DoJeiriske Novice izliajajo vsak petek ; ako : : je ta dan praniiik, dan poprej. : :
Cena Jim je za celo let,o (od apriia do uprilu) Ji K, 'm poi leta l'ôO K. Naročnina za Nemčijo, Bosno in drii^e ovropake države znaša 1Í, za Ameriko -t'oO K. I>ist ill oj^liisi se j>líiínJ(\jo naprej.
Vse (lopise, niirořiiiiio in oziiaiiilu syrejernii tiskarna J. Krajec nasi.
Ob cesarjevem godu.
Sredi vibre svetovne vojske, a v zarji slavnih ntnag bo obbajal v pondeljck, iliie 4. oktobra, častitljivi starosta na babsbur-škein vladarskem prestolu, cesar F'ranc Jožef I. svoj god. Vsi narodi se bodo zbirali vsaj v duhu preti rijegoviiii prestolom. Vsi bodo prihajali, vsi se nm bodo poklanjali, vsi obnavljali prisego veine ljubezni in zvestobe, ker vsi i)olagajo v njegove roke svojo bodočnost, polni zaupanja, da bo, ko pride zopet blaženi mir, vsem delil z blago-ilarno roko bogate sadove ztnage in miru.
Vsi smo dolžni ob godu Čestitati svojemu predobremu vladarju kot svojemu skrbnemu očetu. Zato bodo v prvi vrsti prišli voščit, voditelji nai'odov, ki uČé ljudstvo zvestobe tudi v najtežjih dneb. Učili so narode, naj verno čuvajo sveto dedščino očetov, ki so umirali v stoletnih bojih za vero, dom, cesarja. Tu bodo voilitelji, ki so ljudstva dvigali, vzgajali, edinili v ljubezni do cesarja in avstrijske države.
Prišli bodo voščit starčki, žene in dekleta. Sami so doma, sami morajo delati tudi najtežja dela, zato se bodo bližali trudni, a vtíiMíli, saj atí trudi vsak po svoji luoči, da olajša vojakom težave na bojnih poljih.
In kako prisrčno bo voščilo otrok! Mnogo ne morejo pomagati, a tembolj ])o-hajajo v cerkcv in s sklenjenimi ročicami molijo pred vsem za dobrega cesarja, da bi ga Bog varoval in mu dal zmago nad vsemi mnogoštevilnimi sovražniki, za domovino, da bi jo Bog čuval in blagoslavljal; za vojake tiiolijo, da bi jih Bog po slavni zmagi srečno pripeljal pod domačo streho.
In še tisoćere vrste najholj dragih bodo prišle, ki so skoro okrog in okrog ob niejati avstrijske države, da Jo vaj'ujcjo pred krivičtiim in nenasitnim sovražnikom, Resni bodo tu in malohesedni, a njih srca bodo govorila: krt iii življenje za Tebe, svitu vladar. To je jiač najlepše voščilo pre ljubljenemu vladarju! A premnogo teh
jih leži v tuji zemlji, s krvjo so zapečatili svojo zvestobo.
Prcsvitli naš cesar je pač dobro poznal i)ožrtvovalno ljubezen, ko je pisal manifest svojim narodom: „Jaz zaupatii svojim narodom, ki so se v vseli viliarjili vedno v složnosti in zvestobi družili okoli Mojega pi'estola in ki so bili za čast, velikost in moč domovine vedno pripravljeni za najhujše žrtve."
Da, narodi bodo občudovali in voščili sivolasemu starčku na avsti'ijskem pi'esiolu ob tem slovesnem dnevu ! Občudovali ga bodo in zahvaljevali Boga, da jim je <ial takega cesarja. Tudi Slovenci se pridi'u-žujemo drugim narodom avstrijskim. Kri naših mož in sinov dokazuje našo zvestobo. Taki smo, laki bomo. Zvestoba je naša dedščiiia, zvestoba je naša svetinja! Kakor je bilo, tako tudi bo bilo srce vladai'jevo za Slovence.
Zato se zgiaŠajo tudi Slovenci ob cesarjevem 85 desetletnem gotbi kličoči iz tisočerih src:
Složno torej vsi pošljimo , vročo željo do neha: i^ivi cesar, domovina, večna bode Avstrija!
Umetna gnojila za jesensko gnojenje.
Vojni čas je obrnil tudi razmere v dosedanji ti-govini in porabi itmefnih gnojil. Tomasove žlindre, ki se je v zadnjem Času tako priljubila zaradi ugodnega svojega učinkovanja, ni več; manjka nam pa tudi drugil gnojil, manjka nam čilskega solitra in amonijevega sulfata. Na mesto Tomasove žlindre je stopila .sedaj kostna moka, ki se je pa izdatno podražila. Namesto prejšnjih lOK stane kostna titoka v Ljubljani 18 K. Druga umetna gnojila So sc tudi podražila, ker so se tudi proizvajalni .stroški za nje dvignili. Kaj nam je storiti V Ali naj še naprej rahinio umetna gnojila ali ne?
Ugodni vpliv, ki so ga imela umetna gnojila Jia zboljšanje naših pridelkov v
zadnjih letih, nas sili, da i'abimo utnetna gnojila tudi še naprej. Zlasti se morajo k njim zatekati posestniki, ki hodo iiri-delali kaj manj domačega gnoja (ker se jim je tiiorda število živine v zadnjem času znižalo). Kolikor manj je domaČega gnoja, toliko bolj g a j e t r e b a n ad o m e s t i t i z u m e t n i m i gnojil i. 1'ri-poroČa se ])a poi'aba umetnih gnojil tudi povsod, kjer se je tako gnojenje v zadtijib letih vpeljalo in kjer se je dosedaj dobro obneslo. Res da so stroški za umetna gnojila večji kakor pred vojno, ali pomisliti tiioramo, da se je vzdignila tudi vrednost enenni in drugeitui pridelku. Vsak bo pa sicer sam najbolje vedel, ali nui kaže po dosedanjili izkušnjah, da se Še naprej zateka k umetnim gnojilom, ali inu pa bolje kaže, da se omejuje na domača gnojila.
Glede kostne moke je povedati, da je prav dobro nadomestilo za Tomášovo žlindro. Ker je dražja, jo tudi manj potrebujemo. Za en mernik posetve jo rabimo ÍÍO do 30 kg, za eno oralo (joh) tedaj 100 do 150 kg. Poleg kostne moke je vzeti tudi kalijevo sol in sicer za en mernik posetve 15 kg ali za eno oralo 75 kg. S kostno moko se gnoji tako kakor s Tomášovo žlindro, tako da ni o tem kaj posebnega povedati. Danes se pripoi'oča, da mbimo umetna gnojila tudi za zimsko s t r n, posebno za p š en i C o , ker postaja pšenica čim dalje večjega pomena za naše kraje, kajti vse kaže, da se ho treba bolj in bolj vračati nazaj k pi'idelovanju žita, ki ga i'abimo za vsakdanji kruh. — Potrebna kostna moka se lahko potrosi pred zinu) po zeleni pšenici, če se tega ni ob setvi storilo. Kostna moka vpliva ugodno na večjo rodovitnost, slično kakor superfosfat pri ajdi.
Pa tudi za naše vinograde je kostna moka dohra in jo kaže v tem slučaju tudi jeseni podkopati s kalijevo soljo. Za eno oralo vinograda je vzeti 100 do 150 kg kostne moke in 75 kg kalijeve soli. Kouuir količkaj kaže, da si pomaga z umetnimi gnojili, naj jih naroči, kajti brez gnoja se danes zastonj pehamo za boljše pridelke. Če nimamo dosti domaćega
gnoja, moramo segati po umetnih gnojilih, če so tudi dražja kakor jjrej. Slej ko p]'ej ostane tnerodajen Čisti dohodek, ki ga imamo pri gnojilih!	K.
Škropljenje trt v prihodnjem letu.
Brez dvotna bo našim vinogradnikom delalo v pi'ihodnjem letu največ preglavice škropljenje trt proti peronospori.
Kakor vse kaže, bo zelo težko dobiti potrebno galico in še ta bo zelo draga. O. kr. kmetijska družba kranjska, ki že po dolgo vrsto let preskrbuje vinogradnikom galico, naznanja vinogradnikom, da jim bo skušala preskrbeti potrebno galico, ako jo takoj iiaroče in naprej plačajo. Cena je začasno določena s 3 K 50 h za kilogram, če bo stala več, bo doplačati, če manj, se bo denar vrnil.
