teto LXV	Poštnina plačana v gotovini
V Ljubljani, v petek, dne 30. aprila 1937
Štev. 98 a
Cena 1.50 Dj„
MSCOVENECM
Uredništvo je v ^ JUT |Bff T ^^^^ flft^	^ JL^ ^^^^ U pra va: Kopitar-
Kopitarjevi ul.6/111 ^^^	jeva ulica štev. 6.
Telefoni uredništva in uprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-95, 29-96 — Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku — Ilustrirana priloga „Teden v slikah"
Nemška karta v Podonavju
V	')
Švicarski list o trenjih med blokoma Rim — Berlin in Pariz — London v Srednji Evropi
Zakaj podpira Italija nemške težnje
Neodvisnost Avstrije
Ravnatelj »Giornale d'Italiac, Virginij Gay-da, o katerem gre sloves, da vedno pravilno in točno podaja zunanjepolitične poglede g. Musso-linija ter pravilno in točno tolmači njegove zunanjepolitične namere in dejanja, je takoj drugi dan po zaključku beneške konference v svojem listu zapisal razodetja, ki so evropsko javnost nekoliko osupnila. Virginij Gayda je namreč z lahkim peresom zapisal — gotovo ne na lastno pobudo ali vsaj ne brez znanja in vednosti šefa vlade — da je bil uspeh beneške konference zaradi tega tako zadovoljiv, ker je sedaj utemeljeno pričakovanje, da bo v Avstriji nastopilo notranje pomirjenje, ker bodo tudi pristaši narodnega socializma, ki so sedeli po raznih stranskih tirih, potegnjeni na glavno progo avstrijske politike in se jim bo dala priložnost, da vstopijo v edino dovoljeno politično organizacijo, v domovinsko fronto, in da se odslej tvorno udeležujejo dela in odgovornosti pri izoblikovanju avstrijske državne politike.
Avstrijski zvezni kancler Schuschnigg je napravil začuden obraz, ko so pri povratku na dunajski postaji razgrnili pred njega dotično izdajo »Giouarle d'ltalia«. Začuden obraz in ne-voljno kretnjo. Še isti večer je načel priložnost, da je v javni izjavi tolmačenja beneške konference, kot jih je objavil besednik g. Mussolinija Virginij Gaycla, na lep način, a zelo odločno zavrnil, češ da o sodelovanju narodnih socialistov v avstrijski vladi na konferenci ni bilo govora, to pa zaradi tega ne, ker je to notran je-jiolitično vprašanje avstrijske države, v katerega se Italija noče vmešavati. In zopet je avstrijski kancler s podčrtano odločnostjo poudaril, da hoče biti Avstrija v prvi vrsti neodvisna država in to v polnem obsegu besede. Italijanski član-kar je Schuscliniggovo zavrnitev vzel na znanje ter se z lahkim srcem opravičil, češ da je izpovedal le svoje osebno mnenje in da je vstop Hitlerju prijaznih narodnih socialistov v Avstriji le bolj osebna želja prijateljev Avstrije v Italiji, kakor pa gotovo dejstvo v sestavu italijanske zunanje politike.
Neprijetna polemika med avstrijskim kanclerjem in do sedaj popolnoma zanesljivim tolmačem Mussolinijevih misli, in to po razhodu konference, ki jo je ves evropski tisk razbobnal kot dejanje velikanskega pomena, je bila s tem sicer zaključena, toda bila je vendar, morda hote, morda tudi nehote glasen opomin, da evropska javnost še daleč ne ve vsega, kar se je v Benetkah dogajalo in da je uradno poročilo skušalo nekaj prikriti, kur bi moralo povedati. Vprašanje je sedaj le, če so se državniki, ki so se beneških posvetovanj udeležili, drug pred drugim skrivali in tako rekoč igrali s kartami pod mizo, ali pa so vzajemno nekaj sklenili, o čemer so potem javnost obvestili v taksni obliki, ki lahko zapelje v zmoto.
Na tem mestu smo že enkrat pisali o beneški konferenci, toda popolnoma z drugega vidika, s stališča namreč medsebojnih odno-šajev držav Male zveze in držav-podpisnic rimskih protokolov. Pri tej priložnosti smo podčrtali svoje radostno presenečenje, da 6e je v kratkem razdobju treh let iz zveze, ki jo je spočelo nasprotstvo do Male zveze in ki ji je želja, da se razkrojimo in razpademo, sc do nedavnega bila glavna vsebina njenega smotra, razvila naenkrat tvorba, ki je polna prijate jskih čuvstev do nje. Ohranili smo si pa svobodo, da to spremembo vrednotimo ne po čuvstvih, ki jo na zunaj spremljajo, marveč po dejanjih, ki ji bodo sledila. Toda polemika Scluischmgg-Gayda nam odpira naenkrat čisto druge vidike, ki nam kot sosedom Avstrije nalagajo dolžnost, da se k beneškemu, to je k avstrijskemu vprašanju še enkrat povrnemo. Mi namreč moramo vedeti, če se razmere pri naši severni sosedi razvijajo tako, da smemo na tem prostoru računati na stalnost obstoječih prilik, ali če se obračajo v smer, ki vodi k temeljitim spremembam srednjeevropskega zemljevida.
Avstrijski vladi, ki ji predseduje kancler dr. Schuschnigg z avtoriteto poštenega državnika, smemo verjeti, da je njena najg.oblja in najbolj naturna težnja, da z vsemi silami utrdi, zavaruje in podpre neodvisnost države, neodvisnost od vseh vplivov, velikih in malih. I oblika neodvisnosti je najprej in v prvi vrsti izraz lastne iskrene nepotvorjene volje in šele v drugi vrsti morda slučajno tudi postavka v zunanji politiki kakšne določene velesile. Schuschnigg je sel v Benetke, da to politiko neodvisnosti brani 7. vso žilavostjo malega naroda, ki se sredi velikih počuti neugodno, čim bolj mu očetovsko trepljajo po ramah. Drugih poslov Schuschnigg v Benetkah ni imel in ni mogel imeti. Zato mu smemo verjeti, če se je po čitanju Gavdovih razmišljanj zavzel, in jih takoj brez oklevanja zavrni! kot nedovoljeno vmešavanje v delokrog neodvisne države. To je torej bila ena volja — avstrijska — na beneški konferenci. Toda zdi se nam, da se je ostro križala z neko drugo voljo, ki izvira iz osišča Rim—Berlin, iz itali-jansko-nemške zveze, sklenjene lani jeseni v Berchtesgadnu v zelo tajinstvenih okoliščinah. Italijansko-nemška zveza se je izkazala kot zelo požrešna žival, ki vsak dan zahteva obilno hrane. Med komentarji beneških razgovorov smo namreč slišali tudi enega ki je -,melo trdil, da zahtevajo neki abesinski računi, ki jih Italija sedaj plačuje hitlerjevski Nemčiji, da se temu zmaju porine v žrelo avstrijska država kot neobhodno potrebna žrtev za tako imenovano pomirjenje v podonavskih deželah. Nr vemo sicer, koliko je na teh vesteh, ki se svobodno razna-ša jo JK) Evropi, resničnega, vemo pa z gotovostjo, da se je Avstrija zadnje čase vsled raznih pojavov v srednjeevropski politiki, v prvi vrsti vsled preveč vsiljivih objemanj e strani hitler-ievske Nemčije, ki pri italijanski zaveznici niso povzročili več nikake-ra ljubosumja, skušala nekoliko odmakniti in je iskala zaslombe pri državah Male zveze kakor baje pri neki /aparino-evropski velesili. Torej je tudi Avstrija pravilno sklepala, da italijansko - nemška zveza glede nje nima povsem čistih namenov iNjt-na prizadevanja, da se osvobodi dušečega objema in se samostojno zavaruje pred posledicami
Curih, 29. apr. TG. V »Neue Ziircher Zeitung« piše dunajski dopisnik tega lista daljša razmišljanja o zunanjepolitičnem položaju, kot je nastal v Podonavju na podlagi zadnjih dogodkov. Članek izvaja med drugim tudi te-le misli:
Treba je računati z daljšo dobo, v kateri bo Mussolini zaradi slabega položaja, v katerega je Italija zašla zaradi Španije, in zaradi nesoglasij z Anglijo v Sredozemskem morju, moral izigravati nemško karto, in sicer ne samo v Podonavju, marveč tudi na drugih poljih. Beneška konferenca je bila v tem pogledu zanimiv začetek. Posebno grof Ciano polaga veliko važnost na os Rim-Berlin.
