlade Chamberlaina.
V soboto je imela angleška spodnja | premembe v območju svojih kolonij zbornica sejo. Razprava se je vršila o brez pristanka kolonialnih dominionov. predlogu poslanca delavske stranke Konzervativci, ki so zagovarjali to Noele Bacherja glede kolonij.	stališče, so trdili, da je vladno priza-
Angleška vlada pravi v svojem pred- devanje za napredek kolonialnega pre-logu, da ne more v nobenem primeru bivalstva in izpremembe tudi z ozirom dopustiti kakršnekoli teritorialne iz- na varnost imperija niso mogoče.
,Sein podjetjem okrožnico s pozivom, a sprejmejo zopet na delo one delav-e' ki so bili odpuščeni radi stavke.
Kriza belgijske vlade
! Zadnjič smo poročali, da je belgijska ! socialistična stranka sklenila, da mora-i jo socialisti izstopiti iz vlade, ker je j vlada priznala Francovo vlado v Bur-I gosu.
1 Parlament je v petek zvečer razprav-| ljal o tem vprašanju in je končno izglasoval zaupnico Spaakovi vladi s 111 klasovi proti 49. Vlada ni dobila socialistične podpore in je zaraditega nastal za vlado kritičen položaj, ki bo zahteval razpis novih parlamentarnih volitev.
VojaStvo v Tunis
Radi zadnjih nemirov je poslala francoska vlada več oddelkov mobilne armade v Tunis, kjer se ponavljajo 'de-1 monstracije tamošnjih Italijanov. Francoska vlada je bila primorana aretirati celo nekaj višjih uradnikov italijanskega konzulata, katere so zasačili pri hujskanju demonstrantov.	I
Zbližanje med Francijo in Nemiljo
Nemški zunanji minister Ribbentrop je izkoristil svoj poset v Parizu ter je imel ob tej priliki več razgovorov s francoskimi državniki. Uradno poročilo o teh razgovorih še ni bilo objavljeno, domneva pa se, da je Ribbentrop raz-govarjal tudi o vprašanju likvidaciie španske državljanske vojne, kakor tudi eventuelne konference štirih velesil, ki bi se lahko vršila v Rimu ob priliki Chamberlainovega obiska.
Tajni sestanek
Htler-Hussollnl
Francoski listi poročajo, da se bo vršil v najbližjem času med Hitlerjem in Mussolinijem tajni sestanek na Dunaju, kjer se bosta pogovorila o končnih ciljih bližnje medsebojne politike.
Govor predsednika vlade na shodu v Ljubljani
Avala poroča:
Manifestacijskega zborovanja JRZ v Ljubljani so se udeležili tudi predsednik vlade čl. Stojadinovič, notranji minister dr. Anton Korošec, finančni minister dr. Dušan Letica in minister brez listnice dr. Miha Krek. — Kakor je bilo sporočeno, je bilo veliko manifesta-cijsko zborovanje JRZ v Ljubljani napovedano za dopoldne ob devetih v prostrani dvorani hotela Union. Ko se je navdušenje poleglo, je spregovoril notranji /minister dr. Anton Korošec, ki je med drugim dejal: Kot predsednik banovinsk. odbora JRZ otvarjam današnje zborovanje ob navzočnosti predsednika vlade dr. Stojadinoviča, finančnega ministra dr. Letice, ministra dr. Kreka, bana dr. Marka Natlačena ter ivseh vas, in prosim predsednika občine, da vodi to zborovanje. Besede dr. Antona Korošca so nazoči sprejeli z dolgotrajnimi vzkliki. Zatem je spregovoril ljubljanski župan dr. Juro Adlešič: Iskreno vas pozdravlja naš delavec, ki‘ste mu uredili mezde in zavarovali njegovo starost in onemoglost pred skrbjo :n pomanjkanjem. Odprli ste zatvornice milijardam, da so se razlile na vse strani države.
Ko je predsednik ivlade in predsednik JRZ dr. Milan Stojadinovič .povzel besedo, so se navdušene manifestacije spet ponovile. Nato ie jimel dr. Stojadinovič govor, ki so ga prebivalci z navdušenim vzklikanjem in odobravanjem prekinjali: Dragi bratje in prijatelji! Ista misel nas je zbrala danes na ta prekrasni tabor v Ljubljani. Slovenija je bila zmerom, kadar je šlo za narodne koristi vsa zbrana. Slovenija je dika in steber naše države. Oporoko Janeza Kreka je izpolnil naš veliki voditelj in ■moj dragi prijatelj ter sodelavecc v delu! za zgraditev ' Jugoslavije dr. Anton Korošec (predsednik vlade dr. Stojadinovič in dr. Korošec sta se obiela).
Dragi bratje Slovenci! Spomini na te dni naše velike preteklosti, pa obračajo naše misli na dolžnosti, ki nam jih narekuje ©stvaritev velikega dela. — Mi smo svioj program pokazali z delom. —• Mi hočemo zgraditi to močno in napredno Jugoslavijo, za katero so se žrtvovali najboljši sinovi našega naroda. Kakšen je program naših nasprotnikov? V tej stvari mi je odgovor težatk, kajti naši nasprotniki (dol z njimi) ali sploh nimajo nobenega programa, ali pa imajo tako pisanega in raznovrstnega (odobravanje in vzkliki Dol z njimii), da je mogoče govoriti samo o nekoliko raznih programih, o federalističnih, o demokratskih, o socialističnih in o komunističnih. Mi imamo v svojem program« najširše samouprave kot osnovo za ureditev našega notranjega življenja in javne uprave. (Burno vplikanje Živel dr. Stojadinovič!) — Ponosni smo na to, da ie kulturni razvoj in nauredek v ’epi Sloveniji zabeležil v čas>u naše vlade zgodovinske uspehe. Poglejte, bile so volitive 1. 1935. G. Mačetk in Hrvatje so se silno pritoževali nad terorjem oblasti in policije. Mi v vladi pa smo sklenili, da meraio ibiti volitve povsod, pa seveda tudi v hrvaških krajih pooolnoma svobodne, da vsakdo lahko glasuia kakor 'pač more po svoji naiboljši vesti. Zato bodo te volitve ostali v naši politični zgodovini sigurno označene kot najbolj svobodne. Toda žaliboi? ne oovsod. Mi smo hoteli vt hrvaških krajih ! dr. Mačka in niegove prilatelje osvoboditi pri-| ,:«ka oblasti kakor je bil leta 1935. Toda dr.