Vsak pameten in marljiv vinograilnik bo galico takoj naročil. Cena je sicei' res visoka, a pomagati ni mogoče, ker galice in bakra. Iz katerega se galica izdeluje, primanjkuje, in če se bo dobilo galice tudi še kaj pozneje, o čemer zelo dvomim, dobila se bo le pri ši)ekulantih po dvakrat višji ceni.
Kdor pa pi'avi, da vinogi'ada raje Škropil ne bo, ta mora biti tudi pripravljen na to, da mu bo bolezen vinograd uničila.
liolj kakor letos bo pa treba z galieo, ki je tako draga, štedi t i, 1'odpisani je v tem listti in pri predavanjih opetovano pojasnjeval, kako se lahko z galico varčuje in dokazal, da se izhaja lahko s jiolo-V i Čilo množino galice že s tem, ako se drugo polovico galice nadomesti z veliko cenejšim galunom, ki se dobi v Avstriji v zadostni množini.
PoskuŠnje v državnHi trtnicah so letos dokazale, da trikratno škropljenje z Martinijevo zmesjo, ki obstoji iz pol kilograma galice, pol kilograma galuna, približno 1 kg vgašenega apna v 100 litrih vode, trte lahko popolnoma obvaruje proti peronospori, ako ga le pravočasno izvršimo. Na ta način si tedaj priliranimo polovico
LISTEK.
v lazaretu. s]iisai f. o.
Avgnstovo solnce je sipalo svoje tople pramene skozi visoka okna dvorane, ki so jo pi'ipravtli za vojni lazaret, ravno na njegovo posteljo. Pomežikovaje je odpiral oči, pa jih takoj zopet zapiral, ves izmučen. Misli so niii uhajale na vse sti-ani, težko jih je bilo osredotočiti na eno samo točko. Prvo delo, ki so ga storile, je bilo, da se je osvestil, da je sploh Še tukaj. tJogito, ergo sum! seje hipoma spomnil izza časa svojih dijaških let. Moral je še uganiti, kaj in kje je bil, in to je bilo bistveno težje. Počasi se mu je jasnilo, da je živel nekje v neki ljubljanski vili tnlad sodnik, ki mit je bil pač docela podohen. In ta ndadi sodnik je oblekel v vroči naglici svojo oficirsko uniformo, ko je završal po Avstriji glas o mobilizaciji, in je odliitel pod zastavo svojega polka. Mlad sodnik se je pisal Oi'ešek Nace, Tako daleč je prišel, Sedaj je šlo še samo za zadnje vprašanje.
Odprl je oči in videl, da leži v beli, snažni postelji, in da leži v isti dvorani precejšnje število ranjencev. Cul je stokanje in bodreče besede, ojtazoval je sestro Rdečega Križa, ki je stopata z neslišnimi koraki semtertja med posteljami, in tedaj je videl naenkrat zopet vse jasno ))red očnu'. Kako so stali v najhujšem bojnem tnišču, ogroženi od ti'ikratne premoči Rusov, in kako so vzdržali sovražni naval, čeravno so padale okrog njih gi'anate tn so jim žvižgale ki'ogle okrog nšcs. Kako so ]iadali tovariši desno in levo kraj njega in kako sta vstala hipoma pred njim dva Rusa z nasajenima bajonetoma, hoteč ga prebo.sti. Z enim je bil takoj gotov ; toda še predno se je mogel obrniti k drugemu, je začutil udarec — takoj potem pa mu je bilo, kakor da bi se mu pogrcznila tla pod nogami. Noge so postale kakor mehke cunje, ki so plavale pod njim iti ga vlekle s seboj . . . Izza tistega trenotka ni vedel ničesar veČ.
Počasi se je začel premikati, lioteč najti svojo rano. Noge je lahko piemakni!, toda ko je hotel dvigniti roke, je prešinila
njegove prsi neizrečena bolečina. Vkljub temu pa se je oddahnil nekam veselo kakor matematik, ki je rešil pravilno svojo nalogo. Ni bd več med dvema svetovoma plavajoč nesvesten nekaj, bil je človek, ki je dal lahko o svojem položaju račun; to ga je navdalo z nekim neskončnim veseljem.
Ležal je in gledal naokrog. Kako strašno je izgledal njegov sosed na desni strani! Glavo vso v obvezah, noge povezane, prejiadli obraz izobličen vsled groznih bolečin ! In tovariš na levi. Noge so mu gledale izpod odejo kot kaka stvar brez vsake oblike. Gotovo je bila to kaka preklicana karteča, ki mu je ziidela ude v kašo . . . Več ni videi, saj ga je to dovolj utrudilo; loda pri tem je mislil z nekim občutkom hvaležnosti: Še dobro se mi je godilo! Ležim tukaj z zdravimi udi v snažni liostelji, samo s to malo bolečino v jirsib.
K postelji je piihitela sestra, deklica pi'i petindvajsetih letih, z očmi, ki so videle že nniogo bolečin, in ko še vseeno ohranile usmiljenje do človeštva.
„Želite Česa, gospod poročnik?"
Čudno, kako težko itni je postalo govorjenje! S težavo je izpregovoril: „Pisati domov !"
Rekla je ljubko; „Ali ne bi jaz lahko opravila to mesto Vas V Gospod zdravnik nima niČ rad, če se bolniki nepotrebno trudijo. Pozneje, ko Vam ho že boljše, boste pa sami pisali,"
„Toda saj mi ni nič hudega", je i-ekel, in se malo Čudil, da nui prihaja sapa tako v sunkili iz prs.
„Seveda, seveda ! Ali naj grem jio pero in papir? Počasi mi boste narekovali, pa bova že najdsala. Saj ste še v rekon-valescenci in trehate silno malo naiiora!"
Takoj je prinesla papir in pei'o, se vsedla tia posteljo, uho nagnjeno tik njegovih ust.
Narekoval je; „Ljut)a mati, imam se dobro. Zijiagali smo! Ležim v lazaretu, lahkoranjen . . 1'ogledal je vpi'asujoče sestro. „Strel v leva pr.sa", m\i je pomagala ta, „postrežbo itnam izvrstno, žalost i)a me obhaja ob pogledu na veliko bedo oknog
drage galice, ker drugo polovico iiadoiiie-stinio 'A galunoiiK Ški'opiti je pa vselej ]'ajc vccki'iit, /, niiinj iiiočiio galico kot narobe, kakor imajo mnogi vinogradniki v navadi. Najprvo se ljudje vedno s škropljenjem obotiivljiijo in še-ie ko se trta uačnc ])aliti, škropc dva- do ti'ikrat z jako niočiio galico. ICer pa je pi'epo/.no, tudi to škroji-Ijenje dosti ne /.aleže. Taka iietiiai-nost tnora eiiki-at iireneliati. Škropite le trikrat, ampak ])ravoííasno, pa morate trto obvarovati pred paležcni.
Prvič je Škropili zgodaj, ko požene trta dobro ped dolge mladike. Tedaj vzamemo i)ol kilograma galiee, pol kilograma galima in apna, To škropljenje gre hitro od rok, ker so trte majiuie, nialo galice se porabi in vendar je najbolj važno.
Drugo škropljenje mora slediti cez 14 dni, najbolje tik pred ali tudi med cvetjem. Tu vzametiio laliko, če je imamo, malo niotinejŠo galico, ne pa čez 1 kg galice in 1 kg galuna na 1001 vode. Ajiiia se vzame vedno le toliko, kolikor ga je treba, da se odvzame galici iji galunu kisliiu\. To nam najbolj zanesljivo pokaže reagenčni papir, katerega naj se vsak napreden vinogradnik poslužuje.
Tretje škropljenje se izvrši kake tri tedne i)o (îrugem, tedaj potem, ko so jagode debele kot proso ali grali, z enako moćno galico.	(Koucc iiriboJnjii;.)
Modra galica za leto 1916.
Modra galica se mora takoj naročiti in takoj plačati. Cena 1 kîlogranui je 3 K 50 h. Ta cena je pogojna, ker se labko še kaj dvigne ali pa tudi zniža, v katerih shičajiii bo še kaj doplačati ali se bo pa preostanek vrnil. Tako se glasi l az-glas Kmetijske družbe v zadnjem „Kmetovalcu".