Mala zveza pa mnogo bolj računa na neko tajno pogodbo, ki sta jo sklenili Francija in Anglija, na podlagi katere obe državi tudi šc nadalje ne bosta dajali nobenih denarnih sredstev ne Italiji in ne Nemčiji. Po prvotnem optimističnem razpoloženju, da se sedaj bližamo neposrednemu sporazumu med vsemi državami Podonavja in k samostojni neodvisni politiki Podonavja, je sedaj nastopilo spoznanje, da bo nasprotje med italijansko-nem-š k o zvezo na eni, ter angleško - francoski m sporazumom na drugi strani ravno na podonavskem področju silno neljubo. Za kakšen neposreden sporazum ined državami rimske Ironcio manjkajo danes vsi potrebni pogoji. To sledi iz naziranja Italije in Nemčije, da Mala zveza sploh ne obstoja več. Toda s tem prihajamo že na polje fantazij. Pri znani bliskovitosti, s katero deluje italijanska diplomacija, je treba z gotovostjo računati, da se bodo italijansko-nemške demonstfacije zaključile že sredi poletja...
Ker se Rim in Berlin očividno trudita, da bi Malo zvezo iztrebila, se bo Češkoslovaška seveda še bolj naslonila na Francijo. V Pragi je izid beneške konfcrence sicer povzročil presenečenje, a doprinesel je na drugi strani tudi tolažljiv dokaz, da vsa prizadevanja italijanske politike na Dunaju in v Budimpešti končno le niso dosegla svojega cilja. V Pragi kritizirajo Francijo, ki ji očitajo, da na vse zunanjepolitične dogodke odgovarja samo z lepimi besedami in izmikajočimi se uvodniki po časopisju in da se pusti enostavno metati iz vseh svojih nekdanjih postojank, ki jih njeni nasprotniki zasedajo. Na isti način kot sta se pritoževali prej Poljska in Jugoslavija, se pritožujejo sedaj tudi ^ Pragi in v Romuniji nad popolno brezsmiselnostjo francoske zunanje politike. V Pa-
Revolucija v Braziliji?
Rio de Janeiro, 29. aprila, b. Po vesteh, ki so prišle iz zanesljivega vira, je v zvezni državi Rio Grande de Sul izbruhnila krvava vojaška vstaja. Po uradnih poročilih s>e čuje, da je predsednik bra-ziljske republike Vargas poveril generalu Esterianu prevzem vodstva v tej državi od dosedanjega guvernerja Floreza.
Zopet glasovi
o Blumovem odhodu
za naslednika mu dajejo Dormoya
London, 29. aprila. Tukaj 6e smatra, da je položaj francoske vlade zelo resen. Blum ie zaradi neprestanih uporov, zahtev in pritiska svojih pristašev iz ljudske fronte izgubil potrpljenje in ugiba, ali bi se vdal ali pa se temu pritisku uprl. Del francoskega kabineta, kakor sploh vsi zmerni pristaši ljudske fronte smatrajo za neobhodno, da Blum da odpor skrajnim kričačem leve fronte in povzdigne svoj glas na veliko bolj odločen način, nego je imel navado doslej. Ker pa Blum le odlaša in odlaša, so se v Londonu vnovič pojavili j glasovi, da njegova demisija ni izključena. Če bi ' se to res zgodilo, prevladuje prepričanje, da bo njegov namestnik Dormoy, čeprav imaio proti temu velike pomisleke. Sicer je mogoče, da se bo Blumu še enkrat posrečilo, da se reši, toda moralla sedanje francoske vlade ie, kakor pravijo v Londonu, v sedanjem trenutku zelo zrahljana.
sklepov v Berchtesgadnu, pri nekaterih državah Male zveze niso zadela na razumevanje, medtem, ko co v Pragi našla odmev, saj leži nad Češkoslovaško ista senca, ki pokriva tudi Avstrijo Toda Schuschnigg očividno ni smel po tej poti naprej in v Benetkah so ga potegnili nazaj v staro ograjo ter mu najprej na konferenci v Benetkah, potem pa še bolj jasno v >Gionarle d'ltaliac namignili, da zahteva zmaj i tal i jans k o-nemške zveze od Avstrije žrtev, da vsaj nekoliko odpre vrata kljukastemu kri/u. Vprašanje je sedaj le če Italija zares s srcem hoče, da Avstrijo pogoltne liitlerizem. ali če se poslužuje izjav v uradnem časopisju samo za to. da Nemčiji na ljubo delajo videz, da Italija na avstrijskem področju podpira nemške zunanjepolitične težnje na osnovi porazdelitve medsebojnih interesnih območij v Podonavju, kot je bila začrtana v italijansko - ni mški zvezni pogodbi, dejansko in za kulisami pa Scliusch nigga podpira v njegovem možatem odporu proti hitlerjevski objestnosti (kar ni ravno neverjetno). šele bližnja bodočnost bo glede tega
rizu je Mala zveza po svojih diplomatskih zastopnikih tudi slabo zasedena, ki so iz območja Blu-niovih prijateljev nekako izključeni. Seveda so more v prilog francoske vlade tudi to reči, da je vsled dvotirnosti zunanje politike v Podonavju silno težko razbrati, kje je resnica in kje je utvara pri politiki kakšne določene podonavske države.
Avstrija se obnaša tako, kot da bi bila z Benetkami zadovoljna. Kajpada na tihem vsi dostavljajo. da bi konferenca bila lahko še mnogo hujše izpadla... Toda dunajska vlada bo na svoji črti vztrajala in ho delovanje osi Rim—Berlin še nekaj mesecev opazovala. Toda, ker avstrijska vlada čuti, da trenutno Italija več polaga na
Pariz. 29. aprila, b. Čeprav je uradno deman-tirana vest o vojni zvezi med Nemčijo in Italijo, se vendar današnji »Petit Journak bavi v uvodniku o vedno večjem zbližanju med Rimom in Berlinom in trdijo, da med Nemčijo in Italijo obstoja tajni politični sporazum, glasom katerega pade pod vpiiv Italije Jadransko morje. Sredozemsko morje. Balkan. Španija. Ba-learski otoki, španski Maroko in Tunis. Nasprotno pa dobiva Nemčija od Italije pomoč za svojo ekspanzijo v Podonavju. Nemčija se bo iz Španije umaknila in sc ho tudi popolnoma desintere-sirala na Renu. Dalje bo Nemčija Belgijo prisilila, da izstopi iz Zveze narodov. Nemčija bo isto storila tudi z Romunijo, ki se bo morala poleg tega odreči še spojili zvez s Češkoslovaško. Vojni minister maršal Blomberg bo v tej smeri v Rimu načel podrobna pogajanja glede razdelitve interesnih sfer v gornjem smislu.
»Češkoslovaška je ključ do miru v Evropi"
... pravi Churchill
Praga. 29. aprila. TG. »Prager Tagblatt< objavlja vsebino govora, ki ga je imel bivši minister NVinslon Churchill v društvu prijateljev Češkoslovaške. Churchill je govoril o miru ter prehajajoč na mirovno delo evropske diplomacije, dejal o Češkoslovaški naslednje besede:
Berlin, 29. aprila, b. »Volkischcr Bcobachler« objavlja v zvezi z mnogoštevilnimi protesti katoliške duhovščine, da bo nemška vlada v primeru, če bo inozemstvo še dalje skušalo dokazovati, da nemška vlada preganja krščanstvo in katoliško vero, prisiljena, objaviti ves potek razprav potom radia, enako pa tudi zasliševanje obtožencev in prič. Nemška vlada je trdno odločena, da z brezobzirnimi sredstvi prepreči propagandno proti njej.
Izjavo »Volkischer Beobachter« splošno smatrajo kot začetek novih napadov proti katoliški cerkvi. Vatikan pripravlja novo noto v odgovor Nemčije, ki hoče izvršiti zadnji pritisk na Vatikan. Nemška vlada je pričela danes z močnimi napadi proti Vatikanu, ki ga hoče prisiliti na absolutno popuščanje. Vlada grozi, da bo spravila pred sodišče 1038 katoliških duhovnikov, ki so v zaporih. Istočasno se bodo po
razodela vso resnico. In od tega bo mnogo odvisno.