; .Maček (dol z niim!) izkorišča to svobodo, da frror’žira s svoie strani tudi svoie nristaše in j i vnie narnrotnike. (Dol, sramota!) Požigaio se i hiše. nobii^io se okna. ruieio se vinogradi!
: fSra.rrota!) Sedai ie Miček poslal tudi nose^en ! inp1 hrvaškim uradnikom, nai tflasuieio ^ani.
Mi vemo zelo dobro, da državni urad-| niki in uslužbenci niso zadostno plačani,
; mi vemo prav dobro, da jim je treiba povečati i plače, njim pa tudi nekaterim starim upokojencem. Mi se na tem poprišču trudimo in se bomo trudili še vnaprej, kolikor bomo mogli. Nekaterim uradnikom zato ni bila podelejena stalnost, da bi iz te stalnosti naredili zase trdnjavo, iz katere bi streljali v vlado in državo. Dr. Maček propoveduje vrnitev na leto 1918., toda jaz vprašujem Mačka: Kaj je morda v času blažene avstro-ogirske imbnarhije padlo v glavo samo enemu upravnemu uradniku ali tudi samo enemu sodniku, da na volitvah ne bi glasoval za vladne kandidate?
Konec govora dr. Milana Stojadinoviča so zborovalci pozdravili z burnimi vzkliki: Živel voditelj!
Naši okrajni kandidati v Sloveniji
Nosilec kandidatne liste opozicije v vsej državi je DR. VLADIMIR MAČEK.
Mariborsko volilno okrožje:
Srez Laško: Petejan Josip, uradnik OUZD v Mariboru; namestnik Filip Murn, rudar iz Trbovelj.
Srez Maribor desni breg: Petejan Josip, uradnik OUZD v Mariboru; namestnik Magdič Drago, posestnik iz Ruš.
Srez Maribor levi breg: 1. dr. Avgust Reisman, odvetnik v Mariboru; 2, dr. Miloš Vauhnik, odvetnik v Mariboru (JNS); namestnika: 1. Andrej Bahun, železničar v pok., 2. Breznik Franc, posestnik in gostilničar pri Sv. Ani v Sl. Goricah (JNS).
Srez dravograjski: Eržen Viktor, novinar iz Maribora; namestnik Rošer Rudolf, rudar (JNS).
doma Ut pa svetu
tam
Ljubljansko volilno okrožje:
Srez litijski: Arh Jurij, rudar v Zagorju ob Savi; namest. g. Klavs Štefan, posestnik iz Gabrovca pri Stični.
Srez Ljubljana okolica: 1. Jurij Stanko, referent Delavske zbornice v Ljubljani; 2. Milan Mravlje, geometer v Ljubljani (JNS); namestnika: Kržič Franc, zidar v Borovnici, Pavčič Pavel, tesarski mojster in posestnik v Ljubljani j rodnem položaju.
(JNS).	|	Otvoritev	nove pivovarne v Laškem. Minu-
Ljubljana mesto: 1. dr. Albert Kramer, sredo so na slovesen način otvorili novo senator (JNS), 2. dr. Celestin Jelenec,1 Pivovarno v Laškem, ki so jo gradili več let.
odvetnik v Ljubljani; namestnika: 1. inž.| Tovarna je last delniške družbe »Pivovarna
Jože Rus, privatni uradnik v Ljubljani gostiln« in je moderno opremljena.
(JNS), 2. Ivan Mlinar, uradnik OUZD Nov pravilnik o
Pri državnozborskih volitvah, ki se bodo
vršile v nedeljo, dne 11. t. m. kandidira 2001 kandidat. Na listi dr. Mačka kandidira 1013 kandidatov, na listi predsednika vlade dr. Stojadinoviča 745, na Ljtotičevi listi pa 242.
N|. V. knez namestnik Pavle se nahaja v Parizu in je sprejel v avdijenco francosk. zunanjega ministra Bonneta, s katerim se je dalje časa razgovarjal o političnih vprašanjih in medna-
v Ljubljani.
Kot namestniki kandidirale:
mestnik Bajd Karel, delavec, Primskovo pri Kranju.
Srez radovljiški Pavel Olip, posestnik in župan v Lescah (JNS); namestnik Ivan Čelesnik, tov. delavec na Jeseni-
Mariborsko volilno okrožje:
Srez celjski: Prekoršek Ivan, biv nar.
poslanec (JNS); namestnik Jakob Jeram, cinkarniški delavec.
Srez slovenjgraški: Albert Puncer, trafikant v Slovenjgradcu (JNS); namestnik Franc Kranjc, posestnik pri Št. liju, obč. Mislinje.
cah.
V okrajih, ozir. srezih, kjer ni socialističnih kandidatov, naj v smislu dogo
Ljubljansko volilno okrožje:	,
Srez kranjski: Tomaž Križnar, posest-. volijo listo dr. Vlad. Mačka m sreske nik z Okroglega pri Kranju (JNS); na-1 kandidate, ki jih je postavila JNS.
delu v elektrotehničnih in usnjarskih podjetjih pripravlja ministrstvo trgovine. Osnutek tozadevnega pravilnika je že dogotovljen.
Dva in pol milijona dinarjev državnega posojila bo dobilo zagrebško gledališče. Posojilo bo gledališka uprava porabila za kritje dolgov in nujna popravila.
| Radi slinavke in parkljevke so utrpeli naši kmetje občutno škodo. Zlasti so prizadeti obmejni živinorejci, ker ne smejo voditi živine čez mejo, v ostale kraje Slovenije in na jugu države pa tudi niso mogli prodati svoje živine,
živinska kužna bo-
vora med socialisti in JNS, somišljeniki^ je ves čas razsaja,a ž
' lezen.
Samomor 38-letne poštarice,
Glasulte futri pravilno!
Pred volilno komisijo na volišču poveste najprej svoje ime in druge podatke, če je potrebno. Dobro je, če imate kakšno legitimacijo s seboj.
Nato poveste: Glasujem za državno kandidatno listo di’ V	MafcHii ter
nsvedete obenem ime sreskega kandi-
data (Ljubljana, Ljubljana okolica in Maribor levi breg oba, ker sta tam po dva kandidata).
Na tak način se glasovanje izvrši v redu, na kar je treba paziti, da ne bodo nepopolna glasovanja razveljavljena.