Ker je postala galica življenskega potiiena za naše vinograde, se ne tiioremo veliko premišljevati! Kiior hoČe vinograd ohratiiti, ta ve, pri čem da je in kaj mu je storiti. Stroški za škropljenje jtostajajo pa naravnost ogromni. Samo okoliš novomeške kmetijske podružnice poti'ebuje 2 vagona galice. To stane 70.000 li! Tj'edno se bo pričelo spomladno deio jm naših vinogradih, predno vemo, kaj bo s prihodnjo letino, jia že 70.000 K izdatka samo za modro galico! Ni nič čudnega, če se cena vinu bolj in bolj dviguje. Noben pridelek ni tako izpostavljen si u čaj n osti ti i in tolikim sovražnikom kakor vinski pridelek. Sedaj pa še tako ogronuii stroški za to pogubno peronosporo! In vendar se jilt ne moreni o in ne smemo otresti, kajti gre se za nadaljni obstanek naših vinogradov!
Poživljamo zai'aditega naše vinogradnike, da se takoj oglasijo s svojimi naročili, da ne bo prepozno. Neprijetnih izkušenj
imamo sedaj že dosti. Če se galica o pi'avein Času ne naroČi. Posamezni vinogradniki iz naših vasi naj se skupaj združijo in naj galico naroće v množinah jm 50 in 100 kg i[i naj jo naročujejo jiotom svojili županstev ozii'oma župnih iii'adov. Obračamo se zaraditega na vsa naša žu-jianstva in župne urade s i)i'ošnjo, da gredo vinogradnikom na roko in da sprejemajo njih zaokrožena nai'očila na 50 iti 100 kg. Nabrana luiročila naj se potetii pošljejo naprej, v novomeški okolici na kmetijsko l>odnižnico v Novetii mestu, ki je tudi tloslej vsa leta po.'ij'edovala lo dobavo v prid našim vinogradnikom.	R.
Gospodarske drobtiiie.
Zadnja slana dne 2.3. in 24. septembi-a je napravila veliko škodo iiri ajdi po vseli nizkih legali. Ajda je obetala letos bogat pridelek, ker se je v zadnjem času močno popravila. >Scdaj jo bomo komaj toliko dobili, da je bo za seme dosti. Škoda je toliko občutnejša, ker smo navezatii na ajdin jjydelek in ker je letos ves žitni pridelek zasežen.
Koliko nas bo veljala peronospora? Zatiranje peronospore po vinogradih nas stane ogromnega denarja, tako da nastane resno vprašanje, ali se l)odo ti izdatki povrnili ali no. Samo za galico bo treba letos šteti t !■ i č e t r t milijona k i' o n ! To so strašne številke! Tu ta denar je položiti za galico že sedaj, tričetrt leta prej itredno se bo galica sploh rabila. Će ima tako naprej iti, bo marsikatei'i vinogradnik omagal pod težo stroškov, ki jih nalaga vinogradniško delo!
Pokladatije divjega kostarija, Divji kostanj je trd in grenak. A^'endar ima veliko vrednost za krmo in je prav, če ga dajemo naši govedi. Z njim ustrežemo zlasti delavni in pitavni govedi. Dokler je nov (friŠen), se lahko kar lak poklada. Suh kostanj pa se mora drobiti, da fia živina laliko uživa. Najbolj jc, da se niu živina privadi po malem, dokler je mlad in nov.
pi'iČetkn naj se zreže, pozneje pa cel poklada. (.-irenčice mu ni treba nič jemati, ker tnu je poti'cbiia, da ga živina raje žre iti da ga bolje prebavlja. Če mu je živina vajena, se ga lahko daje po pol do enega kilograma na odi'aslo govedo. Živina se po kostanju dobro redi, dobi okustm meso in svetlo dlako.
Letošnje češpije so se drago prodajale. Mernik češpelj je bil po 3 K in ;i K 20 h, pa tudi še dražje, dasi blago samo na sebi ni bilo letos kaj iirida. V/à češpije so se pulili večji žganjaiji, ki so jih hitro po-kuiiili in odpeljali, jjredno so mogle češpije dobro dozoreti. Vse jirezgodaj ! Kaj bi se vendar počakalo, da bi bile češpije bolje dozorile.
Belokranjski - vesinik» -
Iz Adlešič 23. se])tembra. Zadnji čas smo izvedeli zojiet o dveh naših vojakili-l anjencili s severnega bojišča. Matija (JrniČ, črtiovojnik, posestnik iz Bednja li. št. 23., )>isal je svoji ženi, da je bil 1. septembra ranjen v ramo na levi sti'ani, a menda ne bmlo, in da leži v neki bolnici na Ogi-skem, Jlod drugim je pisal tudi : „.laz sem Boga molil, da me naj varuje in Matei' božjo in obljubil sem se na lïrezje, in me je varovala smrtne nesreče. Nikakoi' si nisem več pisal življenja, Ravnotako so kroglje švigale, kakor dež, da seP^og smiljuj čez nas vojake. Da nas Bog ne varuje, bi bilo slabo."
Miko Cr ■nič, tant-, črnovojnik iz Bednja h. št. DJ. jia je pisal svoji materi, da je bil ranjen Peter Jankovič, posestnik iz liednja h.št. 3. In naš sanitejee i\Iiko Novak iz t)id ])a je pisal o njetii, da je ranjen v trebuh.
Pi i nas se je pojavila pred nekaj tedni nova bolezen na sadnem drevju, posebno na slivah (češpljah), da je listje počrnelo, kakor bi ga kdo s sajami posipal. Isto bolezen sem opazil tudi na leskovini in trtah v svojem vinogradu in to dozdaj na Štirih trtah, vseh kialjevinskib. Opazil sem pa tndi, da so I'awo te trte močno naiiadene od kaparjev. Isto sem opazil tudi na leskovini in deloma tudi na slivah. Na trtah je pa ludi gi'ozdje počrnelo in list odpada. — Danes smo imeli pri nas })i'vi mraz, zlasti po dragaii in nižjili legali. Toplomer je kazal zjuU'aj ob 6. samo -p 4 C.
DomaČe in tuje novice.
Vojna poroka. Milostljivi gosjiodprošt dr. Seb, Klbei't je v pondeljek, 27.septembra ob 10. uri dopoldne poročil v kapiteljski kaiieli gos]), dr. Ernsta Spor k, c. in kr. poroCnika v rez., drugače pil nadsodiSCn v Gradcu, z gdč. Hildo Hastreiter, hčerko tukajšnjega vojaškega štacijskega poveljnika C. in kr. nadporočnika v rez. in c. kr. rač. svetnika v Gradcu gospoda Jožefa Has(;rciter. Kot priči sta prisostovala nevesti gospod stotnik Avgust i)l, Scala in ženinu nevestin oče gospod ,Jožef Hastreiter. — Želimo obilo sreče!
Odlikovan. Dno 2G. t. m. je bil odlikovan, v rezervni bolnici Usmilj. bi-atov v Ivandiji, g. praporščak Mh'ko Erhartič z bronasto svetinjo za njegovo hrabrost ]ired sovražnikom na dobrdobski iilanoti. V ta namen je bila pred vhodom v bolnišnico postavljena cesarjeva soha, okrašena z zastavami in cvetlicami. Ob 10. mi do-poludne je c. in kr. štacijski poveljtiik, g, nadporoČnik Hastreiter, v tiavzočnosti
častnikov iz rezervne bolnice Nagy-ki-kinda, konventa Usmiljenih bratov in jia bolnih vojakov po kratkem in vzne.šcnem nagovoru pripel odlîkovancu zasluženo mu svetinjo. Pri tej priliki se je vojaštvo spominjalo presvitlega vlatiarja, kojega je med burnimi živijo- hoch- in eljen- klici počastilo ob zvokih cesarske himne.
Zahvala, Vojaki bolnišnice Usmiljenih bi'atov se iskreno zahvaljujejo gosp. praporščaku Mikotu Erhai'i.ič, ki jim je, povodom njegovega odlikovanja, podaril tri sodčke pive.
C. kr. okr. šol. svet v Novetn mestu je pripustil abiturijentinjo Cirilo Goli a kot poizkusno kandidatko na petrazredni dekliški šoli v Novem mestu.
Za ranjence je ilaroval Rdečenui Križu v Novem mestu g, Franc Tome, lesni trgovec v Ljui)ljani, in sicer za cesarjev rojstni dati 20 kron in za cesarjev goil K) kron. Bodi izrečena prisrčna zahvala plemenitenni dobrotniku !
Pogreša se nadjioročnik 17. pešpolka, g. Pavel Golia. Po poročilih, došlih iz vzhodno gališke vojne ČJte, je bil v hudih bojih 13. tega meseca od velike sovražne premoči zajet in se sedaj najbrže nahaja v ruskem vjetništvii. Kedar se sam oglasi, bomo poročali.