Na« to križanje zunanjepolitičnih tokov na ozemlju onstran naše severne meje neposredno zanima. Prvič za to. ker nam ne more biti vseeno, če dobimo na Karavankah za mejaša kljukasti križ. ki je oznanjevalec starega nemškega imperializma proti Jadranu. Drugič pa tudi zaradi tega ne ker se nam zdi. da ima politika, ki 6e je v Benetkah le preveč razodela, za cilj, da obkoli našo zaveznico in prijateljico češkoslovaško z obročem nemškega vpliva, ki je pretekle mesece več kot namignil, kakšne načrte ima v tej smeri. Vsa povojna leta smo se čudili, zakaj je Avstrija tako trma-sto odlašala z iskanjem zaslombe med državami Podonavja Toda čuditi se moramo tembolj danes, da njena pozna uvidevnost ni naletela povsod na isto razumevanje in ni našla iste zaslombe. Kajti neodvisnost Avstrije je po ;h razofletjih postala problem, nd katerega je odvisno če bomo tudi drugi v Podonavju živeli v miru ali ne.
Nemčijo kot na Avstrijo, se jc čisto naravno pojavilo vprašanje, če hi ne bilo potrebno poleg italijanskega jamstva poiskati še drugih opor, na katere naj bi sc avstrijska neodvisnost naslonila kot na pomožna opirališča. Delovanje za naslon na evropski zapad (Francija in Anglija) je sicer zaradi Benetk prekinjeno, toda ni načelno zavrženo. Odvisno je od bodoče politike osi Rim—Berlin, da se sedaj za enkrat še popolnoma teoretični razgovori s Prago. Parizom in Londonom morda le ne razvijejo v bolj resna pogajanja. V Pragi. Parizu in Londonu že sedaj i veseljem ugotavljajo, da se Schuschnigg ni ustrašil Ga)durih teorij iu jih je odločno zavrnil.
Češkoslovaška je danes ključ do evropskega miru in njegova življenjska osnova. Uničenje Češkoslovaške bi bilo nekaj strašnega, ki bi ne imelo samo strahotnih posledic za F.vropo, marveč za najbolj oddaljene kraje zemeljske oble.
Obiski vojnih ministrov rimskega bloka
Berlin. 29. aprila, c. Tuje časopisje ie vedelo povedati, da bo vojni minister general Blomberg obiskal Rim in Italijo dne 9. maja. V Berlinu pa [e bilo danes objavljeno, da ni nikdar bila sprožena misel, da naj vojni minister obišče v teh dneh Rim in Italijo.
Dunaj, 29. aprila, c. Madjarski vojni minister Roeder je danes odpotoval nazaj v Budimpešto. Na poti iz Berlina se je ustavil v Avstriji, kjer je ostal tri dni. Ni mogoče izvedeli podrobnosti o razgovori!, ki jih je mogel imeti vojni minister z avstrijskim generalnim štabom.
Goring še vedno v Italiji
Ravcna, 29. aprila, b. Snoči ob 20. je nenadoma prispel semkaj nemški general Goring z vojvodo Hcssenskim. Na njun prihod so bile opozorjene samo železniške oblasti, ki so poslale na postajo železniški vagon, v katerem je Goring pre-
Inočil. Davi ob 9. je Goring z vojvodo Hessenskim pregledal mesto, ob 11. pa se je odpeljal z avtomobilom v Benetke. Goring je sam šofiral.
raznih nemških mestih pričeli procesi proti 200 duhovnikom tei se bodo vse te razprave prenašale po radiu v javnost.
★
Sveti oče
Vatikan. 29. aprila. AA. Zdravje sv. očeta so je zopet poslabšalo in povzroča skrbi v njegovi okolici.
Moč
francoskega letalstva
London, 29. aprila, b. Francoski letalski minister Cot je sprejel britanske časnikarje ler jim dal izjavo o stanju francoskega letalstva. Cot je naglasih da ima Francija 2000 vojnih letal, vendar pa se bo to število v teku prihodnjih let povišalo na 5000 zaradi oboroževanja Nemčije. Vojni minister Cot je izjavil, da je Francija za omejitev oboroževanja v zraku in za tozadevni mednarodni sporazum. Žalibog omejitev oboroževanja ni odvisna od Francije. Dokler pa se bo izvajalo tekmovanje, je popolnoma razumljivo, da bo hotela biti Francija tukaj zmagovalec. Potrebno je sodelovanje z Zvezo narodov, čeprav se je ta ustanova pokazala v abesinski in španski vojni zelo slabotno, vendar je mnogo doprinesla k miru Glede letalske tekme Newyork—Pariš, je bila odgodena za leto dni zaradi stališča ameriških odgovornih činiteljev Cot ie mnenja, da se bo njihov odpor odstranil in da bo prireditev morda že prihodnje leto.
Dunafska vremenska napovedi oblačno, v južnih Alpah jasno, sicer hladno.
Zagrebška vremenska napoved: Hladno in spremenljivo oblačno.
Zcmunska vremenska napoved: Razjasnitev po v/sej kraljevini. Ponekod niso izključene lokalne nevihte z grmenjem. Temperatura brez posebne izpremembe.
Kako sta si Italija in Nemčija
med seboj porazdelili svet
Kulturni boj v Nemčiji
čedalje bolj ogaben
1.038 duhovnikov je sedaj v zaporih
Domači odmevi
„Jutro" na umiku
še teden dni ni minil, odkar je »Jutro« z vso domišljavostjo samozavestno objavilo nad 1 stran dolgo razpravo o umoru župnikove kuharice Jožefe Martinčič na Javoru pod Ljubljano, pa je bilo že prisiljeno v včerajšnji številki napovedati splošen umik vseh svojih sumničenj. Kakor pa se jo v prvotni razpravi, v kateri je s prozornim namenom zgrešilo nekatere važne podrobnosti, da je moglo s hinavskim zgražanjem kazati s prstom na prav nekega določenega človeka, čutilo na trdnih nogah, tako je včerajšnji umik klaverna prošnja, češ: Ne zamerite, če smo se nekoliko prenaglilil Toda vse sklicevanje na dolžnosti časopisja in na sodelovanje, ki ga je tisk ob takih prilikah dolžan ponuditi, je nekaj takega kakor opravičilo tistega ljubljanskega gospodiča, ki je na trgu prevrnil košaro jajc in ošabno dejal — »Pardon«. Vrni dobro ime, pomiri razburjenje, pomiri zgražanje, to je sedaj dolžnost, ako ji je mogoče zadostiti! »Jutro« pravi, da je pač dolžnost tiska, »da ob priliki zločinskih dogodkov, ki vzburkajo duha vse javnosti, j>omaga resnici in pravici do zmage«. Toda to zavest more imeti samo tisti, ki se takim dogodkom približa z ne-zastrtimi očmi, da vidi vse, kar je važno za odkritje zločinca, ne pa samo tisto, kar se njemu v njegovi pristranosti zdi potrebno, da poročilo vzbudi tisti učinek, ki si ga že vnaprej želi. »Jutro« se tolaži s tem, da je sumničenja z enih ramen prevalilo na druge in da je « tem »opravilo krščansko delo«. »Jutro« ima že tako navado, da se v vsaki stiski sklicuje na krščanstvo, pa mu moramo že povedati, da je krščanstvu in oblastem napravilo kaj malo usluge, ker vsa njegova izvajanja niso vredna — nič. Toliko neresnice, izmišljotin in pretkano zavitih trditev je v njih, da se jim ves Javor smeje in da za pomoč resnici in pravici v njih ni — nič uporabnega. Kvečjemu za političen shod bi se mogel porabiti kak odstavček, na kar se je »Jutrovski« kader najbrž že pripravljal.
Blagajna čelnihov
Nekako pred desetimi leti so v Somboru ustanovili podružnico četniškega združenja. Njen predsednik je bil bivši župan Jurij Cvejanov, ki je bil obenem tudi poveljnik gasilnega društva, s tega položaja je bil sedaj odstavljen. Pred nedavnim je bil obsojen, da mora plačati nekemu društvu večjo vsoto denarja za radio aparat, katerega se je posluževal ob volitvah 5. maja 1935 in delal z njim propagando za Jeftiča. Ker tudi na zahtevo članov ni maral sklicati občnega zbora, ki ga že nekaj let ni bilo, so se ti obrnili na osrednjo upravo v Belgradu, da bi poslala delegate in sklicala občni zbor. To se je tudi zgodilo. Pri pregledu blagajne pa so ugotovili znaten primanjkljaj 200.000 Din — sami prispevki obrtnikov, trgovcev in drugih meščanov Sombora, ki so se odzvali pozivom ob raznih nabirkah in darovali >za namene četniškega združenja«.