Vo ku, 1 mu ■ čali s. N Pii
O
shoi
Pra-
V * l..
sta ie 1 špe gos 5
vi
ni
Go
se:
t.
sn
Ur
sr
Zatem ie spregovoril minister dr. Anton Ko-
rošec:	•	R
Zdi se mi zelo zaiemliiv.o, ce n.pr. v Beogradu gledam, kako vojaštvo maršira po ulicah. Spredaj godba, cela vrsta raznovrstnega vojaštva, potem zastave, ki ponosno in veselo vihrajo.
Dragi moji! Imam pred očmi to sliko iz Beograda. In La slika ie podobna oni, ko koraka JRZ ;pod vodstvom dr. Milana Stojadinoviča. Ona se ie strnila. To je naš volilni boj. — Kje pa je godba? Godba, to smo mi kandidatie (navdušeno vzklikanje). To so glavna poglavia našetfa programa. Pisati smlo ga začeli na Hvaru. Končali pa smo .ga v Beogradu. Tud! druge stranke imajo takšne knjižice. Mi smo odvzeli kmetu bremena, ki so da tako težila. Mi smo poživili zadružništvo. Mi smo trgovini odprli ,pot v inozemstvo, delavcu smo dali zavarovanje, določili minimalne mezde ter odprli kredite. — Tudi obrtnikom smo pomagali. — V treh letih ni mogoče vsega narediti. Če bi fitorili vse že v treh letih, 'potem bit naša stranka sploh ne smela več živeti. Mi imamo Se druge stvari v iprogramu. — Ljudstvu smo dali mnoitfo več svobode. Hočemo pa narediti še en korak naprej ter hočemo dati to. kar si ljudstvo najbolj želi: To so široke samourprave. Ne smete mislili, da govorim o širokih samoupravah zato. ker smo zdaj pred volitvami. Prosim, poglejte iprogram. Tu stoji, da je narodu treba dati široke samouprave. — Toda dr. Maček, kaj pa z njim? Njegov voz gre malo težje. Kadar pritfe s svojim voaom v vas ali Da v kako mesto, potem mora odpreti svojo kletko na vozu. In iz te kletke sfrči vsemogoče: Svetlordeči komunisti, malo temnejši, že nekoliko ogreli socialisti, oreip’ašeni demo-
lfsako gibanje fe boljše kakor mrtvilo
Avgust Bebel je rekel, da je vsako gibanje boljše kakor mrtvilo. Dalje je rekel, da se taktika izpremeni lahko vsak dan 24-krat, če ima dober namen. In rekel je celo, da je boljša tudi slaba taktika, ker povzroča gibanje in napredek, kakor mrtvilo in spanje, ki ohromi kakor vsako živo bitje, tako tudi duhovno silo človeškega razvoja.
Bebel je hotel s tem povedati, da je delavsko gibanje nujnost, ker se iz gibanja, ki ima lahko sicer svoje težkoče in neprilike, vendarle razvije in izlušči zdravo jedro napredka in v našem gibanju zdravo jedro socialistične ideologije in socializma.
Temu načelu velja naš boi. Imeti hočemo gibanje in imeti svobodo, da se bo naše gibanje razvijalo in v svojem razvoju izvojevalo svoje zahteve.
To je naša pravica in zanjo se predvsem borimo.
krati, pofovci, ki še niso dobili prave oblike, ker jih je nesreča doletela v razvoju, kakor male žabice. Pohorcev tudi ni več.
Končujem s temile besedami: Prosim vas z vsemi svojimi kandidati, ki delamo godbo, prosim vas za zaupanje 11. decembra.
V Rogaševcih
v Prekmurju je izvršila samomor 35-letna Av relija Šafarič. S škarjami si je prerezala: žile na rokah, nato pa zanetila ogenj v poštnem uradu. Sosedje, ki so iprihiteli gasiti so nesrečnico še sicer živo rešili, vendar je na prevozu v bolnico podlegla zarobljenim poškodbam. Vzrok samomora je živčna bolezen.
Zasedanje general-štabov balkanske zveze je bilo po uradnih poročilih končano in je bila v vseh vprašanjih dosežena popolna soglasnost.
Rumunska koruza v Podkarpatsko Rusijo.
V Podkarpatski Rusiji imajo še vedno velike težave z dobavljanjem živil, ker je pokrajina gorata, vsled tega navezana na uvoz živil, a je s spremembo mej tiizgubila vsa prometna sredstva. Pokrajino sedaj oskrbuje z žitom Ru-munija, ki je pravkar zopet dobavila 12 vagonov koruze, katero pa so morali prepeljati preko Poljske. Vlada z vso naglico vzpostavlja cestne zveze s pomočjo . vojaštva.
Radi politike zaprta kavarna. V Bukarešti je vlada zaprla največjo kavarno »Corso« iz političnih razlogov. V tej kavarni s.o se namreč stalno shajale številne ossebnosti na politične razgovore.
Bivši rumunski ministrski, predsednik Tata-rescu bo imenovan za rumunskega poslanika v Parizu.
V Rumiiniii ni nemirov. Rumunska poročila pravijo, da v državi ni nemirov in da je vlada popolnoma gospodar položaja. Likvidacija »Železne garde« se postopnjema vrši in bo ta pokret v kratkem popolnoma likvidiran. Po poročilu Havasa pa se nemiri še nadaljujejo.
„mi .iv -	j..-. ,, —Nemčija je
spustila v četrtek v pristanišču Kielu na Severnem moriu svoj prvi parnik v morje, ki bo nosilec avionov. Slavnosti sta se udeležila tudi Hitler in maršal Goring, ki je v svojem govoru izjavil, da se mora Nemčija tudi na morju ob-
oroževati, b- > .)	----
Ladja bo nosila ime »Graf Zeppelin«,
Kaj je Židom v Nemčiji prepovedano. V Ber'
linu je izdana naredba, s katero se Žido# prepoveduje pristop na razna mesta v Berlin"-Med drugim jim je prepovedano hoditi v,a gledališča, biografe, koncertne dvorane, n®1’ žeje, Deutschlandhalle, športno palačo 1,3 Reichssportfeld, vsa javnai in zasebna kopa® šča, na Wilchelmstrasse od Leipzigerstras$e do ulice Unter den Linden.
Preganjanje Židov it h. mU Včeraj je •
•j •• z Dunaja 3000 židovskih otrok starosti do 161et. Tisoč jih je bežalo v Al glijo, dva tisoč pa na Nizozemsko.