Dolenjski vlak zvečer vozi sedaj iz jjjubljane južnega kolodvora ob 7. uri in (i minut; v Novo mesto pride ob 9. uri in 59 minut, tmej ob 10. uri. — Iz Novega mesta i)a pojde večerni vlak ob C. uri in tí minut in dojde v Ljubljatio ob 9. uri. Pri drugih vlakih ostane jioitrejšnji vozni red.
Obsojen je bil radi pi'egi'eška ponovnega navijanja cen — pi'odajal je mernik stare pšenice iz leta 1914, ki je l)ila po 6 K, po 15 K, i)ri okrožnem sodišču v Uu-dolfovem Janez Bregar p. d. „Tiregarček" na 14 dni zapora in 500 K globe. Kazni so precej hudo; prva v znesku 30K ni izdala, druga pa menda bo.
Vpoklic 43- do BOleinih črnovojnikov pod orožje. Dunajska koresp. „Avsiria" poroča, kakor posnamemo po „Slovencu" : Pred dtievi so se posvetovali voditelji vseh agrarnih sti'ank o odgoditvi vpoklica 43-do 50lettiih črnovojtiikov, dokler se ne končajo jesenska dela na polju in o do-[uistih glede na jesensko ])oljsko delo, trgatev in pobiranje sadja. Od[)oslanÍŠtvo je po.sredovalo pri ministrskem ])i'edsedniku, deželnobrambnem in vojnem ministru. Grof Stiirgkb je odposlatdštvo obvestil, da se boilo vojaški činitelji z vsemi vprašanji temeljito pečali. Deželnobramimi minister bo skui)no z vojnim ministrom odredil, da dobe vojaki za jesensko delo H dnevni in mogoče tudi tritedenski dopust ali pa, da jih oproste do treh mesecev od vojaške oziroma črnovojniške službe. O vpoklicih ■poroča C. k r. korespondenční urad:
mene. Da bi li videla, v kakšnem žalostneiu stanju se tiahajajo moji tovariši — toda boljše je, da ne vidiš tega. Da sem jo tako poceni odnesel, ko sem se vendar nahajal v najgostejšem dežju krogel, se mi zdi l)ravi čudež. Upam, da zapustim v kratkem lazaret . . Zopet je ])ogledal vprašuje sestro .., „ V dveh ali treh dneii", je dejala ta, l.oda ni ga pogledala pi i tem v oči, temveč l)ovesila jih je globoko nad pismo. „Neskončno se veselim svidetija, toda to ti povem, mamica, ko ozdravim, moram zopet nazaj v fronto. Vsak dan in mož je di'ago-cen. Torej tudi tvoj Nace, ki te pi'isrčno pozdravlja."
Iztiničen je ležal in sopel težko . . . Sestra ga je pogledala.
In tedaj je hipoma občutil, kako čudna slabost se pooblašča njegovih udov, se razliva po njem, ga jioiiolnoma objemlje, in potetii ni hipoma vedel ničesar več. . ,
Ko se je jirebudil iz globoke nezavesti in je bil še pi'eslab, da bi odprl trepalnice, je čul govoriti dvoje glasov, osorno moško in tiiio, na šepetanje navajeno sestro . . .
„Neumnost je bila to, sestra. Enostavno, privolili bi mu ne bili-
„Mislila sem, da to ne bo niČ iz-premenilo njegovega stanja, in toliko mu je biîo na tem. Za sorodnike pomeni to tudi nekaj neskončno velikega."
„To so sentimentalna razmotrivanja, ki niso za zdravnika, ne za sti'ežnico. Na nas je le toliko, da vzdržujemo kolikor mogoče dolgo življenje v telesu."
„Čemu, gospod doktor? Zakaj podaljševati uti-ipanje plamena, ki tako kmalu iigasne?"
„Kadi te stvaii si belijo glave že stoletja veliko pametnejši ljudje ko sva midva. Mi nimamo drugega dela, ko opravljati svojo dolžnost. Torej, sesti-a, izpolnite mu kolikor mogoče njegove želje, pa nič več, in obvestite njegove sorodnike, če ne stanujejo predaleč, kajti morila še štii'indvajset ur ne bo več trajalo!"
Šel je.
Nace Orešek je začutil v sebi neko globoko pomilovanje. O kom sta neki go-
vorila! Gotovo o ranjencu na sosednji postelji, čigar pretresujoče ječanje je žalostilo in kalilo njegovo veselje nad ozdravljenjem.
Odprl je oči in poklical sestro k sebi.
„Povejte mi, sestra, ravno sem Čul, kai' ste govorili s štabnim zdravnikom ,.." Nekak strali je preletel bledo lice deklice.
„Sestra, kdo je ta ubogi revež, ki mu gi'e tako slabo? Denar imam, in laliko mu še napraviva kako veselje."
Sestrin obraz je jmstal zopet miren.
„Vam res ne smem povedati, toda bodite ])rei)ričani, da tuu ne bo ničesar manjkalo! Toda preje ste pozabili povedali naslov svoje matere , .
„Gosi)a Orešek, Ljubljana, Gosposka ulica 89."
Zapisala je, toda vedela je, tudi brez zdravnikovili besed, da je bilo brez pomena, poklicati družino; saj ni preživel več nasliidnjega dne. Že ko so ga našli s težkim pljučnim strelom, je bil že skoro izkrvavel, in to poslednje vsidaiiolanje živ-Ijenske moči se je zdelo kot nekak čudež.
Pismo je hotela skrbno shraniti in ga poslati pozneje kot zadnji spomin ubogi mateii.
Ure so šle. hcM je v polsnn, pod nplivoin moi'lija, ki mu ga je dala sestra. Toda zapazil jo je vseeno. Če je ])rišla včasiii k njegovi postelji, pogladila njegove blazine itt tuu zbrisala s čela z robcem znojne kapljice. Dihanje ga je uničilo vedno bolj. Čudni občutki strahu so se ga po-laščali . . . In prišla je noč . . •
Proti juti'ii je postal naenkrat zelo nemiren. Jiilo mu je, kakor bi moral za-dahniti... grgrajoč glas je priklical sestro k njegovi postelji. Pri.šla je ravno prav, da ga je podjdralapri strašnem krvnem navalu.
Z velikimi, začudeno vprašujočimi oČmi jo je pogledal, toda kmalu se je pomi'ačil njegov pogled, grgranje jc prihajalo vedtio slabše in slednjič jiopolnoma utihnilo.
Previdno je ptdožila sestra mrtvo truplo nazaj v blazine.
Umrl je, ne da bi izveilel, kdo je bil ubogi revež, ki \mi je hotel še pred smrtjo izliazati neko Ijnbeznjivost . . .
Dunaj, 24. septembra, V Avstiiji pri prebiranju potrjeni avsti ijslci in ogrski iiriio-vojiiiki i^ojstveiiej^a l(;t.niiia 191)7., to so oseiiiiiajstletni, bodo inoiali odriniti }H)(i orožje okloi)fa 1 y 1 T). 'J'ozaibiveii ni/-g'iaïi se razfilasi U; dni. A' istem rokn, torej 1 Tj. olitoln'a 1910. morajo pod oiožjc tndi leta ]rt97. loji^ni i)ri ])relHra[ijili kot sposobni s[io/,(iani iioseiisko-berce^iovinski oiivezaiici. Prihiižno sredi tiieseca novembra, kakoi' je to i-a/,vidno iz tozadevnega ra/,-glasa, Imdo jiozvani pod oi-ožje pi'i novem prcbiranjii rojstiiili letnikov 1873,do 1877., poleni letniki lSi)l., 181)."). in tS96. za orožje sposobni črnovojniki. Nato i)ridejo šc-le glede na vstop pod oj'ožje v poštcv 43. do 50. letniki in se z vso vei-ojet.nostjo lahko sklei)a, da jim ne bo potreba jned koncetii novembra odriniti jiod orožje.
Odlikovanje. Srečko Mejak, davčni asistent v Novem mestu, ki službuje že od prve mobilizacije naprej kot i-arunski podiasnik pri e. in kr. vojni bolnišniei št. 9/3 je odlikovan z srelirnini zaslužnim križccm s krono na traku brabrostnc svetinje. — Naše iiajitrisrOnejŠe čestitke!
Umrli v mesecu septembru: 1. seiulď. Mai bias K i 1 i Cek; septi;tiibra Karol Kan d i-a; (i. set>t. Raîmund H i n gb of er in Zsigmond ()krus; 7. septbr. Teodor I'^'arkas; ÍÍ4. scpí.cmbra Ivan Vranes-Novak; 29. septbr. Josip Čebulič. — Naj počivajo v miru!