Iz diplomatske sfužbe
Belgrad, 29 april«, m. Z odlokom zunanjega ministra je postavljen za atašeja na kr. generalnem konzulatu v Diisseldorfu g. Leopold Korolee, do-sedanju uradnik v protokolu zunanjega ministrstva.
Iz prosvetne službe
Belgrad, 29. aprila, m. Za profesorje S. skup. so postavljeni naslednji suplenti: Alfonz Gšpan, dr. Franc Zwitter, Marija Tavčar na klas. gimnaziji v Ljubljani; Binter Bogdan. Vida Pfeifer, Franc Dobrovoljc, Josip Medveš na 2. drž. realni gimnaziji v Ljubljani; Franc Jeaenovec, Niko Ku-ret na 3. drž. realni gimnaziji v Ljubljani; Vlada Tratar na ženski realni gimnaziji v Ljubljani; Vo-jislav Bajuk, Stanko Lampreht na klas. gimnaziji v Mariboru; Stanislav Bunc, Franc Borko, Vilko Novak, Nora Pretnar, Jože Pire, Viktor Petkovšek, Mara Tominc, Ladislav Vučetič na gimnaziji v Mariboru; Franc Capuder, Jože Šter na realni gimnaziji v Celju; Franc Onič in Slavka Onič, Marija Kapler na realni gimnaziji v Kočevju; Anton Rabič, Marjan Štele na realni gimnaziji v Kranju; Ivica Justin, Eleonora Kernc, Adela Žgur na realni gimnaziji v Novem me6tu: Zora Džermanovič, Ivan Ingolič, Arnold Pavlinič, Ljudmila Podgor-nik, Franja Veselko na realni gimnaziji v Ptuju; Jože Kos na realni gimnaziji v Beranah; Alojzij Šegula na realni gimnaziji v Šibeniku; Rudolf Mušič na realni gimnaziji v Nikšifcu.
Iz prometne službe
Belgrad, 29. aprila, m. V prometnem ministrstvu je napredoval v VI. skupino v splošnem oddelku za poverjenika Igor Vidic, dosedanji pristav VII. skupine. Za inšpektorja V. skupine je napredoval na poštnem uradu Ljubljana III Ivan Rabič, za tehničnega tajnika VI. skupine v V. brz.-tel. tehnični sekciji v Novem Sadu ing. Rajko Poniž, za višjega kontrolorja VI. skupine je napredoval na pošti Belgrad II Ivan Žagar, na poŠti Maribor II Franc K6nig, na pošti Brežice Josip Turk, za kontrolorja VII. skupine na poŠti Ljubljana I Marija Hribar. Prestavljen je po službeni potrebi Franjo Potočnik, pomožni poslovodja X. skupine železniških delavnic v Mariboru, v Ptuj.
Belgrad, 29. aprila, m V sporazumu s prometnim ministrom je glavni odbor bolniškega fonda za železniško osebje postavil zdravnika dr. Bojana Pečka za železniškega zdravnika v Brežicah.
Osebne vesti
Belgrad. 29. aprila. AA. Premeščen je za šu-marskega pristava 8. skupine in šefa gozdne uprave v Rajevem selu inž. Anton Knez, doslej v Novi Kapeli.
Belgrad, 29. aprila, m. Guverner Narodne banke dr. Radosavljevič je odpotoval v Basel na VII. redni občni zbor Banke za mednarodne račune. Iz Švice se bo vrnil šele po pravoslavnih velikonočnih praznikih.
Zagreb, 29. aprila, b. Predsednik HSS dr. Maček je davi ob 10 odpotoval v Rogaško Slatino, kjer bo ostal 14 dni. V njegovem spremstvu sta poslanca Šubašič in Čajkovec.
Stalnost na Jadranu
To ie pomen Članovega obiska v Tirani
Boji
v deželi Baskov
Nacionalisti se približujejo Bilbau
Salamanca, 29. aprila. AA. Havas. Uradno poročilo nacionalističnega štaba, ki je bilo objavljeno ob 20., 6e glasi:
Na aragonski fronti se je streljalo samo iz pušk in topov. Na našo stran je jx>begnilo 15 miličnikov in 3 orožniki z orožjem in vso opremo.
Tudi na madridski fronti je bilo manj streljanja iz pušk in topov. Na našo stran je pobegnilo več miličnikov.
Na asturski tronti podimo sovražnika, ki se je hotel ustaviti na postojankah pri Lancari.
Na baskovski fronti prodiramo naglo in 6mo zavzeli naslednje vasi in mesta: Uarca, Marni, Jureta, Istarter, Arorto, Calamendi, Aulesti, Arda-lequi, Navarniz, Araruza, Tampona, Guerisca, Ca-rai, Moroio in samostan San Cristobal. Naše čete so sedaj 2 km pred Guernico. Naše čete so z napadom na nož zavzele Durango. Sovražniku se ni posrečilo, da bi se utrdil v mestu. Begunci pripovedujejo o strahotah v baskovskih mestih. Baskovske čete so zažgale mesto že tedaj, ko so bili nacionalisti še 15 km od Guernice. Guernica za nas ni imela važnejšega pomena. Naša letala v zadnjih dneh zaradi megle sploh niso mogla letati nad temi mesti.	.
San Jean de Luz, 29. aprila, b. Od davi traja na baskovskem bojišču odločilna bitka za Bilbao. Nacionalisti eo vrgli v borbo vse razpoložljive sile, da bi na tem sektorju čimprej izvojevali zmago in odstranili baskovsko bojišče. Rdeči uvidevajo, da je borba neenaka, kljub temu pa Baski od časa do časa izvršijo ostre protinapade, čeprav brez izgledov za uspeh. Morala baskovskih nacionalistov je zelo padla in borijo se le še manjši oddelki. Nasprotno pa se nacionalisti borijo odlično in zelo disciplinirano. Vladi je mnogo na tem ležeče, da nacionaliste čim dalje zadrži pred Bilbaom, da bi se lahko izvršila evakuacija mesta. Druga nacionalistična brigada se je spustila ol) obali in gre naglo naprej ter je opremljena s številnimi motoriziranimi oddelki. Ti oddelki so doslej odigrali najvažnejšo vlogo na tem bojišču. Vladne čete so vrgle za seboj vse mostove v zrak. Nacionalisti jih popravljajo z vso naglico in napredujejo v precejšnjem tempu. Borba za Bilbao je stopila v končni stadij in bo odločitev padla bržkone v najkrajšem
Nacionalni oddelki, ki so včeraj zavzeli Durango, prodirajo onstran mesta in so že zavzeli dve vasi, ki ležita 10 km severno od Duranga. Prav tako so nacionalisti zavzeli postojanke Monte Capuna in Monte Motrclla. Število ujetnikov zadnjih dni še ni znano. Mislijo pa, da tolikšnega Števila ujetnikov, kakor včeraj, še niso zajeli, odkar je nacionalistična ofenziva na Biskajskem v teku. Število Baskov, ki so jim včeraj v Durangu preprečili umik, znaša najmanj 5000.
Progias predsednika
bashovshe vlade
Bilbao. 29. aprila. AA. Havas. Predsednik baskovske vlade Aguirra je v posebnem proglasu izjavil, da »najodločneje zavrača cinizem, ki ga Siri sovražnik, ko raznaša vesti, da smo mi odgovorni za rušenje mest in požare po mestih. Pozi vam vse tuje časnikarje in konzularne zastopnike, da naj povedo, kaj dela sovražnik že nekaj tednov na naši fronti.«
»Pred Bogom, pred zgodovino in pred vsem svetom trdim, da je trideset nemških letal tri ure metalo bombe na nezavarovano prebivalstvo v
zgodovinskem mestu Guernici. Ta letala so s strojnicami podila žene in otroke, ki so se hoteli rešiti z begom. Baskovski narod se jc zmeraj boril za svobodo in demokracijo in danes je v Bilbao pri-bcžalo 300.000 otrok in žena, ki iščejo strehe. Zanje zahtevamo zaščito, za naše moške pa ne zahtevamo ničesar, ker se bodo nezlomljivo borili za svobodo svojega naroda.«
Irci se umaknejo
Dublin. 29. aprila. AA. (Havas.) General 0'Duffy je ukazal irski brigadi, ki se bori v Španiji na nacionalistični strani, naj se vrne na Irsko. Ta ukrep je v zvezi z zakonom, ki ga je sprejel irski parlament o nevmešavanju v španske dogodke in o prepovedi pošiljanja prostovoljcev v Španijo. Vrhu tega pravijo, da je irska brigada doživela v zadnjem času hude izgube, ki jih ni mogoče nadomestiti. Irska brigada šteje približno tisoč mož.