Nemčija bo pritisnila na Poljsko in Madžar sko. Nemški ' zunanji minister Ribbentrop pri posvetovanjih v Parizu obljubil, dia Nemčija vplivala na Poljsko in Madžarsko, tudi one priznajo in garantirajo nedotakljivost novih češkoslovaških mej.
Milijonarji v ma'li zvici. Švica im 1 1244 mik jonarjev, ki imajo skupaj 2.5 milijarde sraii' kov. V naši veljavi znaša to imetje lepih 25 do 26 milijard dinarjev.
Mussolini svari Francijo pred njeno nepo pustljivostjo glede italijanskih revizijskih htev. Miinchen mora biti baje izhodišče 11 nove sporazume glede sporazumne revizij® meja. V Parizu pa so študenti demonstrirali P0 ulicah s tem, da naj zahteva Francija kot o& govor na italijanske zahteve — »Benetke 01 Vezuv«.
Vojvoda Windsorski, bivši angleški kralj, se vrne v Anglijo, ker se je spravil s svojo rodbino. Določen je za. visokega uradnika v ko lonijah.
Angleški prosvetni minister l* tlilt Nemški časopisi ogorčeno napadajo angleškega pro* svetnega ministra, ki se je v razgovoru z no' vinarji izrekel proti nemškemu preganjani"
Židov.
Bivši angleški zunanji minister Eden bo baJe v kratkem postci minister za kolonije. Chaffl' berlainova vlada se bo preosnovala. s čirru>r nameravajo konzervativci pomiriti svoje nezadovoljneže.
Angleška armada ima le 200.000 izvežbanil' vojakov na razpolago. Kljub temu ne bodo Angliji uvedli splošne vojaške dolžnosti, kef bi se to la.hko smatralo za izzivanje sosedov.
Angleški vojni minister je izjavil, da je Evropi nemogoča nova vojska, ker prav no' bena država ne more druge države prehitet' v oboroževanju.
Angleški prostovoljci še odhajajo. Iz repuibli' kanske Španije je odšlo v domovino nadaljnjih 1300 angleških Dobrovoljcev, ki so se bojeval' v mednarodni brigadi.
Roosevelt se zanima za Evropo. Ameriški prezident Roosevelt je imel daljše posveto' vanje s svojimi poslaniki v glavnih evropskih mestih. Tudi bivši angleški zunanji minstef Eden ibo te dni obiskal Roosevelta.
Dr. Avg. Reisman:
Iz življenja med vojno
9.
Begunci
V letih 1915. in 1916. sem imel prvič priliko opazovati trpko usodo beguncev. ki so prihajali v Maribor poleg ranjencev z bojnih front. Kot prvi so pribežali po izbruhu vojne med Italijo in Avstrijo naši primorski rojaki iz Trsta in okolice. Vsaj v Maribor pa so prišli samo reveži, največ žensk, ki so sc naselile v predmestjih, zlasti v Krčevini. Ko je pritisnila zima, je bila njihova usoda hujša. Bilo jim je videti,
krat prvič slišal sovražne psovke o »Čičih«, kakor so mariborski Nemci označevali primorske begunce. Žal se je to vsled vpliva prejšnjih mogotcev Maribora preneslo deloma tudi rned naše domačine, posebno po prevratu, ko je prišel nov dotok beguncev iz Primorja. Mnogo so bili temu krivi po
Primorcev vsekakor tudi vzgojno dobro vpliva na mejo.
V dneh, ko,so prihajali k nam primorski begunci med vojno, so avstrijski časopisi prinašali najostudnejše psovke o drugih slovanskih emigrantih, jugoslovanskih in čeških, ki so za-
Nemiko
kolonialno vpraSanje
Rešeno mora biti v šestih mesecih
Londonski listi poročajo, da zbere Nemčija v južni Italiji in severni Airikj 100.000 mož izredne vojske, da izsili od Francije priznanje generala Franc® kot vojskujočo stranko. Po tem pri' znanju naj bi se izvedla blokada repU' blikanske Španije i<-	u	.	o.	^
S tem pridobi os Rim-Berlin na vpl>' vu ob Sredozemskem morju, na kar b° skušala tudi Italija izvojevati svoje naj' novejše zahteve, kjer bodo igrale Kot" zika. Nica, Tunis in Baleari važnejšo vlogo.	_______
prevratu tudi oni, ki so skušali preša-, jati v naše kraje južne nasilne politič-, 'Yo'fln„kih
da niso vajene naše zime in zato tudi so peljali preko naše meje in jih name-niso imele zimskih oblek. Mariborčani stili v taboriščih Vagni pri Lipnici. Tam
pustili Avstrijo, da bi v inozemstvu s
osvobojen je
f	j«	h,slovanskih narodov iz avstro-ogrskega
ne metode. Odkar je to ponehao. tudi;	Slovenski	listi so morali pri-
m več	slišati zmerjanja s »Cici«. Na-	;	.......
rod se	je sporazumel sam med seboj,
ko so	prenehali z zastrupljanjem tuji
elementi.
Težja je bila usoda daljnjih transportov beguncev iz Primorja, katere
pa so opažali s simpatijami, kako so se znala ta revna in prjprosta dekleta z juga s skromnimi sredstvi okusno oblačiti, mnogo prikupneje, kakor meščanke iz mesta v svojih dragocenih oblekah.
Begunke- so se pa tudi v tedanjem mčenem Mariboru kmalu znašle in
je bila deloma tudi prehodna postaja za nekatere naše politične internirance. Dobivali smo žalostna poročila o pomanjkanju, stradanju, nesnažnosti in prezebovanju v tistih barakah.
Danes imamo raztresene primorske begunce po celi severni meji in moremo le obžalovati, da niso v času tiste
poneir.  —	,
si pomagale lajšati usodo z delom, ve-j dobre konjunkture italijanske lire po-činorna s šivanjem. Nadležni niso bili ti kupili še več nemških posestev ob tne-prvi begunci nikomur, vendar sem ta-ji. Žilavo in smotreno gospodarstvo
našati tisto uradno psovanje ravnota ko, kakor zlagana poročila o zmagah Mlajši pa smo že vedeli, kaj delajo naši emigranti v inozemstvu, dobivali smo vesti iz Prage in včasih tudi kak inozemski časopis v roke. Tudi gene-ralštabna poročila o »izboljšanju strateških položajev« smo že znali čitati in jim nismo ničesar verjeli. Večkrat sem si mislil, če bomo le vedeli vsikdar ceniti gostoljubje, ki so ga bili deležni naši emigranti v tujini! Kadar prihajajo begunci, domačini vedno radi pozabljajo: kaj — če bi nje zadela takšna usoda in našli na begu same neprijazne. brezsrčne ljudi, ki bi pred njimi zapirali vrata?