Mestna hranilnica v Novem mestu. V mesecu septembru 1915 je IHl sirank vložilo 148.525 kron 64 h, 125 siraiik vzdignilo 81.741 K 92 b, torej več vložilo Cjfi.THBK 72 b. Stanje vlog ;i,875.(;82K 44 h. Denarni promet 499.08(t K 40 b. Vseli strank bilo je 814.
Pozor, hišni posestniki I V svrlio odmere bisne najmaiine mora vsako leto vsak liišni posestnik svoje najemnike v roku, določeiitiin od deželne Jinančiiu oblasti, l)rijaviti ]n'istojni davčni oblasti (oki'ajtiemu glavarstvu). Pod to prijavo sitada bi'ez iz-jtinie vsaka oddaja v najem. Vsí tisti, ki tej določbi nevstrcžcjo, itiiajo polcig naknadnega davka še pričakovati visoke denai'ue kazni. Torej naznanite takoj svoje najemnike, če tega lîosedaj še niste stoi'ili, zlasti tisti, kiše niste imeli najemnikov, pa imate sedaj begunce na stanovanju.
Z južnega bojišča d. 13./9. 1915. piše g. Jos. Judnič: „Danes tukaj, juti'i tam", po tem pi'avilu se navadno ravna naše življenje, Potem, ko smo vzadnjiČ vrgli liuse iz njiii jiozicij ob Dnjcstru, bilo je 9. avgusta zjutraj, ko je naša stotinja l)rva prekoračila sovražni sti'elni jarek. Od naše stotnije je bila že zvečer poslana pati'iilja ti'ideset tnož pod povelj, g. kadeta Kastncrja, ki jc, žal, drugi dan padel, 5Iih[ temi sem 1)Í1 tudi ja?; in mi smo se ponoči l>ribližali do 200 koi'akov, kjer smo se zakopali. Ponoči je nas tojiovski ogenj tako učinkoval na Ruse, da so bili zjutraj vsi pi'cplašeni in tekali ob strelnem jarku. Ko smo tedaj nii naskočili, so i»ostavili belo zastavo in se večina i)ustili vjeti. Tako so nam liiteli nasproti in moleli roke v pozdrav, da stiio komaj Šli naprej. ]Mnogi so nam klicali, da je zdaj konee vojske; za iijili kot vjetnike je seveda konec, toda nii imamo šc važno opravilo, da naučimo še našega vďolomnega zaveznika, da bo vedel, kaj je tnož-beseda. Nekoliko si je že opekel svoje grabežljive prste, tako, da lahko spozna, da |>oceni si ne jiuslimo jemati naše zemlje! Mi smo sedaj v gorah, kjei'iiatii vedno granate žvižgajo nad glavami, naše in sovražne, katera se semtertja tudi med luis zgubi. Kakega večjega boja tu še nismo imeli, k(!i' se sovi-ažuik menda ne upa k nam! Prejmite mnogo najlepših jiozdravov!
Kako je zavijati vojnopoštne poŠi-Ijatve. Kljub opominom iroštne njirave ljudje še vedno pošiljajo slabo zavite ali nepravilno opremljene ])akete na bojišče. 1'oslediea je, da se mnogo pošiljatev pokvari in poleg tega še druge, ali ])a, da se izgubi naslov in se jjošiljatev ne more
dostaviti. Bodi torej ponovno povdarjeno : Sveže mehko sadje kakor; Iiiuške, češpije, breskve, grozdje, jiotem surova jajca naj sc raje sploh ne |>ošiljajo na bojišče. Med in dnige tekoče aii lajajoče se užitne stvari naj se pošiljajo izključno ie v pločevinastih l)osodah, ki se ti'dno zai)i'o; jiokrovi, ki se samo i)i'itisnejo v posodo, ni>iO dobii, ker se tekom iirevažanja radi odpro. Mezga (marmelada) naj se ne pošilja v golih pa-
1)iriiih	posodali, marveč iz lepenke in jo krog in krog obdati z valovitim pa|iii'jem. Ako se zavoj ovije z oljnim ])ai)ii'jcm, naj se naslov napiše na ovojtii papir sam, ne ])a prilejii, ker naslovni listek v največ slučajih z oljnega i)aiiirja o(l])ade. Isto velja za pločevinaste posode, ki naj se zato zavijejo v močan papii', dobro zvežejo z vrvico in na))iše naslov na ovoj sam. Poštni zavodi imajo nalog da brezpogojno zavrnejo vse poŠiljatve, ki niso pravilno opremljene.
Izobraževalna knjižica. Izšei je ravnokar tretji zvezek te izobraževahic knjižice v zalogi „Tiskovnegu društva" v Ki'anju. Vsebina tjui je: 1) Beli vral)ec (Hybašek);
2)	Iz Letopisa ljubljanskih jezuitov (ICoblar);
3)	Pred sto leti (Koblai'); 4) Fai'ovška Loka pod Kranjem (Koblar). Ker je ta zvezek posebim zanimive vsebine, ga tembolj pi'i-})oroČujenio v naku]). —- Cena zvezku je 40 vinarjev s i)oš|.nino vred in se dobiva v gori imenovanem založništvu v Ki'anju.
Opozarjajte ljudstvo na loterijo „Slovenske Straže!" Nujno prosimo vse, ki žele, da onim, katei'im je loterija „Slovenske Straže" namenjena, pripravimo lepše dni, da takoj v svojem delokrogu na iiri-meren način opozore ljudstvo na veliko loterijo „Slovenske Sti-aže". Obi'ačamo se s to proštijo [tosebno na veločastite župne urade in na naša slavna žuiianstva. l*ar priporočiliiiii besed z ozti'om na blagi namen poiljetja bi rodilo bogate sadove. Mnogo lahko sLoie ludi veleč. gg. voditelji naših Marijinih družb, ki naj bi pomagale razširjati srečke med ljudstvo. Storile bodo s tem plemenito delo za one, ki so se in se žrtvujejo za domovino. Vsak posameznik naj nujno jiomaga, da bo usjieli loterije „Slovenske Sti'aže" tako lep, kakor je lep njen namen. Žrebanje jc nepreklicno že 2G.oktobra!
*
Raznotero«
Najstarejša žena na svetu je umila U). avgusta na liusko-Poljskem. imenovala sa je Fajga Ki'žak in je bila stara 120 let; do zadnjega časa je biia zdrava in dovolj čvrsta. Hojena je bila leta 1795 in zapušča 148 potomcev.
Najstarejši mož na svetu je libič Abel l^jliassan, ki živi v Norvcgiji in šteje sedaj 119 let, ker je bil i'ojen 1. 1796. Noi'vegija slovi sploh kot dežela iiajstarej-šili ljudi, ilož je Čvrst in zdrav in šc jjfav dobro vi<li. Živel je pod vlach) de-vet(;rih norveških kraljev in je bil triki at IKiroČen; tretjič se je oženil v 9G. letu svoje mladeniško dobe, Norveginje morajo biti pač dobre žene, ker sladijo starenui Abelnu tako dolgo življenje.
Lov na belega medveda, liavnatelj-stvo zvcrinjaka v lJudimpeŠti je obsodilo na smrt velikega belega medveda Bosko, ki se nahaja v zverinjakii, ker je preln'ana tega medveda zdinžena s pi'evelikimi stroški, kajli živi se le samo «d ribjega olja. Havnateljstvo je i'azpisalo na dražbi lov na tiiedveda. Le tisti lovec, ki bo ponudil največjo svoto, bo smel ustrt^liti belega medveda, Za plačilo in za s[iomin bo pa dobil belo medvedovo kožo ustreljenega medveda.
Poglavar ogrskih ciganov umrl. V
llijjolitu na Nižje-Av.sti'ijskem je umrl poglavar ogrskih ciganov, cigan Karol Fi'i3hlich v starosti 60 let, Pogrtiba se je udeležilo ua tisoče ciganov, ki so metali v grob
umrlemu poglavai'ju razne novce iz bakra, nikla in srelu'a.
Kolera v Trstu ponehala. Po zaslugi sti'ogih oblastvenih zdi'avst venih odredb je smatrati kolero v Trstu za premagano; zadnje dneve ni bilo nobenega novega slučaja več. Vsega je ol)olelo na koleri v 'Pi'slti 78 oseb, izmed katerih je 28 umrlo. Trdi se, da so kolero zanesle v mesto kitietice iz okolico z nilekom, zelenjavo, sadjem in drugimi živili. L. 191L je bilo v Trstu 38 slučajev kolere, med njimi 11 smrtnih.