Angleži in Francozi bodo odoel ali civilno prebivalstvo iz Bilbaua
London, 29. aprila, c. Angleška vlada je danes objavila dve izjavi o zadevah, ki se nanašajo na špansko državljansko vojno. V prvi izjavi pravi angleška vlada, da vojne ladje spremljajo angleške parnike samo do teritorijalnih voda. To bodo angleške vojne ladje delale tudi naprej. V drugi I izjavi pa pravi vlada, da jo je baskovska vlada zaprosila, da naj angleške ladje odpeljejo civilno prebivalstvo iz Bilbaa. Isto prošnjo je baskovska vlada poslala tudi v Pariz. Angleška vlada izjavlja, da na to prošnjo še ne more odgovoriti vse dotlej, dokler se obe vojskujoči stranki na dome- [ nita o tem, v kakšnih okoliščinah so naj civilno , prebivalstvo umakne.
Večerni listi f>oročajo, da se obe sprti stranki i v Španiji že pogajata, kako bi odpeljali civilno i prebivalstvo iz Bilbaa.
R i m, 29. aprila. C Grof Ciano je prispel v Ti-rano v sredo ob 10.45 na četveroniotorju. Ko je bil sprejet od predstavnikov vseh oblastev z ministrskim predsednikom Kot ta in zunanjim ministrom Libohova na čelu na najbolj svečan način, je pregledal častno vojaško četo in se peljal med navdušenimi vzkliki množice v kraljevski dvor.
Ob tej priliki spominjajo italijanski listi, da ima italijansko-albansko prijateljstvo svojo podlago v dogodkih od 22 .novembra 1927. V svojem govoru leta 1928 v senatu je Mussolini vnovič jx>dčrtal, da jo življenjski interes Italije, da Albanija, ki jo vodi železna in modra roka kralja Ahmed Zoguja, utrdi svojo avtoriteto na znotraj in svojo neodvisuost napram zunanjim silam. Pakt od 1927. leta, ki se imenuje »pogodba o medsebojni ohrambeni alianci«, je danes star dvajset let in ohrani seveda tudi poslej načelo politične neodvisnosti in državne nedotakljivosti albanske države, ki jo hoče Italija ščititi iz spoštovanja do prava narodne samoodločbe in z ozirom na red in mir na Balkanu. 19. marca lanskega leta. (1936) je bilo sklenjenih med Italijo in Albanijo dvanajst dogovorov, ki urejajo vsa vprašanja albanskih financ in trgovine. Na podlagi teh dogovorov je Italija prijateljsko podprla Albanijo pri sanaciji njenega proračuna ter ji dala ikkso-jilo 10 milijonov frankov v zlatu za razvoj poljedelske produkcije, 3 miljone zlatih frankov za tobačni monopol, ki pomeni znaten dohodek za državne finance, ter podporo za izgraditev pristanišča v Draču. Trgovski odnošaji med Italijo in Albanijo neprestano napredujejo, in sicer v prilog Albaniji; Italija konsumira 70 odst. vsega albanskega izvoza.
S pomočjo Italije je Albanija odprta velikemu razvoju in prijateljstvo z Italijo se je zlasti pokazalo med vojno v Abesiniji ,v kateri se Albanija ni pridružila sankcijam. Obisk Ciana v Tirani bo potrdil obojestransko voljo, da se ti prijateljski odnošaji nadaljujejo po dosedanji poti, tako da rezultat tega obiska ne bo nobena nova pogodba, ampak se bo samd vnovič potrdilo prijateljstvo med Italijo in Albanijo, ki ima svoje temelje v dosedanjih političnih in gospodarskih pogodbah med obema državama.
Velike važnosti pa je, da je obisk Ciana v Tirani sledil takoj za podpisom političnih sporazumov v Belgradu. Zato ni težko sklepati, da imajo belgrajski dogovori avtomatično svoj učinek tudi na odnošaje med Italijo in Albanijo v korist Jugoslavije. Obstoječi odnošaji med Albanijo in Jugoslavijo se morajo namreč nujno izboljšati v korist obeh držav ter miru na Balkanu. Pogodba med Italijo in Jugoslavijo je zasigurala stalnost na Jadranskem morju in izključila nevarnost vsakega spora v tem območju. Zalo jo odslej ustvarjena tudi mogočna garancija proti vsakemu nesporazumu med Jugoslavijo in Albanijo. Albanija ima od 700 km svoje meje 230 km na morju, 160 km z Grčijo in 352 km z. Jugoslavi jo. Sigurnost te mejo je sedaj zagotovljena in*je Albanija odslej v položaju, da v popolni varnosti lahko nadaljuje svoje delo notranje nacionalne rekonstrukcije. Ker je upati, da se v kratkem uredijo tudi vsa vprašanja, ki so med Albanijo in Grčijo, bo po iniciativi italijanske politike tudi s te strani poglobljen mir na Balkanu v korist njegovega gospodarskega in kulturnega razvoja ter njegove močne politične pozicije v Evropi, v kateri je Balkan danes, lahko rečemo, najmočnejša točka miru in reda ter garancija za to, da se odstranijo izvestne nevarnosti, ki grozijo iz znane centrale, katera bi rada zrevolucionirala zapad.
Cianov dan v Tirani
Rim, 29. aprila b. Po uradnih poročilih iz Tirane je italijanski zunanji minister grof Ciano včeraj in danes prisostvoval raznim svečanostim, ki so mu bile prirejene Potem, ko je položil venec na grob matere kralja Zogue, je bil grof Ciano v dolgem razgovoru s kraljem ter albanskim ministrskim predsednikom in zunanjim ministrom. Grof Ciano se je udeležil tudi tekme med reprezentancama Tirane in Skadra.
Nevtralna Belgra in n'ene mednarodne obveznosti
Bruselj, 29. aprila, c. Danes je v parlamentu podal poročilo o belgiiski zunanji politiki zunanji minister Spaak. Ta izjava je tem važnejša, ker sledi Edenovemu obisku v Bruslju.
Spaak je rekel najprej, da se mora zahvaliti razumevanju francoske in angleške vlade, ki sta s svojimi izjavami podprli belgijsko nevtralnost. Med Belgijo, Franciio in Anglijo se je zopet ustvarila zveza držav, ki so se prostovoljno odrekle obvez, ki so zastarele. To so storle tem lažje, ker ne gre med njimi zato, koliko obvez ima kdo napram drugemu, ampak zato, kako kdo drži svoje obveze.
Spaak je nato še rekel naslednje, kar je vzbudilo precejšnjo senzacijo v parlamentu, Spaak je namreč razkril, da bi Francija in Anglija ne pristali na to iyzjavo, če bi Belgija kakorkoli hotela spremeniti svoje obveze napram paktu 7.N. Zato Spaak znova poudarja, da bo Belgija ostala zvesta paktu ZN in ga tudi lojalno izpolnjevala.
Z zvestobo pakta ZN pa je zvezano tudi stališče do načela o kolektivni varnosti. Belgija meni, da ie mir nedeljiv, toda v okviru kolektivne varnosti ima vsakdo svoje posebne obveze. Te obveze ustvarajaio v tej smeri neko »hierarhijo« med dr-
Belgrajske vesti
Belgrad, 29. aprila. AA. Snoči je bila v prostorih JRZ v Dečanski ulici seja akcijskega odbora za zbiranje Srbov iz Južne Srbije v JRZ in ki žive v Belgradu. Na sejo so prišli predsednik stranke dr. Milan Stojadinovič, prosvetni minister Stošovič, minister za gozdove in rudnike Gjura Jankovič. Govorilo je več govornikov. Ob koncu je burno pozdravljen govoril predsednik vlade in zunanii minister dr. Milan Stojadinovič. Za njim pa je govoril minister Jankovič o plemenitem in poštenem ljudstvu z našega juga
Belgrad, 29. aprila, m. Pri velikem sprejemu ki ga je priredil na čast parlamentarcem držav Male zveze dne 6. maja predsednik vlade dr. Sto-ladinovič, bosta v Gardnem domu odpela po dve slovenski pesmi tudi slovenski umetnik g. Julij Betteto ter ga. Franja Golob-Bernotova.
