4 J I ’ 41 • r • lL' PRinrauriSKI DNEVNIK Leto XXXVII. Št. 38 (10.860) TRST, sobota, 14. februarja 1981 Poštnina plačana v gotovini p, , AA ,. Abb. postale I gruppo CeilE 4UU lil* PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra .1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* 1 Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PO PETIH DNEH POGLOBLJENE RAZPRAVE O ŠTEVILNIH ODPRTIH_ VPRAŠANJIH S potrditvijo osnovnih načel neuvrščenosti končana ministrska konferenca v New Delhiju V sklepni deklaraciji zahteva po umiku tujih čet iz Afganistana in Kampučije ter po zmanjšanju vojaške prisotnosti velesil v Indijskem oceanu - Misija za miroljubno rešitev iransko - iraškega spora - Protest afganistanskega delegata NEVV DELHI — Zunanji ministri neuvrščenih držav so s popolnim nspehom končali svojo konferenco v New Delhiju. Po petih dneh intenzivnih pogajanj, ki so bila polna razlik v mnenjih, vendar tudi z enotno opredelitvijo za ohranitev enotnosti gibanja in njegovih sposobnosti za akcijo, so se ministri dogovorili o več ključnih vprašanjih in problemih v sodobnih mednarodnih odnosih, še posebej v neuvrščenem gibanju — in to vpisali v sprejeto deklaracijo. V njej je med drugim zapisano: konferenca je sestavila misijo — v ujej so zunanji ministri Kube, Indije in Zambije ter voditelji poli t'čnega oddelka PLO — katere naloga je, da se zavzame za miroljubno rešitev iraško - iranske vojne ob spoštovanju znanih načel neuvršča-nja. Prav tako so zahtevali, da se sovjetske čete umaknejo iz Afganistana, vietnamske pa iz kampu-čije, pri čemer pa niso neposredno omenili niti SZ niti Vietnama, vendar so dali jasno in nedvoumno vedeti, da je rešitev teh problemov mogoče poiskati le z umikom čet. Soglasje so dosegli tud: o tem, da se zahteva zmanjšanje vojaške navzočnosti velikih sil v Indijskem oceanu in da se le ta razglasi za območje miru. Ostro so obsodili južnoafriški rasistični režim in se dogovoril’ za skorajšnjo posebno sejo koordinacijskega biroja, na kateri bi pripravili praktične ukrepe za krepitev celovite pomoči boju ljudstev Namibije, pod vodstvom svojega zakonitega predsednika SWAPO. Glede Bližnjega vzhoda in Palestine so ugotovili, da je palestinsko vprašanje bistvo krize, palestinska stvar in bližnjevzhodno vprašanje pa je mogoče reševati samo mšmmi Pozdrav lndire Gandi (zgoraj) in protestna manifestacija afganistanskih beguncev. (Telefoto AP) skupaj. Prav tako menijo, da pravičen mir na tem območju lahko temelji le na popolnem in brezpogojnem izraelskem umiku z vseh zasedenih arabskih ozemelj in s pridobitvijo nacionalnih pravic palestinskega ljudstva, med drugim tudi pravico do neodvisne in suverene država. Ministri so podprli neodvisnost in suverenost Libanona nad vsemi njegovimi mednarodno priznanimi mejami. Od čianic ZN in njihovih posebnih agencij so zahtevali, naj ne sprejmejo akreditivov izraelske delegacija, ker ta država žali mednarodne zakone, izvedla pa je tudi aneksijo Jeruzalema in ga proglasila za svojo prestolnico. Podprli so suverenost, neodvisnost, enotnost in neuvrščenost Cipra, za konflikt v Zahodni Sahari pa so od vmešanih strani zahtevali, naj takoj začno pogajanja, «da bi določili resnične želje in hotenja zahodnosahar-skega ljudstva ter zagotovili, da bo svobodno uresničilo pravico do samoopredelitve.* Izrazili so zaskrbljenost zaradi napetosti v nekaterih delih srednje A-merike in Karibov. Obsodili so vsako obliko posredovanja in vmešavanja v notranje zadeve Salvadora in pozvali vlade, naj se vzdržijo u-porabe orožja in dajanja vojaške pomoči v sedanjih okoliščinah. Podprli so tudi pravične zahtev« Kube za odpravo ameriške blokade in vrnitev oporišča Gvantanamo. Ministri so v skladu s sklepom šeste vrhunske konference sklenili, da bo sestanek koordinacijskega biroja na ravni veleposlanikov 31. avgusta in 1. septembra prihodnje teto , v okviru priprav za sedmo vrhun-1 sko srečanje neuvrščenih. Takoj za lejjj, 2. in 3. septembra se bodo sešli zunanji ministri, sedmi vrh voditeljev držav ali,vlad pa bo od 6. do 10. septjefaflra v:' Bagdadu. Glede posameznih določil sklepne deklaracije ministrske konference neuvrščenih držav, ki je bila v New Delhiju od 9. do 13. februarja, so nekatere delegacije izrekle določene pomisleke. Deklaracijo so sprejeli na zaključni plenarni seji, ki jo je vodil indijski zunanji minister Rao. Pred tem sta predstavnika Nikaragvo in Alžirije poročala o delu političnega in ekonomskega komiteja, kjer so uskladili stališča, izražena v deklaraciji. Predsednik Rao je najprej ugotovil, da so potrjena poročila političnega in ekonomskega komiteja ter tudi deklaracija ministrske konference. Takoj nato je dobil besedo iraški predstavnik in izrazil veliko zadovoljstvo zaradi «odličnih rezultatov konference* in ponovil pripravljenost svoje države, da kar največ stori za uresničevanje sklepov tega zborovanja. Dejal je, da je Irak pripravljen sprejeti milijo, ki jo je imenovala konferenca, da bi pomagal? najti rešitev iraško-iranskega spopada. Tudi iransk; predsednik je potrdil, da je njegova vlada pripravljena spoštovati vse sklepe, ki jih je sprejela konferenca. Vendar pa meni, da bi bilo treba še veliko povedati o iraško-iranskem sporu, ki ga je imenoval draška agresija*. Dejal je še. da je umik iraških čet temeljni pogoj za ustavitev vojne. Tudi Iran bo sprejel misijo konference, da bi ugotovila dejansko stanje. Nadaljnjih nekaj minut so posvetili tako imenovanim zadržkom posameznih delegacij. Afganistan meni, da je tisti del deklaracije, ki govori o afganistanski krizi, vmešavanje v notranje zadeve, kajti to krizo je po njegovem mnenju mogoče rešiti z dvostranskimi razgovore, zaradi česar Afganistan ta paragraf, zavrača. Afganistan je v tem podprl Vietnam. - V VIŠINI 300 MILIJARD LIR Posojilo italijanskih bank Jugoslaviji BEOGRAD - V narodni banki Jugoslavije so včeraj podpisali sporazum med Jugoslavijo in Italijo, s katerim so se dogovorili, da bo do italijanske banke ped ugodnimi pogoji dale narodni banki Jugoslavije 300 milijard lir posojila. Sredstva tega posojila pomenijo obliko podpore vzdrževanju in razvoju e-konemskih odnosov med državama. NA VSEH DENARNIH BORZAH RASTE POVPRAŠEVANJE PO AMERIŠKI VALUTI Vrednost ameriškega dolarja presegla vse dosedanje mere Ameriški dolar je včeraj veljal že 1038 lir, na londonski borzi pa kar 1050 lir. Tudi druge zahodnoevropske valute zgubljajo vrednost glede na dolar. Njegova vrednost je prvič prekoračila mejo petih frankov. Na sliki: na pariški borzi vpisujejo novo rekordno vrednost dolarja (Telefoto AP) K VSEM DAVKOM NA DOHODKE IZ LETA 1981 BO TREBA DOPLAČATI ŠE 5 ODSTOTKOV Vlada odobrila dodatni «nna tantum za obnovo potresnega področja na Jugu Podrejenim delavcem in uradnikom ter upokojencem bodo davčni dodatek odtegnili ob koncu leta - Prispevki namenjeni predvsem obnovi in popravilom stanovanj RIM — Na vse 'dohodke, ustvarjene v tekočem letu, bemo morali doplačati 5-odstotni dodatek k ustreznim davkom. Tako je odločila včeraj vlada, ki je odobrila zadevni zakonski -osnutek o sjodatni obdavčitvi «una tantum* za obnovo in razvoj področij Kampattije in Ba-zilikate, ki jih je novembra lani opustošil potres. S tem bo država pridobila okrog. 2.200 milijard lir, ki jih bo ramenila posegom, ki so predmet drugega zakonskega načrta za obnovo potresnega področja, ki ga je vlada prav tako sprejela na včerajšnji seji. Dodatek zadeva davek na dohodke posameznaj z drugimi odvetniki in intelektualci se zavzemal za levi-i carske politične jetnike. Že dolga leta je aktiven v italijanski levici. Bil je zagovornik najvidnejših pripadnikov zgodovinskega voda rdečih brigad, med katerimi naj omenimo le Renata Curcia, Prospera Gallinarija in Danieleja Pifana. že pred leti so ga turinski sodniki obtožili sodelovanja pri oboroženi tolpi. Tokratna obtožba pa je mnogo hujša. Nanaša se na objavo nad 300 strani, ki jo vsaka dva meseca izdaja revija «Corrispondenza internazionale*. Publikacija nosi naslov «L’Ape e il comunista* ter objavlja strateške teze levičarskega ekstremizma ter dokumente, ki sta lili oba odvetnika zbrala v zaporu najvišje varnosti v Traniju, ko sta ia lastno pobudo lani decembra biskala jetnike. Članki so podpi-ani »Kolektiv komunističnih jetnikov RB», v bistvu pa so dokumente napisali -Curcio, -Franceschini in drugi priporniki. Knjiga se sicer pričenja z uvodom, v katerem uredniki navajajo, da ne odgovarjajo za vsebino, ker ne izraža njihovega mnenja. Najbolj kočljivi poglavji pa sta tisti, ki zaključujeta publikacijo in ki se navdušujeta nad pokolom v Ul. Fani, ugrabitvijo sodnika Sošsija, umorom sodnika Coca ter podrobno obrazložujeta smernice oboroženega boja zgodovinskega j Voda rdečih brigad. «Una tantum» za vikendice? Povprečnega italijanskega davkoplačevalca, z ženo in dvema otrokoma, bo po prvih (bržkone opli* mističnih) računih novi dodatni 5-odststni davek «una tantum* na vso dohodke, ki ga predvideva včerajš-nji vladni zakonski osnutek, bremenil po naslednji rastoči lestvici: čo ima prav skromen letni dohodek 6 milijonov lir, za dodatnih 16.000, pri dohodku 10 milijonov za novih 61 tisoč, pri 15 milijonih zjf‘ 128.000 lir in postopoma več. Pri izbiri takega vodila je ravnala vlada prav gotovo prav, ker ne more bili dvoma, da je dolžnost vseh državljanov priskočiti na pomoč hudo prizadetemu prebivalstvu I: pinije, da si opomore od žalostnih posledic potresa, in je pravilno, da prispeva več, kdor več ima. Precejšnji dvomi se pa porajajo, če pomislimo, čemu bo ta nova žrtev namenjena, vsaj kolikor je razbrali iz drugega zakonskega osnutka o ukrepih za obnovo, ki ga jo vlada sprejela istočasno. Znano je že, da sindikati načelno nasprotujejo izredni davčni obremenitvi, ker jim Forlani ni znal povedati, koliko denarja zares potrebuje, po kakšnih načrtih in v kolikšnem času ga bodo uporabili. Določilo v vladnem osnutku, ki dodeljuje nemajhna sredstva za obnovo ali popravile počitniških hiš ali »drugih stanovanj* še potrjuje dvome v razsodnost ministrov, ki bodo bržkone izzvali še večje negodovanje zlasti pri že itak iztrošenih davkoplačevalcih s stalnimi dohodki. Na sreče mora oba osnutka pred uzakonitvijo obravnavati še parlament, kar dopušča upanje, da bodo take ne-sk'adnosti odpravljene. To možnosti dopuščajo tudi lami ministri, saj so že po seji vlade poudarili pripravljenost, da sprejmejo prispevke političnih in sindikalnih šil. Teh pa, glede na vsebino vlad- I nega predloga, verjetno ne bo malo. NA PREŠERNOVI PROSLAVI V BENEČIJI V Čedadu predstavili potopisa Ivana Trinka ČEDAD — »Dan slovenske kulture je dan beneških ljudi, ki so ohranili svoj jezik, je praznik materine besede», je dejal projeso" Viljem černo na slovesnosti ob predstavitvi knjige Beneška Slovenija in Hajdimo v Rezijo, dveh po topisov Ivana Trinka, ki je pred kratkim izšla pri celjski Mohorjevi družbi. V delu je tudi strokovni prispevek Marijana Breclja o Beneški Sloveniji in Reziji skozi zgodovino, o njuni gospodarski, demografski in kulturni podobi ter izbor iz be-neškoslovenske in rezijske bibliografije, ki jo avtor pripravlja za objavo. Na predstavitvi, ki so jo prireditelji iz društva Ivan Trinko posvetili slovenskemu kulturnemu prazniku, so o delu poleg Breclja spregovorili še predstavniki založ- be Rafko Vodeb, Vitko Musek fe Jožko Kragelj, ki ie opisal svoja srečanja z Ivanom Trinkom. Navzoče, je v imenu ■ deželnega sveta in njegovega predsednika Collija pozdravil deželni svetomle:: ing. Ermanno, sicer pa so bili med gosti še deželni svetovalec Drago Stoka, tajnik SKGZ Dušan Udovič, delegacija iz Tolmina s predsednikom občinske konference SZDL Ivanom Razpelom in drugi ugledni javni delavci pa tudi precej mladih. V kulturnem sporedu ie svoje pesmi v rezijanskem narečju recitirala Silvana Paletli, zapel ie mladinski zbor iz Barnasa. večer, lei se je nadaljeval še ob zakuski, pa so zaključili ciliravci iz Rezije. T TRŽAŠKI DNEVNIK TRŽAŠKO ODPOSLANSTVO PRI FORLANIJU Potrjena obveznost vlade za rešitev obrata «CAA» Sestanka so se udeležiti tudi minister De Michelis, predsednik IRI Sette in predsednik Fincantierija Rasiiico ■ Odložen vsak sklep o stečaju družbe Vlada ponovno potrjuje, da namerava nastopiti prek družbe Fin-cantieri v iskanju rešitve, ki naj zagotovi ohranitev sedanjega obsega zaposlenosti in nadaljnjo proizvodno dejavnost miljske ladjedelnice »Cantieri Alto Adriatico*. S to izjavo je predsednik ministrskega sveta A. Forlani si oči zaključil dve-urno srečanje s tržaškim odposlanstvom, ki ga je vodil predsednik deželnega odbora Comelli in ki mu je podrobno predočilo problem miljske-ga obrata v okviru splošnega zastoja gospodarskih dejavnosti na Tržaškem. S predsednikom Forlani jem so bili tudi minister za državne soudeležbe De Michelis, predsednik Zavoda za industrijsko obnovo IRI Sette in predsednik družbe Fincan-tieri Basilico. V tržaškem odposlanstvu pa so bili poleg dr. De Carlija, predsednik pokrajinske uprave Car-bone, tržaški župan Cecovini in milj-ski župan Bordon. Obveznost, ki jo je prevzel ministrski predstavnik Forlani ob zaključku sestanka vliva kljub svoji diplomatski ohlapnosti upanje, da se bo dolgotrajna kriza v miljski ladjedelnici vendarle v kratkem prevesila v pozitivno smer. Zadeva .je namreč prišla že tako daleč, da ie skoraj nemogoče, da bi se ta obveznost mog'a kakor koli obiti V prid pozitivne rešitve problema govori tudi dejstvo, da so se sestanka s tržaškim odposlanstvom udeležili poleg predsednika Forlani ja tudi minister za državne soudeležbe. predsednik zavoda IRI in predsednik družbe Fincantieri. Omenjena obveznost vlade bi morala biti tudi zadosten argument za to, da bi tržaško civilno sodišče spravilo dokončno «ad acta>; možnost proglasitve stečaja družbe »Cantieri Alto Adriaticov. Na sodišču. ki mu načeluje dr. Geraci. se je prav včeraj ponovno sestal ožji odbor upnikov ladjedelnice, ki ga sestavljajo odv. Amigoni za de- Sestanek na Farnesini o lokaciji mešane industrijske cone Na sedežu zunanjega ministrstva v Rimu je bilo včeraj srečanje neformalnega značaja med deželnimi in krajevnimi predstavniki ter zastopniki Famesine za poglobitev vprašanj, ki so v zvezi z izvajanjem osimskih sporazumov in še zlasti mešane industrijske proste cone. Kot je znano, je bila naloga srečanja, ki mu je predsedoval podtajnik v zunanjem ministrstvu posl. Edoardo Speranza, predvsem ta, da proučijo razna stališča in hipoteze o morebitni lokaciji cone, prav zato pa sta se sestanka udeležila tudi miljski župan Bordon in dolinski župan Švab, saj obstajajo tudi predlogi, po katerih naj bi cono namestili na območju miljske ali dolinske občine. Drugi problem, o katerem so obširno razpravljali že pred nekaj dnevi na zasedanju posebne komisije deželnega sveta za probleme izvajanja osimskih sporazumov, pa je vprašanje postopka, po katerem naj se izdela alternativni predlog, na osnovi katerega naj bi italijanska stran pozvala jugoslovansko na nova, dodatna po. gaianja. O poteku včerajšnjega sestanka na Farnesini je bilo objavljeno samo kratko tiskovno poročilo, ki pravi, da je sestanek »potekal v zelo konstruktivnem vzdušju in ie omogočil definicijo sistema dela za preverjanje vprašani, ki zadevaio posebno uresničitev industrijske proste cone. Tako ministrski organi kot dežela Furlanija - Julijska krajina — se zaključuje poročilo — bodo sprožili potrebne tehnične pobude.* rečno meni, da ne gre zgolj za razlastitev, oziroma ustrezno odškodnino kot tako, marveč za očiten napad na kmetijske površine in v ten. sklopu še zlasti na pripadnike slovenske narodnostne skupnosti. Deželni svetovalec pripominja, da takšno ravnanje pomeni hotenje po popolni izključitvi naše manjšine z določenega področja tržaške občine, torej po popolnem izbrisanju njene identitete. Deželni svetovalec DP zatem ugotavlja, da demografski razvoj nikakor ne opravičujte takšnega gradbenega širjenja v predmestje ter se izrecno zavzema za tako urbanistično politiko, ki naj dodobra upošteva družbene zahteve no krajinskem — torej tudi kmetijskem -ravnotežju in potrebe socialne narave. Cavallo je nadalje mnenja, da .je nujno treba razčistiti smisel Belcijevega zakona o zaščiti Krasa, o katerem sodi, da ga je mogoče obraniti pred propadom izključno s tem, da se ljudem, ki ga naseljujejo. omogoči smotrna izraba teritorija. V NEDELJO NA KRASU Možne prekinitve v dobavi električne energije Občinsko podjetje ACEGA sporoča, da bodo delavci v nedeljo opravili vrsto del na napravah ENEL na openski postaji. Zaradi tega oo morda prišlo do prekinitev dobav električnega toka na območjih Op čin. Banov, Konkonela, Proseka in Križa, in sicer v času od 5. do 17. ure. V DEŽELNEM SVETU Problem vojaških služnosti ponovno na dnevnem redu V deželnem' svetu se ‘.je včeraj nadaljevala razprava o trenutnem stanju obnove, o katerem so v torek podrobno poročali predstavniki deželnega odbora. Včeraj so govorili le trije svetovalci, preostali štirje pa bodo posegli na torkovi seji. ko se bo razprava tudi zaključila z replikami predstavnikov odbora in glasovanjem o resolucijah ki so jih stranke pripravile v zvezi s tem vprašanjem. Na začetku seje je skupščina odobrila tri zakonske osnutke, seja pa se .je zaključila z razpravo o vprašanju vojaških služnosti. Odbornik Bomben je namreč odgovoril na štiri nujna vprašanja, ki so mu jih zastavile skupine KPI KD, PSI in PSDI v zvezi z vestmi, ki so se pojavile v tisku, glede sporoči! obrambnega ministra o namestitvi novih vojaških skladišč v naši deželi. PO VČERAJŠNJEM SREČANJU S PREDSTAVNIKI STRANK IN SINDIKATOV Proti zamudam • V torek, 17. februarja, ob 19.30 bo izredna seja svetoivanskega rajonskega sveta. Med drugim bo govor o občinskem načrtu za ljudska in cenena stanovanja v Ul. Cilino, o letošnjem pokrajinskem proračunu, o potrebi po razširitvi Lonjer-ske ceste in o nuji nadzorne službe pred šolami. želno finančno družbo Friulio, odv Cuecagna za Tržaško hranilnico ter pravni zastopniki družb Veneziani Zonca, Saldanavi in Alberi. Pred sednik Geraci je po poročilu o na.i-novejših dogodkih v zvezi z ladje delnico, ki sta ga podala sodni ko misar dr. Tomasin in sodni upravi teli dr. Morino, sklenil odložiti vsak nadaljnji sklep v zvezi s stečajnim postopkom v pričakovanju