14 bratov v vojni ! —- „lieicbspost" je prinesla sledečo redko vojno zanimivost: „Neka danui, ki jiožrtvovalno deluje od vsega začetka vojne v tieki duiuijski bolnišnici kot prava satiiaiitanka, lunn piše: Ko setn nekoč obiskovala svoje drage vojaške ranjence, sem se nekoliko bolj po-mudila pri nekem mladem vojaku, ki je bil dotua iz okraja Essen ob Retni. Pripovedoval mi je, da ga je sovražna kroglja zadela v vrat, a je zopet odťrčala od njega, ne da bi ga smrtnonevaruo poškodovala. Jaz mu nato začudeno rečem: „No, to imate ]>aČ dobrega angelja vaiuha!" On mi je radostno pritrdil, 5Í vidnim veseljem mi je tudi potrdil, da šc ima stariše. Ko sem ga vprašala, če ima tudi kaj bratov in sester, mi urno in veselo odgovori: „Da, da, in še prav veliko jih imam! Nas je 14 bratov in tri sestre in vsi imamo eno in isto mater." Vprašam dalje, če je morda tudi kateri drugi brat v vojni, nakar mt odgovoi'i : „Vseh 14 nas je danes v vojski in še nobeden ni bil ranjen, razven mene!" Začudeno sem mu rekla: „Gotovo je vaša ljuba tiiaiiiica toliko prisrčno za vas molila, da vas kroglja ni usmilila!-' Pri teh besedah se je obraz vrlega mladeniča vzradostil in veselja zažareL — Vprašujem še nadalje dobrega vojaka: „Ali je morda že prejel kateri bi'at Železni križ?" Ponosno mi je odgovoi'il: „Sedem bratov je bilo že odlikovanih z železnim križem!" „To bi moi'al pač vaš cesar vedeti", mu odvrnem jaz, a on mi odgovori : „To že ve naš cesar, kajti obdaroval je mojo mater z zlatnn medaljonom in mojega očeta pa z zlato uro in zlato vei'ižico." — Ginjcna se poslovim od krasnega mladeniča - vojaka. Mislila sem na njegovo mater, češ: štirinajst krepkih sinov jc jioslala v vojno za obrambo domovine in cesarja! Koliko skrbi pač ima za njimi in tudi, koliko časti in slave v resnici zasluži ta plemenita žena in mati!"
Vojni pregled.
v bitki pri Vilni so ujeli Nemci 22.000 Uusov. — Ih-adiia poročila nam povedo, da je ruski poraz v Volhiniji še večji, kakor se jc dosedaj mislilo. — „Ruski Invalid'' sodi, da stoji na bojni črti med Rigo in Pinskom 59 nemških divizij. — V Minsku vlada grozen strab in policija goni vse moške od 18, do 55. leta na dela ob bojni č]'ti. — Med Smorgonom in Višneve:u nemške Čete zmagovito prodirajo.
Italijani so 27. septembra zopet obstreljevali bolnišnico „Rdečega Križa" v Gorici s 50 granatami, dasi je nosil ta zavod še vedno genfsko zastavo. ~ Velika italijanska bojna ladja „Benedetto Brin" jc vsled eksplozije uničena. Vzrok se ni znan. — Lahi so izgubili do sedaj že do .300.000 mož.
Na srbsko mejo so odrinile štiri bolgarske divizije, — Srbija izpraztnijc iz previdnosti ozemlja ob Bolgariji tei" jirescljuje vse važne upravne urade ob bolgaj'ski meji v južnozaliodno Srbijo. — Francija in Anglija sta ponudila grški vladi 150.000 mož z tiiočno ai'1 iljei'ijo, če pomaga Srbiji. — Naša ai'tiljerija je uničila soviažna utrjevalna dela ob spodnji Savi. — Trdnjavski topovi v Belgradu so izstrelili na mesto Zenuin nekaj strelov, ki niso zadeli, — Dne 23. septembi-a je odkorakalo 50.000 mož srbske ai'made proti bolgarski meji. —
Razpoloženje v Srbiji je skrajno potrto in^i-azburjeiije počeli deželi veliko; povsod se čuti, da se Srbiji bliža ui'a usode. Tudi nalezljive bolezni se zopet zelo širijo, kakor kolei'a, griža in črne koze, — Poslaniki štii'ispoi'azuma v Soliji bodo odpoklicani; angleški poslanik je že odpotoval.
Vsi fraiu'oski napadi pi i Souchezu, Angreju, Roclincourtu in di'ugod na celi bojni či1i v ( ■iiani])iigtu do Argonov so bili odbiti; število njetnikov narašča. — Na Flaiiderskem sta bili sestreljeni dve angleški letali; letalce so ujeli. — Car in l'oincaré si čestitata k velikim liojnitn uspehom nad skupnitii sovražnikom. (To pa je malo prezgodaj! Ur.) — V Cham-pagni so Fi'ancozi izstrelili s topovi nad en milijon ki'ogelj v tiidncvneni boju.
Avstrijsko uradno porodio.
Dunaj. 29. septbr. Položaj v vzhodni Galiciji in (d) Ikvi je neizpremeiijen. Sovražni oddelki, ki so izkušali prodreti zaliodno od Tarnopola proti našim utrdbam, so bili pregnani z ognjem. V volbinj-skeni ti'dnjavskem ozemlju so vrgle naŠe čete sovražnika iz vseh post{)jank zadnjih čet, ki so bile prirejene zahodno od zgornje Putilovke. Bolj severno od tam so vzele z naskokom vztrajno hranjeno vas Bogu-slavsko. Pri c. in kr. vojnih silah jc potekel dan mirno.
Dunaj, 29, septembra. — V ozemlju sedla Stilťser je uničil ogenj nase artiljerije več sovražnih topov. Z visoke jdaiiote Folgarija severno od Oostona podvzeti italijanski napad se je po kratkem ognjenem boju izjalovil. Na Mrzli Vrli in na tolminsko obmostje se je pričel popoldne zelo ljut artiljei'ijski ogenj, ki mu je sledil zvečer po en napad na imenovano goro in pri Dolju, Oba luipada sta bila odbita ob naših ovii'ah. Pri Dolju smo vrgli sovražnika takoj iz razstreljenih i^ostojank, v katere je bil udil. Kakor vedno, so ostale vse jiostojanke trdno v naši posesti. V ostalem bojevanje na primorski bojni črti ni presegalo običajnega ognja iz topov in navadnih jjraslc.
Namestnik načelnika generalnega štaba ; pl, Hiifer, t'nd.
Loterijske številke. Trst, 22, septembra 71 84 7 82
27
Dolenjci y podpirajte „Dol. Novice" z inseriraiijem!
Dopisi.
Iz Eggenberga pri Gradcu piše z dne septembra t. 1. Jos. Marjetič iireč. g. j). Pavel Potočniku sledeče: „Častiti oče! — Bilo je druzega, tretjega in četrtega septembra. — Druzega smo vsi Janezi navdušeno „vorriickali" za umikajočim se Rusom do pozne noči. Jaz v spremstvu desetih mož smo bili Rusom vedno za petami — v razdalji 100 do 300 korakov. Zjutraj od polu 4. pa do IL ure ponoCi stuo ga zasledovali, dokler nismo prišli končno do Seretba, kjer se je Muskali zakopal. Tu jc bilo potreba iirevidnostt ! Temno kakor v peci, Rusi ob vodi na drugi strani in mi na tej strani kot tolovaji se plazoči po stezi v vas ol) Seretliu v D . . . ,!az, na zasledovalni patrulji in cel bataljon, ki je za menoj korakal, bi se lahko znašli ob svitu že kje v Rusiji, če bi jaz šel 8 \iatruljo še sto korakov dalje. S(.var se je speljala v naš prid, — Tretjega smo nd izmučfsnosti imčivali celi dopoldan nad dotično vasjo v gozdu, nasproti Husom in jiii opazovali pri utrjevanju. Popoldne ob 3. uri se pa začne prava vojska, naskok na Rusjake. Cel naš vrl polk in še nekaj Madjarov ga je prijel Ka goltaucc in
artiljerija je pela in tepla po ^Iiiskalih, da jc bilo veselje. A Rusija, ne budi nemarna, zagi'aiji na juiške, mašince, kanone, itd., in padalo je jio nas in vse navzki'iž, da se je /.onilja tresla in ja/. sem vedno gledal deveta nebesa, ker sem ležal s svojimi možmi na i'avneni v neki koruzi, kjer so me videli Unsi kakor v ogledalu. K sreři seni jo pa le izknpil v tej koinizi ! — Řrapnel ini je hotel razbiti glavo, a v tem tremit.kii nastavim roko na glavo in ki'ogljo sein presti-cgel v spodnji del roke, sieer bi jne že tudi gališki ki'ti pi'erili ob .Seretljii, kakor nesrečnega Valentina.