(Dalje prihodnjič.)
Španski predsednik Negrl*
je sprejel zastopnike ljudske in kat® Ionske fronte ter jim dal obširno por°' čilo o situaciji v državi, gospodarsko« politično in vojaško.
Španski prostovoljci v Londonu.
V London se je vrnilo zopet 300 pro stovoljcev, ki so se bojevali v repubn
kanski Španiji v mednarodni brigadi.
NEKAJ KRATKOČASNIH Mali Jurček vprašuje:
Kako postane nemogoče?
Je direkcija direktorjeva žena?
Kadar bo vojska, se bo vojskovala tud' sedma velesila?
V gostilni:
Želite kosilo po 9 dinarjev, aii za T duian^; Dafte mi prosim, kosalo po 9 dinari . čun pa za 7 dinarje*.
TRBOVLJE
Volilni shodi, ! < so se vršili na Doberni, Kleku, Lokah, Dosetju, Tereziji in Delavskem do-rou v Trbovljah *! i» ' 'i *' Porogali so: kandidat s. Pete jan in neamestnik
Murn Filip in župan s. Klenovšek, Pliberšek in drugi govorniki.
KRANJ
Oblastveno prepovedan je bil javen volilni shod združene opozicije v Tržiču, najavljen za! Praznik 8. t. m. ob 10. uri v hotelu Lončar. j
t oia — Isto
sta bila prepovedana dva sestanka, od katerih le bil eden prijavljen v Šenčurju v gostilni Gašperlin za sredo 7. t. m., eden pa v Kranju v Gostilni'Kmetič za petek 9. t. m.
Sestanki, i« se vršili na praznik 8. t. m.: v Kokri v gostilni Sosič, v Preddvoru v gostilni KrižnaT, na Trsteniku v gostilni Lombar, v Goricah v gostilni Oman, u • »•«	*
^stanek v Stražišču, 1 a se je vršil v torek 6. *• m. Tudi sestanek na Bregu, it se je vršil v sredo 7. t. m., , :.	•>	-	■»'	*ii*
; i Na sestankih je govoril sreski kandidat Križnar in drugi.
Oblastveno prepovedano je bilo predavanje £• dr. L. Čermelja o temi: Bilanca našega na-r°da za mejami, ki bi se moralo vršiti na Ljudski univerzi v sredo 7. t. m.
Sreska volilna pisarna kandidata Križnaria Posluje na dan volitev 11. decembra v Narodnem domu (Kocbekova soba) in sicer od 6. do “4- ure. — Isto tako posluje tudi občinska vo-“ina pisarna v Nar. domu (soba skozi kuhinjo
restavracije). ; ; ; n
MAJŠPERK
. Kaj vse si upajo •***•	r	Nek deleivec
16 po svojem zastopniku opominjal znano •Oajšpersko tvrdko »Vunatex« radi plačila raz-Ijke na mezdi, ker mu je tvrdka namesto po “jn 3, koliko bi morala ipo kolektivni pogodbi, Plačevala na uro samo po din 1.25. torej še v’eč kot dvakrat manj kot znaša minimalna Jftezda po uredbi o minimalnih mezdah, ki zna-, sa, kot je znano, na uro v tekstilni industriji £in 2,75. Tvrdka »Vunatex« pa je na vse načine hotela pridobiti delavca, da bi svojo terjatev znižal in se zadovoljil s kakšnim manjšim zneskom, dasiravno je zahteva) le to, kar >nii po zakonu pripada. Sla je ta tvrdka celo tako daleč, da je v stvari pisala sedanjemu delodajalcu prizadetega, ki naj bi na svojega uslužbenca pritisnil, da bi sklenil poravnavo, kot jo je želela tvrdka »Vunatex«. Vendar je mariborska tvrdka bila toliko uvidevna, da si ni hotela mazati rok ter izvajati represalij ©roti svojemu delavcu,'zato, ker se ta ni hotel za malenkostni znesek poravnati s tvrdko »Vunatex«.
RIBNICA NA POHORJU
Konec cestnih del. V torek so telefonično ustavili cestna dela na cesti proti Huhredu. — pri Lenarčiču dela 40 delavcev. Pri Resu so Vsi dela vci — preko 100 — v odpovedi. — i ->•
ZABUKOVCA
Kaj pa nadebudni sinko-paznik? Naši delavci bi radi opozorili znanega1 .gospoda pri rudniku, ki se s praznimi besedami in votlim bobnenjem ob vsaki priliki tepe za socialno Pravico delavstva, da bi kar začel pri svojem nadebudnem sinku-pazniku. Ta je namreč pra-*j mojster v izkoriščanju delavstva, samo da bi se prikupil navzgor. Radi tega prilizovanja niti noče zapisovati nadurnega dela, posebno ne 50% poviška, ampak tolaži delavce, da se oa.ie to ne izplača in tudi tolikšna natančnost v službi baje ni koristna, seveda tam, kjer bi Pomagala delavcu.
TRŽIČ
Okrog nesreče Šoferja A. Švajgerja se suče ^se dneve zanimanje tržaškega delavstva. De-lavci s*o pričakovali, tla se bo službodajalec, Podjetje Jožefa Kovača v Tržiču, izkazalo socialno, ko je prišla telefonska vest iz Vranskega, da se je tam njihov šofer Anton Švajger smrtno ponesrečil. Toda v splošno presenečenje temu ni bilo tako. Delodajalka je poslala komaj s tovornim avtomobilom po ženo pokojnega, če-Orav bi lahko dala na razpolago ob tako težjem udarcu nesrečni vdovi osebni voz. Običajno se delodajalci ob takih nesrečah udeležijo vsaj -pogreba pokojnega, delavstvo pa je med ipotgrebci zaman iskalo tudi delodajalca ali njegove soproge. Vdova je bila puščena brez 'sakih sredstev, čeprav je moral pokojni tako težko služiti podjetju, da je mogel v celem mesecu priti komaj dvakrat domov k svoji rodbini. Plača pa je bila taka, da ne dosega niti minimalne mezde Pokojni je bil dan na dan v službi, brez nedeljskega počika in je imel za to pri tovornem avtu komaj din 400 mesečne Plače, a za nadure samo pavšal 300 din. Delavstvo vprašuje inšpekcijo dela, alii ie to dopustno in javnost, če je kaj takega sploh Se mogoče v času moderne socialne zaščite. Videti je tukaj zoDet pogubno posledico nezavednosti šoferjev, ki se ne zdramijo, da bi se že končno organizrali v neodvisni in svobodni strokovni prganizacij.i. Posebno pri bogatih podjetjih kot le služil ponesrečeni Švajger, bi se morali pred-P>si o delovnem času ter o plačevanju mezde najstrožje izvajati. Vdova ponesrečenega ie Prosila po nezgodi, da bi ji tvrdka prepeljala Pohijtvo v Črnomelj k njenim starišem in še to so i; baje odbili, češ, da nimajo tja voženj.