stališč, ki se bodo o vprašanju miljske la djedelnice izoblikovala na srečanju s predsednikom ministrskega sveta Forlanijem. Delavci ladjedelnice so se med tem popoldne ponovno zbrali v o bratu, kjer so oklicali neprekinjeno sindikalno skupščino. VČERAJ DOPOLDNE NA SEDEŽU DEŽELNEGA SVETA Na vrhu strank pokrajinske koalicije so se izrekli za dvostranske sestanke Na njih bodo poglobili vrsto problemov pied glasovanjem o občinskem in pokrajinskem proračunu * Srečanje med KPI, PSI in SSk o vprašanju devinsko-nabrežinske občinske uprave Na sedežu deželnega sveta so se včeraj dopoldne sestali pokrajinski tajniki petih strank, ki sestavljajo pokrajinsko koalicijo; prisotni so bili Tonel za KPI'Coslovih in Orlando za KD, Pittoni za PSI, Hartj za SSk >'n Berce za PSDI. Sestali so se, da bi začeli proučevati krajevne politične situacije v pričakovanju na glasovanje o občin skem in pokrajinskem proračunu. Sestanek je bil le posvetovalnega značaja, na njem pa je pet pokra jinskih sekretarjev sklenilo prired' ti vrsto dvostranskih sestankov, na katerih bodo poglobili celoten prc blem. Po skupnem sestanku so se nato sestali še tajniki KPI, PSI in SSk, ki so proučili politični položaj v de-vinsko-nabrežinskem občinskem svetu, kjer bo manjšinski odbor KPI -PSI v kratkem postavljen pred odločilno preizkušnjo, ko se bo moral občinski svet izreči o proračunu, ki ga bo občinska uprava po vsej verjetnosti predložila proti koncu meseca. Pobudo za skupni sestanek strank pokrajinske večine je dalo tajništvo socialistične stranke; sicer pa je bil predviden že v sporazumu, ki so ga stranke dosegle 8. septembra lani, zaradi zaostrenih odnosov med njimi pa je bilo za nje- wtTfT m..Mmmt.M..o.mu,im.........M,n,..,,,,... SPRIČO NAJNOVEJŠE PODRAŽITVE OSNOVNEGA HRANILA CEIL ZA PRAVIČNEJŠE OBLIKOVANJE CEN KRUHU S strožjim nadzorom preprečiti morebitne špekulacije govo sklicanje nekoliko težav. Vče ljek, 16. t.m., je bila prenesena na rajšnji sestanek pa je le premak- poznejši datum. Na njej bi se nam nil, sicer za malo, položaj z mrtve reč morala začeti razprava o pro-točke, saj so se stranke sporazu- ! računskem dokumentu prav zara-mele prirediti serijo dvostranskih j di velike negotovosti, nejasnosti v sestankov, na katerih bodo skušale j odnosih in različnih pogledov tudi razčistiti medsebojne odnose, ki so se začeli krhati že meseca decembra lani in so se postopoma zaostrovali. Na sestankih bodo delegacije strank proučile tudi stanje na tržaški občini, saj sta usodi obeli krajevnih uprav tesno povezani. V tem okviru ne gre pozabiti niti na vprašanje manjšinskega odbora de vinsko-nabrežinske občinske uprave. ki bo gotovo našlo svoj prostor na teh posvetovanjih. Istočasno s sestanki, za katere so se sporazumeli tajniki petih strank pokrajinske večine, se bodo vrstili še dvostranski sestanki med delegacijo KPI- , in predstavniki vseh ostalih političnih sil na Tržaškem (razen MSI). Začela se bo torej ši roka politična,. razprava, o kateri je težko vedeti, kako se bo lahko zaključila. Glasovanje o pokrajin skem proračunu, ki ga je Garbone-jeva uprava predložila na začetku tega meseca, je bilo prvotno predvideno že v tem mesecu, kaže pa, da bo odloženo za kak teden, tudi prihodnja seja pokrajinskega sveta. prvotno predvidena za oonede- Deždni svetovalec Cavallo obsodil zazidavo Kolonkovra Deželni svetovalec »proletarske demokracije* (DP) Giorgio Cavai lo .je deželnemu odboru naslovil in terpelacijo z zahtevo po pojasnitvi, kaj namerava deželna uprava u-kreniti za razrešitev pekočih problemov, Iti se porajajo zaradi ne smotrnih urbanističnih posegov v tržaški občini. V mislih je odboi nik imel v prvi vrsti kolonkovškn vprašanje, o katerem Cavallo iz Pokrajinsko vodstvo sindikata CG IL je v tiskovnem sporočilu ostro napadlo sklep pokrajinskega odbora za cene o podražitvi kruha. Odboru očita, da se udinja zahtevam združenja pekov, zlasti pa, da je tako imenovanemu navadnemu kruhu določilo celo še višjo ceno od tiste, ki jo je zahtevalo omenjeno združenje. Sindikat odločno nasprotuje obstoječemu načinu določanja cen. kakor s~ ga držijo peki, to pa zato, ker ni-kakoi verno ne odraža pravilnosti cen ne v količinskem in niti ne v kakovostnem pogledu. Pri oblikovanju cene — pravi sindikat — pek ne upošteva le davka na dodatno vred nost (IVA), raznih davčnih pristojbin. porabe električnega toka in drugega goriva, najemninskih stroškov ter gmotnih odvečnih, torej ne več uporabnih, krušnih prvin, am pak vse ustrezne izdatke napihuje, da mu .je zaslužek — pripominja sindikalno sporočilo — čim večji. Sindikat spričo vsega tega predlaga ustanovitev posebne tehnične komisije, katere naloga naj bi bi'e stroge preverjati pravilnost ter n pravičenost postavk, ki se jih peki poslužujejo pri oblikovanju cen; komisija bi obenem morala upoštevati dejstvo, da nekatere od teh postavk nišo več aktualne, v kolikor se na našajo na nekdanji način neke. Sin dika'. meni. da bi bilo treba v prvi vrsti revidirati nadzor nad odstot kom vlaee v kruhu, nad učinkom, ki ga na ceni kruha imaio preiemki po strežnic, izdatki za tekoče gorivo, razsvetljavo, donos posamičnega stota moke in tako naprej. Le tako bi utegnili oblikovati zares pravično ceno kruhu. V tem smislu bo sindikat ori^nn nastopil pri vseh pristojnih oblasteh. Skupna Prešernova proslava v Bregu Jutri zvečer ob 18. uri bo v občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu skupna Prešernova proslava, ki jo priredi koordinacijski odbor kulturnih in prosvetnih društev iz Brega. Prešernova pro slava je postala že tradicionalna pobuda, ki vsako leto znova osve šča Slovence v Bregu. Dejstvo pa, da jo prirejajo vsa društva, ji da- je poseben pečat skupnosti in enotnosti. Tudi letos, kot pretekla leta, bodo na njej sodelovala vsa društva s krajšim programom. Slavnostni govor pa bo imel Duško Kalc. Kalc je bil dolgo časa tajnik Zveze slovenskih kulturnih društev in zato do potankosti pozna problematiko in delovanje naših društev. Tudi v Bregu njegovo ime ni neznano, saj se je večkrat zavzel za tamkajšnja društva in je med kulturnimi delavci poznan in cenjen. Koordinacijski odhor vabi člane in nečlane društev iz Brega, da se proslave udeležijo in s tem tudi izpričajo željo po enotnosti, ki nam je v današnjem za Slovence dokaj delikatnem trenutku še kako potrebna. (ris) Tvrdka Zacchello zašla v stečaj Te rini je zašla v stečaj tržaška špedicijska tvrdka Zacchello, ki se je ukvarjala pretežno z uvozom in izvozom kosovnih pošiljk in kave. Pri tem je ostalo brez zaposlitve pet- v sami večini o nadaljnji usodi ustanove, pa so jo odložili. Na tržaški občini pa bo Lista /.a Trst predložila proračun za letoš nje finančno leto na začetku meseca marca. Čeprav vodi občino z manjšinskim odborom, je že dvakrat, z tdlocilnim vzdržaniem krščanske demokracije, uspešno pre mostila proračunsko oviro. Danes manifestacija v obrambi zakona o prekinitvi nosečnosti Pokrajinski odbor za obrambo, zakona 194, V katerem Sodelujejo ženske komisije KPI, PDUP, PLI, PRI, PSDI in PSI, se pridružuje javnemu zborovanju v priredbi Kolektiva za žensko zdravje, ki bo danes ob 17. uri v mali dvorani Verdijevega gledališča. Manifestacija bo izzvenela kot protest zoper sklep u-stavnega sodišča glede umestnosti referendumov o okrnitvi zakona 194 v zvezi s prekinitvijo nosečnosti; gre za referenduma, ki ju zahtevata, kot je znano, radikalna stranka in tako imenovano gibanje za življenje. Tiskovno sporočilo omenjenega odbora poudarja, da bo današnji protest izzvenel kot pdločen NE «o-mikanega in demokratičnega Trsta* vsakršnemu manevru, katerega cilj je prikrajšati italijansko družbo za zakonske predpise, ki ščitijo zdravje ii. dostojanstvo ženske. Študentje prekinili zasedbo rektorata Na zahteve študentov mora sedaj odgovoriti upravni svet univerze, ki se sestane v torek ■ Številne interpelacije v deželnem svetu Študentje, ki so v torek po splošnem zborovanju zasedli rektorat tržaške univerze, so se včeraj odločili, da prekinejo z zasedbo in počakajo na odločitve upravnega sveta univerze, ki se bo sestal v ponedeljek, ter na razpravo v deželnem svetu, ki je predvidena v torek. Kot smo poročali, se je protest študentov pričel približno pred dvema tednoma, istočasno z vstopom v veljavo novih, skoraj podvojenih cen v univerzitetni menzi. Študentski cdbor, ki se je že pred meseci večkrat sestal z upravnim odborom podporne ustanove in od njega zaman zahteval spremembo ukrepov, ki predvidevajo štiri pasove cen za nakup obrokov v menzi, se je prejšnji teden odločil za »avtcredukcijo*, t.j., da študentje s 1300-lirskim kuponom jedo ne enega, ampak dva obroka. Študentje in sindikalne organizacije menijo namreč, da so poviški krivični in neutemeljeni, saj je primanjkljaj v letnem obračunu podporne ustanove v zadnjih treh letih čedalje manjši. Po zasedbi rektorata so boj študentov podprle tudi levičarske stranke v deželnem svetu, saj je ena temeljnih zahtev študentov ta, da se tudi v naši deželi začne nemudoma izvajati ministrski odlok št. 616 iz leta 1979, ki predvideva razpust u-niverzitetnih podpornih ustanov in prevzem njihovih pristojnosti s strani dežele. V prejšnjih dneh so predstavniki DP, PDUP in KPI predložili v tem smislu interpelacije deželnemu odborniku za šolstvo. Včeraj dopoldne so študentje na zasedenem rektoratu sklicali srečanje s strankami in sindikalnimi organizacijami za izoblikovanje skupne linije. Prisotni so bili deželni svetovalci KPI Iskra in Battello, DP Cavallo in PDUP Barazzutti, pred- Na tržaški univerzi se je včeraj začelo pregledovanje odda nih glasovnic na volitvah za obnovo študentskega predstavništva v nekaterih univerzitetnih organih. Dokončni izid volitev in imena izvoljenih bodo verjetno znani danes. njih pristojnosti podporne ustanove k deželi. V ta namen so se prisotni deželni svetovalci obvezali, da bodo od odbornika za šolstvo Barnabe zahtevali takojšen odgovor na interpelacije v zvezi z izvajanjem o-dloka št. 616 in da bodo zahtevali, naj se odbornik že v torek sreča z delegacijo študentov, ki naj bi mu obrazložila svoje zahteve. Ker so z zasedbo rektorata dosegli namen, da sensibilizirajo javnost in predvsem stranice v deželnem svetu z vsebino svojega boja, so se študentje odločili, da prekinejo zasedbo in počakajo na odločitve u-pravnega sveta univerze, ki se bo sestal na izredni seji v ponedeljek popoldne, študentje bodo na tem srečanju zahtevali, naj upravni svet poseže v spor s podporno ustanovo s tem, da rektor odvzame mandat njenemu predsedniku prof. Islerju. V prvih dneh prihodnjega tedna bi moralo torej priti do razjasnitve in do prvih konkretnih korakov na poti do rešitve odprtih vprašanj. Vsekakor nameravajo študentje nadaljevati z »avtoredukcijo* v menzi tudi danes in v prihodnjih dneh, vse dokler podporna ustanova ne kre-kliče poviškov. M. M. Pred združitvijo storitvenih zadrug V nedeljo 22. marca 1981 bo v motelu Agip pri Devinu 1. kongres zadrug iz Furlanije-Julijske krajine, ki se udejstvujejo na področju raznih storitev (prevoz blaga, nosaška služba na postajah, čiščenj* in vzdrževanje lokalov, itd.). Gre skupno za 35 zadrug, ki se nameravajo na kongresu združiti v deželno zvezo storitvenih zadruug. pri izplačevanju pokojnin Enoten odbor upokojencev, ki deluje v okviru sindikalne zveze CGIL, C1SL, UIL, je sinoči naslovil na vsedržavnega predsednika zavoda INPS brzojavko, s katero ga poziva, naj se osebno zavzame za to, da bodo periferni uradi zavoda čimprej izplačali pokojnine ki bi jih morali upokojenci že zdavnaj prejeti, a ki jih doslej niso mogli vnovčiti zaradi nesprejemljivega zamujanja krajevnih sedežev INPS. Sindikat upokojencev ja hkrati povabil vsedržavnega predsednika IN PS R. Ravenno, naj bi obiskal Trst in se na kraju seznanil s položajem mesta, v katerem dobra tretjina prebivalstva živi izključno od pokojnin. V ponedeljek, 16. t.m., bo ob 20.30 na sadežu občinske izpostave v Ul. Battisti 14 seja rajonskega sveta za Novo mesto - Novo Mitnico. IIIIIIIIIIIIIH Hill IIHHtl •• IIMIIIIIIHOIIIMIII UMIH tllMniiMlllllllllllllllIMMIIIIIIIIIIIIIIIMMIIMMUMMMMHMHIIM VČERAJ V ČASNIKARSKEM KROŽKU Obračun lanske sezone deželnega Teatra Stabile Režiserja Lavia in Pressburger o delih «Pelikan» in «Karl Valentin Kaliarett» «Autolinec Triestinc» odpustila sedem delavcev Bridke izkušnje delavcev bivšega avtobusnega podjetja SAP se še nadaljujejo. Ko je omenjena družba zašla v stečaj, so delavci prešli pod družbo »Autolinee Triestine*, ki vzdržuje avtobusne zveze z Jugoslavijo. Pred kratkim pa je družba sporočila, da ne bo več vzdrževala teh mednarodnih prog, ker ji dežela ni nakazala običajnega finančnega prispevka (deželna u-prava ni še prejela ustreznega dovoljenja Računskega dvora), in je 31. januarja odpustila sedem delavcev. V zvezi s tem je sindikat delavcev s področja prevozov FILT -CGIL sinoči izdal protestno noto. v kateri odločno obsoja sklep »Autolinee Triestine*, ki da se poslužuje delavcev, da bi prišla do določenih finančnih olajšav, in poziva deželno upravo ter nadzorništvo za civilno motorizacijo, naj preneseta koncesijo za vzdrževanje mednarodnih avtobusnih prog na občinsko podjetje ACT, ki naj hkrati prevzame tudi pravkar odpuščene delavce. stavnica PSI, deželni tajnik CGIL Varin ter sindikalni predstavniki CGIL - CISL - UIL v okviru univerze. Po plodni razpravi, med katero so politične stranke in sindikati podprli zahteve študentov, so ob koncu srečanja sestavili skupni dokument, v katerem zavračajo dosedanjo politiko podporne ustanove in njene ukrepe v zvezi s poviškom ceh. Zahtevajo takojšnji preklic sedanjih: poviškov, odstop predsednika upravnega sveta podporne ustanove prof. Islerja ter začasni povratek k prejšnjim cenam, dokler ne bo mešana komisija sindikatov in študentov sestavila predloge za drugačno obliko poviškov. Vsi prisotni so se tudi izrekli za organizacijo javne konference o pravici do študija, ki naj pripravi pogoje za prehod doseda- Med včerajšnjo tiskovno konferenco, ki jo je priredilo vodstvo italijanskega deželnega gledališča Teatro Stabile v prostorih časnikarskega krožka, sta režiserja Gabriele Lavia in Giorgio Pressburger spregovorila o delih, ki sta jih režirala za Teatro Stabi.e. Lavia je razčlenil značaj Strindbergove drame «Pelikan» (v kateri igra tudi glavno moško vlogo) in probleme v zvezi z režijo, potegnil pa je tudi vzporednice med Pelikanom, 0-restejo, Shakespearovim Hamletom in Ibsenovimi »Prikaznimi*, pri čemer je zlasti za »Prikazni* v vzpo-rejanju s «Pelikanom» dejal, da so v Ibsenovi drami vse osebe bolne za sifilisom, da pa gre v resnici za bolezen nelagodja in psihični« obremenitev akterjev dogajanja. - ... Giorgio Pressburger je podal lik Karla Valentina v delu «Karl Valentin Kabarett*, ki bo v njegovi režiji na sporedu v Rossettiju od 19. t.m. dalje. ' Gre 9.a osebnost, ki je bila zelo priljubljena zlasti v Muenchnu, kjer je bila 1. 1942 tudi kandidat za župana, in čeprav Valentin ni bil pristaš nacizma, prej nasprotnik, je bil zelo čislan kot kabaretist oziroma ljudski pevec v pivnicah tudi v času nacizma. Glavno vlogo v delu igra znani komik Capriolli. Med tiskovno konferenco je ravnatelj Teatra Stabile Nuccio Mes- infiiiliiimMimiiiiiiiilliiiiliiiiMiiiiiMiiiimniiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiil MALA ČRNA KRONIKA Drag pregled Petdesetletno Mario Bonesia por. Grassi je zdravniški pregled na kar-diokirurškem oddelku precej drago stal: Medtem ko je bila na pregledu, so ji namreč ukradli 250 tisoč lir in dokumente, ki jih je pustila v torbici. Krajo je Grassijeva prijavila policistom, ki dežurajo v glavni bolnici. Aretirali so jo zaradi žalitve javnih funkcionarjev Zaradi žalitve javnih funkcionarjev so agenti letečega oddelka v četrtek ponoči aretirali 37-lctno A-lojzijo Šmid iz Ul. Marconi 4. Agente je poklical vratar hotela Italia, ker ga je Smidova, ki je gostja hotela, žalila in ni hotela v svojo sobo. Agenti so jo skušali pomiriti, a ni pomagalo — ženska je tudi nje obsula z žalitvami in kletvicami. Možje postave so jo zato aretirali in pospremili na kvesturo. Tudi s taksijem je nevarno Na ortopedski oddelek so včeraj sprejeli 53-letno gospodinjo Mario Sillich por. Di Benedetto, Ul. Mau-roner 18/1, ki se je ranila po hrbtu in levi roki, medtem ko se je« vozila v taksiju, katerega je upravljal 60-letni Luciano Marcuzzi iz Ul. najsi delavcev. ..........uuiuiiihiiii.iiiiiuimunimi...Hlinili...........iimiHiiiiiimmiiiiiiiinmiiiiiiiMiimMiiiiiliiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiiii.iiiiimiiiiii.