Belgrad, 29. aprila, m. Ožji odbor za izdelavo novega sanitetnega zakona je včeraj dokončal svoje delo ter je izdelal načrtne osnutke, o katerih bo sedaj razpravljala komisija. Nov osnutek zakona bo okvirni Zakon, na podlagi katerega se
bodo izdale uredbe in pravilniki za posamezne probleme in vrste dela.
Belgrad, 29. aprila, m. Socialno ministrstvo je izdelalo načrt zakona o živilh ter ga je poslalo v proučevanje vsem ministrstvom. Ta zakon se bo zamenjal z dosedanjim zakonom iz leta 1930 o kontroli živil.
Belgrad, 29. anrila. m. Privilegirana agrarna banka je sklenila, da bo od 1. julija letos znižala obrestno mero za tekoče račune zadružnim organizacijam od 8 in 7% na 6%.
Zagreb, 29. aprila, b. Snoči je bil po pogrebu predsednikka HRS sestanek z 220 delegati, na katerem je bil izvoljen nov predsednik Josip Orsago Belgrad, 29. aprila. AA. Prometni minister je dovolil polovično voznino na državnih železnicah za obiskovalce razstave o cestah, tujskem prometu in avtomobilisliki, ki bo od 8. do 16. maja v Belgradu. Popust ie dovoljen tudi članom jugoslovanskega društva za ceste, ki se udeleže redne letne skupščine omenjenega društva od 8. do 10. maja v Belgradu.
žavami in s to parcelacijo obvez se bo morala baviti tudi Zveza narodov.
Ob koncu se je Spaak dotaknil problema, kaj bi bilo tedaj, če bi tuje armade povabljene ali nepovabljene vdrle skozi belgijsko ozemlje. Spaak je rekel, da vežejo v tem oziru Belgijo zgolj obveze iz čl. 16 pakta ZN. Če bi pakt ZN naložil Belgiji kako dolžnost v tej smeri, tedaj bi jo Belgija lojalno vzela nase in jo izpolnila.
Plača angleškega kraVa
London, 29. aprila, b. Posebni odbor spodnie zbornice je sestavil civilno listo za kralja Jurija Šestega, in člane kraljevske družine. Kralj bo dobival letno 410.000 funtov (100 milijonov dinarjev), torej 60 000 funtov manj, kakor njegov oče. Zato pa bo dobil vse dohodke iz vojvodstva Cornwall, ki so po stari navadi pripadali vojvodu od Welsa. Vojvoda Glaucestenski bo kot kraljevi namestnik dobil istotako večji znesek, prestolonaslednica pa bo imela lastne dohodke. Civilna lista bo predložena prihodnji teden, sprejeta bo pa šele po kronanju.
Zastopniki mad'arske manjšine pri predsedniku vlade
Belgrad, 29. aprila. AA. Predsednik ministrskega 6veta in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič je sprejel včeraj popoldne v svojem kabinetu v predsedstvu ministrskega sveta dr. Imra Varadija, dr. Lea Dejaka in dr. Deneša Strelič-kega, ki so mu pri tej priliki pojasnili splošne želje madžarske manjšine v Jugoslaviji, zlasti pa take, ki se nanašajo na vpis otrok v ljudske šole, na otvoritev enega madžarskega oddelka učiteljišča, na Zasedbo učiteljskih mest z učitelji, ki obvladovajo madžarščino in na ustanavljanje kulturnih društev. G. predsednik vlade jih je blagohotno poslušal in obljubil, da bo njihove želje upošteval.
Rek ruti — dijaki
Belgrad, 29. aprila, m. Vojni minister je odredil, da ee spopolni 15. toč.ka pravilnika za izvrševanje odredbe zakona o ustrojstvu vojske in mornarice z naslednjim določilom: Rekruti-dijaki, ki študirajo na vseučiliščih in šolah, ki imajo čin fakultete, in ki še niso dokončali s polaganjem vseh predpisanih izpitov, imajo pravico na odložitev službe v kadru vse do tedaj, dokler ne dokončajo izpitov, toda najdelj do dovršenega 27, leta starosti.
Pokojninsko zavarovanje nameščencev za vso državo
Belgrad, 29. aprila, m. Davi sta prispela semkaj predsednik Pokojninskega zavoda v Ljubljani dr. Anton Milavec ter ravnatelj dr. Vrančič radi razširjenja zakona o pokojninskem zavarovanju na vso državo. Zastopnika Pokojninskega zavoda je takoj sprejel socialni minister, ki je nato z njima podrobno obravnaval vprašanje razširitv^,pokojninskega zavarovanja glede na dejstvoV da. je <že izdelana naredba o delavskem starostnem zavarovanju. Zlasti so razmotrivali nujnost takojšnje izdelave nameščenske uredbe, ki ima z delavsko uredbo gotove skupnosti v tehničnih določbah. Če bi ostalo samo pri delavski uredbi in bi nameščen-ska šele kasneje stopila v veljavo, bi nastopile velike težkočp pri obračunavanju med posameznimi nosilci delavskega tn nameščenskega zavarovanja in tudi glede kompetence zavarovalnega zakona. Minister Cvetkovič, ki je v podrobnosti proučil ta vprašanja, je sprejel predlog, da se izda takoj tudi naredba o razširitvi pokojninskega zakona za nameščence na vso državo, in to čimprej, da se začne izvajati pokojninsko zavarovanje po vsej državi že v bližnji bodočnosti, in sicer po samostojnem pokojninskem zavarovanju v smislu pooblastila, ki ga ima v finančnem zakonu za proračunsko leto 1937-33 Oba zastopnika PZ sta posredovala tudi pri ministru za gozdove in rudnike v zadevi pokrajinskega pokojninskega sklada in dra-ginjskih doklad upokojencev pokojninskega zavarovanja.
Obisk nemških adronomov
Belgrad, 29. aprila. AA. Dne 5. maja prispe v našo državo 40 nemških agronomov. Med nami ostanejo 20 dni. Proučevali bodo naše gospodarske razmere v posameznih pokrajinah. Med svo-;im obiskom si bodo ogledali Belgrad, Ljubljano, Zagreb, Plitvice, Šibenik, Split, Dubrovnik, Cetinie Mostar, Saraievo, Vranje in Oplenac. Združenje jugoslovanskih agronomov bo nemškim gostom dodelilo dva svoja odbornika, ki jim bosta pojasnjevala naše razmere.
Za izvoz iiv:ne
Belgrad, 29. aprila. AA. Uprava pravkar ustanovljenega osrednjega odbora vseh gospodarskih organizacij za izvoz živine, in mesnatih izdelkov, ie imela snoči sejo pod predsedstvom dr. Juretiča. Na seji so sprejeli zelo važne sklepe o ukrepih, ki bodo pospešili živahno in koristno delovanje te organizacije. Ugotovili so, da so tako v naši državi kakor v tujini z velikim zanimanjem pozdravili ustanovitev tega odbora. Podobno organizacijo nima doslej še nobena država, ki živino izvaža. Posebno zanimanje za delo tega odbora že kažeta praško in dunajsko tržišče.
Ostale vesti
Med delavstvom londonskih klavnic bo Izbruhnila stavka.
Romunsko vojno sodišče jc danes izreklo obsodilo proti desetini vseučiliščnikom, članom Železne garde, ki so umorili bivšega narodnega poslanca Stele6cuja. Osem jih je bilo obsojenih na dosmrtno ječo, dva pa na deset let ječe.
Expres, ki vozi na progi čikago— Montreal, je včeraj iztiril na kanadskih tleh v ontarijski državi. Nesreča se je pripetila, ker 60 vode znatno poškodovale železniški nasip. Kurjača je ubilo, vlakovodja je pa nevarno ranjen.
Luksemhurškl parlament je s 84 proti 9 glasovom sprejel zakon s katerim bo komunistična stranka rnzpuščenn že prihodnji teden. Vlada bo za sprejem tega zakona izvedla plebiscit.
V	novem Jacinu na Holandskem je strmoglavilo na zemljo letalo tvrdke Rata. Pilot se je ubil.