MARIBOR
KAKO BOMO VOLILI?
Na volišču mora vsak volilec imenovati nosilca liste in okrajnega kandi-j data, kjer kandidirata dva okrajna kandidata, pa je treba poleg nosilca liste ( imenovati oba kandidata.
Izmišljena vest. Po mestu raznašajo neki mladiči vest, da je s. dr. Avg. Reismain odložil kandidaturo, kar je seveda popolnoma izmišljeno.
Privatni posredovalec služb. Odkar je na- j stopila gospodarska kriza, M je povzročila, da je z dneva v dan bolj naraščala brezposelnost, j so se pojavili v raznih krajih privatni »posre- j dovalci služb«, ki so često na grd način izrab-1 Ijali svoje uboge žrtve. Tudi v našem mestu že dalje časa deluje v tem pravcu nek gospod, ki obljublja, da bo preskrbel temu ali onemu službo, seveda mu mora prizadeti povrniti, stroške za posredovanje, ki so v nekem slu- j čaju znašali nad 200 din. Ta posredovalec služb pa ni morda kak revež, saj gredo njegovi mesečni dohodki v tisočake. Prav rad posre-1 duje službe tudi mladim .gospodičnam, ki se! trudijo dobiti zaposlitev v pisarnah in uradih seveda pod gotovimi pogoji! Čeprav je mož že precej prileten, saj pestuje že svoje vnuke, se skuša vendar na ta način najrajše približevati le mladim dekletom, če p?, svojega namena ne doseže, jim zagrozi, da morajo molčati, ker sicer nikjer ne bodo dobile službe,
7a kar bo že on poskrbel. — Smatramo, da bo ta vest zadostovala, ker bi bili sicer primorani priti prihodnjič s polnim imenom na dan.
Mestne delavce na 'cesto, kmečke pa v delo. j Pri tvrdki Ehrlich Tvgust, tekstilna tovarna v; Mariboru, vladajo kaj čudne in nadvse nesocialne razmere. Podjetje odpušča tik pred zimo delavce, stanujoče in vzrastle v mestu, na drugi strani pa istočasno sprejema kmečke sinove, ki sedaj po končanem poljskem delu iščejo delo v mestu. O tem vprašanju re je že večkrat razpravljalo i po časopisih, kakor tudi na delavskih anketah in zborovanjih. Nikakor namreč ne gre, da bi kmečki sinovi in hčerke, katerih eksistenca je za zimo vsaj deloma zasigurana s prodanimi poljskimi pridelki,
odjedli kruh onim, ki so doma iz mesta in ki so naravnost navezani na zaslužek v tovarni. Najbolj žalostno pri celi stvari je še to, da so ti kmečki delavci in delavke vsikdar pripravljeni delati za mnogo manjšo mezdo, kakor jo pa predpisuje ali zakon ali pa kolektivna pogodba. S tem seveda zelo škodujejo ostalemu delavstvu, ker pritiskajo na mezde. Mi razumemo, da. so delodajalcem cenene delovne moči dobrodošle, vendar pa moramo ugotoviti, da mora imeti mestni delavec brezpogojno prednost pred kmečkim in to radi tega, ker ima slednji mnogo večje možnosti preživljanja na domači grudi, kot pa delavec v mestu, ki nima prav ničesar. Zato apeliramo na. omenjeno tvrdko, da naj preneha z dosedanjo prakso ter da naj ne odpušča več po nepotrebnem in brez razlogov delavcev iz mesta. Nujno potrebno bi bilo, da bi tudi naše pristojne oblasti tozadevno okrnile potrebne korake v svrho zaščite mestnega delavstva. O tej stvari zadnja beseda še ni spregovorjena.
Sezonski delavci se vračajo. Iz Nemčije se vračajo novi transporti sezonskih delavcev iz Prekmurja/ in drugih krajev, l.  ............ --•••
Bivše pokopališče na Teznem, ki ga je mestna stolna župnija že pred vojno kupila in začela uporabljati, a ga je pozneje opustila, bi radi spet obnovili. Temu se upirajo nekateri tezenčani.
Najhladnejše mesto. Včerajšnje uradno vremensko poročilo javlja, da je imel Maribor na praznik najnižjo temperaturo, 5 stopinj pod ničlo v celi državi. V Švici pa so že imeli dež in sneg in; izgleda, da ga bomo od, tam dobili tudi v naiše kraje.
Umetniška razstava slik mariborskih slikarjev se vrši od 8. do 24. decembra v beli dvorani sokolskega doma (»Union«). Vsak poset-nik prejme vstopnico s številko, ki se bodo ob zaključku razstave izžrebale in dobi srečni dobitnik lepo umetniško sliko z rastave. Na ta način bodo tudi nepremožni lahko okrasili svoja stanovanja s pravimi umetninami.
Dvajsetletnico Cankarjeve smrti pripravlja mariborsko gledališče. Ob tej priliki bo uprizorjena predstava »Kralj na Betajnovi«. Opozarjamo na to predstavo vse delavstvo in toplo priporočamo, da si jo vsak kdor le more udeleži.