■■■• V Zgoniku in pri Sv. Ivanu so sinoči proslavili praznik slovenske kulture V prostorih osnovne šole 1. mat 1945 u Zgoniku ie bila sinoči, po torkovi otvoritvi razstave slik ama terskih slikarjev iz zgomške občine, sklepna prireditev v počastitev dneva slovenske ::ulture, ki so ic-priredili KD Rdeča zvezda, SK Kras in osnovnošolska mladina. Čeprav smo pogrešali napovedani slavnostni govor, pa ie kulturni ve čer lepo uspel in res številno občinstvo, ki ie do zadnieaa količka napolnilo hodniške prostore, ie bilo deležno jirislnega kulturnega užil ka. Najprej so se učenci iz zgoni-ške šole spomnili in počastili Prešerna z veznimi teksti, recitacijo mi in petjem. Zatem ie pesnik Mi roslav Košuta predstavil poslušal- cem splet svojih pesmi, ki izražajo otroško srečo in zadovoljstvo, ko ie v sicer lazburkanem vojnem obdobju živel v Križu. V zaključni točki sporeda ie harmonikarski an sambel Spnthesis 4 pod vodstvom Klavdija Furlana mojstrsko izvedel štiri skladbe in očaral vse prisotne. Na koncu na i še opozorimo, da bo razstava slik ’estih amaterskih slikarjev iz zponiške občine odprta v prostorih KD Rdeča zvezda v Sa ležu še danes od 16. do 20. ure in jutri od 15. do 18. ure. B. S. * * * Naš kulturni praznik so včeraj c svetoivanskem Marijinem domu proslavili tudi dijaki državnega učite- ljišča *Anton Martin Slumšekt in vzgojiteljske šole. Program je bil zanimiv ti: raznovrsten. Vsak raz red obeh šol je dal svoj prispevek k prireditvi. Z recitacijami, govori in pesmijo so se spomnili našega velikega pesnika m s tem doka zait, da je njegova poezija še vedno aktuaina. Prebrali so nekar novejše poezije in nam predstavili svoja pesniška in prozna deta. Na svojo predstavo so povabili tudi pesnico Marijo Mijotovo, ki ie prebrala ljubko pesmico za otroke in Ljubo Bercč Košuto, ki je za pela dve pesmi. Proslava se rc končala z skupnim nastopom obeh šol v pevskem zboru — zapeli so slovensko himno. Zelik 7. Do nesreče je prišlo v Ul. Brunner v višini štev. 8, ko se je v taksi zaletel avtomobil. Di Bene-dettova se bo morala zdraviti 10 dni. Bombe ni bilo Predvčerajšnjim je nekdo javil beneškemu uredništvu lista II Gaz-zettino, da bo na tržaški sodniji počila bomba (dejal je, da bo tudi na goriškem sodišču). Do tega ni prišlo, seveda pa so pristdjni dejavniki pregona sodnijsko palačo pošteno zastražili in strogo nadzorovali — kot je tudi bilo prav — prišleke. Gasilci so včeraj nasedli neslani šali neznanca, ki se je izdajal za karabinjerja in opozarjal na požar, ki naj bi se razvil v neki kavarni v Ul. Locchi. Ko so prihiteli na kraj s cisterno, pa so ugotovili, da jih je nekdo potegnil za nos. Mimo šale so imeli gasilci včeraj delo na drevoredu Čampi Elisi, kjer je bila nevarnost, da bi plameni zajeli šolo. Miljski gasile’ pa so pohiteli k Dolgi kroni, kjer se je, verjetno zaradi neprevidnosti mimoidočega voznika, ki je odvrgel cigaretni ogorek, vnelo dračje in suha trava Kako je z uvozom živine čez Prosek Tržaška zveza uvoznikov živine je te dni zaprosila za dovoljenje, da bi smela uvažati živino s tovornjaki čez Prosek. Sindikat FILT -CGIL je v tej zvezi sinoči, naslovil na pristojne oblasti brzojavko, s katero opozarja, da bi izstavitev takšnega dovoljenja močno okrnila delo na proseški železniški postaji in postavila na kocko več delovnih mest. Dežela o plačilu šolskega beriva Spričo protesta dobaviteljev učne ga beriva osnovnim šolam, ki jim pristojna državna oblast v tekočem šolskem letu ni še poravnala ustreznih izdatkov, je deželna uprava sporazumno s šolskimi oblastmi Furla nije - Julijske krajine primerno posredovala na šolskem ministrstvu ter zagotavlja, da bodo omenjeni stroški v najkrajšem poravnani. Zamudo pripisuje napačnemu tolmačenju deželnega zakona o pravici do študija št. 10 z dne 26. maja 1980. sina podal obračun sezone 1979/80. 299 predstav sezone si je ogledalo 180.915 gledalcev, kosmati inkaso pa je znašal 511.321.000 lir. Del na repertoarju je bilo 7, razen v Trstu pa so bile predstave po vseh večjih in tudi manjših deželnih središčih, v 21 drugih italijanskih mestih ter v Jugoslaviji (Zagreb, Ljubljana, Reka, Koper, Buje) in v Avstriji (Gradec). V samem Trstu je bilo od prej omenjenih številk 242 predstav s 149.003 gledalci in inka-som 465.621.000 lir. Predstav za o-trcke je bilo 39 s skupno 16.189 gledalci. Pasolinijevo dramo »Calderon* je Teatro Stabile v sezonah 79/80 in 80/81 uprizorilo 95-krat, ogledalo si jo je 7o.953 gledalcev, razen v deželi in drugod po Italiji pa so jo šestkrat uprizorili tudi v Jugoslaviji in Avstriji. Predstav »Staromodne zgodbe* Arbuzova je bilo v o-beh sezonah 156 s 83.137 gledalci, predstav Podreccovih marionet pa 66 s skupno 26.448 gledalci. Pokazali so jih tudi v Istri. Ravnatelj« Messinai j* še povedal, da bo Teatro Stabile konec marca gostovalo v Rimu, istočasno s »Pelikanom* (v Teatro Eliseo) in s «Kabarettom» (v Teatro Tenda), da bodo s Podreccovimi marionetami šli na daljše gostovanje v Zah. Nemčijo (Dortmund. Kassel, Aachen, Stuttgard) in da so na Dobudo delavcev tržaških podjetij Italsider v dogovarjanju za gostovanje Eduarda De Filippa z recitalom v enem izmed objektov Italsider. vendar datum še ni znan. Prošnje za pripustitev k zrelostnim izpitom naj bodo pravočasne Šolsko skrbništvo javlja, da bo v torek, 24. februarja, zapadel rok predložitve prošenj za vpis k zrelostnim izpitom. Ustrezno prošnjo je treba predložiti enemu samemu državnemu šolskemu zavodu; v primeru rednih obiskovalcev šole je to pač tisti zavod, v katerega redno zahajajo, a v primeru privati-stov gre prošnjo predložiti tistemu šolskemu zavodu, ki se nahaja v kraju, kjer imajo prosilci v tistem trenutku stalno bivališče. Za nadrobnejša pojasnila naj se interesenti seveda obrnejo na šolsko skrbništvo. • Rajonski svet za Rojan - Greto -Barkovlje se bo sestal na redni seji v Ul. sv. Ermacora 3 v četrtek, 19. t.m., ob 18.15. Razstave KD Rdeča zvezda, ŠK Kras s sodelovanjem osnovne šole «1. maj 1945» iz Zgonika. Razstava slik domačih amaterskih slikarjev v društvenih prostorih v Saležu. Urnik: danes od 16. do 20. ure in jutri od 15. do 18. ure. V Slovenskem klubu v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, razstavlja svoja olja in risbe akademski slikar Lucijan Bratuš iz Vipave. Razstavo si lahko ogledate ob delavnikih v uradnih urah in zvečer. V prosvetnem domu Albert Sirk v Križu razstavlja svoje umetniške lepake Milko Bambič. Razstava je odprta vsak dan od 18. do 22. u-re, jutri tudi od 10. do 12. ure do vključno 15. februarja. V Kulturnem domu v Trstu — Ul. Petronio 4 si lahko ogledate razstavo akademskega slikarja Silvestra Komela. Razstava bo odprta do 21. t.m., v ponedeljek in v sredo od 17. do 20. ure, v torek, in v četrtek in ob sobotah pa od 16. do 19. ure. Razna obvestila Sekcija SSk v dolinski občmi priredi danes, 14. februarja, ob 20. uri družabno srečanje v Dolini, na katerem bo nekaterim svojim zaslužnim članom izročila odličje, podeljeno ob priložnosti 3. deželnega kongresa. Godba na pihala Vesna iz Križa nujno išče mlade sile, ki bi ojačile zopet ustanovljeno godbo. Vse mla-dinke.in vsi mladinci, ki bi se radi ukvarjali z glasbo, so naprošeni, da se javijo v baru doma Albert Sirk vsak dan od 18. do 23. ure. ŠD Vesna priredi v soboto, 21. februarja, v Ljudskem domu v Križu od 20.30 do 5. ure «Pustni ples* za člane in simpatizerje. Vabila lahko dvignete na sedežu društva do sobote med 18. in 19.30 in jutri, 15. t.m., med 11. in 12. uro. r .ll-.n.ta r' Prosveta Kulturno društvo Fran Venturini priredi danes, 14. februarja, ob 20. uri v šolski telovadnici pri Do-mju »Prešernovo proslavo*. Sodelujejo učenci šole s celodnevno zaposlitvijo od Domja in iz Ricmanj. EZSS329BB Ob četrti obletnici smrti dragega moža in očeta Dorčeta darujejo žena in otroci 15.000 lir za pevski zbor Fantje izpod Grmade in 15.000 lir za nabrežinsko godbo. V spomin na Stanka Pertota daruje Josip Daneu 20.000 lir za TPK Sirena. Namesto cvetja na grob Olge Rebula darujeta Marija in Sava Kosovel 10.000 lir za Center za rakasta obolenja. Ob smrti dolgoletnega pevca Edija Kocjančiča ; izraža moški pevski zbor Vesna i* Križa globoko sožalje vsem svojcem. Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in nono SILVESTER PIŠČANC Pogreb bo danes, 14. t.m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice. Žalujoča žena Angela, hčerki Silvana in Pavla, zet Lučo in vnuk Maksi, sestra Justina z Nedo in Milanom ter drugo sorodstvo Trst, 14. februarja 1981 (Občinsko pogrebno podjetje) Za vedno nas je zapustil naš predragi oče in nono IVAN ZOBEC Pogreb bo danes, 14. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev v Borštu. Žalujoči; bči Olga z možem Ludvikom, Milan z ženo Marijo, vnuki Sonja z možem Marjanom, Miran z ženo Livijo in Boris z zaročenko Marto Boršt, 14. februarja 1981 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3) Kino Ariston 16.00—21.30 «Kagemusha — 1'ombra del guerriero*. Eden 16.30 «Vestito per uccidere». M. Caine, A. Dickinson. Prepovedan mladini pod 18. letom. Ritz 16.00 «11 bisbetico domato*. A. Celentano, O. Muti. Excelsior 16.00 «11 piccolo lord». Ricky Schroeder. Barvni film. Grattaciclo 16.30—22.15 «Una vacan- ■ za bestialen. I Gatti di Vicolo Mi-racoli. Fenice 16.00 «AUa 39. eclisse*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Aurora 16.30 «11 vizietto D.*. Ugo Tognazzi. Cristallo 16.00 «11 cacciatore di ta-glie». Prepovedan mladini pod 14. letom. Vittorlo Venelo 16.00 «Zucchero, miele e peperoncino». R. Pozzet-to, E. Fenech, P. Franco. - Capilol 16.30 «Io e Caterina*. Alber to Sordi. Barvni film. Moderno 15 30 «Qua la mano*. E. Montesano in A. Celentano. Barvni film. . Lumiere 16.30 «11 gatto venuto dal-lo s parih*: Mignon 16.30 «L'altra meta del cie-lo». Barvni film. Nazionale 10.45 «Le avventure ero-tiche di Kendy». Barvni film. Prepovedan mladirii pod 18. letom. Radio 16.00 «Exhibition 80». Prepovedan mladini pod 18. letom. Volta (Milje) 16.00 «Bluff». Antho-ny Queen, Adriano Celentano. Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 14. februarja VALENTIN Sonce vzide ob 7.09 in zatone ob 17.30 — Dolžina dneva 10.21 — Luna vzide ob 13.06 in zatone ob 3.36 Jutri, NEDELJA, 15. februarja JORDAN Vreme včeraj: na j višja temperatura 4,9 stopinje, najnižja 0 stopinj, ob 18. uri 3,9 stopinje, zračni tlak 1018,5 mb ustaljen, veter severovzhodnik, 13 km na uro, vlaga 27-odstotna, nebo jasno, morje rahlo Razgibano, temperatura morja 5,9 Stopinje. . - ' ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Edoardo Di Fe-lice, Majo Skorja, Valeria Castel-laneta, Massimiliano Ličen, Alenka Stocca, Giulio Pesamosca, Giulio Quarantotto. UMRLI SO: 76-letni Gaetano.Pul-ciani, 70-letni Giuseppe Babic, .73-letni Guerrino Vascotto, 59-letni Santo Zelle, 78-letni Rodolfo Leri, 75-letni Luigi Gec, 84-letna Luisa Posar vd. Tormena, 87-letna Rosa Furlani vd. Nicolacci, 85-letna Zora Bubbini, 92-letna Genoveffa Gian-santi vd. Cappuccini, 68-letna Leo-nilda Štiglic, 93-letna Pierina Ra-valico vd. Ravalico, 76-letna Lidia Blasina vd. Culot, 92-letna Maria Davanzo vd. Lobas.so. KOORDINACIJSKI ODBOR KULTURNIH IN PROSVETNIH DRUŠTEV IZ DOLINSKE OBČINE vabi na SKUPNO PREŠERNOVO PROSLAVO ki bo jutri, 15. t.m., ob 18. uri v gledališču France Prešeren v Bol juncu. Sodelujejo: — pevska zbora Valentin Vodnik iz Doline in France Prešeren iz Boljunca; — osnovna šola iz Boršta; — recitatorji iz Prebenega in Mačkolj. Govor: Dušan Kalc. Vabljeni! Gledališča DNEVNA SLUŽBA LEKARN . (od 8.30 cp 20.30' ^Ul. Dante '7, Ul: dejristnia Tj Ul. Alpi Giulie 2, Ul. San. Čilih) 36. (od 8.30 do 13. in od 16. d. 20.30) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20 00 do 8 ure tel. 732627, predpraznična od,: 14 do 21. tire in praznična od 8. do' 20 ure. tel 68-441 LEKARNE V OKOLIC) Boljunec: tet. 228 124: Bazovica: tel. 226 165: Opčine: tel 2110(11: Prosek: tel 225 141: Božje polje Zgonik: tel 225 596; Nabrežina: tel 20(1121; Seslian: tel 209 197: Zavije’ tel 213 137: Milje: tel. 271 124. ■T ii . VERDI Jutri ob 16. uri za red D druga predstava Puccinijeve opere «Ma-non Lescaut». Nastopajo: Mara Zampieri CManon "Lescaut), Angelo Romero (Lescaut), Ermanno Mauro (Renato Des Griaux), Carlo Del Bosco (Geronte di Ravoir), Ermanno Lorenzi (Edmondo), Lucio Rolli (gostilničar), Franco Ricciardi (baletni učitelj), Aracelly Haengel (glasbenik) in drugi V priredbi gledališča iz Palerma režira Carlo Maestrini, dirigira Daniel Oren. Orkester in zbor gledališča Verdi, vodi Andrea Giorgi. Prodaja vstopnic ori blagajni gledališča. ROSSETTI Danes ob 16. uri (red prost) in ob 20.30 (red 2. sobota) uprizoritev Strindbergovega «Pelikana» v izvedbi članov Stalnega gledališča F-JK. Režija Gabriele Lavia. Rezervacije pri osrednji blagajni. V .abonmaju — odrezek ’5. # * # Od- srede, 18. t.m., gostuje gledališka skupina Teatro Carcano iz Rima s Shakespearjevim delom «Co-me vi piace*. Predstava izven abonmaja. Za abonente popust. Rezervacije pri osrednji blagajni. AVDITORIJ Jutri ob 11. uri v Avditoriju bo na pobudo gledališča Verdi in v sodelovanju z , RAI in Tpatrom Stabile na sporedu koncert komornega orkestra gledališča Verdi pod vodstvom Severina Zannerinija. Pri osrednji blagajni v Pasaži Protti se nadaljuje prodaja vstopnic. *■*■» Od četrtka, 19. t.m., bo na sporedu «Karl Valentin Kabarett* v uprizoritvi Stalnega gledališča dežele Furlanije - Julijske- krajine. Režija Giorgio Pressburger. Rezervacije pri osrednji blagajni. V abonmaju — odrezek 3. KASTA - ŠZ BOR priredita v petek, 20. februarja, ob 20.30 v veliki dvorani Kulturnega doma filmski večer ALJOŠE ŽERJALA «0 L I M P Y A 80» Vabljeni! ^SLOVENSKO STALNO "Gledališče v TRSTU DACIA MARAINI ‘T !( \ -• — _ ŽENSKI NAi PODEŽELJU Danes, 14. t.m. ob 20.30 v gledališču France Prešeren v Boljuncu KD VALENTIN VODNIK DOLINA Lutkovni oder 'vabi na ogled- igre TRDOGLAVČEK JANA )WLKOWSKEGA Predstava bo danes, 14. t.m., ob* 16. uri v društveni clvorani. Vabljeni! NAROČNINA ZA PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 1981 Celoretna Polletna Mesečna S 49.000 lir 35.000 lir 7.000 lir Celoletna naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 49.600 lir velja za liste, ki jo poravnajo do 30. aprila. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 84 000 lir. Vsem naročnikom, bomo še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE ih ČESTITKE. Vsi, ki bodo poravnali naročnino do 28. lebruarja 1981. bodo udeleženi, pri tradicionalnem nagradnem žrebanju. NAROČNINE SPREJEMAJO: Uprava: Trst, Ul. Montecchl 6 - Tel. 794672 Uprava: Gorica, Drev. XXIV. maja 1 - Tel, 83382 Kaznašalci Primorskega dnevnika Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374 Tržaška kreditna banka: Tek. račun št. 192 LOKATOS RA1NIERI VZPI - ANPI za sekcijo Op-čine-Bani, Konkouel in Piščanci sklicuje danes, 14. februarja, ob 20. uri REDNI OBČNI ZBOR v prosvetnem domu na Opčinah. Vabljeni vsi bivši partizani in aktivisti. Danes praznuje 70. rojstni dan MILKA DANEU Obilo sreče in zdravja ji želijo sestra Zofka, Miranda, Edi, Renato in Ljuba, ter nečaki Andrej, Aljoša in Aleš. Čestitkam se pridružujejo vsi sorodniki in znanci. Danes se poročita DANILA MILIČ in MARIO BAGON Mnogo sreče in veselja v zakonskem stanu jima želijo "sestra Magda in brata Andrej in Janez. Mali oglasi telefon (040) 7946 72 34136 TRST UL. CARMELITANI 16 - TELEF. 040/410000 ZASTEKLITVE IZ ALUMINIJA S TERMIČNO IZOLACIJO (švicarski patent) PREPREČUJEJO • kondenzacijo vode • madeže zaradi vlage na nc> tranjih stenah • pronicanje vode in vetra • ZNATNO ZMANJŠUJE disperzijo toplote zaradi po sebnili termičnih tesnil Informacije in brezplačni predračuni na kraju samem — Telefonirajte na 040/410000 IMPORT - EXPORT išče uradnico z znanjem knjigovodstva. Telefon št. 795-822. TRISOBNO STANOVANJE kupim v gotovini, v -slovenskem Primorju. Možna je tudi zamenjava s hišo v Kamniku proti doplačilu. Telefon 061/831-558 PRODAM fiat 128 letnik 71 po ugodni ceni. Telefonirati od 14. do 16. ure na št. 211-997. ZVONKO OSTROUŠKA - Zagradec št. 1 je odprl osmico. Toči belo in črno domačo kapljico. IZREDNA PRILIKA žaga cirkular-ka, rezkalni stroj, kombinirka za obdelavo lesa s 4 operacijami, kompresor, mizarski skobljič z globokim rezom — Trst - Ul. Con-ti 9/1 - tel. 793-071. TRGOVSFC podjetje sprejme v službo uradnika/co s prakso. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro «Takojšn;:a zaposlitev*. OBČINA Dolina išče kuharja/co za začasno zaposlitev za suplenco. Telefonirati od 8. do 14. ure na št. 228-127. PRODAM pustno obleko — ruska cesarica, primerna za starost od 7 do 8 let. Telefon 71322. MIZAR z vozniškim dovoljenjem za namestitev pohištva in vajenec star od 17 do 18 let za mizarska dela dobita takojšnjo zaposlitev. Telefon 54 390. PRODAM fiat 128 letnik 1980 pre voženih 11.000 km. Telefonirati od 19 do 21 ure na št. 744-021. NOVINARKA išče stanovanje v me-fro «Nuino». Tel. 410882 v jutranjih urah. OBČINA Dolina išče šoferja z vozniškim dovoljenjem D kategorije tipa 4A za javno službo (začasna zaposlitev). Telefonirati na št. 228 127 od 8. do 14, ure. ODDAM v najem ali prodam priznano kraško gostilno z obširnim vr tom in parkiriščem. Podrobnejše informacije na telefonsko št. 62953 v uradnih urah. PRODAM rabljeno pohištvo - spalnico, dnevno sobo in posamezne kose. Telefon 54-390. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO SSJKSS' RANCA Dl CREDITO Dl TRIFS1F I R Ž A S K A KREDITNA BANKA r, p A. THbt - UI.1CA t riLzr-a - rt' ■*• .» 13. 2. 1981 Ameriški dolar Funt šterling Irski funt šterling Švicarski frank Francoski frank Belgijski frank Nemška marka Avstrijski šiling Kanadski dola' Holandski Lorin* Danska krona 'Švedska krona Norveška krona Drahma Mali dinar Veliki dinar 1010.— 2365.— 1750,— 519,-203,- 28.45 47L-66,— 825,-435,-152. — 217. — 186. — 16.