V	Fordovem podjet iu v Richniondn (Kalifornija), je izbruhnila stavka. Zaenkrat stavka 18.000 delavcev.
Pri motnjah srca in nervoznosti
pijte KAVO HAG! Ta je brez kofeina
• • •
VseučiUška knjižnica raste iz tal
Vso zgodnjo pomlad je vladalo živahno vrvenje na 6tavbišču vseučiliške knjižnice, ki jo gradi stavbeno podjetje Curk iz Ljubljane. Po zimi pa so številna dleta klesala podpeški kamen, katerega lepa barva in pestrost bo krasila zunanje lice knjižnice. Sedaj so vsa gradbena dela na stavbišču v polnem razmahu in vidno rastejo mogočne stene v višino.
Velike števil ke
Zanimiv je pregled o doslej opravljenem delu na stavbišču. Vso pomlad je že zaposlenih na stavbišču okrog 100 težakov in zidarjev in 20 kamnosekov, ki obdelujejo kamen. V temelje, temeljne plošče in betonske zidove in strope so doslej zazidali že skoraj 3000 m3 betona, dočim so morali še pred tem izkopati res velikanske množine grušča in zem-
Z velikih podpornih zidov pritlične dvorane, kjer bo skladišče časopisov, jemljejo delavci leseni opaž
LA < Ji^llJJ
'Ije^^stkvbišča so morali odpeljati okrog 10.000 voz nakopane zemlje in kamenja in je bilo v6e to delo opravljeno v pozni jeseni in v zimskem času. Za beton so že doslej porabili okrog 250.000 kg ce-merttS, k£r da 25 vagonov. Ker so betonski zidovi in betonske plošče armirane z železom, so doslej vgradili v beton tudi že 9 vagonov železnih palic. Sedaj se je začela stavba dvigati in potrebujejo velike množine lesa za zidarske odre in betonski opaž. Vsega skupaj je doslej na stavbišču bilo porabljenega in postavljenega že nad 50 vagonov lesa, kar da nad 1000 m3 lesa. Za zunanjo oblogo knjižnice 6amo do 1. nadstropja bodo porabili okrog 100 m3 podpeškega kamenja. Od tega je 80 m3 že obdelanega in porabljenega.
Pritličje v delu
Sprehod po 6tavbi sami pokaže, da so dokončani že vsi kletni prostori in da so pritlična tla že povsod zabetonirana. Prav tako že stoji V6e notranje pritlično zidovje, zunanje zidovje pa je dokončano do prvega nadstropja že v Vegovi ulici, dočim je povsod drugod dograjeno na polovico. S prav posebno pozornostjo gradijo zunanjo kamenito oblogo, ki bo segala do prvega nadstropja. Ta ka-menita obloga bo po zgraditvi knjižnice nekaj izrednega in bo dajala knjižnici prav poseben pečat monumentalnosti. Zunanji zidovi knjižnice bodo do prvega nadstropja zgrajeni iz samih kamenitih kvadrov iz podpečana, pri čemer so v zidu mešano sestavljeni štokani in na grobo oklesani kamni. Zaradi tega kažejo na svoji zunanji strani neobdelani kamni 6voje naravne prelomnice, v katerih so se odlomili v kamnolomu. Pogled na tak zid je izredno živahen ne samo po obliki, ampak tudi po barvah. Podpeški kamen ima poleg svoje običajne sivine, zlasti v prelomnicah značilno rumenkasto ali rdečkasto barvo.
Delo kamnosekov in zidarjev
Graditev zunanje kamenite obloge zahteva prav posebne natančnosti in vsak kamen, ki se položi v zid, je treba naravnati s svinčnico in ga lepo podložiti. Ko je to opravljeno, ga zamažejo in zalijejo « cementno malto, nanj pa pride zopet nov kamen.
Da se posamezni kamni lepo ujemajo drug k drugemu kljub temu, da imajo kaj različne velikosti, morajo kamnoseki obdelati vsak kamen v posebnih, za to določenih merah. Širina in višina fiosatneznih kamnov je določena z merami, ki so vse mnogokratnik ište dolžinske enote. Uporaba kamenja različnih velikosti in različnih stranic seveda še bolj povzdiguje pestrost in živahnost zunanjih zidov, in vsi, ki sedaj ogledujejo že obloženo zunanje zidovje, navdušeno priznavajo, da je mojster Plečnik v resnici ustvaril z vseučiliško knjižnico izredno arhitektonsko umetnino. V Gosposki in Knežji ulici je prav zanimivo opazovati, kako oblagajo velika okna v pritličju s težkimi, natančno in lepo izdelanimi ploščami iz umetnega kamenja, ki ga izdeluje jx>d-jetje Curk samo. Posamezne ]x>lice in preklade so težke po več 100 kg in jih že izdelane pripeljejo na stavbišče. S posebnimi škripci jih nato dvigajo do višine oken, kjer jih nato vlože v zid. Posamezni sestavni deli umetne obloge oken so izdelani v delavnicah tako natančno, da se drug drugemu jx>-jx>lnoma točno prilegajo. S posebno pazljivostjo delajo pri tem poslu zidarji, ki so dobili pri izdelavi zunanje obloge v resnici posebno veselje do dela. Saj sestavljanje kamnov v zunanji oblogi ne gre po popolnoma točnem predpisu, ampak se izvršuje le po smernicah mojstra Plečnika. Na ta način ustvarjajo zidarji sami v resnici lepe in posrečene sestave kamenite obloge, pri čemer imajo tudi svoj delež na umetniškem ustvarjanju, ki mora biti končni cilj vsakega sposobnega obrtnika.
V	juniiu prvo nadstropje
Ob sosedih grade sedaj veliko dvorano, ki bo služila za skladišče časopisov. To dolgo dvorano bodo podpirali železobetonski stebri, katere prav sedaj vlivajo. Za vlivanje teh stebrov so bili izdelani fiosebni leseni opaži, sestoječi iz dveh polovic. Velika veža s stopniščem sedaj že razločno kaže svoje obrise. V kratkem bodo začeli graditi stop-; nišče. 4 in pol metra visoki stebri, ki bodo nosili stopnišče, so že v delu pri kamnoseškem podjetju Toman. Tam brusijo velike kose kamenja, ki jih bodo na to zložili v lepe in mogočne stebre Kmalu bodo začeli betonirati tudi strop nad dvorano za časopise in bodo tako zgradili tla ?a veliko čitalnico, ki bo segala nad skladiščem časopisov ?kon prvo, drugo in tretje nadstropje. V doslej zgrajenih kleteh odnosno jx>dpritličiih bo v Gosjywki ulici dvoje stanovanj, eno za hišnika, dnipo za kurjača.
V	kleteh ob Knežji ubci bo nameščena centralna kurjava, skladišča za premog in drugi rezervni prostori. V kleteh ob Vegovi ulici pa bodo skladišča.
V	nritličiu, ki ga 6edaj grade, bodo ob Knežji ulici knjižnični prostori za časopise in revije ter skladišča za časopise. V prvem nadstropju bodo poleg razsežne avle in velike čitalniške dvorane našli mesta vsi drugi prostori: pisarne za uradovanje knjižnice. profesorska čitalnica in razstavna dvorana za knjižnici poklonjene zbirke. V drugem, tretjem in četrtem nadstropju pa bodo skladišča za knjige.
V	maju bo zgradba v pritličju zgraiena, nakar bo šlo delo naprej. Verjetno je, da bo kljub veliki višini in zamudnim gradbenim delom mogoče spraviti 6tavbo pred zimo pod 6treho.
Klemenčičeva družina na cesti
Vsak čas dobro informirani ljubljanski dnevnik »Jutro« je prinesel kar v dveh dneh, t. j. 15. in 17. t. in. na dolgo in široko opis nesreče, ki je zadela nedolžno družino Klemenčičevo.
Ne čutim sicer ne na sebi ne na občinski upravi nobene krivde, ki bi mi narekovala odgovor, vendar me veže kot načelnika odbora za upravo mestnih nepremičnin dolžnost javnosti povedati to, kar bi bilo — v interesu strank — bolje zamolčati, pa je izzvano od mehkosrčnega »Jutra«.
Torej najprvo družina Klemenčič!