VpraSanje trZnice
O tem vprašanju se je že mnogo govorilo in mnogo črnila prelilo in se ga bo še, vendar še danes nihče ne ve, kako bo izpadlo. Še pri mestni občini si menda niso na jasnem, kje in kakšna bo tržnica. Le v. enem si je vsa javnost edina, da je tržnica nujno potrebna. Slišali so se mnogi predlogi: Tavčarjevo posestvo v Kopališki ulici, kompleks v Zidovski ulici, staro bogoslovje na Glavnem trgu in končno predlog mestne občine, dravska vojašnica. Odločujoče bo pri tem to-le: da bi bila tržnica v središču mesta, da bi se mogla praktično in higijenično izgraditi in da bi bila zgradba poceni. Prva dva predloga po našem mnenju ne prideta v poštev, ker gre za odkup dragih objektov in zemljišč, kar bi stvar znatno podražilo, tretji predlog, bogoslovje, tudi ni priporočljiv. Stavbe same ne kaže podirati, ker bi s tem bila skvarjena harmonična celota tega dela Glavnega trga, a prezidavanje bi stalo več kot nova stavba in še bi stvar ne bila kakor bi morala biti. Ostaja še Dravska vojašnica. Mnogim je ta projekt nesimpatičen, ker si ne morejo predstavljati, da bi se dalo na tisti podrtiji res kaj dostojnega zgraditi in pa da leži preveč od rok. Vendar ta projekt ni tako napačen. Odpadla bi milijonska kupnina za stavbišče, stroški za podiranje bi bili vsekakor mnogo nižji kakor pa, če bi se moralo zemljišče kupiti. Prostor je dovolj velik za tržnico, ki jo Maribor potrebuje, ki je tudi v centru, komaj nekaj korakov od Glavnega trga. Z razširitvijo Langusove ulice bi se napravil tudi primeren dohod, da ne bi bil oviran promet. Dovoznih cest je tu dovolj: s Koroške ceste, z Vodnikovega trga, po Vojašniški ulici, a z ureditvijo Nabrežja ob Dravi, bi dobili mesarji direkten dovoz iz klavnice, ne d& bi jim bilo treba preko Tattenbachove ulice in Glavnega trga. Tržnica bi se dala izgraditi v obsežnih terasah, podobno kakor je zagrebška na Dolcu, z direktno kanalizacijo v Dravo. Dovoz bi bil mogoč tako z Vojašniškega trga, kakor s Pristana, ne da bi bil s tem promet na Glavnem trgu obremenjen. Kakor pa izgleda, so ti načrti še muzika bodočnosti. Nek gospod na občini se je izrazil, da bi tržnica na prostoru Dravske vojašnice stala okrog 20 milijonov, kar pa se nam zdi vsekakor pretirano, če se ni morda pri tem računalo tudi z odkupninami zemljišč in stavb potrebnih za razširitev Langusove in Vojašniške ulice, kakor tudi izgraditve Obrežne ceste od Pristana do železniškega mostu. A na to bi se še lahko nekaj let počakalo, da bi le tržnica bila pod streho. V to svrho naj se najame dolgoročno posojilo, ki bi se tekom let amortiziralo, saj bo tržnica služila mnogim bodočim pokolenjem. Nekaj bo vsekakor treba napraviti. Mar se namerava še naprej tako, kakor je bilo do sedaj?
Sliši se, da se hoče občinska uprava izogniti temu vprašanju na ta način, da bo zgradila v Strossmajerjevem drevoredu nad me-
sarskimi stopnicami strehe. Nekdo je tudi predlagal, naj bi se razdelilo mesarje na več skupin: nekaj naj bi jih ostalo v Strossmajer-jevi ulici, nekaj naj bi jih šlo na Glavni trg, nekaj na Trg Svobode, nekaj pa na Kralja Petra trg. Mesarji gotovo s tem ne bodo zadovoljni, potem bi hoteli vsi nazaj na Glavni trg, kjer pa za živilski trg res ni več prostora. Najmanj pa bi hotel kdo na Trg Kralja Petra, ker bi tam ostal praznih rok: gospodinje, ki pridejo do tega tr.ga, bi šle še tistih nekaj korakov preko mosta, ker rabijo še drugih reči ne samo meso. Tudi če bi se k vsakemu mesarju postavila še stojnica s peteršiljem in salato, bi s tem še ne bilo dosti pomagano, ker gospodinje rabijo še mnogokaj drugega in .gredo tja, kjer je večja izbira.
Maribor še ni tako veliko mesto, da bi se moral trg deliti, poskusi, ki so se v tem pravcu napravili, so propadli. Na periferiji ni bilo ne prodajalcev ne kupcev. Ista usoda bo naj-brže zadela tudi nameravano tržnico v Studencih. Prodajalci bodo šli tja, kjer’bodo imeli več izgledov, da bodo prodali, kupci pa tudi tja, kjer bodo imeli večjo izbiro. To je dejstvo in s tem dejstvom se bo še mariborski tržni center lahko dolgo koristil, zato bi bilo nehvaležno, da bi puščali prodajalce na trgu še dalje zmrzovati v dežju in snegu, poleti pa pod pekočim solncem, ki kvari razstavljena živila, kakor tudi kupujoče občinstvo, ki se mora drenjati med mokrimi stojnicami in do gležnjev gaziti po blatu. Z malo uvidevnosti in dobre volje bi se s skupnimi žrtvami dalo to vprašanje spraviti z mrtve točke v korist skupnosti. Osebni interesi bi tu ne smeli igrati nobene vloge.
Iz Češkoslovaške
»Von s Čehouni!« Češiki listi so pod pritiskom cenzure dolgo molčali na slovaško gonjo prot Čehom, ki je izzvenela na vseh shodih in tud’ v njihovih časopisih z znanim klicoan: »Von s Čehouni!« Te dni pa so češki listi vendarl. stopili iz rezerve in odločno posvarili Slovake češ, da nadaljevanje sovraštva med obem; narodoma ne bi bila samo tragedija Čehov, .
Prvi predsednik Podkarpatske vlade Brod' se nahaja še vedno v zaporih, ker je obto žen veleizdaje. Brod.v je pristaš Hlinko\ stranke.
Ludvik Pik v Plznu odhaja. Vsled novo na
stalih političnih razmer je nastopil socialde mokratični župan s. Ludvik Pik, ki je tudi poslanec v Plznu, daljši dopust. Časopisi poro čajo, da je s. Ludvik Pik med Čehi edini, ki je bil izvoljen za poslanca že 1. 1907., ko sc> v Avstriji prvič volili po splošni, enaki in tajni volilni pravici, S. Pik uživa v Plznu splošn<■ simpatije tudi pni drugih strankah in je ogromno storil za napredek mesta Plzna, kjer je iv-panoval že od prevrata naprej.
Bat'a gradi papirno tovarno. Vsled odstopljenih ozemelj manjka Češkoslovaški tovaren papirja. Češkoslovaška se je morala vsled te^a pogoditi z nemškimi papirnatimi karteli, da jim bodo dobavili za ibližnje 3 mesece 3800 vagonov papirnatih izdelkov. — Tvrdka Bat'a se je sedaj odločila, da bo gradila lastno papirno tovarno, ki pa bo v glavnem izdelovala za izvioz.