- 27.45 27,10 MENJALNICA vseh tujih valut NA POBUDO TERITORIALNEGA ODBORA SKGZ Pogovor o stabilizacijskih naporih gospodarstva v Novi Gorici Beseda je tekla tudi o urbanističnem načrtu sosednjega mesta - Kako priti do kooperacije Vprašanja stabilizacije v Jugoslaviji, izdelava načrtov gospodarskega razvoja ter smernice urbanističnega razvoja Nove Gorice so bili predmet pogovora, ki ga je organiziral teritorialni odbor SKGZ za Goriško. Udeležili so se ga predstavniki družbenopolitičnega življenja ter urbanisti iz Nove Gorice ter predstavniki SKGZ. Slovenskega deželnega gospodarskega združenja in z urbanizmom zaposleni naši strokovnjaki. Predstavniki nevogoriškega življenja so pojasnili, kako delujejo mehanizmi za sprejemanje planov v občini, republiki in federaciji. Povedali so, da je postopek v polnem teku in da deluje tako, da zagotovi demokratičnost in da spodbuja nosilce načrtovanja. Pri tgm pa se morajo soočati s težavnimi vprašanji, ki nastajajo zaradi energetske krize in pomanjkanja nekaterih surovin Potrebno je smotrno zaposlovati domačo delovno silo in omejevati uvoz delovne sile iz drugih republik. Težave, ki pri tem nastajajo, odpravljajo s povečanjem izvoza, z večjo uporabo lastnega znanja, s prehodom na takšne programe, ki zahtevajo manjšo uporabo energije in prevoza. Tako v Novi Gorici v prihodnjih petih letih ne bodo gradili nobenega večjega obrata. , Sedanja struktura novogoriškega gospodarstva ne zagotavlja dovolj hitrega napredovanja in niti propul-sivne dejavnosti. Kot posledica ta.iš-nega stanja so neuresničeni cilji družbenega prihodka, kar ustvarja težave pri finansiranju izobraževalne, zdravstvene, kulturne dejavnosti. Od tod zaostreni odnosi v gospodarstvu ter odločna usmeritev na izvoz, dviganje storilnosti in na vse tistg oblike gospodarjenja, ki pomagajo iz sedanje krize. Pri tem so gospodarski in urbanistični strokovnjaki menili, da je j potrebna odločna preusmeritev na | kmetijsko dejavnost. S tem name-j , nom so urbanistično načrtovanje ta-1 ko zasnovali, da boclo ohranili še obstoječe obdelovalne površine, zlasti pri Vrtojbi in delno pri Šempetru. Beseda je tekla tudi o urbanističnem razvoju Nove Gorice, o postopni izgradnji proizvodnih obratov v novi industrijski coni na Lijaku, kjer bo na voljo pet do šest tisoč novih delovnih mest. Kar zadeva prometnice, naj omenimo predvideno gradnjo železniškega tjra ,v industrijsko cono, gradnjo krožne ceste okoli mesta z izgradnjo novega odseka ob meji med Novo Gorico in Šempetrom. V urbanističnem razvoju Nove Gorice ni bila nikoli predvidena mednarodna povezava na solkanskem polju, iz enostavnega razloga, ker ni prostora. Erjavčev drevored — Gabrijelova ulica je predviden, da bo ostala kot pro- menada med dvema sosednjima mestoma, težo mednarodnega in tudi krajevnega prometa pa bo prevzel novi mednarodni mejni prehod Vrtojba - Štandrež, ki ga bodo z avtocesto povezali na Razdrto. V razpravi so- osvetlili možnosti za kooperacijske oblike sodelovanja. Ob tem so z naše strani menili, da bi morali gospodarski in politični dejavniki jemati mejo za stvarnost ter «težave spremeniti v priložnost*. Ob tem so prikazali različne razvojne smeri italijanske industrijske proizvodnje, tako da se je poleg bazične industrije v trikotniku razvila v Venetu obrtniška mala in srednja industrijska dejavnost, ki ne pozna krize. Ta dejavnost je zajela tudi en del naše dežele, medtem ko sta Trst in Gorica «imuna» pred tem in predstavljata v italijanskem gospodarstvu povsem atipičen primer, za katerega je po- manjkanje podjetnosti glavna značilnost. Upoštevajoč ugotovitve izrečene na skupnem sestanku občinskih odborov iz Gorice in Nove Gorice, so predstavniki gospodarskih organizacij slovenske narodnostne skupnosti v Italiji sodili, da bi bilo potrebno vztrajno iskati možnosti za proizvodne kooperacije in tako prispevati k nastajanju širše pahljače gospodarskih dejavnosti, da bi se vse manj občutile krize, ki jih ciklično doživljajo posamezni sektorji. če naši gospodarski dejavniki ne bodo izkoristili vseh možnosti, ki jih nudijo odprta meja, maloobmejni sporazumi, osimski sporazum in meddržavne pogodbe, potem bodo te možnosti izkoristili — kot jih že izkoriščajo — veliko podjetniški partnerji iz Furlanije ali še bolj oddaljenega Veneta in drugih dežel severne Italije. V ZVCIIS SPOROČILOM 0 PODTAKMCm BOMBI NEOBIČAJNI VARNOSTNI UKREPI VČERAJ NA GORIŠKEM SODIŠČU Preventivna akcija orožnikov in policije že v prvih jutranjih urah - Po začetnem preplahu je delo na sodišču kmalu steklo po običajnem ritmu Tisti, ki so včeraj dopoldne imeli opravka na goriškem sodišču, so prav gotovo postali pozorni na neobičajne varnostne ukrepe, v kolikor jih že pri vhodu niso ustavili in legitimirali do zob oboroženi orožniki. Akcija se je pričela, kakor vedo povedat- nekateri očividci, že v prvih jutranjih urah, ko so orožniške obhodnice z vseh strani obkolile in nadzorovale vhod v sodišče. Okrog 7.30 se je tem enotam pridružila še policijska obhodnica, nekaj pred 8. uro, ko so odprli glavna vhodna vrata na sodišče, pa so pričeli z legitimiranjem in pregledovanjem vseh oseb, ki so bile namenjene v notranjost. Neznanec je namreč v četrtek zvečer po telefonu sporočil beneški redakciji časopisa II Gazzetti-no, da bosta na sodiščih v Trstu in NiiiiiiiiiiiiiiiHmiiifiiiiiiiiiiiMMiiiiiimiiMitiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiififiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii TEŽAVE Z UPRAVLJANJEM BAZENOV NA ROJCASi . I m II— Ul , - - - - — - ~ - - ■ - - ■ - - ■ ■ ■ Le z večjim izkoriščanjem bazenov bo imela občina manjši primanjkljaj V dopoldanskih urah bi z enakimi stroški lahko plavalni bazen izkoriščalo veliko več dijakov Pisali smo še nekajkrat o uprav ljanu goriških plavalnih bazenov in tudi o sporih, ki so nastali med združenjem Gorizia nuoto in lani ustanovljenim društvom Nuotato; i isontini. Ne bomo tu pogrevali spo rov med člani dveh društev, ki so občasno tudi precej nudi saj vodijo drugo društvo ljudje, ki so iz stopili iz prvega. Do težav prihaja ima prvo društvo poleg svojega rednega delovanja tudi upravo bazena. Drugim se zato zdi. da so prikrajšani pri uporabi bazena in da uprava favorizira prvo društvo, t.j. samega sebe. uprava pa pravi da stvari ne stoje tako m da gle da nepristransko na vso stvar. Ko .je bil bazen pred nekaj leti zgrajen je nastalo vprašanje upravljanja. Da ne bi to občine preveč bremenilo, so ustanovili Gorizia nuo-Lo v katero so pristopila razna ttSas&tlf) -fpflffna driištvajlff tudi no same/.niki. Ti so prevzeli upravlja nje*, na drugi strani pa so se seveda zavkeli za športno-aktivnost na tem polju. V nekaj letih so tudi dosegli zavidljive rezultate in za njihovo prizadevnost jih v vsedržavni plavalni zvezi tudi hvalijo. Ne smemo pa pozabiti, da je za gradnjo kopališkega kompleksa go- V ČETRTEK ZVEČER PRI ROMANSU Čelno trčenje: tri osebe ranjene - ena zelo hudo Pridržana prognoza za 20-letnega Roberta M milijo iz Medeje - Ranjena tudi 20-letni Darko Crilj in 20-letni Dario Crillo iz Sovodenj V čelnem trčenju med fiatom 850 tržaške registracije 71418 ter A 112 goriške registracije, ki ga je u-pravljal 20-letni Roberto Marilli iz Medee, nesreča se je pripetila v četrtek okrog 22.30 v bližini Ro-mansa, so bile ranjene tri osebe, od teh ena hudo. V goriško splošno bolnišnico so namreč s pridržano prognozo sprejeli 20-letnega Marilli ja, medtem ko sta potnika v fiatu utrpela le lažje poškodbe. 20-!etni Darko Grilj iz Sovodenj se bo moral zdraviti 30 dni, za pet dni pa so pridržali na zdravljenju prav tako 20-letnega Daria Grilla iz Sovodenj. Vzroke hude nesreče raziskujejo orožniki iz Gradišča. Novo vodstvo mladinske organizacije FGCI Na organizacijski konferenci mladinskega gibanja KPI so izvolili novo vodstvo organizacije. Pokrajinski tajnik gibanja FGCI je postal Enrico Gherghetta, v dvanajstčlanskem odboru pa sta poleg drugih tudi Miran Vižintin in Marko Komel. Gherghetta je zaposlen v, tržiški tovarni Detroit. riška občinska uprava porabila nad milijardo lir. Posojilo je ireba vračati Bazen pa ne sme biti domena enega ali drugega športnega društva ali obeli, marveč je treba najti pravilni odnos med potrebami športnih društev in potrebami pre bivalstva. Vstop v bazen mora hiti prost tako dijakom kot tudi tistim posameznikom, ki žele tudi v zim skem času preživeti kako urino v bazenu. Prav v teh dneh posebna komisija , ki jo je izvolil občinski svet preučuje kako je s stvarjo. Še naprej bo skoro gotovo kopališča upravljalo združenje Gorizia nuoto. To društvo pa bo moralo strogo ločiti svojo društveno dejavnost od uprav Ijania bazenov. Pravijo, da si je to društvo z upravi jan.jem bazenov nakopalo velik primanjkljaj, ki bi ga morala kriti občinska uprava. Ta naj ne bi ’bila " nikdar v‘preteklosti plačala tega kar bi bila morala društvu za upravljanje in tako naj bi bil primanjkljaj-dosegel In presegel sto milijonov lir. Kake bodo ta denar plačali ni gotovo. Kje ga bodo vzeli v tem času pomani kanja denarja? Občina pa bi morala poskrbeti za ko bazeni polni v dopoldanskem času. ko bi lahko na kooanje pri jiajali dijaki in učenci. Zdi se pa da ni doslej občina s tem uspela na raznih šolah prepričati dijake, profesorje in starše diiakov. Baze na se poslužujejo predvsem dijaki in učenci slovenskih šol in le nekateri iz italijanskih šol. Pri drugih vlada nezanimanie. V jutranjih urah je bazen izkoriščen največ do ene petine, pravijo v pristojnih krogih Tudi zvečer, ko ni tekmovanj. gre premalo ljudi v bazen Pa bi plavanje od časa do časa vsakomur koristilo, tudi v zimskem času. Iz goriške bolnišnice Hujša prometna nesreča se je včeraj okrog 13. ure pripetila v križišču ulic Garzaroli in Toscanini v Gorici. 44-lptna Licia Gratton iz Gorice, Uiica Garzaroli 163, je z avtom zbila 69-letno Emrao Gabrieli, ki je na omenjenem mestu nameravala prečkati cesto. Priletno ^ žensko so v goriški splošni bolnišnici pridržali na zdravljenju za 40 dni zaradi zloma levega gležnja in drugih poškodb. Okrog 16. ure pa je v križišču Mihaelove ulice in Ulice Aquileia v Gorici prišlo do naleta, pri čemer je bil ranjen 43-letni Paolo De Pcnte iz Sesljana 197. V bolnišnici so ga pridržali 20 dni na zdravljenju. V torek v Gorici Karl Valentin Kabarett Deželno gledališče Furlanije - Julijske krajine bo v torek, 17. t.m., ob 21. uri gostovalo v goriškem Verdiju z zelo uspelo (in zanimivo) predstavo «Karl Valentin Kabareti* . priredbi in režiji Giorgia Pressburgerja. Prva uprizoritev o-menjenega dela je bila v Vidmu in je doživela izreden uspeh. Torkova predstava sodi v okvir abonmajske sezone italijanskega gledališča in je bila prvotno napovedana za torek, 4. t.m., a so jo morali zaradi tehničnih težav odgo-diti za teden dni. niiiiiiMiiiiiiiiiiiiHiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinin Prešernova proslava v Gabrjah Slovenski kulturni praznik so v soboto, 7. februarja, počastili tudi v Gabrjah s pevskim in recitacij-skim večerom, za kar je poskrbelo domače prosvetno društvo «Skala». Priložnostni govor o Prešernu je pripravila Klavdija Pahorjeva, za recitacije Prešernovih pesmi pa so poskrbeli gabrski otroci, medtem ko je za glasbeni del sporeda poskrbel pevski zbor PD Danica z Vrha, pod vodstvom Zdravka Peteja- na. Prireditev je bila na sedežu društva, udeležilo pa se je je veliko število vaščanov, zlasti mladine. Na sliki: posnetek s sobotne prireditve. Protagonist torkovega «kabareta» je igralec Viitorio Caprioli, nastopajo pa še Gianni Galavotti, Fran-cesca Muzio, Jole Silvani, Franco Jesurum in še nekateri drugi. Za scenografijo je poskrbel Sergio D’Osmo. Naslednja predstava bo 25. februarja, ko bo na sporedu Strindbergov «Pellicano». Gorici eksplodirala peklenska stroja, Odtod strogi varnostni ukrepi, pregledovanje oseb ob vhodu ter preiskava v vseh prostorih na sodišču, kjer bi neznanci lahko podtaknili peklenski stroj in kajpak precejšen preplah med uslužbenci, ki so za nekaj časa celo zapustili poslopje. Poslopje sodišča so pregledali prvič že v četrtek ponoči. Na srečo se je izkazalo, da je šlo le za potegavščino in že v prvih dopoldanskih urah je delo na sodišču steklo po običajnem ritmu, Prešernova proslava sinoči v Gorici Goriški Slovenci so se sinoči zbrali v Avditoriju, da bi s svojo prisotnostjo počastili slovenski kulturni praznik — Prešernov praznik. Večer je bil posvečen slovenski kulturni ustvarjalnosti na Tržaškem. O pomenu naše prisotnosti v Trstu je govoril prof. Jože Pirjevec. Nekaj svojih pesmi je prebral letošnji nagrajenec iz Prešernovega sklada Marko Kravos. Potem je nekaj klasičnih skladb izvajal kvintet. kljunastih trobil Glasbene matice. Pro-seško - kontovelski zbor Vasilij Mirk je pod vodstvom Evgena Prinčiča nato zapel več pesmi, ob koncu skupno s harmonikarji. Podrobnejše poročilo bomo objavili jutri. Solidarnost s Salvadorjem Danes popoldne, ob 15.30, bo v Palazzettu Venetu v Tržiču solidarnostna manifestacija z ljudstvom Salvadorja v priredbi krajevne sekcije ANPI v Tržiču. Sodelujejo v tej manifestaciji krajevni odbor sindikalne zveze, komunistična, socialistična in socieldemokratska stranka, PDUP in še nekatere druge organizacije iz Tržiča. Prisoten bo tudi zastopnik salvadorskega osvobodilnega gibanja, ob koncu bodo predvajali dokumentarni film. Prešernova proslava drevi v Štandreiu i V Domu Andreja Budala v štan-drežu bo danes zvečer, ob 20. uri, v priredbi domačega prosvetnega društva «Oton Župančič*. Prešernova. proslava. Poleg otroškega društvenega pevskega zbora nastopijo tudi gojenci Glasbene • matice iz Gorice. 9 V tržiški glasbeni šoli »Vivaldi* bo drevo ob 21. uri nastop pihalnega ansambla tržaškega gledališča Verdi. Dirigiral bo Sergio Siccardi. liimiiiiiiiiiifiiiiiiimiitittiiimiiitiiiiiiiiiiiiiiHmiriiitiKiiiiimittiiiiimimiiimmiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiMiitiiiu MALA SODNA KRONIKA DVAJSET DNI PRIPORA ZA NEKAJ UKRADENIH PLOČEVINK COCA-COLE Pred sodiščem skupinu tržaških pobalinov - Sodna o-bravnava proti mlademu Triičanu zaradi posesti orožja Ukradil so škatlo pločevink c očarale (er zabojček .'..kozarci vložene čebule, včeraj pa so jim sodih pred goriškim okrožnim sodiščem. Zgod ba se nanaša na skupino sedmih razmeroma mladih Tržačanov, ki so februarja pred dvema letoma biii stari nekaj nad 18 let, eden med njimi pa je takrat bil celo mlado leten. Pred sodniki so se znašli 20 letni Antonio Lippolis. 20-letni Ni-ccla Iozzo, 20-letni Luciano Casta-gna, 19-letni Dario Jugovac, 20-letni Alessandro Martinez. medtem ko se 22-letni Eugenio Bartolucci ni predstavil na obravnovo. Prav tako ni bilo na razpravi staršev 19-letnega Nicole Cinquepalmi, ki je bil ob dogodku, zaradi katerega so se fantje znašli najprej v zaporu, včeraj pa pred sediščem, pod obtožbo kraje z obtežilnimi okolišči nami, še mladoleten. Druščina, ki se je pripeljala v Go rico v dveh avtomobilih, ki sta ju upravljala Bartolucci in Castagna, je Francu Olmu, upravitelju lokata Al lampione v Gorici, izmaknila kartonsko škatlo s pločevinkami coca-cole ter zabojček vložene če bule. Blago je biio vredno okrog dvajset lisoč lir. Fantje pa se niso utegnili niti dobro odžejati, ko jih je izsledila policijska obhodnica, ki jo je o zadevi obvestil Olmo. Od tod aretacija ter prijava sodišču, zaradi tatvine z obtežilnimi okoliščinami. Sodišče je Castagno, Ju-govaca in Bartoluccija obsodilo na 20 dni zapora in 10 tisoč lir kazni pogojno, ostale pa oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Vsi škupaj pa bodo morali poravnati sodne stroške. Pred istim sodiščem je bila včeraj tudi kazenska razprava proti 18-letnemu Stonu De Silvi, ki se je rodil v Angliji, ima stalno bivališče v Tržiču in jc doslej imel žc nekaj sitnosti s sodno oblastjo. La ni maja so pri njem našli nekaj streliva in orož.je (bajonet in strašilno pištolo), ter ga prijavili sodišču. Fant, ki je v priporu zaradi drugih prekrškov, bo moral plačati 150 tisoč lir kazni ter stroške procesa. Sodišče je odredilo nadalje zaplembo streliva ter bajoneta. Danes se poroči naša pridna in požrtvovalna učiteljica MILICA PAHOR z OSKARJEM PODOBNIKOM Vso srečo jima želijo otroci in starši 5. razreda osnovne šole *I. Gruden» iz Šempolaja. Izleti: Slovensko planinsko društvo priredi prvi pomladanski družinski izlet z avtobusom v nedeljo, 26. aprila, v Repen na Krasu, združen s srečolovom, družabno zabavo in večerjo. Vpisujejo na sedežu SPD v Ulici Malta 2. Kino (1 urica VERDI 17.3(1-22.00 «Io e Caterina*. A. Sordi in E. Fenech. Barvni film. CORSO 17.30-22.00 «11 bambino e il grande cacciatore*. W. Holden in R. Sohreder. Barvni film. VITTORIA 17.CO-22.00 «1 vizi sono bagnati*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič PRINCIPE 17.30-22.00 «Superman 2*. ENCELSIOR 16.30-22.00 «Mi faccio la barca*. /Voivi G urica ili okolica SOČA 18.00—20.00 «Ta vražji jazz*. Ameriški film. SVOBODA 18.00-20.00 «Meteor*. A-meriški film. DESKLE 16.00 «Mačel na divjem zahodu*. Risanka. 19.30 «Deklica Mado*. Francoski film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponori je v Gn rici dežurna lekarna D'Udine, Trg sv. Frančiška, tel. 21-24. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg republike, tel. 72-341. Kulturni dogodki v slikah! NOVICE Z VALUTNIH TRŽIŠČ V nedelja je na Prešernovi proslavi KD »Tabor« v Prosvetnem domu na Opčinah nastopil Koroški akademski oktet Odprtje razstave del zgoniških slikarjev amaterjev v Saležu je v torek zvečer privabilo veliko ljudi Na torkovem večeru v Slovenskem klubu je senatorka Jelka Gerbec govorila o tem, kako opravlja svoje poslanstvo v rimskem senatu Dolar nad 1000 lir, zlato pa pod 500 dolarji Na valutnih tržiščih je sredi tedna spet zaživelo, v glavnem pa se je pokazala nadaljnja okrepitev dolarja, ki je poskočil na 1038 lir. Istočasno je zlato padlo od 517 na 493 dolarjev za unčo ali od 16.870 na 16.290 lir za gram. Dolarju sta sledila pri okrepitvi kanadski dolar in japonski jen, britanski funt pa se je tokrat ločil od dolarja in je ostal pri vrednosti 2388 lir. Ošibile so se valute kot marka, švicarski frank, belgijski frank in italijanska lira. Slednja je padla za slab odstotek nasproti vsem trdnim valutam. Navdušenje nad dolarjem se še ni pomirilo, saj se je' ta valuta prav včeraj povzpela na zgodovinsko vrednost, ko je veljala 1038 lir, 2,17 marke, 1,98 švicarskega franka in 204,6 jena. Vzroki okrepitve dolarja so znani. Ta teden pa so se jim pridružili še drugi. Na splošno imajo operaterji po Reaganovi izvolitvi veliko zaupanje v dolar. Novi predsednik naj bi namreč z večjo vnemo in odločnostjo branil dolar in na splošno ameriško gospodarstvo. To zaupanje se je še povečalo po zadnjem predsednikovem govoru, te dni pa vsi z nestrpnostjo pričakujejo podrobnosti novega gospodarskega načrta, ki bodo znane 18. februarja. V začetku tega tedna se je dolar okrepil tudi zaradi navidezne zaostritve sindikalnih in političnih sporov na Poljskem, tokrat vzporedno z zlatom. Že po nekaj dneh pa so se stvari pomirile in glasnik ameriškega obrambnega ministrstva je povedal, da zaenkrat ni pričakovati sovjetskega posega. Tako je zlato padlo na 500 dolarjev, dolar pa se je ohranil na visoki ravni, v četrtek pa se je celo še bolj okrepil. K temu je verjetno prispevalo povišanje o-bresti na področju evrodolarja. Tudi glede ameriških obresti opa- NAKUPNA CENA TUJIH VALUT Trst Celovec Zfirich Beograd 13. 2. 81 12. 2. 81 12. 2. 81 13. 2. 81 Ameriški dolar 1000,- 14,95 1,99 28,63 Kanadski dolar 830,- 12,45 1,65 23,65 Nemška marka 470,- 693,50 91,20 1471,99 Holandski florint 430,- 644,— 84,35 1353,63 Belgijski frank 28,80 43,30 5.70 90.- Danska krona 15L- 225,50 29,35 480.58 Švedska krona 218,- 323,- 43,05 659,08 Norveška krona 184,- 275,- 36.35 559,81 Francoski frank 202,- 301,90 39,70 637,53 Italijanska lira 1,44 1X0 3,11 Angleški funt 2340,- 34,96 4,61 73,75 Irski funt 1730- — — Švicarski frank 510,- 773,50 — 1624,46 Avstrijski šiling 66,- — 12,98 208,72 Japonski jen 4,7 5 7,30 0,98 13,95 Avstralski dolar 1130.- — — 33.25 Španska peseta 11,40 17,40 2.32 35,89 Portugalski eskudo 15.- 23,— 3.55 — Jug. dinar: mali 27.- 39,— 5.60 — veliki 27,- 39,- 5.60 — Grška drahma 18,- 27.50 — 54,96 VZHODNOEVROPSKE VALUTE DRAGOCENE KOVINE V TRSTU, 13. 2. 81 12. 2. 