Kako je bila stvai' z Valentinom, ini ni natanO,iio znano, kei' nisem bil zraven, a čul sem jia od merodajne strani. On je bil pri pi'vem bataljonu, severno od mene. Ti'ctjega je prekoračil Scretli in Ruse je imel čisto pred nosom. Di'ugi dan (4./y.J se pa začne prava Intka. Kaše gi'anate in ši'ajjneli so sekali po ruskib glavab neprenehoma, celi dan puške prasketale, da so mislili tamošnji prebivalci: sedaj je pa že sodnji dan, o liože, Bože . . .!
In ko je šel tukaj SkuŠek s svojijni ljudmi dalje, se kar naenkrat začuje med moštvom stokanje, jamranje, upitje in „naprej — napi'ej". liar zakriči eden, ko so vsi ležali na zemlji: „He, ti, pojdi no pogledat, kaj je gosi)odu poveljniku Čete, ki tako janu'ajo; najbrže so ranjeni." Hiti'o se sidazi eden po zemlji do četovodje nazaj in mu naznani novico. To se je zgodilo ])ri belem dnevu, in kroglje so deževale. Cetovodja se splazi hitro do sluge (purša) od g. praporščaka in ta gre brzo do Valentina. Ko pride do njega, zapazi, da je jiraporšéak ves krvav in da ima rano v glavi. Hoče mu pomagati, a tu izdahne Valentin svojo plemenito dušo. —Veliko pozdi'avov!"
Doneski k vremenoslovju Bele Krajine.
ITT.
Kdaj Je v zadnjih 28. letih v Beli Krajini, zlasti na Gorjancih, vsako leto prvikrat sneg zapal. J. i^a^cij.
L. 1887. V noči od 15. do 16. okt. je bila silna burja in je zapaî pri nas prvi sneg. Snežilo je tudi drngi dan, 1 (j. v nedeljo ves dan. Še 17. ga je bilo dosti po Stari gori na Hrvatskem, a Gorjanci so bili vsi beli. Sneg je naredil veliko škode posebno nekdanjemu g, baronu na Prelož-niku, kjer je imel še skoraj polovico grozdja trgati. Potem pa je bila prav lepa in tojila jesen do 19. decembra, ko je v noči zapal drugič sneg, debel 1 črevetj.
L. 1888. V noči med 20. in 21. okt. zapal je prvi sneg na Gorjancih. 21, je naletaval tudi i)ri nas.
L. 1889. Prvikrat je zapal sneg nekaj malega v noči od 26. do 27. novembra in to pri nas. A na Gorjancih pa nad Črnomljem in Meiliko je pa zapal v noči od IG. do 17., 22. do 23., in 25. do 26. septembra. Mesec september tega leta je bil lU'av grd. Z izjemo prav malo dni je deževalo skoraj celi mesec.
L. 1890, Dne 16. okt. začelo je po hudi suši, kakršne ni bilo, kakor so govorili, od 1. 1834., in precejšnji vročijii, ileževati. Ponoči potem pa je nastala iinda burja in zapal je sneg. V noči od 27. do 28. okt. pa je začeio zopet snežiti in je snežilo tudi 28. ves dan in tudi še ponoči in je za])al 1 črevelj debel sneg.
Ij. 1891. Oktober tega leta je bil do 28. prav lep in nenavadno gorak. V noči od 27. do 28. pa je začela briti burja in je bilo nekaj dni ])i'av lurzlo, tako, da je bil 31. led na vodi. V noči od 31. okt. do ]. novendira pa je za])al ju'vi sneg.
L. 1892. Jesen je bila do 18. okt. nenavadno tajila in lepa, bi'ez mraza. Ta dan pa je potegnila bui'ja in 21. okt. pal je prvi sneg.
Ij, 1895. 17. oktobra zapal je precej debel sneg.
L. 1898. Jesen tega leta je bila prav nenavadna. Bila je prav ugodna, većinoitia suha, topla in lepa. Včasih smo imeli jtrav krasne dni, kakor vspondadi. Mraza ni bilo vso jesen ])rav nič do 11. decembra, ko stiio imeli prvi mraz. Do tega dne je rastla in bila zelena na župniskem vrtu Še paprika, ki je iiroti mrazu prav občutljiva. Po nekodi je celo drevje odganjalo in cvetelo. Cvetele so tudi različne cvetlice, kakor: marjetice, pritiiule, klinčki (nagljj) i. dr. Snega ni bilo prav niČ do 20. decembra, ko je prvikrat inalo zapal. In kar ješe bolj zanijuivo, celo na Gorjancih do tega dne ni bil zapal. Tako lepe in ugodne jeseni stari ljudje niso pomnili.
L. 1899. Jesen je bila večinoma jirav lepa in goi'ka do 7. decembra. Ta dan je zapal prvi sneg in je snežilo jjotem več dni zaporedoma. Nastala je huda zima in 11. je Že Kuipa premrznila.
Tj. 1900. Mesec september in oktober do 14. sta bila nenavadno lepa in goi'ka, a tudi suha, da do 14. ni mogel nikdo orati in strni sejati. Kako ngodno in toplo je bilo, kaže tudi to, da se je pisec tega spisa še 8,, 9. in 1Î. okt. kopal v ICulpi. Po [4. pa je nastalo hladno vreme in v noči od 15. do Ifi. zapal je jirvi sneg na Gorjancih, a pri nas pa še-le 29. decembra nekaj malega.
L. 1901. 7. okt. ponoči zapal je prvi sneg na Gorjancih, a pri nas pa še-le 23. novembra, ko je zapal precej debel sneg, da so ljudje že na sanih vozili. Nastala je tudi precej občutljiva zima.
L. 1902. Prvi sneg je zapal na (îor-jancih 17, oktobra, a pri nas mesec kasneje, 17. novembra. Nato je nastopila precej huda zima. 23., 24. in 25. novembra je bila prav liuda zima, da je Kulpa zmrzo-vala. 25. je kazal toplomer zjutraj ob 7. uri — 8 st.C.
L. 1903. Jesen je bila večinoma prav lepa in to^da. Kulpa je imela 9. okt. še -f-20 si. O,, ko se je pisec tega spisa kopal v njej. Prvi mraz smo dobili še-le 9. novb., a prvi sneg na Gorjancih 17. okt., a pri nas še-le 3. decembra.
L. 1904. 19. septembra zapal je prvi sneg na Gorjancih, drugič pa 9. oktobi'a, a pri nas jirvi 16. novembra, ki je ])a že drngi dan zginil, a drugi 25. novembra, ki je obležal.
L. 1905. V noči od 3. do 4. oktobra je zapal sneg na Gorjancih nad Metliko, jnn nas pa prvi v noČi od 24. do 25. okt. Snežilo je potem tudi ves dan 25. in 26. in je zapal 35 cm na debelo. lier je preje dva dni deževalo in je zapal sneg na mokro, naredil je sneg veliko škodo na drevju, posebno na sadnem, ker je bilo večinoma še listje na njem, katero je močno polomil. Zapal je tudi še mnogo jesenskih pridelkov, katerih ljudje zaradi prejšnjega vednega deževja niso mogli pospraviti, kakor korenje in repo, nekaterim tndi še krompir in zelje. 27. je bil sneg debel že pol metra. Še-le ta dan se je ujasnilo in
nehalo snežiti. Ta dan so vozili ljudje Že na sanih. 28. je bilo zjutraj že — tíst. C mraza. Mnogim kmetom je bilo hudo, ker niso imeli kaj polagati prascem, oziroma kuliati, in so morali po njivah sneg od-luetati, da so mogli priti do korenja in repe. Tudi di'ugod po Kranjskem jc zapal v istem času silen sneg, da celo železnice niso mogle voziti. Na Notranjskem je bil debel poldrugi meter in celo v Trstu so ga imeli do pol metra.
L. 1906. V noči od 26. do 27. okt. palo je prvikrat malo snega, ki je pa kmalo zginil. V noči od 9. do 10. decembra pa je zapal debel sneg.
L. 1907. V noči od 17. do 18. nov. palo je nekaj malega snega na Gorjancih nad Metliko, a ])ri nas je snežilo {irvikrat 23. novembra skoraj celi dan, a sneg je kmale zginil. 4. in 25. decembra pa je zoiiet malo snežilo, sneg pa je za par dni vselej zginil,
L. 1908. 19. oktobra zapal je po hudi burji prvi sneg na Gorjancih, a pri nas pa nekaj malega 23. oktobra. 8. novembra pa je zapal sneg in je potem večkrat snežilo.