Ivan Kravos, Maribor
Aleksandrova cesta 13
priporoča: ročne torbice, aktovke, denarnice, nahrbtnike itd. kot zelo praktična
Boiltna darila
Pletene jopice
perilo, nogavice, rokavice za ženske, moike In otroke dobite najce-nejfe v novi trgovini
Vida, Maribor
KoroSka cesta Stev. 10
Novi nemiri v Palestini
Kakor poročajo listi, je prišlo v Haifi do novih krvavih spopadov med Arabci in oddelkom angleške vojske in so bili ori tej oriliki ubiti 4 Arabci, 19 r>a jih je bilo ranjenih. V nekaterih drugih kraiih so se spopadli Arabci in Židje, kjer je pravtako moralo posredovati vojaštvo.
Angleška vlada namerava sklicaG palestinsko konferenco, katere naj b! se udeležili oredstavniki Židov in Arab cev v svrho ureditve palestinskeg--problema.
Požrtvovalni zbiralec:
Zelo lepo je od vas, da zbirate za zimsk'. pomoč. Za koga1 pa zbirate?
Za sebe.
Postellno perje
Od Din 8*— naprej, kemično očiščeno se dobi pri
„Luna“ samo Glavni trg 24
KM Mil Potrebujete, da zaslužite 1000 Din £ Juli Ulil meiečno doma.— Postranski zaslužek. Dopisi , Anos*, Maribor,Orožnova 6.
I
li lastne pletarne
damske Jopce	od	Din 25*—	naprej
moške „	od	Din 35*—	„
otroike „	od	Din 12*—	„
tudi po meri tekom 6 ur po	najnovejših	modelih
in barvah izdeluje
„Luna“ samo Glavni trg 24
KONFEKCIJA
JAKOB LAH
Maribor, Glavni trg 2
♦
ZA ZIMO
en par dobrih
Vf
KARO
fti
I
cevuev
48321-646
3939-64721
ZORA
^Trajne in močne nogavice iz egipatskoga bombaža, stanejo Din 9-
2461*43600
Visoki otroški čevlji iz mehkega rjavega usnja. Njihova široka oblika vstreza higijenskim zahtevam obutve za majhne otroke.
78155*657
Ženske galoše s široko peto, v katero dobro sede vsak čevelj. Podaljšan okrasni jezik varuje nogavice pred dežjem in blatom.
38675*631
Celogumijasti ženski čevlji za sneg, s toplo flanelasto podlogo in srednjo peto. Okrašene so z okusnim baržu-nastim ovratnikom.
Solidni, enostavni in elegantni špičasti čevlji izdelani iz dobrega boksa z usnjenimi podplati in usnjeno peto. Spadajo v skupino naših najboljših čevljev „Naš ponos
2925-64648
Praktični ženski čevlji na vezavo iz rjavega ali črnega boksa z usnjenim podplatom in usnjeno peto.
K V5AKEH PARU OBUTVE MAI10 ODGOVARAJOČE H0GAV/CE
K elegantni obutvi kupite naše fine nogavice, izdelane i* najboljšega flora in svile.
Hoški čevlji iz boksa z usnjenimi notranjki in z močnim nepromočljivim in neraztrglji-vim gumijastim podplatom. Vsled svoje trpežnosti ti čevlji prenesejo vsak štrapac, a po svoji obliki lahko nadomeščajo praznične čevlje.
MOŠKE!
Ekonom , . Din 7‘-
Češljane. Velington
Oin 7-Dln 15'-
ŽENSKE
Domačica	.	Din 6’-
Zora . .	.	Din 9’-
Flora ...	Din^ 15'-
Tatjana .	«	Din*29'-
OTROŠKE:
De ran
Triglav
Sibirac
Din
Din
4‘- 5‘. 6'- 7". 7'- 8’- 9‘- 10'-
Din 7-9.-10--
20,000.000 HUDI |E POKOSILA GRIPA V TREH ZAPOREDNIH
VALOVIH
Gripa, angina in revmatizem prihaja od prehlada nog. Ko se je gripa prvič pojavila v Ameriki in Kitajski, od koder je po tem prenešena v Francosko in celo Evropo, mobiliziran je bil ves zdravniški aparat da se to zlo prepreči. Ljudstvo teh zemelj je gripa stala milione.
Namesto da bolehate in zapravljate denar za zdravljenje in zdravila, pametnejše je da bolezen v pravem času preprečite. Gotovo jo boste preprečili, ako si pravočasno preskrbite toplo in nepremočljivo zimsko obutev.
NAŠA OBUTEV IZ USNJA IN GUME OHRANILA VAM BO ZDRAVLJE IN PRIHRANILA DENAR
?s>
4055-64609
Lahki pa vendar topli čevlji iz črnega sukna, okrašeni z krimerjem in lakasto kapico. Zapenjajo se z zaponko.
Maček Marko lisec stari deci Vaši veselje pravi.
V "nebotičniku dvigala upravljam jaz, saj to'ni šala.
Čeveljčki na vezavo izdelani iz lakirane gume z močnim gumi-' jastim podplatom. Ne prepuščajo vode in stanejo samo Din
15'- 19'- in 25'-
7222-52 Tople domače copate za otroke, izdelane'iz volnenega dubla z usnjenim podplatom in toplim medpodplatom. Okrašeni (so z bogatim čopkom. Stanejo samo Din 25'-
702544
Tople copate z usnjenim podplatom in filcom. Obrobljene svilo in okrašene z lepo kokardo. Pct.-ebne vsaki gospodinji.
98157-660
Moške galoše pptrebne vsakemu gospodu, ako hoče varovati dom pred snegom in blatom, svoje noge pa pred mrazom in vlago. Pojačane so v pregibu p ar tudi podplat je pojačen.
4425-6524
V teh čevljih udobnega kroja se počutil
noga p Tč) V nriSofnn IvrloloMi ■'
' črnega difti laka.
Vaša Iz-iz
prijetno. Izdelani so, na z apartnim okrasom!
1937*68822
Poglejte si elegantne čevlje za uradnika, trgovca in obrtnika, izdelane iz boksa in neraztržljivim podplatom. Prodajemo jih v črni in rjavi barvi za prav tako sniženo ceno po Din 79’-
la ktmtrtl! izdat* la are/a/e Adalt Jelen » Marib*ru. — Tiska: Ltadsk* tiskarna, d. d. * Maribora, predstavitell Viktor trten v Mariboru.