81 Nakup Prodaja Sovjetski rubelj 310,- ZLATO Poljski zlot Češka krona Madžarski forint 7,— 37 — 28,- Milan (g) 16.300 16.500 ZLATO London (unča) 486 dol. 487,50 SREBRO Romunski lej 26.— Milan (kg) 432.900 443.000 Bolgarski lev 330,- PLATINA Turška lira ' 9.- « * . Milan (g) 15.850 16.150 zovalci menijo, da bodo ostale na visoki stopnji še do konca leta 1981. Z visokimi obrestmi misli namreč Federalna rezerva (ameriška centralna banka) pobijati inflacijo v ZDA, ki se trenutno suka med 12 in 13 odstotki. Zlato, ki je veljalo ob koncu prejšnjega tedna 500 dolarjev za unčo, je poskočilo v ponedeljek •lllllfUllllllllMllllllllllllllllllllllllllllllllllMIliaMIllilIlHIIIMIIIIIIIIIIIIinMIIIIIIIIIIIIIimillHIIIIIIIIIIIIIIIHIIllllllllHllllllllllllllllHIMHMIIIIIIIllllHIIIIIIHIMIIIIIIlrtinUlUlllllimilllllllllllllllllllllimilllllllUllllllllllllllll* JUGOSLOVANSKI DELAVCI SO V ZAHODNI NEMČIJI NA DOBREM GLASU UKREPI BONSKE VLADE 1A «INTESRACIJO» JUCOSLO VANSKIH DOSELJENCEV NE MOTIJO V Zvezni republiki Nemčiji je okoli 600 tisoč jugoslovanskih delavcev Kakih 70 odst. njihovih otrok obiskuje tako imenovano dopolnilno šolo BONN — V Zvezni republiki N.mči.ji je zaposlenih nad 4 .milijone tujih delavcev. Med njimi je skoraj 680 tisoč Jugoslovanov. Položaj jugoslovanskih daldMlčv v Zvezni republiki Nemčiji je od leta do leta boljši in začasno bivanje jugoslovanskih delavcev v tej deželi poteka brez večjih problemov, ki jih bo treba rešiti, seveda v prid Jugoslovanom. Gre za popolno socialno zaščito, za življenjske in delovne odnose in gre za napore Jugoslavije, da se njenim ljudem v Zahodni Nemčiji zagotovijo na j p-polnejši materialni in drugi pogoji za njihovo vrnitev v domovino. Neposredno po volilni zmagi je kancler Schmidt med najvažnejše programske točke svoje vlade u-vrstil tako imenovani »proces integracije«, ki ga je začel lansko leto s posebnim vladnim paketom ukrepov, katerih namen je, da se tuji delavci in še posebno njihovi otroci bolje vključijo v zahodno-nemško družbo. To je privedlo do več ukrepov glede izboljšanja šolstva in dopolnilne šole za otroke tujih delavčev v srednjih in osnovnih šolah. Kancler Schmidt je bil zelo konkreten: v šestih letih bi se moralo v zahodnonemško družbo »integrirati« najmanj dva milijona tistih, ki so iz tujine prišli Ponovno o knjižni zbirki Slovenske matice za 1980 Včeraj smo na kratko poročali 0 štirih delih iz knjižne zbirke Slovenske matice za leto 1980. Danes poročilo o tej dejavnosti Slovenske matice dopolnjujemo s prav tako kratkim prikazom ostalih del, ki so ali šele bodo izšla v okviru te zbirke. B. KITIČIČ: Literarna ustvarjalnost Andreja Hienga Redkokdaj se dogaja, da bi sodoben pisatelj, in to celo pisatelj, ki ne sodi v starejšo temveč srednjo generacijo, bil deležen analize s . strani literarnega zgodovinarja. Pri Andreju Hiengu, slovenskem pisatelju, romanopiscu, novelistu, esejistu in dramatiku se je to zgodilo. Lektorica za srbohrvaško književnost na u-univerzi v Gradcu, sicer pa zagrebška slavistka Božica Kitičič, je pri Slovenski matici izdala svojo razpravo o umetnosti Andrej Hienga, ki predstavlja razširjeno in dopolnjeno doktorsko disertacijo. Knjiga sicer ni namenjena širšemu krogu bralcev, ki se morda komaj zanimajo za Hiengova dela. ne pa za razprav- 1 ape o njem. Toda za širši krog slavistov in literarnih ustvarjalcev bo razprava Božice Kitičič več kot zanimiva. Za slovensko izdajo ie razpravo pripravil in prcpedel Janez Rotar, ki je naphal tudi spremna besedo in v n 'ej poudaril značilnosti Hiengn-vega pisanja ter avtoričin pristop k razčlenjanju ter vrednoten u piša' eljevih umetniških stvaritev. II. IBSEN : Peer Gynt Začuda je Ibsenov Peer Gynt doslej ostal nepreveden v slovenščino, ko je Ibsen poleg Shake-s egrea pri Slovencih najbolj znan in igran dramatik. Pomanjkljivost je zdaj popravil Janko Moder, ki je dolgo let po odlomkih prevajal to znamenito dramsko pesnitev, nedavno pa je svoj dozoreli prevod pripravil za objavo. Prevod je izšel v zbirki Vezana beseda, ki ima bogato tradicijo in za katero je prevajalec nameraval pripraviti prevode Ibsena v treh knjigah, pa je zaenkrat prišlo le do Peera Gynta. Seveda pa je to nadvse pomembno delo, obenem pa za prevajalca trd o-reh, nekak preizkusni kamen. Seveda za takega slovenista kakšen je Janko Moder, delo le ni moglo predstavljati nerešljivega problema, pa čeprav je cela drama prevedena v verzih. Pa še spremno besedo in opombe ima L. ČERMELJ: Materija in energija V novoosnovani naravoslovni knjižnici je Slovenska matica izdala v počastitev svojega lani umrlega sodelnvalca dr. Lava Čermelja v ponatisu razpravo o materiji ih energiji. Knjiga je bila namenjena dr. Čermelju za njegov življenjski jubilej, žal je pisatelj prej umrl. Knjiga je ponatis izdaje iz leta 1923 in tvori še danes eno temeljnih del našega naravoslovja, takrat ko je bila napisana in je prvikrat izšla po prvi svetovni vojni'ra je Cermeljeva razprava stala na vrhu svetovnega prirododovja. žal je ostala vse premalo opažem, čeprav je Slovencem kot prva knjiga pripovedovala o začetkih nove fizike. Knjiga je še danes prijetno branje, čeprav založba o-pozarja na rahlo jezikovno patino razprave. Zmni slovenski fizik Anton Peterlin iz Združenih držav je knjigi mpisal uvodno besedo in v njej m kratko pojasnil razvoj sodobne fizike in občnem pomen Čermeljeve razprave za razvoj te vede pri Slovencih. Knjiga bo zato še danes rmrsikomu omogočila stik z moderno fiziko, pd čeprav ne seže prav v današnji dan. Sl. Ru. v deželo, to se pravi polovica tuje delovne' sile. Nethci neradi sprejemajo pripombo, da ta proces vodi v asimilacijo ali celo v germanizacijo.1'Naspbdf no, bb vsaki priložnosti trdijo, da gre za popolnejšo in bolj enakopravno sožitje, toda z bolj blagimi majami med domačimi in tujo delovno silo. Po številnih raziskovanjih in anketah o tem, kako nemški državljani sprejemajo tujce in Kako se tujci počutijo v Zahodni Nemčiji, so prišli do zeVj različnih podatkov. Kaže namreč, da se mnogo težje prilagajajo in vključujejo v družbo delavci izvenevropskih dežel. In z njimi ima Zvezna republika Nemčija še največ problemov. Jugoslovanom pa priznavajo, da so dobri in korektni delavci in da so «Evropejci». Po podatkih neke ankete so Jugoslovani «najbolj simpatični tujci«. In tako oceno jugoslovanski delavci v Zahodni Nemčiji sprejemajo s po-nesom, hkrati pa poudarjajo, da so Evropejci, vendar pa tudi tesno povezani z Jugoslavijo, s svojo domovino. Integracijski ukrepi bonske vlade Jugoslovanov ne motijo, seveda v kolikor ti ukrepi težijo k izboljšanju njihovih materialnih razmer in delovnega položaja in tudi kolikor jim omogočajo čim bolj tesno zvezo z domovino. Tuji delavci v Zahodni Nemčiji in seveda tudi Jugoslovani so se znašli v nekem paradoksu, kajti integracija nudi vse, kar zahtevajo tudi oni sami in sicer boljše življenje in delovne odnose, toda to vodi hkrati tudi v odtujitev. Ne smemo namreč pozabiti, da se Nemci bojijo tujcev pa čeprav tega ne priznavajo, ker imajo tujci veliko več otrok kot oni, hkrati pa se tudi tujci bojijo Nemcev, saj je jasno, da bi se mogli utopiti v nemškem morju. Med tujimi delavci v Zahodni Nemčiji so najbolje organizirani Jugoslovani. Nemci v svojih vsakdanjih informacijah o tuji delovni sili zelo malo govorijo o Jugoslovanih. To pa iz enostavnega razloga, ker nimajo z Jugoslovani toliko problemov, kot jih imajo z drugimi tujimi delavci. In to kar Jugoslovane ločuje od drugih tujih delavcev so njihovi — klubi. Glede tega aspekta Nemci Jugoslovane visoko cenijo ali vsaj spoštujejo, kot je pred nedavnim rekel eden izmed funkcionarjev v bonskem uradu za tujo delovno silo. Poleg klubov je nadaljnji bistven dejavnik, ki veliko pomeni za dobre odnose med Nemci in jugoslovanskimi delavci v Zahodni Nemčiji — zveza ali bolje povezava z domovino. To pa je hkrati tudi najbolj varen obrambni zid proti «pretirani integraciji«. Proti «pretjrani integraciji« pa so tudi jugoslovanske dopolnilne šole. V Zahodni Nemčiji je okoli 130 tisoč otrok jugoslovanskih staršev. Gre za šolarje, ki obiskujejo obvezno šolo, in za dijake srednjih šol. Gre torej za 130 tisoč mladih ljudi izpod 18 leta starosti. Nad 70 odstotkov teh jugoslovanskih otrok obiskuje jugoslovansko dopolnilno šolo, ki je razpredena po vsej Zahodni Nemčiji. Za jugoslovanske delavce v Za- hodni Nemčiji je posebno važen dekurrient, nji osnovi katerega'bi morali olajšati njihovo vrnitev v domovino, oziroma na osnovi katerega" bi Zatlodna Nemčija morala materialno spodbujati vrnitev Jugoslovanov v domovino. Gre za dokument, ki govori o določenih zelo povoljnih materialnih pogojih, kreditih itd.. Gre tudi za investicije v drobno gospodarstvo in podobne dejavnosti. V krogih bonske vlade prevladuje tudi mnenje, da tujci in še predvsem Jugoslovani imajo pravico do takšnih in podobnih zahtev, sam kancler Schmidt pa je izjavil, da so tujci krepko pomagali zahodnonemškemu gospodarstvu, da se je tako razvilo. Logično se iz tega sklepa, da imajo zato tudi pravico od tega bogastva zahtevati ali vsaj pričakovati. Končno se tako z zahodnonem-ške kot z jugoslovanske strani poudarja, da so jugoslovanski delavci v Zvezni republiki Nemčiji močan dejavnik splošnih in v zadnjem času zelo dobrih meddržavnih odnosov in da bodo še naprej most vedno bolj kompleksnih odnosov predvsem ekonomskega sodelovanja. M. M. na 515 dolarjev, v torek je veljalo že 520 dolarjev, v sredo je padlo na 505 dolarjev, v četrtek pa že na 493 dolarjev za unčo. Zanimanja za zlato je čedalje manjše, medtem ko vsi raje segajo po dolarjih in jenih. Po Reaganovem namigu, da je cena zlata še vedno previsoka, mnogi napovedujejo še nadaljnje padanje vrednosti te kovine, ki bo se podražila le ob znatnem povišku cene petroleja ali ob zaostritvi političnega stanja v svetu, še huje kot zlato je padlo srebro, katerega unča velja te dni nekaj nad 13 dolarjev, gram pa 430 lir. Cena platine je še vedno nižja od cene zlata, kar predstavlja v resnici nižjo prodajno ceno od proizvodne. Kanadski dolar je tudi ta teden sledil ameriškemu ter je poskočil na 857 lir. Tudi japonski jen se je okrepil in velja zdaj prvič več kot 5 lir (5,025 lire). Valute Evropske skupnosti so bile na splošno šibke. Najšibkejše pa so se morale celo boriti za obstanek v tej skupini. Med temi je bil belgijski frank, katerega vrednost je zlezla na najnižjo možno stopnjo nasproti francoskemu franku in ijnarfd,. Posagla je belgijska centralna banka s prodajo dolarjev, mark in francoskih frankov, tako da se je stanje belgijskega franka trenutno izboljšalo. Na čelu te skupine je še vedno francoska valuta, italijanska lira pa je med zadnjimi. Ta teden je lira padla še za slab odstotek nasproti vsem valutam skupaj, najbolj seveda nasproti a-meriškemu dolarju, nekoliko pa je pridobila nasproti marki in švicarskemu franku. Na splošno se je lira postavila nekako med dolar in marko, vendar je ostala bliže marki. Švicarski frank je padel za en odstotek nasproti liri in za dva odstotka nasproti dolarju. (srs) • • » Ena največjih kitajskih zanimivosti in hkrati ena največjih gradbenih struktur na svetu — kitajski zid kaže znake «utrujenosti». Kitajski znanstveniki so opazili na dveh krajih v zidu razpoke, ki da so posledica tektonskih premikov tal. kar je zelo verjetno, saj so imeli v deželi več potresov. Kratke filmske Izšel je «Annuario del cinema italiano» RIM — Te dni je prišla iz tiskarne 31. zaporedna številka zbirke z naslovom «Annuario del cinema italiano«. Gre za izdajo za leto 1980-1981, izdal jo je Cen-tro studi di cultura, promozione e diffusione del cinema, pripravil pa jo je Alessandro Ferrau. Gre za nad 700 strani debelo knjigo, ki bo prav gotovo dobrodošla vsakomur, ki se ukvarja s kinematografijo tudi vsakemu filmskemu kritiku. Publikacija se deli v štiri dele in vsebuje uvodni del z naslovi ustanov, združenj in kulturnih središč, nadalje sindikatov, družb za razpečevanje filmov, filmskih podjetij itd. U-vodnemu delu sledi prvi del, ki nosi naslov «Kdo je kaj v kinematografiji«. Tu so imena umetnikov, režiserjev, producentov, distributerjev, kulturnih in ekonomskih operaterjev, seveda izključno kinematografskega značaja. V drugem delu sta obdelami dve zanimivi temi. Prvi del vsebuje glavne zakone, ki se nanašajo na kinematografijo, v drugem delu pa so vse koprodukcijske pogodbe. V tretjem delu knjige bomo našli naslove vseh italijanskih filmov, kar jih je bilo posnetih cd leta 1930 do danes, to se pravi, da imamo tu seznam vseh italijanskih zvočnih filmov. Nadalje vsebuje ta del publikacije vse podatke o filmskih, umetnikih, ki so se uveljavili v zadnjih šestih,' semih letih, posebej pa je tu še seznam filmskega tehničnega sveta. Francoska filmska proizvodnja PARIZ — Tako kot v Italiji se tudi v Franciji že dolgo govori o krizi, ki da je zajela fiimski svet. In vendar konkretni podatki govorijo drugače. V letu 1980 je francoska kinematografija poslala pred občinstvo, torej v kinematografe 189 celovečernih filmov, ker je 15 več kot v letu 1979. V filmsko proizvodnjo so Francozi investirali 808,50 milijonov francoskih filmov, od česar skoraj 648 demačega kapitala, ostalo pa odpade na koprodukcije s tujimi kinematografskimi družbami. Če smo ugotovili, da se je proizvodnja filmov povečala, iz podatkov. ki jih je dalo ministrstvo za kulturo, izhaja, da v lanskem letu v Franciji napravili veliko manj pornografskih fi'mov. saj so v letu 1979 izdelali ) 68. lani pa komaj 46 pornografskih filmov. Bertolucci dokončal film «Panni sporchi» MILAN — «Panni sporchi« ali «Umazano perilo« je naslov novega filma, ki ga bo Giuseppe Bertolucci v torek prikazal italijanskemu tisku, v sredo pa publiki v okviru filmskega pregleda »Scher-maglia«, k: sta ga pripravila Alberto Farassino in Tatti Sangui-netti za milanski «Centro ricerca teatrale«. Kot prejšnji Bertoluc-cijev film »Oggetti smarriti«, so tudi film «Panni sporchi« v celoti snemali v Milanu, in v glavnem na glavni postaji. Svet izločencev in podproletarcev, ki je prišel do izraza v filmu «Offetti smarrit'«, je praktično osnova tudi v sedanjem filmu. Film »Panni sporchi« je Berto-lucchi napravil za družbo Unitel-film, to je za lanskoletno volilno kampanjo KPI in sicer z osnovnem motivom o mestih, ki jih vodijo leve uprave. SKRITO BOGASTVOKI GA MEŠČANSTVO SEDAJ IZKORIŠČA Po črnilo blagajnah Indijcev za vee milijard dolarjev rupij NEW DELHI — Kaj storiti z goro indijskih rupij, ki v dolarski vrednosti nanesejo več milijard dolarjev? Kako zajeti v državno blagajno vsaj del tega denarja iz «nogavic», za katerega ni potrebno plačevati nobenih davkov in nobenih drugih dajatev? Zaseči se ga ne da. Kajti v tem primeru bi bilo treba spraviti za zapahe malone vse indijske malomeščane in buržuje, kot je nedavno pojasnil neimenovani predstavnik zveznega finančnega ministrstva. Ta denar dosega po cenitvah nekaterih gospodarskih izvedencev količino «zakonitih» rupij v obtoku. Tudi če je ta cenitev morda pretirana ah pa je spričo skrivnostne narave te vrste denarja cenitev sploh nemogoča, se vendarle vsi — iz vlade, z levice in desnice, pa tudi iz centra političnega življenja — strinjajo, da bi bilo dobro, če bi ta denar nekako zbrali. , Kot po navadi, pa so sila različna mnenja o tem, kako to storiti. Učinkovit kazenski pregon spričo velikanskega števila grešnikov ni možen, kot smo videli iz izjave vladnega finančnega predstavnika. Sorazmerno slabo plačani davkarji in finančni inšpektorji nimajo prave volje za iskanje »črnega« denarja, razen tega pa se grešnik — takšno je pač živfienje — praviloma zlahka reši z diskretno podkupnino. V javnosti seveda nihče javno ne more zagovarjati mnenja, naj ostane tako kot je, se pravi, da bi imela Indija v desnici dvoje gospodarstev, dvoje denarnih trgov, pri čemer je zakoniti denar manj konkurenčen, pač zato, ker je dražji, saj ga težijo davki in državne pristojbine pa bančne provizije, »črni« denar je tega opreščen. Tako je črnoborzijanci — vsi pa se vsaj na tihem strinjajo, da med podjetniki niso v manjšini — na veliko kupujejo zemljo, predvsem pa parcele, zidajo hiše in poslovne stavbe, predvsem pa po dobri stari tradiciji vseh ve-rižnikov tega sveta zbirajo in kopičijo zlato in dragulje. Črni denar prav pride tudi za razkošne poroke in druga slavja, ki so v krogu petičnih in bogatih družabna obveznost prve vrste. No, denar gre tudi za kakšno zabavo, recimo za hazard. Mogoče niso pretirana poročila, da vloge pri takih igrah znesgje povprečno do 25.000 rupij, kar je okroglo tri tisoč dolarjev. Te dni se je indijska vlada odločila za drzen ukrep: tudi črnoborzijanci lahko z »divjim« denarjem kupijo državne obveznice: te prinašajo lepe obresti in oprostitev obdavčenja. Tako torej lahko Indijci v naslednjih treh mesecih z gotovino kupijo obveznice, ne da jim bilo treba pri tem dokazovati, od kod jim denar. Obveznice se glase samo na ime, so neprenosljive, iz- plačali pa jih bodo v desetih letih z 20-odstotnimi obrestmi. Bančni strokovnjaki, ki kritično tehtajo ta vladni ukrep, dokazujejo, da bo lastnik »črnega« denarja tako v desetih letih dobil do dve tretjini več denarja kot pošteni državljan, ki po zakoniti poti zasluženi denar nalaga na hranilno knjižnico. Zagovorniki takega ukrepa za zajetje dela črnoborzijanskega denarja, navajajo, da še bo s tem nateklo v državno blagajno več denarja za pospeševanje razvoja, s čimer bo vsaj delno zavrto, če že ne zaustavljeno nadaljnji razpiranje Škarij med naraščajočim bogatenjem iri črno revščino. Naložbe v obveznice naj * bi tudi vsaj . deloma omejile vlogo črnega denarja pri preplačevanju blaga in kopičenju le-tega za špekulativno trgovino. a:' Finančni minister Venkatara-man in njegovi pomočniki priznavajo, da izdajanje obveznic pomeni nagrado kršilcem zakonov In uredb. «Toda hkrati moramo biti stvarni. Vsi vemo, da črnoborzijanski denar načenja naše gospodarstvo. Zato ne, gre, da bi mižali pred tem in moralizirali, če je sleherno popuščanje nemoralno«. meni glasnik ministrstva. Poročila v časnikih o odzivu In-. dijcev pri nakupu državnih obveznic so za zdaj razumljivo nepopolna in zadržana. Morda zato, ker je vsa zadeva šele na začetku. Jože Šircelj ITALIJANSKA TV Prvi kanal 10.00 Tišina morja - dok. film 11.40 Fepper Anderson, posebni agent - TV film 12.30 Check-up - cddaja o medicini 13.25 Vremenske razmere 13.30 DNEVNIK 14.00 Ana, dan za dnem - TV nadaljevanka 14.30 Športna sobota 16.30 Remi - risani film 17.00 Dnevnik 1 - Flash 17.05 Odpri se sobota 18.35 Izžrebanje loterije 18.40 Nabožna oddaja 18.50 Pcsebna oddaja iz parlamenta 19.20 Salty - TV film 19.45 Almanah in Vremenske razmere 20.00 DNEVNIK 20.40 Nocoj nič novega - zabavnoglasbeni program z Sandro Mondaini in Raimsndom Via-nellom 21.45 «L'ucmo del sottosuolo« Potem ko je italijanska televizijska prva mreža končala z nadaljevanko «Bratje Ka-ramazovi«, je pripravila za nocoj posebno oddajo, ki je posvečena liku avtorja Dostojevskega in sicer ob stoletnici smrti tega velikega ruskega klasika. Program sta pripravila Giovanni But- ‘ tafava in Fabrizio Turini. Cddaja namerava podčrtati nekatere značilne momente v življenju ruskega pisatelja, , seveda : v zvezi z njegovimi literarnimi ddi’ in seveda v zvezi z mnenjem, ki ga i-majo nekateri kritiki do nje-■ govih literarnih del in do nadaljevanke «Bratje Kara-mazovi«. 