L. 1909. Prvi sneg na Gorjancih je zapal v noči od 25. do 26. oktobra, a pri nas v noči od 18. do 19. novembra.
L. 1 910. V noči od 2. do 3. novembra zapal je med hudim viharjem prvi sneg na Goi'jancih, pa tudi na brv. pogorju nad JMrzljaki in Kuniči. Tudi iiri nas je snežilo med dežjem, a že zjuti'aj nI bilo nič snega jio tleh. 19. novembj'a ])a je zapal jiri nas.
L. 1911. V noči od 1. do 2. oktobra zapal je prvi sneg na Goi'jancih, ki je pa kmalo zginil. Prvi mraz in prvi led na vodi smo ijueli še-le J1. decembra, a prvi sneg pa je zapal še-le 31. dec. nekaj malega.
L. 1912. 6. septembra padel je prvi sneg na Gorjanciii nad Metliko. 5. okt. naletaval je sneg tudi pri nas. Prvič pa je zapal 12. novembra.
L. 1913. Prvi sneg je zapal 25. nov., ki je pa kmalo zginil. Drngi pa, ki je obstal, je zapal 5. decembra.
L. 1914. V noči od 21. do 22. sept, je pal prvi sneg na Gorjancih, 10. okt. ponoči ])a jc tudi pri nas snežilo, a sneg ni obležal.
Razvedrilo.
Nezaupnost. Mati, ki je poročila učitelja: „Franci, bodi vendar bolj zaujdjiv proti svojemu očimu; saj tudi on s teboj vse najboljše hoče!" — „Ne, ne, matiia; jaz ga poznam boljše, kakor ti; vsaj je bil skozi dve leti moj učitelj!"
Nečimernost. „Papa, zakaj si vendar puliš bele dlake iz brade in glave?" — „Veš, Erna, zaradi tega, da bi ne izgledal tako star." — „Potem pa je boljše, da izpuliš črne dlake, ker jih je manj!"
Zdravega, krepkega
knjigoveike^a vajenca
sprejme J. Krajec nasi, Novomesto.
Popolnoma unrno naložen denar.
HeiWIlfllCâ ie PQSeJILNICâ
7M Kuiitlijo ill okolico, roj?, zadr. / ncoiii. /ave/o
= v lilstnein domu v Kandiji ^^
Hprejeiiia hranilne vlojçe od vsace^a, Ěe je igen ud ali no, ter obrestuje po
O
O
l-0-2()
na leto brez odbitka rentiiega davka, katerega aama iz svojega plačuje.
Zahvala.
Povodom svojega 80 letnega rojstnega daeva in svojci^a gouu aem prejel toliko dokazov ljubezni, sjioštovanjii od svojih ljubih soroduikov, dragih prijate^ev iti cenjenih znancev, da si šiejcm v prijetno dolžnost, se vsera skupaj in Vsiukemu posebej tem potom prisrčno zahvaliti. Dobil seru od vseh strani nati 150 čestitk v pisalih, na razglednicah in dopisnicah in nešteviltto uattiih voáúil iz vseh stanov. Bog povrni tisočkrat vsem in šc prav posebno mojim gg. sobratom in tovarišem uCite\jejn vso mi izkazano prijate^stvo in naklonjenost !
Maj mi bode dovoljeno, da navedem tu kot izraz svojega veselja in svoje zadovojjnosti nekatera voščila, ki so me posebno raKvcselila. Med drugimi mi je pisal neki moj učeiiec iz fronte ter mi čestital skupno z drugimi učenci, ki so bili pri isti kompaniji. Ko so bili iz nekega kraja v Karpatih poklicani v drug kraj, imeh so med potjo oddih. Tam dobi moj učeuec slučajno slovenski časnik, v katerem je bila moja 80 letnica [»pisana. Takoj so akU>uili, da mi čestitajo, Lepo so so mi zahvalili za Johki pouk ter ob(jubili, da se bodo tudi nadalje hrabro vojskovali za domovino in cesarja, da lui bodo v jtotios in veselje. Zares Bog naj obvaruje vsega zlega hvaležne učence!
Neki g. kolega mi je sledečo čestital : „liOt OBemkrat deset, ei včaknl, dragi Jane«, Ja/, 7.ate srřnůvnet, řestitaiii Tebi ildnoB 1 Iz duie dna Ti to icllm, da dvajeat âo iiîakaà zim tcT K ciàuo, Viljemom in Tilko, izjiraznil maraiktero bi
„botiljko !"
Zopet drugi:
Va5 OBemiieseti tojstoi dan, Saetno bodi praznovao; írěqo Vas pozdravljamo, roko Vam polju liljamo. Ata Rte nam tako 7iiili, toliko sto dobrot delili; zanjo BO zahTiilimo, jsanje dalje proBinio, Hoftemo prav pridni biti, vsako icljo izpolniti; to ubJ trud naj vedno bo; to je tudi Vam ljubo!
In tretji zofjet čestita; Minilo srečno jc poletje, in pri.^ci je jcseoski čaa, oBuIo lepo flc je cvetje, le malo rož jo iie pri nas. Še te nam hi!iia zima vzame, otrpel, mrzel bode svet; TBO puEto, v zraku megle satne, UBehol je že davno cvet. Cvetlica ena vondar rase, umoriti bc ne d«, PTetela bo na vcine čase, noben viliar je do konSa. Tft cvetka nezDa, vodno zal», je vzrasla meni iz Brca; ljubezen srčna in zabvala, se imenuje cvetka ta. In to Vatn star' ata Ijubozujivi, podajam za veseli dan in klifieiii : „Dolj^o lot Vas živi, nebeiki Oco in Oospodl"
Dobil sem tudi sledečo nemško čestitko: Zum BO, GeburtsUge de$ Kerrn Oberlehres Jan«i Saje 1835- 1915: Inni^ frniin HÎch tictil« Deinc Liobon. ArhTiipr .Tuhri; zHhint Du, eđIcT (Ircfs! Nainenloa die Freud', dio nicbts miig' trilben. Ebre Dir, iind Jilhre Deintitn Fleies! Ziorde warst Du Btets des Lehrcrstaiides ; Selititz ftir CliriBteatum, fllr Rocht. und Pflicht, Auf das Wobl des teiiren Vaterlandea Itnmcr aob'tid. Nun hoff' mif Zuveriirlil EinBt zu scia itn Keich dee ew'gen Strandea. Fleterje, am 23, .August 1916.	P. Rrimo Wild.
V spominski krýigi v Novem Lunin jo pa zapisatio takode: Presveta Devica Novega Lurda naj izprosi mnogozasUižnemu gospodu nad učitelju Janezu Saje milost, daše živi mnogo let ter zagleda jmpolni razvoj tega svetišča in sledt^jič ob koncu svojega življenja poln hvaležnosti zapusti to zemeljsko dolino z vzdihom : „Sedaj, o Gospod, pusti v miru svojega hlapca, ker so videle mojo oči dostojno poveličano Marijo Devico v tem novem svetišču." p. Bruno Wild. 25,/9. 1815, P. Marko Fišer, Krško.
To SO sami hvaležni dokazi veleč, gospodov patrov kartuzijanov za moj trud, da sem nekatere pouieval slovenski jezik. Čast in bvalatijim!
Najprijetnejše me je tndi iznenadila lepa vglasba: Zdrava Marija.
Vglasbil in svojemu velceenjenemn, blagemu prijatelju, blagorodnenm gospodu Janezu Saje, innogozaslužnemn nadučitelju, itd., v Št. ,7erncjii, k njegovcum 80. rojstnemu dnevu poklonil.	Davorin Budna,
Tudi krasne lepe spominke in darila, posebno še „Luríiki jïrizori", so mi bili še prineseni in poslani. Konečno nimam lepših liesedi, nego; Bog poplačaj vsem stotisočkrst, ki so se spomnili name, ter jim vse v obilni meri povrnil — Z Bogom I Vam kliče hvaležno udani
Janez Saje,
iiaduùiteli v liokojti.
Št. Jernej, 26. fioptbr. 1'J15.
p^^ Z ozirom na slabe poStiie zveze naročite takoj srečke »Slovenske Straže'! Žrebanje je že 26. oktobra. Ena srečka samo 1 krono. Naročite več srečk skupaj!
Velika svota denarja
se zamore nak^jučiti vsakomur, ki postane ■ naš naročnik. — Brezplačna i»ojasnila jtošilja: Srečkoviio zastopstvo 13, Ljubljana.