22.35 Rock in roli Patricka Juveta Ob koncu Dnevrnk in Vremenske razmere Drugi kanal 10.00 Ljudje in ideje 20. stoletja (ponovitev) 11.00 Zmenek šestih 11.55 Harold Lloyd show 12.20 Risanke 12.30 Dogodivščine Blacka Beau-tyja - TV film 13.00 Dnevn;k 2 - Ob 13. uri 13.30 Dnevnik 2 - Tedenska oddaja o potrošništvu 14.00 Šolska vzgoja: Odprta šola 14.30 «L’uomo ombra torna a časa« - film Program za mladino 16.10 Risanka 16.30 in 17.05 «H barattolo« -glasbeni program za mlade 17.09 Dnevnik 2 - Flash 18.55 Izžrebanje loterija 19.C0 Dnevnik 2 - Dribbling Napoved vrep^pa,. . 19.45 Dnevnik 2 20.40 Dogodivščina Sackettovih - 4.. iin.zadnjL.del... , ... 21.35 Ogenj iz slame - film Kdor je pred nedavnim gledal film «Tamburo di latta«, • se bo potrudil, da ne izgubi filma «Fuoco di paglia« oziroma «Ogenj iz slame«, ki ga je režiral eden najbolj cenenih nemških filmskih režiserjev Volker Schloen-dorff. Nemški režiser v tem svojem filmu obravnava eno najbolj priljubljenih terr in s:crr naspro‘ie med zaščito osebnih vrednot ter nujnostjo vključevanja v družbo, ki skoraj nikoli teh vrednot ne upošteva, kaj šele ceni. Svoje delo nemški režiser prikaže preko zgodbe 30 letne F.lisabeth, ki doživlja hude težave zaradi nesporazumov med svojimi koncepti in razporeko, na kriero je morala pristati Ženska je pred dilemo ali sprejeti ponovno »sistematizacijo v zakonu«. ali pa premagati te- žave in koncepte, ki ji niso po gedu. Ob koncu Dnevnik 2 - Zadnja vesti Tretji kanal 19.00 DNEVNIK 3 19.30 Ogrske ljudske pravljice 19.35 Programi tedna 20.C5 Vsi na eder 20.40 Par čevljev za toliko kilo metrov - 2. del 21.45 Beseda in slika 22.30 DNEVNIK 3 JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.45 Poročila 8.50 Minigodci v glasbeni deželi 9.00 Lclek in Bolek, poljska risana serija 9.10 Z besedo in sliko 9.25 Tovarišija, mladinska nada ljevanka 9.55 Veleslalom za moške 11.10 Mali svet 11.40 Po sledeh napredka 12.10 Od refleksa do logike: Prve izkušnje Tema današnje tretje oddaje iz cikla Od refleksa do logike je najzgodnejši razvoj otroka i/ obdobju dojenčka, ko se iz nebogljenega bitja s svojo aktivnostjo, s pomočjo najbližjih in ob vrojenih intelektualnih možnostih zač ne postopoma oblikovati nje gova osebnost. Značilnost tega obdobja je osvajanje prv.h izkušenj s pemočjo dotika, gledanja in poslušanja. Postopoma se postavi na noge in shodi, spregovori prve besede in širi besedni zaklad. Redi se zaznavno gibanje intelegent-nost. 12.40 Zavattini-Bagnasco: Ligabua, italijanska nadalj. 13.45 Poročila 13.55 Veleslalom 15.40 Skckec pride v mesto, ameriški film 17.10 Poročila 17.15 Košarka: Iskra Olimpija - Partizar. 18.50 Naš kraj: Vurberg 19.C0 Zlata ptica: Miškolin 19:24 TV nocoj IS.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.00 Sobc‘na TV križanka 21.40 Moštvo Binga Longa, ameriški film 23.20 TV kažipot Koper 15.30 Smučanje 17.15 Košarka: Iskra Olimpija - Partizan 19.00 Odprta meja 19.30 Visoki pritisk - glasbena od daja V sklopu oddaje »Odprta meja«, ki je na spoiTdu danes ob 19. uri, boste lahko gledali satirični »Kabaret 3». Mesečno rubriko pripravljajo in vodijo Boris Kobal. Sergej Verč in Aleksander Vodopivec. realizirala pa jo je agencija Alpe-Adria. 20.00 Risanke 20.15 TV D - Stičišče Dve minuti 20.30 Winnetou v dolini smrti -film 22.00 TV D - Danes 22.10 Sosedje - film 23.20 Programi tedna Zagreb 15.00 Veliko mesto 16.05 TV koledar 16.15 Naš studio 18 45 Poezija 20.00 Zabavna glasbena oddaja 21.00 Župar v Casterbridgeu ŠVICA 18.15 Glasbena oddaja 20.40 Sweet Charity - film TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14,00, 17.00, 19.00 Poročila: 8.10 Jutranji almanah; 9.00 Glasbena matineja: 10.10 Radijski koncert; 11.40 Folklorni odmevi; 12.00 «Nas anu zutra - danes in jutri«; 12.30 Glasba po željah L in 13.20 Glasba po željah 2. del; 14.10 Otroški kotiček; Tomi na obisku; 14.30 Gremo v kino; 14.40 Glasba od A do Ž; 16.00 Jazz v Italiji; 16.30 Poslušali boste; 17.10 Mi in glasba; 17.30 Na goriškem valu; 18.00 Ivan Raos: »Odklenjeno povabilo«, monodrama; 18.30 Priljubljeni motivi; 18.45 Vera in naš čas. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 9.15 Knjiga po radiu; 9.32 Luciancvi dopisniki; 10.09 Z nami je. ..; 10.32 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Kim, svet mladih; 11.35 Vrtiljak motivov; 12.05 Glasba po željah; 14.33 V prijetni družbi slovenskih ansamblov; 16.00 Istrski akvareli; 16.10 Glasovi in zvoki; 16.32 Crash; 16.55 Pismo iz. . .; 17.00 Zvezdni prah; 17.32 — 19.30 Glasbeni vikend. KOPER ■ (Slovenski program) 6.30, 7.25, 13.30. 14.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 0.05 Jutranji koledar; 6.37 Kinosirored; 7.15 Najava sporeda; 13.00 Pregled dogodkbv, najava sporeda; 13,05 i Med rojaki v zamejstvu; 13.40 Zapojmo in zaigrajmo; 14.00 Moja generacija; 14,37 Glasbeni notes; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Sobotni piknik; 16.15 Jugoton;' 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00'Sobotni jutranji program; 7.15 Govori Jug; 7.40 Glasbeni odmor: 9.00 Vikend; 10.03 Black-out; 10.50 Glasbeni pregram z Ornello Va noni; 11.30 Cuiecitta; 12.03 Vri pozimi; 12.30 Cab-musical; 13.30 Iz rocka v rock; 14.03 Radio taxi; 15.03 Tudi mi smo: 15.25 Ra dijska preredba; 16.30 Mi kot vi; 17.03 Kupidova puščica; 17.35 Objektiv Evrrpa; 18.05 Globetrotter: 20.00 Zdravstvena oddaja; 21.03 Film - glasba. RADIO 2 7.30, f.30, 9.20, 10.00, 11 30, 12 30. 13.30, 15 30. 16 30, 17.30 18.30, 19.30 Pcročila; 6.00 — 8.45 Sobota in nedelja; 9.05 Radijska prii-d ba; 9.32 Ta pa je d bral; 10.12 Sebe; 11.00 Long Playing Hit; 12.45 Kontakt radio: 13.41 Glasba in k:no; 15.42 Hit Parade: 17.32 Dvod^anka; 21.00 Rimski koncer ti; 22.50 Nočni čas. LJUBLJANA 6.30, 8 00, 9.00. 10 00, 11.00, 12.00, 12.00, 14 00, 17.00, 19 00, Poročila' 630 Dobro jutro, otroci!: 7.00 Druga jutranja kronika; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Pionirski te d nik; 9.05 Z radiom na poti: 9.40 Turistični nap-tki; 10 05 Pojo amaterski zbori; 10.30 Panorama lahke glasbe: 11.05 Zapojmo pesem; 11.20 Svetovna reportaža; 11.40 Zapojte z riami; 12.10 Grdala v ritmu;-' 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Veseli domači napevi: 13.30 Priporočajo vam. ...; 14.00• Poročila; 14.95 Kulturna panorama; 15.00 1 Dogodki in odmevi; 15.20 Zabavna glasba; 15.50 Radio danes, ra-dio jutri!; 16.00 Vrtiljake; 17.05 Spoznavajmo svet in domovino; • 18.30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije; 19.35 Mladi mostovi;' 20.00, Sobotni zabavni večer; 21.00 Za prijetno razvedrilo; 21.30 — 23.00 Oddaja za izseljence; 23.05 Lirični utrinki; 23.10 Z lahkimi noiapri P° domovini. SMUČANJE NAKOBLI V veleslalomu zmaga Gergove WaItova (It.) na S., Leskovškova (Jug.) pa na 7. mestu BLED — Zahodna Nemka Michaela Gerg je osvojila včerajšnji mednarodni ženski veleslalom za »Pokal Kranja» na Kobli, ki so ga priredili v okviru tekmovanja za evropski pokal. Gergova je bila zelo dobra že v prvi vožnji, ko je osvojila drugo mesto, nato pa je vozila v drugem spustu še bolje in je tako tudi zmagala. Jugoslovanke so si od tega vele slaloma precej obetale, vendar so dosegle nekoliko slabše rezultate, kot dan prej na Zatrniku. Najboljša med njimi je bila Leskovškova, ki je bila sedma. LESTVICA JE BILA TAKA 1. Gerg (ZRN) 2. Fernandez Ochoa (Šp.) 3. Eberle (Av.) 4. Gferer (Av.) 5. Walt (It.) 7. Leskovšek (Jug.) 10. Peharc (Jug.) 18. Zavadlal (Jug.) itd. Danes bo na sporedu še zadnje tekmovanjp ženske slovenske turneje in sicer bodo dekleta nastopila še v slalomu na Ulovki nad Vrhniko. V SVETOVNEM POKALU Stenmark danes in jutri v Areju ARE — Veleslalom in slalom, ki bosta na sporedu danes in jutri v Areju na Švedskem, bosta predstavljala za Stenmarka priložnost, da si nabere nove tr-"ke v svetovnem pokalu in se tako še boli približa svoii kontni zmagi. Trenutno namreč vse kaže. da je pri tem svojem »vzponu* proti končni zmagi res neustavljiv, zlasti ker bo. poleg Areja, na sporedu še sedem tekem za svetovni pckal. od teh Pa le en sam smuk. na ncb°na kombinati'a. Po Adelbednu ni doživel še n"benega poraza, zmagal Pa je v Oslu in v Vcssu. trenutno vodi na sk"nni lestvici svetovnega pokala z 200 točkami. Osvohl jp doslej namreč kar pet veletialn-mov, štiri slalome in si je priboril tudi treti? mesto v edini kombinaciji, v kateri je sodeloval. Poleg tega vodi tudi na lestvicah vete s)a'ema (125 točk) in slaloma (120 točk). (Teoretično bi Stenmarka lahko trenutno ogrožal le še Amerikariee Phil Mahre, vendar pa bi moral opraviti naravnost izreden- podvig:-v vseh svoiih preostalih nastopih bi moral biti prvi ali drugi. To pa je v praksi skoraj nemogoče, zla sti ker so niegovi skandinavski nastopi pokazali, da trenutno ni na vrhuncu svoje forme, medtem ko je Stenmark prav v sedanjem °bdobju na višku svojih moči in sposobnosti. Stenmarka pa motivi-ra še en cilj: trenutno je zbral namreč v svetovnem pokalu fil zmag, Avstri ka Moser - Prollova ki je rekorderka kar se tega tiče. Pa ima 62 zmag, torej eno več: Stenmark bo zato gotovo meril t"di na to. da bi novi rekordni seštevek zmag zbral prav na doma čih smučiščih.' rred svojimi rojaki. Veliko zanimanje za tekmovan:e v Areju vlada tudi v Jugoslaviji, k igr pričakujejo z radovednostjo zlasti nastop Križa'a. V svojih r.ad pjih startih se ni preveč izkazal in zdaj se njegovi privrženej že vprašujejo, če ni morda zašel v krizo, ki bi mu tudi onemogočila naskok na letošnji pili. namreč na kobrin sknnnp IpstviVp SMUČARSKI TEK v .ii.-.hi-.t.U iViAKUJ Tekaški nastopi v Sloveniji Tudi v mesecu marcu so na programu Odbora za množične tekaške Prireditve pri Smučarski zvezi Slovenije le teki na smučeh, kar je (udi razumljivo, glede na sezono v kateri se nahajamo. V mesecu mar-je pet tekaških prireditev, ki se bodo odvijale po naslednjem vrstnem redu: Nedelja, 1. marca: Kranjska gora — 2. tek treh dežel — proga dolga 25 kilometrov (mednarodni tek). ®°bota, 7. marca: Pokljuka — 1. tek Dneva žena — proga dolga 5, 10 in 15 kilometrov; organizator: revija Jana. Nedelja, 8. marca: Logarska dolina — 3. tek po Logarski dolini — proga dolga 10 in 20 kilometrov — Organizator: SK Izletnik. Sobota, 14. marca: 13. veteranski tek in veleslalom — proga dolga 12 kilometrov in VSL — organizator: Smučarska zveza Slovenije. Nedelja, 22. marca: Pokljuka — 3. pokljuški maraton — proga dolga 10, 21 in 42 kilometrov — organizator: SK Snežinka. Vsi zainteresirani za podrobnejše informacije v zvezi z zgoraj navedenimi tekaškimi prireditvami v Sloveniji se lahko obrnejo na urad ZSŠDI v Trstu in Gorici. ODBOJKA V B LICI Danes derbi DMA Zanardo - Bor Intereuropa Priložnost za Neubauerjeve varovance * V ŽC2L Breianke proti Kontovelkam Danes in jutri bo na naših od Intereurope danes popoldne sreča-bojkarskih igriščih nekai manj te- le v mestnem derbiju z OMA Za-kem kot sicer, ker bodo tri šester- nardom. Slovenske zastopnice ke D lige imele krajši premor. V j jo s temi nasprotnicami odprt devetih tekmah, kolikor jih bodo odigrale naše šesterke, bosta za nameček, dva derbija, drugoligaški (OMA Zanardo - Bor Intereuropa) ter slovenski v ženski C-2 ligi v Dolini (Breg - Kontovel). MOŠKA B LIGA V domačem srečanju s Pal lavo lom iz Isole Scale imajo Neubauer in tovariši enkratno priložnost, da prekinejo že dolgo vrsto neuspehov, ki se nadaljuje od 13. decembra Že pred tednom so se naši fantje predstavili v Vidmu v precej drugačni luči kot na prejšnjih nastopih. Tokrat pa imajo na drugi strani mreže nasprotnika, ki ga morajo premagati, ker bi samo zmaga v tem nastopu pomenila žarek upanja za 'obstanek med drugoli gaS‘ ŽENSKA B LIGA Po zadnjem nepričakovanem spodrsljaju se bodo odbojkarice Bora iiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiimiiiiiiiiMMiiiiHiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii KOŠARKA V PROMOCIJSKI LICI DOM NA PETEM MESTU V zadnjem obdobju igrajo naši fantje izredno uspešno V soboto se je zaključil na Goriškem prvi del letošnjega košarkarskega promocijskega prvenstva, v katerem nastopa tudi Dom. Po e-najstih kolih zasedajo Gojkovičevi varovanci solidno peto mesto, skupno z ekipama Grado in Mobili S.An-drea. Domovci so začeli izredno slabo, saj so v prvih štirih srečanjih zapustili igrišče poraženi. Vse je že kazalo, da se bedo naši fantje »potegovali* za zadnja mesta lestvice, toda v nadaljevanju prvenstva so z; čeli igrati kot prerojeni. Petkrat so zmagali, v ostalih dveh srečanjih pa so zaigrali brez centra Pod-beršiča.ki služi vojaški rok, kar je nedvomno botrovalo neizbežnemu porazu. V zadnjem kolu so se domovci spoprijeli s prvouvrščeno Italo iz Gradišča (na tujem). Izgubili so, toda njihovim nastopom smo gotovo lahko zadovoljni, saj so se dobro polovico tekme enakovredno borili močnejšim nasprotnikom Na vrhu lestvice so kar tri ekipe in sicer Arte A, Edera in Itala, tako da bo borba za prestop v D ligo gotovo izdčdho: 'zanimiva. Naši fantje se bodo v nadaljevanju pr venstva borili za končno četrto mesto, saj zaostajajo za četrtouvršče-nimi Ronehi le za dve točki. Pom - Edera 69:80 Mobili S. Andrea - Arte A 70:73 Arte B - Begliano 76:75 Itala - !>>m 106:81 Grado - Ronchi 99-59 Časa del C. - Erbasol 94:80 LESTVICA Arte A, Itala in Edera 20, Ronchi 12, Dom, Grado, Mobili S.Andrea 10, Pom, Časa del Carrozziere 8, Erbasol 6, Begliano in Arte B 4. Domovci bodo drugi del prvenstva vcr.rtno odigrali brez centra Pod-b'ršiča, zato b-do morali dati od sebe vse, da bodo ohranili sedanji položaj na skupni lestvici. Koledar jim bo tokrat bolj naklonjen, saj b"do kar šestkrat igrali na domačih tleh, petkrat pa na tujem. V prvem kolu bodo imeli že možnost dohiteti ekipo Ronchi, saj se bodo prav s to ekipo spoprijeli v soboto, 21. t.m. na domačih tleh. Gotovo se bodo hoteli oddolžiti za poraz, ki so ga dt živeli v prvem letošnjem srečanju. Če jim bo to uspelo, bo naslednje srečanje z Artejem A zelo zanimivo, saj bedo domovci gotovo hoteli pripraviti lastnim navijačem prijetno presenečenje. Res škoda, da «belo-rdečim* ni uspelo zmagati v prvih treh srečanjih, saj bi se sedaj borili za sam vrh lestvice. Moramo pa vseeno pohvaliti celotno moštvo, ki se je vedno hrabro in moško borilo, žal, pa je porazom večkrat botrovala nezrelost posameznikov. Najboljši strelci: Kogoj 166, M. Dornik 149, Podberšič 136, Ziani 104, Devetak 101, Semolič 59, U. Dornik 54, Terčič 38, Čubej 11, Sancin 9, Nanut 7. M. Č. Prihodnji mesec Italija - «AII stars» RIM — Italijanska košarkarska zveza je sporočila seznam igralcev, ki bodo zastopali ekipo «A11 stars* (tuji igralci, ki nastopajo v A-l in A-2 ligi) v ekshibicijskem srečanju proti Italijanski reprezentanci, ki bo 3. marca ob 20. uri v milansk1 športni palači. i • . Ekipo bodo sestavljali: Basset in Morse (Turisanda); Beshore (Sa-cramora) Brovvn in Jura (Super ga); Dalipagič in Haywcod (Car-rera); D'Antoni in Gianelli (Billy); Holland (Scavoiini). Scdelovala bosta še Kupec in Yelverton. ki sicer igrata v Švici. Trener bo Američan Dan Peterson. Priznanja najuspešnejšim koprskim športnikom Zveza kulturnih organizacij je na posebni prireditvi podelila priznanja najuspešnejšim koprskim športnikom v preteklem letu. Za osvojene republiške in državne naslove ter za uspešno nastopanje v medna rodni konkurenci ,]e prejelo plakete 21 športnikov, med temi kar 11 nredstavnikov koprskega Jadroklu-ba. 23 pa jih .je prejelo pismena priznanja. Poleg jadralcev so bili najbolj uspešni še veslači, atleti, namiznoteniške igralke, odbojkarice in nogometaši, (l.oj) čun, saj so prvo srečanje na stadionu «1. maj* izgubile po štirih setih igre. Kot zanimivost naj po vemo. da je OMA premagala oba slovenska drugoligaša in z vsemi ostalimi tekmeci izgubila, kar najbolje potrjuje, da je zadnje čase v hudi krizi. Torej enkratna priložnost za Bol-činovo in soigralke Pred izredno pomembnim nastopom je tudi nabrežinski Sokol, ki gostuje pri ekipi II Pellicano. Varovanke trenerja Ušaja niso povsem brez možnosti, čeprav bodo DANES OB 21. URI Drugo zaporedno gostovanje Jadrana Tudi v Cittadelli se za Jadran obeta neizprosen boj. Splichalova peterka se namreč ne bo spoprijela le z objektivno nevarnim moštvom (v tem drugem, odločilnem delu prvenstva lahkih nasprotnikov sploh ni), temveč zlasti z nešportnim občinstvom, ki svojo izzivalno navijanje sprevrže na igrišče in s tem negativno vpliva na domače košarkarje, ki kaj radi pozabijo na omikano igro in dostojno vedenje. Jadranovci lahko torej pričakujejo izredno «pozoren» sprejem in upati je le. da ne bodo nasedali provokacijam, saj so s preudarno in mirno igro sposobni streti odpor domačinov in nadaljevati zmagovito pot, ki vodi v C-l ligo. Glede na to, da bo v tem delu prvenstva vsem ekipam dokaj težko osvojiti točki na gostovaniih, lahko odhaiajo naši košarkarji v Cittadello psihološko dokaj razbrementeni, sai praktično nimaio ka.i izgubiti in lahko v orihodniih nastopih nadoknadijo morebitni sp^drsLaj. Vendar pa moramo priznati, da je današn:e gostovanje. spričo docedan ih izidov Siderurgice Gabrielih eno izmed na;dostopn°;ših. kar jih obeto koledar. Tekma se bo pričeto ob 21. uri. domačinke skušale izkoristiti priložnost, da se pomaknejo prc-ti sredini lestvice na varnejše mesto. ŽENSKA C-2 LIGA V slovenskem derbiju v Dolini med domačim Bregom in Kontove-lom so nesporne favoritinje domačinke. V preteklem nastopu so Kop tovelke izbojevale dragoceno zrna go. toda vodečega Brega pred domačimi gledalci ne bo mogoče pre senetiti. V 10. prvenstvenem nastopu niti Sloga ne bo imeto preveč zahtevne naloge v domačem neposrednem obračunu z Vivilom Odbojkarice jz Terza d'Aquileie imajo samo 6 točk, to je točno polovico manj kot Peterlinove varovanke. MOŠKA C-2 LIGA Odbojkarji goriške Olvmpie še vedno zasledujejo prvo letošnje pr venstveno zadoščenje. Po 9 kolih so še naprej brez točk in Consult-dil iz Pradamana. je tekmec, kate rega je mogoče premagati, toda s pogojem, da Goričani zaigrajo precej bolje kot doslej. 1. MOŠKA DIVIZIJA Potem, ko je bil slovenski derbi med Borom in Krasom nreložen, bodo zastopniki Krasa odigrali letošnjo drugo prvenstveno srečanje z Volley clubom. Čeprav igrajo Mi- lič in tovariši v gosteh, niso brez možnosti. Mladi borovci pa bodo nastopili jutri dopoldne v občinski telovadnici v Dolini proti VM. Srečanje bo precej izenačeno in gostje lahko prijetno presenetijo. 1. ŽENSKA DIVIZIJA Od treh slovenskih šesterk bo nastopila samo Sloga, ki se bo v gosteh spoprijela z ekipo La Talpa Glede na' dosedanje nastope so do mačinke kandidatinje za osvojitev izkupička. G. F. KOLESARSTVO JUTRI V TRBIŽU Smučarsko tekmovanje za 6. pokal «Lepi vrh» Prijavilo se je več kot 300 tekmovalcev iz zamejstva in iz matične domovine Več kot 300 smučarjev, od tega kar 280 iz zamejstva, v zastopstvu SK Devin, SPDT. SPDG, ŠD Mladina, Polet, TPK Sirena, Kraškega doma, KZš in Adrie se je prijavilo za jutrišnje smučarsko tekmovanje v veleslalomu, za 6. pokal »Lepi vrh*, ki ga v Trbižu organizirata smučarski klub Devin in kulturno društvo Lepi vrh iz Ukev. število, ki je krepko preseglo lanski vpis, bo verjetno še naraslo, saj organizatorja pričakujeta še rojake iz Koroške. Tekmovanje, ki se bo pričelo ob 10. uri na smučišču Čampi Duca D’Aosta, bo veljalo kot druga preizkušnja za letošnje zamejsko prvenstvo. Zaradi visokega Mutter vodi Nizozemski kolesar Raas je osvojil drugi del včerajšnje tretje etape mednarodne kolesarske dirke po Sredozemlju, medtem ko je prvo poletapo osvojil Švicar Mutter. Ta tudi trenutno vodi na skupni lestvici. ............................................................mul..................................... šievila vpisanih so organizatorji poskrbeli za dve progi, krajša bo seveda namenjena najmlajšim. Časomerilstvo bo elektronsko, upravljali ga bodo organizatorji sami, medtem ko bodo progo začrtali učitelji domače smučarske šole. Po zadnjih podatkih bi morala proga dobro zdržati, saj je snega dovolj, vreme pa je tudi hladno in suho. Nagrajevanje bo uro po zaključku tekmovanja, smučarji pa se bodo spuščali v presledku ene minute: Za morebitne prizive je čas pol ure po objavi lestvic. Sestavljeni bosta dve lestvici: skupna lestvica in posebej lestvica za zamejske tekmovalce. Prvouvr-ščeni bodo nagrajeni s pokali, drugo in tretjeuvrščeni pa bodo dobili plakete ali medalje. Prvih pet uvrščenih društev pa bodo nagradili s pokali. Ob tem velja še poudariti izredno tesno sodelovanje med De-vinčani in ukvanskimi rojakj, ki so prve medsebojne stike naveza li že pred sedmimi leti, v času, ko so v Ukvah dali pobudo za pošolski pouk slovenščine, kar je. zahtevalo velikb trdne volje in poguma, da niso popustili, kljub nenehnemu nasprotovanju in težavam. Od tedaj so se ti stiki stalno krepili in dosegli današnjo več kot zadovoljivo raven. Žrebanje startne liste bo drevi ob 20. uri na sedežu KD Lepi vrh v Ukvah. NOGOMET V 2. AMATERSKI LIGI SREČANJE V DOLINI MORDA ODLOČILNO ZA BREG Z zmago bi se Brežani spravili bolj na varno na lestvici - Težko gostovanje Krasa - Pri Vesni optimistični - Bazovci proti zadnjeuvrščenemu Domiu Jutri bodo igrali tekme 4. povratnega kola v katerem bo na sporedu nekaj dvobojev, izidi katerih zanimajo predvsem ekipo z zgornjega dela lestvice, ki lahko prav v nedeljo spremeni svoj ustroj. Od naših ekip igra le Kras v gosteh, medtem ko Vesna, Zarja in Breg igrajo pred domačim občinstvom. Vesna — CGS Po zmagi nad Op. Supercaffe se je razpoloženje v taboru Vesne precej dvignilo in to je zelo pomembno, saj priče jutri v goste nevaren nasprotnik. Ekipa CGS, ki je novinec, je slabo igrala vse do sedmega kola, ko je prišla do prve zmage, v preostalem delu prvenstva pa je doživela nato samo dva poraza (Ro-sandra in Costalunga), ter se je povzpela na peto mesto na lestvici in ima sedaj 20 točk. Če pogledamo posebno zadnje tri nastope (tri zmage) ugotovimo; da so se v vrstah CGS izkazali napadalci (dosegli so namreč kar 11 golov). ' Križani bodo zato morali paziti, da ne pustijo nasprotniku pobude, kajti to bi bilo precej nevarno. Posebno bodo morali nadzorovati napadalca Abramija, ki je do sedaj dal že 13 golov. Če bo torej Vesna zaigrala brez napak lahko osvoji tudi celotni izkupiček. S. Marco — Kras Težko pa bo gostovanje Krasa, posebno če upoštevamo, da se ekipa v zadnjih nastopih ni odrezala najboljše. Pri Krasu so v povratnem delu prvenstva posebno odpovedali napadalci, ki že tri nedelje niso dali gola. Prav jutri bo zaradi diskvalifikacije odsoten Lanza, to je napadalec, ki je bil do sedaj najbolj uspe-š-m v vrstah Krasa. Zato je razumljivo, da Kras računa jutri na o-brambo in seveda na eno točko. Nasprotnik, to je S. Marco pa meri na celotni izkupiček, čeprav bo igral brez napadalca Zollie, ki je diskvalificiran. Zarja — Domio Bazovci, čeprav bodo gostili ekipo, ki je na repu lestvice, se dobro DANES SOBOTA, 14. FEBRUARJA 1981 NOGOMET KADETI 15.00 na Proseku: Supercaffč -Breg CICIBANI 16.00 v Dolini: Rosandra - Breg; 15.15 v Trstu, Jeričljev trg: Giariz-zole - Primorje MLAJŠI CICIBANI 16.00 v Trstu, Jeričljev trg: Gia-rizzole - Breg ATLETIKA TEKMOVANJE NIŽJEŠOLCEV 15.00 v Trstu, «1, maj*: organizira ŠZ Bor DOMAČI ŠPORT SMUČANJE OBČINSKO PRVENSTVO 14.00 v Kočevju: nastopa tudi Breg KOŠARKA POULE C-l 21.00 v Cittadelli: Siderurgica Ga-brielli - Jadran KADETI 16.00 v Trstu, «1. maj*: Bor - Li-bertas MLADINCI 20.15 v Trstu, Ul. della Valle: In-ter 1904 - Bor A Liber- Bregovl začetniki pod vodstvom trenerja Švare so v letošnje prvenstvo vložili veliko truda DEČKI 16.30 v Trstu, Sv. Ivan: tas - Jadran ODBOJKA MOŠKA B LIGA 18.00 v Trstu, «1. maj*: Bor JIK Banka - Pallavolo Isola Scala ŽENSKA B LIGA 17.00 v Trstu, Monte Cengio: OMA Zanardo - Bor Intereuropa: 20.30 v Camposampiero: II Pellicano - Sokol ŽENSKA C 2 LIGA 20.30 pri Banih: Sloga - Vivil; 20.45 v Dolini: Breg - Kontovel MOŠKA C 2 LIGA 18.00 v Štandrežu: OIympia Gorica - Consuledil 1. MOŠKA DIVIZIJA 16.00 v Trstu, telovadnica Zando-nai: Vollev club Kras; 20.00 v Gorici: Jamlie - Italcantieri B 1. ŽENSKA DIVIZIJA 21.00 v Trstu, telovadnica Visen-tini: La Talpa - Sloga JUTRI NEDELJA, 15. FEBRUARJA 1981 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 15.00 v Križu: Vesna - CGS; 15.00 v Ribiškem naselju: S. Marco -Kras; 15.00 v Bazovici: Zarja - Domio; 15:00 v Dolini: Breg - Giariz-zole. 3. AMATERSKA LIGA 8.15 na Opčinah: S. Andrea - Gaja. 15.00 v Križu: Olimpia - Primorec; 15.00 v Nabrežini; Sistiana -Primorje; 15.00 v štandrežu: Juven tina - Sovodnje; 15.00 v Doberdobu: Mladost - Fogliano. NARAŠČAJNIKI 10.30 v Repnu: Kras - Inter TS; 9.00 v Križu; Vesna - Olimpia; 8.00 v Trstu, Kampanele: Don Bosco - Primorec; 10.30 na Proseku: Primorje - Domio. NAJMLAJŠI 10.30 v Dolini: Breg - Portuale; 13.15 na Opčinah: Inter TS - Primorje ZAČETNIKI 12.15 na Opčinah: Opicina - Gaja; 13.45 v Trstu, Kampanele: Chiar-bola B - Primorje ODBOJKA 1. MOŠKA DIVIZIJA 10.00 v Dolini: VM - Bor NAMIZNI TENIS ŽENSKA A LIGA 10.00 v Trstu, «1. maj*: Kras -CAS SMUČANJE POKAL »LEPI VRH* 10.00 v Trbižu: organizirata SK Devin in Lepi vrh KOŠARKA KADETI 8.15 v Trstu, športna palača: Ri-creatori - Polet; 13.00 v Skednju: Alabarda - Kontovel NARAŠČAJNIKI 10.00 v Trstu, «1. maj*: Bor A -Don Bosco; 12.00 v Trstu, športna palača: Ricreatori - Sokol DEČKI 12.00 v Trstu, Ul. della Valle: Inter 1904 - Kontovel Bologna Perugia 1 X Brescia - Roma X Cagliari - Inter X 2 Como - Juventus 1X2 Fiorentina - Avellino 1 Napoli - Ascoli 1 Torino - Catan-zaro 1 Udinese - Pistoiese 1 Atalanta - Palermo 1 X Lecce - Bari X Sampdoria Cesena 1 2 X Reggina - Cavese X Alessandria • Rhodense 1 X zavedajo, da njihov nastop jutri ne bo lahek. Razumljivo je, da bo nasprotnik zaradi kočljivega položaja na lestvici prišel v Bazovico s trdnim namenom, da odnese vsaj eno točko. Domio bo verjetno igral zelo obrambno in s tem zvabil Zarjo v napad. IM tem pa Bazovci ne smejo napraviti napake, da bi se preveč cdprli, kajti nasprotnik bi jih lahko presenetil s hitrimi protinapadi. Po predvidevanjih bi Zarja morala o s vejiti celoten izkupiček. Breg — Giarizzole Izid tega dvoboja bo morda od ločilnega pomena za obe , ekipi, ki ju na lestvici loči 'te, ena sama točka. Brežani,' ki igrajo dema, računajo na uspeh, ker se hočejo oddolžiti za poraz,, ki jim ga je zadnjič zadala ekipa Giarizzol. Z uspehom bi se Brežani spravili bolj na varno in bi se obenem odtresli neposrednega nasprotnika, ki se bori za ob stanek v ligi. Letos pridejo,v poštev po novih pravilih za obstanek v ligi prav izidi neposrednih dvobojev. Glecte postave naj omenimo,, da bo Breg ponovno moral na igrišče v okrnjeni postavi. Cigui je diskvalificiran ista useda je doletela mladega Morgana in Albertinija, zato bo pa vsej verjetnosti mesto Ciguia prevzel mladi in obetajoči Žerjal. 3. AMATERSKA LIGA NA TRŽAŠKEM Igrali bodo pare 5. povratnega kola, v katerem vse tri naše enajsterice igrajo v gosteh. S. Andrea — Gaja Pp visoki zmagi nad Olimpio mi: slimo, da Gaja ne bi smela imeti velikih težav z osvojitvijo celotnega izkupička proti ekipi S. Andrea, posebno ker omenjena enajsterica trenutno ni v najboljši formi. Sistiana — Primorje Tudi Primorje ne bi smelo imeti težav proti Sistiani, ki zaostaja kar 12 točk za Prosečani. Pozabiti pa ne smemo, da je prav Sistiana do sedaj zadala edini poraz Primorju, ki se hoče seveda takrat »maščevati*. Predvidevanja govorijo v korist proseške enajsterice. Olimpia — Primorec Obe ekipi sta v nedeljo poraženi zapustili igrišče v precej pomembnih dvobojih. (Primorec klonil Primorju, Gaji pa Olimpia). Položaj obeh ekip se je zato precej poslabšal. Primorec praktično nima več možnosti za uvrstitev med prve, Olimpia pa ima še vedno možnost zasesti drugo mesto lestvice. Za dosego tega pa Tržačani ne smejo zgubljati več točk, kar pomeni da morajo startati na zmago. Primorec sedaj lahko igra bolj sproščeno, zato imajo Trebenci vse možnosti, da prekrižajo račune Tržačanom. B. R. NA GORIŠKEM V 4. kolu povratnega dela 3. amaterske lige na Goriškem bomo prisostvovali slovenskemu derbiju med Juventino in Sovodnjami. Obe ekipi sta v prejšnjem kolu zmagali. Štan-drežci so pripravili lepo presenečenje, ko so v Gorici z dvema goloma prednosti odpravili vodečo Az-zurro. Naj pri tem omenimo, da je drugi zadetek dosegel komaj 16-let-ni Nanut. Sovodenjci pa so pred domačim občinstvom odpravili solidno ekipo iz Zdravščine. Glede tega srečanja velja omeniti, da so slovenski igralci poka-kazali lepo igro, saj so tako v prvem, kot v drugem polčasu pokazali učinkovitost, ki jim je v prejšnjih tekmah zmanjkala prav v drugem delu srečanja. Obenem velja omeniti tudi dejstvo, da se je prejšnjo nedeljo na sovodenjskem pravokotniku izkazal Gomišček zaradi velike požrtvovalnosti. Poglavje zase pa gre posvetiti Mladosti, ki je v nedeljo izgubila v Šlovrencu. Zmago namreč so si domačini zagotovili predvsem po zaslugi sodnika, ki je precej oškodoval Dober dobe-c, saj je izključil Lavrenčiča že v prvih minutah igre. Poleg tega, kot so nam povedali nekateri Doberdobei, ki so prisostvovali tekmi, je sodnika motilo, da so kraški fantje govorili slovensko. To- rej tudi Doberdobei doživljajo isto kot Sovodenjci v prejšnjih tekmah, ko so jih razni sodniki precej oškodovali. Glede tekme v Šlovrencu pa še to, da smo v redakciji dobili sporočilo nogometnega sodnika, ki je Kraševcem pripisal kazen v višini 100.000 lir zaradi žaljenja sodnika ter da so trije navijači ,po tekmi, z avtomobilom sledili sodniku ter hoteli trčiti v njegovo vozilo. N? vemo, koliko so te trditve resnične. Upajmo le, da niso dogodki potekali v taki obliki, kajti drugače bi se lahko vprašali, komu to služi in kam nas bo to peljalo. Poglejmo sedaj, kako bodo naše ekipe igrale v naslednjem kolu. Juventina — Sovodnje Srečanje v Štandrežu bo vsekakor zanimivo, saj sta obe ekipi pokazali, da sta v dobri formi, zato je tudi nemogoče vsako predvidevanje o končnem izidu. Derbi pa bo zanimiv tudi za našo posebno lestvico medsebojnih srečanj, saj bi Juventina, v slučaju zmage, precej napredovala. Mladost — Fogliano Moramo reči, da imajo Kraševci tokrat možnost, da z zmago potrdijo, da so med boljšimi enajstericami prvenstva. P. R. «Mundialbaby»: Inter uvedel preiskavo MILAN — V zvezi z afero o «mundialbabyju» v Argentini, na katerem je zmagujoči Inter uvrstil v ekipo nogometaša, ki je presegal starostno mejo, ki so jo postavili organizatorji turnirja, je vodstvo milanskega kluba sporočilo, da namerava sprožiti kazenski postopek proti trenerju, spremljevalcu in odgovornemu mladinske ekipe. V pričakovanju izida preiskave so vse tri začasno suspendirali. Preiskavo je uvedla tudi italijanska nogometna zveza. NAMIZNI TENIS PARMA — V srečanju evropskega pokala za prestop v prvo divizijo je grška reprezentanca prema- gala Italijo s 4:3. Domačinom sta točke priborila Marina Cergol in Massimo Costantini pred posamezniki in v igri mešanih dvojic. Dolinski športniki v Kočevju Ob priliki 10-letnice pobratenja med občinama Doline in Kočevja se je ŠD Breg odzvalo vabilu smučarskega kluba Kočevje, da se u-deleži občinskega in sindikalnega prvenstva v smučarskih tekih in veleslalomu, ki bo danes V, Dolgi vasi. Skupina brežanskih športnikov se bo tako lahko pomerila tudi v smučanju. Osnovni cilj tega prvenstva je predvsem v tem, da se na njem zbere čimveč smučarjev in pomeri svoje moči. Pri tem ni toliko pomembna zmaga — važno je zlasti sodelovanje, ki se bo v teku leta okrepilo med ŠD Breg in športniki iz Kočevja tudi preko drugih športnih panog. NOGOMET Maradona pri Boca juniorsu BUENOS AIRES — Znani argentinski nogometaš Diego Maradona bo kmalu zapustil sedanji klub Ar-gentinos juniors in prešel k Boca juniorsu: vsaj tako zagotavljajo predstavniki obeli klubov, pri čemer pa dodajajo, da morajo rešiti še nekaj obrobnih vprašanj. Kaše, da bodo za Maradono odšteli okrog deset milijonov dolarjev (več kot deset milijard lir),, kar je največ ne samo v argentinski, ampak tudi v svetovni n- ni -' -v-ri. SMUČANJE ... i Smuk iz Schladminga . prenesli v Aspen ARE — Serge Lang, predsednik mednarodnega smučarskega odbora za svetovni pokal je sporočil, da so moški smuk, ki je v Schladmin-gu v preteklem tednu odpadel zaradi slabega vremena, prenesli v Aspen, kjer bo na sporedu v prvem tednu marca. OBVESTILA ŠD Breg vabi vse odbornike na izredno sejo, ki bo v ponedeljek, 16. t.m., ob 20.30 na sedežu društva. • • • Košarkarska sekcija ŠZ Bor obvešča, da bo v ponedeljek, 16. februarja, REDNI OBČNI ZBOR košarkarske sekcije na stadionu «1. maj* v Trstu ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. • • • bZ Bor — atletika Zbor vseh sodnikov za današnje tekmovanje je ob 14. uri. « « • ŠD Mladina sklicuje danes, 14. t.m., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v dvorani »loma Albert Sirk v Križu 3. redni občni zbor. Dnevni re-’ 1. Otvoritev in izvolitev delovnega predsedstva 2. Poročila 3. Pozdravi in diskusija 4. Volitve novega odbora 5. Razno • • • SPD Igo Gruden - ŠD Sokol vabita člane in prijatelje na Danes stan stopata v zakonski DANILA MILIČ in MARIO BAGON Svoji bivši odbornici in iz voljencu iskreno čestita ŠK Kras «REDNI OBČNI ZBOR* k) bo v društveni dvorani v petek, 20. februarja, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju. SNEŽNE RAZMERE Ampezzo Cima Corso 10+ ; Ne-vejsko sedlo 60; Gilberti 160; Forni Avoltri 0; Forni di Sopra 20; Var-most 20+; Valdajer 0; Mokrinje 100; Prato Carnico Osteai 30; Prh di Bosco 70; Ravascletto 10+; Zon-colan 40; Sauris 25; Trbiž 40; VI-šarje 110; Ovčja vas 40; Matajur 20+ + ; Sedlo Chianzutan 40; Velika planina 55; Krvavec 95; Jezersko 75; Stari vrh 20 80; Zatrnik 15 30; Pokljuka 80; Kohla 25 150; Kranjska gora 52: Kalič 30; Livek nad Kobaridom 35 - 45. + žičnica ne vozi; + + vozi samo ob sobotah in nedeljah. 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi 1 2 2 X 2 1 1 X 1 1 X 1 Uredništvo, uprava, oglasni oddelek. TRST, Ul Monlecchi 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnica Gorica. Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 • 57 23 Naročnina Mesečna 7.000 lir — vnaprej plačana celoletna 49.000 lir. V SFRJ številka 5.50 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 80,00, letno 800.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 100,00. letno 1000.00. PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Oglasi 2iro račun 50101-603-45361 «ADITs DZS 61C00 Ljubljana Gradišče 10/11. nad., leieron 2221)7 Ob delavnikih: trgovski 1 modul 'šir. 1 st., viš. 43 min) 22 600 lir. Finančni 800, legalni 700. osmrtnice 300, sozalia 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlaniie-Juhiske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Itaiiji pri SPI. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6 14. februarja 1981 Odgovorni urednik Gorazd Vesel frdaja in tiska i j Član italijanskeTi> 1 ZTT zveze časopisnih IM 1 Jr ^ frst založnikov FlEG ^ ITALIJANSKI ZUNANJI MINISTER EMILIO COLOMBO JE VČERAJ KONČAL URADNI OBISK V ZDA WASHINGTON ZAHTEVA OKREPITEV ZAHODNEGA VOJAŠKEGA POTENCIALA Reaganova administracija za spremembo odnosov z vzhodnim blokom, ne namerava pa zanemariti interesov zaveznikov - Iz ZDA je odpotoval tudi minister za zunanjo trgovino Manca WASHINGTON — Italijanski zunanji minister Emilio Colcmbo je včeraj popoldne končal svoj obisk v Združenih držaVah Amerike s pogovori z ameriškim sekretarjem za zunanje zadeve Caspardom Wiem-bergerjem. Na vseh srečanjih, ki jih je imel Colombo z najvišjimi predstavniki ncve administracije je prišlo do i-zraza prizadevanje novih ameriških voditeljev, da bi postavili na drugačne temeljne odnose s SZ in s celotnim vzhodnim blokom. ZDA nameravajo spremeniti tudi sodelovanje z evropskimi zavezniki in okrepiti domače gospodarstvo ne glede na posledice, ki jih bodo utrpela druga gospodarstva. Kljub temu, da se je Reagan šele pred kratkim preselil v Belo hišo in je njegova politika v obdobju prehoda iz volilnih obljub v prve ukrepe, so pogovori v Wa-shingtonu jasno začrtali usmeritev nove administracije. Reaganova administracija namerava graditi ameriško - sovjetske odnose na temelju večanja lastnega vojaškega potenciala in s-krepitvijo vojaškega sodelovanja z vsemi zahodnimi zavezniki. V govoru, ki ga bo ime! Reagan 18. februarja o razmerah v državi, bo baje napovedal /.manjšanje proračuna federacije za 50 milijard dolarjev. Nova administracija bo rezala predvsem izdatke namenjene socialnim storitvam. Obenem pa bo Reagan verjet- Z balonom okoli sveta Američana Marie Anderson in Umi Ida sta včeraj z balonom odpotovala iz Kaira na potovanje okoli sveta po sledovih Julesa Verna (Telefoto AP) no napovedal povečanje letošnjega vojaškega proračuna za 32 milijard dolarjev. ZDA zahtevajo, naj podobne ukrepe sprejmejo tudi druge zavezniške države. Državni sekretar Haig je pred kratkim dal vedeti, da triodstotno povečanje izdatkov za oboroževanje, o katerem so razpravljali -- okvirih NATO, ne bo zadostovalo. V pogovorih s Colombcm je Haig to tezo še potrdil in izjavil, da na obeh straneh Atlantskega oceana «obstajajo prizadevanja za odpravo vojaškega nesorazmerja z vzhodoma. Predstavniki ameriške administracije vsaj formalno se niso pogovarjali z italijanskim gostom o nevtronski bombi. Spregovorili pa so o «evroraketah» in Colombo je potrdil Washingtonu pripravljenost i-talijanske vlade, da spoštuje sprejete obveznosti. Nova ameriška administracija namerava začeti pogovore z vzhodnim blokom na pozicijah moči in prisiliti SZ, da bo privolila na pogajanja o vseh žariščih napetosti na svetu in ne samo o jedrskem oro-! žju. Haig je Colombu še dejal, da bodo ZDA utemeljile svoje odnose z ! Moskvo na podlagi recipročnosti j in da bodo težile k sprejemu posebnih sporazumov s SZ o «načinu obnašanja*. Haigovo trditev je mogoče razumeti kot željo ZDA, da bi j prišlo do ponovne delitve interesnih sfer med velesilama o čemer sta se pogajala že leta 1972 Brežnjev in Nixon. Voditelj italijanske diplomacije je izrazil zaskrbljenost, ki je prišla do izraza tudi med zadnjim francosko - nemškim srečanjem na vrhu v Parizu, da bi Reaganova administracija zanemarila interese zaveznikov in jih obveščala le o že sprejetih sklepih. Z zakladnim ministrom Reganom se je Colombo pogovarjal o stanju ameriškega gospodarstva in še posebej o visokih obrestnih merah, ki zaskrbljuje evropske gospodarstvenike.' Rehgah naj bi odklonil sodelovanje ameriške državne banke z evropskimi, da bi sprejemale skupne rešitve. Ameriški politiki namreč trdijo, da bo okrepitev ameriškega gospodarstva ugodno vplivala na Evropo. Evropski gospodarski Na obisku v ZDA se je v teh dneh mudil tudi minister za zunanjo trgovino Enrico Manca, ki je odprl novo italijansko trgovsko središče v New Yorku. Med svojimi pogovori s predstavniki ameriških gospodarskih krogov je poudarjal, da I-talija ne izvaža samo vino in modne izdelke. PRIMORSKE VESTI Vrste za avtomobile se v Kopru krajšajo Čakati je treba le na zastavo 101 KOPER — V Kopru se vrste za nakup avtomobilov hitro krajšajo. Cimosovo dyano lahko dobite še i-stega dne, ko vplačate 126 tisoč dinarjev (tovarniška cena brez davkov), na Cimosov GA je treba čakati približno en teden (242 tisočakov). Nekoliko dalj časa pa je treba čakati na zastavo 101. Pri koprskem «Trgoavtu» so nam danes povedali, da je treba zanjo počakati do meseca maja, pa ne zaradi sedanjega povpraševanja, ampak zato, ker nekateri kupci čakajo na avtomobil iz Kragujevca, že od lanskega maja sli junija (še po starih cenah). Za zastave po novih cenah pa je vrsta v Kopru precej krajša, mogoče tudi zaradi tega. ker je tovarniška cena za zastavo mediteran točno Minister Emilio Colombo in predsednik ZDA Ronald Reagan med pogovorom v Beli hiši (Telefoto AP) tisoč dinarjev manjša (vključno s iiiiiimuiiiii...n.........................m................-.............»...... PREDSEDNIK ZIS KONČAL OBISK V ZAHODNI NEMČIJI Prisrčno srečanje Veselina Bjuranoviča z jugoslovanskimi delavci v Stuttgartu Razprava z deželnimi oblastmi o možnosti povratka delavcev v domovino prevozom do Kopra), kot Cimosova dyana. * * » Končana trimesečna politična šola KOPER — V tukajšnjem medobčinskem študijskem centru za vso Primorsko srednje politične šole pri CI< ZKS, je včeraj končalo trimes č-ni seminar 12 slušateljev, ki so Jih kadrovali občinski komiteji Zveze komunistov petih primorskih občin Dopisnik DELA za Primorski dnevnik STUTTGART — Pomemben del včerajšnjega zadnjega dneva bivanja predsednika zveznega izvršnega sveta Veselina Djuranoviča v Zvezni republiki Nemčiji, je bil v jugozahodni zvezni deželi Baden -Wuerttemberg, oziroma v njenem kulturnem in industrijskem središču Stuttgartu, posvečen vprašanjem jugoslovanskih delavcev na začasnem delu v zvezni republiki. V Baden - Wuerttembergu živi 180 000 Jugoslovanov. Precejšnja koncentracija Jugoslovanov v širšem območju Stuttgarta, živahno življenje prosvetnih in kulturnih društev, pomembne izkušnje z organizacijo dopolnilnega pouka v jezikih jugoslovanskih narodov — vse to je govorilo v prid sklepu, da bi se predsednik jugoslovanske vlade sestal z Jugoslovani prav v Stuttgartu, kjer je bil sicer gost deželnega ministrskega predsednika Spaetha. Iz pogovorov na visoki ravni v .................................................. MEDTEM KO SE NADALJUJEJO POGAJANJA NA MINISTRSTVU ZA DELO Kemijski delavci stavkali v vsej državi proti množičnim odpustom v Montedisonu Med manifestacijami spopad med karabinjerji in »avtonomisti* pri avtocestnem odcepu v Mestrah RIM — Uslužbenci kemijske in I postopku za odpustitev 1.600 usluž dustrije so včeraj stavkali v vsej | bencev. Pokrajinski svet je prire- državi iz protesta proti namenom največjega državnega podjetja tega sektorja, poljavnega »Montedisona*. da izvede množične odpuste (govori se o odslovitvi 9.000-13.000 delavcev). V Lombardiji, Venetu in na Siciliji, kjer ima «Montedison» nai-večje obrate, so se stavkajoči v organiziranih sprevodih zbirali na sindikalne shode. Kjer so jim sindikalni voditelji spregovorili o poteku težkih pogajanj z vodstvom podjetja za preklic odpustov. V Lombardiji se je stavke in protestnih manifestacij udeležilo več kot 200.05» delavcev in uradnikov, večje skupine so v Milanu blokirale glavne sedeže družbe in glasno protestirale proti že začetemu dil izredno sejo v obratu »Monte dison* v Rhoju in .je zahteval preklic odpustov, protestne manifesta cije pa so se odvijale v vseh večjih industrijskih krajih. Med manifestacijami ob stavki v Margheri pri Benetkah (kjer grozi odpustitev skoraj 1.100 delavcem) je prišlo tudi do incidentov, pri katerih sta bila laže ranjena dva karabinjerja. V delavski sprevod, ki je krenil od avtocestnega odcepa pri Mestrah se je namreč vrinila skupina nekaj sto ekstraparlamen tarnih mladincev tako imenovane »avtonomije*, ki je blokirala promet in zažigala pnevmatike na cestišču Karabinjerji so nastopili z oklepnima voziloma, ki so ju mladinci z zakritimi obrazi obmetali s ka-1 menjem. Po spopadu so aretirali mladeniča iz Padove, priprli in nato izpustili so pa 8 študentov in 1 delavca, ki so jih prijavili sodišču zaradi prevratne manifestacije in upiranja silam javnega reda. Na Siciliji je včeraj zjutraj manifestiralo več kot 10.000 ljudi, ki so preplavili mestno središče v Si-rakuzi in skandirali gesla proti «Montedisonu», ki je tu začel po stopek za skoraj 1.400 odpustov. Na osrednjem protestnem shodu je stavkajočim spregovoril zvezni tajnik CISL Cesare Del Piano, ki jih je seznanil s trmastim zadržanjem vodstva »Montedisona* in je pri tem zatrdil: «če ne bodo preklicali odpustov, bomo sindikati prisiljeni zahtevati odstop vlade.» Z odprtjem mosta preko »Grand Canala. v Alzaciji so dogradili avtocesto Hamburg - Valencia (Telef. AP) Na ministrstvu za delo se medtem nadaljujejo ob posredovanju ministra Foschija pogajanja med zastopstvi enote sindikalne . zveze CGIL, CISL, UH, in kemijskega podjetja. Foschi se trudi iskati rešitev v okviru kompromisa, ki naj bi namesto množičnih odpustov predvideval postavitev v dopolnilno blagajno in predčasne . upokojitve Ljudsko sodišče obsodilo salvadorski režim CIUDAD MEXICO — Stalno ljudsko sodišče, ki gr. sestavlja 56 u-glednih svetovnih osebnosti je objavilo razsodbo glede salvadorskega režima ter ga proglasilo za krivega sistematičnega terorja nad prebivalstvom. Sodišče je ugotovilo, da je težko v sodobni zgodovini najti primer nasilju, ki ga je deležno kmečko prebivalstvo te južnoameriške države. Ob koncu zasedanja je predstavnik demokratičnega sodišča dejal, da gre za veliko moralno zmago salvadorskega ljudstva, pa čeprav razsodba ne bo neposred no vplivala na spremembe v salva dorskem režimu. V treh dneh razprav pred sodiščem. ki nadaljuje tradicije znanega Russellovega razsodišča, se je zvrstilo pred sodniki kakih deset prič, od katerih nekatere niso mogle opisati vse, kar se jim je pripetilo. Prikazali so vrsto filmov in fotografij, ki govorijo o trpljenju salvadorskega ljudstva. Ugotovili so, da je za trpljenje ljudstva neposredno odgovoren salvadorski režim, ki pa ni poslal svojega zastopnika, temveč je na posebni tiskovni konferenci, ki je prav tako bila v mehiškem glavnem mestu, skušal zmanjšati pomen včerajšnje razsodbe. Bonnu, ki so se položaja Jugoslovanov dotikala predvsem načelno, so bila za srečanje s konkretnimi vprašanji že znana izhodišča obeh strani. «Ko govorim o sodelovanju,» je na primer v zdravici na svečani večerji dejal bonski kancler Schmidt, «bi rad omenil stotisoče vaših ljudi, ki živijo v Zvezni republiki Nemčiji. S prizadevnostjo in visoko kvalificiranostjo zavzemajo priznano in pomembno mesto v našem gospodarskem življenju, tudi njihova zasluga je, da se odnosi med našima državama nenehno poglabljajo.» Jugoslovanska stran je v pogovorih s kanclerjem in s tremi predsedniki parlamentarnih frakcij poudarila, da podpira postopek integracije Jugoslovanov v okolje, kjer živijo in deiajo, da pa ostaja pri predpostavki, da gre za začasno delo in da se bo večina ljudi, ki so zdaj v zvezni republiki, vendarle vrnila. Predsednik zveznega izvršnega sveta je v Stuttgartu dejal, da se dobro zaveda velikih in vedno večjih težav s tretjo generacijo Jugoslovanov (statistično veljajo za tretjo generacijo vnuki tistih de lovcev, ki so prišli v Zvezno republiko pred letom 1973). Predvsem življenjski problemi otrok, ki so bili rojeni v Zvezni republiki in hodijo tukaj tudi v šole, so po kakovosti drugačni kot so bili problemi staršev in starih staršev, ko so se borjli za priznanje V družbi, ki jini zvečine ni‘bila naklonjena, posebej, če niso znali jezika ali so hoteli živeti po svoje. Domneva Veselind Djuranoviča, da bo delo pr j ohranjanju nacionalne privrženosti domovini prednikov v tretji generaciji težje, tukaj potrjujejo domače statistike: med mladimi Jugoslovani (tretje genera-; cije) je zelo upadla izrazita želja po vrnitvi (samo 21 odstotkov, so nedavno zabeležili, medtem ko so pri španskih vrstnikih zabeležili še 39 odstotkov željnih vrnitve). Stopnjo sposobnosti za integracijo ocenjujejo pri Jugoslovanih kot daleč največjo med vsemi skupinami tujcev in v tem okviru ugotavljajo tudi pripravljenost mladih zakonskih parov, da imajo otroke v Zvezni republiki (po eni od zadnjih statistik ■ ima otroke 86 odstotkov Jugoslovanov, ki so še tukaj, medtem ko je pri Grkih ta odstotek samo 40). Objektivna dejstva, ki z minevanjem časa vedno manj gredo v prid sklepa o vrnitvi, pa je vendar — to je bilo mogoče razbrati tudi na srečanju jugoslovanskega predsednika vlade s štiristo Jugoslovani, v Baden - Wuerttembergu. mogoče I omiliti z dobro vremišlieno dejati-1 nostjo. Na območju Baden - Wuert- \ so ga sprožili misovci. Ukrep o- temberga so v jugoslovanskih društvih, pa tudi v konzularni službi, mislili predvsem na pouk domačih jezikov v vrtcih, s čimer bi zajeli otroke še tedaj, ko se oblikujejo. Pozneje, v šoli, bi bilo verjetno prepozno. Procesa pospešene integracije ne bo mogoče preprečiti, celo delne asimilacije ne. kako široko pa bo zajela Jugoslovane, je odvisno od načina dela. od orga niziranih stikov z domovino in od pripravljanja možnosti za vrnitev — taka je realna in objektivna analiza stanja. Deželna vlada v Baden -■ \Vuerttembergu je včeraj zagotovila, da ceni prispevek jugoslovanskih delavcev in da je po svojih močeh pripravljena storiti vse, da bi bilo njihovo življenje prijetnejše in lažje. Djuranovič je včeraj jugoslovanskim državljanom s posebnim zadovoljstvom omenil, da je bil ponosen, ko je z vseh strani slišal samo pohvalne besede o sposobnostih in prizadevnosti Jugoslovanov. MOJCA DRČAR MURKO iso ga sp I pravičuje kvesture z bojaznijo, da bi lahko prišlo do motenj javnega reda, ker so istega dne sklicali manifestacijo stalnega protifašističnega odbora proti terorizmu in za o-brambo demokratične ureditve. Protifašistična manifestacija bi se morala zaključiti na Trgu Loreto, nekaj metrov od Trga Lima, kjer bi fašisti hoteli zbirati podpise. Na madridski KEVS ohlajiM eararje MADRID — Včerajšnja plenarna seja madridske KEVS je minila brez govornikov. To je brez dvoma -,draz nastalih težav v sklepni fazi sestanka, ko so začeli redigirati sklepni dokument. Blokovsko tekmovanje okoli dveh ključnih tem — vojaškem detantu in uresničevanju helsinških določil — je eden od pogojev za delno o-mrtvitev tega srečanja. Kljub temu pa je treba povedati, da je pogajalsko ozračje ohlajeno in da se bo delo nadaljevalo prihodnji teden. (dd) Na današnji dan 869 — V Rimu je umrl eden od oblikovalcev prve slovenske abecede Konstantin, znan z meniškim imenom Ciril. Konstantin in njegov starejši brat Metod. sinova visokega bizantinskega častnika, sta bila bizantinska misijonarja. 1797 — Britansko brodovje je pod poveljstvom admirala Jer-visa in Nelsona potolklo špansko armado pri Rtu Saint Vincent. 1840 — Rodil se je francoski slikar Claude Monet, ki ga i-majo za enega ustanoviteljev impresionistične smeri v slikarstvu. 1945 — Borci 19. in 26. divi-zije NOV so nanesli težke izgube nemškim, ustaškim in domobranskim enotam in osvobodili Mostar. 1958 — Nikita Hruščov je na 20. kongresu KP SZ imel referat, v katerem je obsodil Stalinov kult osebnosti. 1974 — Somalija je sklenila, da pristopi k arabski ligi in postane njen 20. člen. (Nova Gorica, Sežana, Koper, Izola in Piran). S pogovorom o svoji seminarski nalogi so tudi lormalno diplomirali*, sedaj pa jih čakajo namge ob katerih bodo lahko izkoristili novo pridobljeno znanje. B. Š. MILAN — Milanska kvestura je prepovedala zbiranje podpisov za u-vedbo o zakonu o smrtni kazni, ki ............................................m....um...........................................'n... MADRID — Komunistična partija Španije bo poslala na 26. kongres sovjetske partije delegacijo, v kateri bosta Romero Marin in Leonor Bornao. Za prvega ugotavljajo, tla je star stalinist, drugi pa je zelo blizu pozicijam tajnika Santiaga Carrilla, ki se sovjetskega kongresa ne bo udeležil, trdijo v Madridu, ker je v Španiji vladna kriza, nikakor pa ne zato ker bi odnosi med obema partijama bili slabi. MOČNE POPLAVE ZARADI ODJUGE Zaradi nenadne odjuge so fcevihie reke v državi New York prestopile bregove. Zaradi poplav je ostalo 2.500 ljudi brez strehe (Telefoto AP) uliiHiiuiiiiniiiiiiiiiiiMiiHiiiiniuui...m......»hm«.............................iiiiiiiiiMiiimHiHiiiM«""1"" VČERAJ PONOČI UMOR NA AVTOCESTI MED PARMO IN REGGI0M EMILIO Mlad karabinjer žrtev mamilašev Zabodli $0 ga večkrat z nožem po vsem telesu in ga pustili onemoglega na cestišču REJGGIO EMlLlA — Karabinjerji in agenti protiterorističnega oddelka kvesture še dalje raziskujejo mračno ozadje umora 24-letne-ga karabinjerja Giancarla Francolinija iz Ra-venne, ki ga je včeraj ponoči v bližini avtocestne postaje pri Reggio Emiliji podrl avtomobil. Iz prve preiskave izhaja, da Fran-zolini ni bil žrtev kakega terorističnega napada, temveč navadnega kriminala, točneje nekakega obračunavanja iz vrst uživalcev mamil. Franzolini je bil že leto dni član posebnega oddelka karabinjerjev iz Ravenne in je v tem času izpeljal vrsto novosti za izboljšanje karabinjerske službe. Na lastno pobudo je vodil boj proti razpečevalcem mamil. V tem smislu se je tudi vključil v krog uživalcev. da bi problematiko bolje spoznal in zato tudi uspešneje strl razpečevalno mrežo. Lani decembra mu je uspelo tudi zapleniti pol kilograma hašiša in omogočiti aretacijo dveh razpečevalcev, potem ko se je pretvarjal za navadnega kupca in mamilo kupil proti plačilu v gotovini. Bil je torej pravi vzor karabinjerja in »prenevaren* za marsikaterega zločinca. Zaradi posebne službe, ki jo je opravljal, je bil skoraj vedno v civilu. Uspešno je prikrival svojo vlogo karabinjerja tudi v družbi uživalcev tjiamii. Kaže pa, da je kljub vsemu prišel na dan njegov status karabinjerja vrinjenca ih so mu verjetno iz tega razloga hoteli za vedno zamašiti usta. Iz preiskave izhaja, da so ga neznani zlo- činci večkrat zabodli z nožem po vsem telesu ter ga nato onemoglega zapustili na avtocesti nekje med Parmo in Reggio Emilio-Franzolini se je nekaj časa opotekal in iskal pomoč. Kmalu pa se je zaradi globokih ran zgrudil na cestišče. V tistem trenutku Pa j’e pripeljal avtomobil z evidenčno tablico iz Mo-dene ter ga podrl. Mladi karabinjer je bil n# mestu mrtev. Po nesreči je avtomobilist nemudoma poklical policijo, ki je uvedla preiskavo. Z obdukcijo so ugotovili, da bi se Franzolini rešil smrti, če ga ne bi avtomobilist podrl. Iz tega izhaja torej, da so imeli zločinci namen ga le opozoriti, naj se v bodoče nikar «ne igra z ognjem* in naj to svojo človekoljubno misijo čimprej opusti.