Imela je v mestni hiši na Apihovi ulici št. 18 najeto enosobno stanovanje. Poleg te družine je stanoval v istem stanovanju še podnajemnik, neki starejši gospod. Pomislite: oče, mati, 4 otroci in še podnajemnik v enosobnem stanovanju! Torej 7 oseb, kako gre to skupaj! Pa naj bo, stiska je velika! Ze odkar imam čast načelovati odboru za upravo mestnih nepremičnin, so bile poleg nekaterih drugih »nesrečnikov« tudi proti družini Klemenčič stalne pritožbe od raznih strank, da ni miru ne s strani obeh Klemenčičevih, ne s strani otrok, in... ne govorim dalje, naj ostane moja tajnost! Res radoveden sem, kako bi dobila Klemenčičeva za Bežigradom 50 ogorčenih strank sedaj, ko je na cesti! Lažje prej, ko je stanovala še v mestni hiši, toda govorila bi v njeno škodo! Prav res je težko odpraviti mater z otroci na cesto, toda še težje bi bilo pregnati več mater z več otroci izpod strehe! Mirno sožitje je nemogoče, stranke se morajo razdružiti. Kdo naj gre tedaj iz hiše. Mislim, da upravičeno lahko trdim, da tako objektivno še'ni nikdar noben odbor za upravo mestnih nepremičnin v zadnjih letih deloval kot sedanji, ki ne gleda ne na levo, ne na desno, ne na strankarsko pripadnost, ne na osebne simpatije, ki fiodeluje z edinim ciljem reda in socialne jiomoči stanovanja najpotrebnejšim in najvrednejšim strankam.
Nekatere stranke govore same o svojih rodbinskih članih najgrše. Mnogokrat smo slišali, da odix>vedane stranke ne bodo šle na cesto, da imajo že take gospode na svoji strani, ki jim bodo šli prav gotovo na roko, ali da bo prej, predno se kdo izseli, par mrtvih itd. Manjkajo le imena »smrti zapisanih oseb«, da bi bile take izjave zrele za državno tožilstvo! Druge stranke zopet zabavljajo čez magistrat, da ni nobene pravice, da so nedolžne, da so drugi krivi njih nesreče, da ne store nikomur nič žalega, a vendar je deževalo pritožb. Takih strank mesto seveda res ne more imeti v svojih hišah!
Vem dobro, da s 600 din ni mogoče preživljati šestčlansko družino, vem pa tudi. da mora biti družina, ki uživa kakršnekoli udobnosti od kogarkoli, primerno dostojna, ker sicer popolnoma izgubi usmiljenje in zaupanje.
Izjavljam, da ni bil nihče nikdar v nobeno hišo nastanjen z namenom, da bi inoral koga »ven spravljati«! Od nikogar pa tudi do danes nisem slišal, da bi mu bilo ljubše 100 psov kot en »pankrt«. Sicer pa, drago »Jutro«, postrezi z imeni, zadeva bo preiskana in krivec bo dobil svoje plačilo!
Pogled na pritlično zidovje Vseuciiiske knjižnice ob Vegovi uiici, kjer stoji zid že do prvega nadstropja. Razločno vidimo velika okna, obložena z umetnim kamnom
Čudno se mi zdi, da je našla Klemenčičeva šele en mesec po deložaciji pot do »Jutra« in ne že takoj. Do gospoda župana dr. Adlešiča ni mogla priti? Vsakdo, kdor je v resnični sili, ima prosto pot do gosfioda župana, pa bi jo Klemenčičeva ne imela? Sicer pa na uho povedano, bombardirala ga je osebno in z vlogami! In na banovini je iskala pomoči? Ne verujem v jroročilo »Jutra« v tem jiogledu, kajti sicer bi gotovo kdo kaj interveniral ali pri gospodu županu ali pri meni ali pa na gospodarskem uradu. Pa tega nisem od nikogar slišal!
Mož Klemenčičeve je odšel kratko pred delo-žacijo v Kandijo v bolnišnico in vzel ves denar s seboj. Zakaj, njegova reč! To je bilo takrat, ko se je govorilo, da se je izgubil in da se bojiš katastrofe, ker bi si lahko kaj naredil. Ali ni ljubljanska bolnišnica dovolj dobra? Saj se je že večkrat zdravil na VII. in na IV. oddelku ljubljanske bolnišnice.
Po deložaciji je bila družina Klemenčič pri raznih strankah, tako tudi pri neki družini v To-mačevem, ki je stara znanka Klemenčičevih, ker so skupaj stanovali v bežigrajski koloniji, pa je bila že lani deložirana. Morda je ona tista usmiljena žena. Lepo od nje, a obdržala jo pa le ni! Zakaj? Pod kozolcem, se mi močno zdi, da ni bila nikoli, razen, če je imela namen vzbuditi usmiljenje ljudi.
Obrtnik, ki stanuje sedaj v bivšem Klemen-čičevem stanovanju, se za to ni nikdar posebno zavzemal, raje bi bil drugod, pa ni mogoče vedno vsem željam ustreči. Tudi se mu ni pripravilo nobeno drugo stanovanje v mestnih hišah, še manj, da bi se njemu na ljubo postavila družina s petimi otročiči na cesto. To je izmišljotina!
Res pa je, da je bila zaprošena močnejša policijska asistenca oh priliki deložacije za Bežigradom zaradi agresivnih groženj odpovedanih strank.
Ob tej priliki me sili povedati še nekaj v splošnem:
Ko smo prevzeli občinsko upravo, so bile razmere v mestnih hišah skrajno slabe. Vsak najemnik se je čutil poverjenega in |>oklicanega po svoje komandirati in nadzirati druge najemnike, vsakdo se je čutil gospodarja. To ni bilo zdravo! 1'a tudi tatvine, nemorale vpričo otrok, zmerjanja, tožbe itd. so bile na dnevnem redu.
Ko so se te razvade polagoma odpravljale, zopet ni bilo všeč tem oblastnežem. Neredi so se stopnjevali in treba je bilo priboriti mirnim strankam njih pravice z odločnejšimi sredstvi. Tu pa smo seveda naleteli na očitke, da delamo krivico socialno potrebnim strankam, ki so svoj slabi gmotni položaj izkoriščale v nadi. da se lahko zatečejo pod plašč socialne potrebe. Pa ne le to! Z istim izgovorom dokaj strank ni plačevalo najemnin. da so narasli brez jiotrebe zastanki pri posameznikih tudi na več tisoč dinarjev, dasi no na ta račun nekateri očetje lačnih družin zapravljali denar. Opomini niso zalegli ničesar, grožnje z od|>ovedjo tudi ne, treba je bilo v nekaterih slučajih izvršiti deložacijo, ki je bila tem bolj upravičena, ker imamo v Ljubljani še ndšteto revnih dostojnih strank, ki pri privatnih posestnikih zaradi obilice otrok ne najdejo strehe.
Zaradi tega apeliram na vse ljubljanske posestnike, naj čutijo z ubogimi, dostojnimi družinami, čeprav so otroci morda bolj živi. Enako pa apelirani na vse najemnike, naj vzdržujejo v svojih rodbinah disciplino, naj se fiokoravajo splošnemu družabnemu redu, ker se tudi mesto ne bo moglo, niti ne bo smelo zaradi koristi občanov vobče in zaradi koristi sonajemnikov jiosebej nikdar in nikoli ozirati na nedisciplinirane stranke.
K zadevi Klemenčič še pojasnim, da je mož Klemenčičeve prejel za polovico marca najemnino v znesku 117 din vrnjeno lastnoročno pri mestni blagajni dne 7. aprila 1937 zjutraj, tedaj en teden prej, preden je izšel članek v »Jutru«.
»Jutru« pa prijKiročam kar najtopleje, naj si v prihodnje, kadar ga bo zopet srbelo zapisati kak sličen članek, kol sta bila zadnja dva, j>oišče točnejše informacije in od več oseb!
Stoječ Rnjko, t. č. načelnik odbora za upravo mestnih nepremičnin.
Umor na Javoru
»Slovenski Narod« in »Jutro« sta v zvezi z umorom na Javoru na poseben način opisala podrobnosti in sicer tako, do vsn javnost sklepa iz teh poročil, ko da je krivec župnik na Juvoru g. Jernej Klinec. Zato je g. župnik Klinec po svojem zastopniku dr. Josipu Voršiču vložil tiskovno tožbo, dn bo dal priliko obema časopisoma, da bosta svojo namigavanjn pred sodiščem dokazala.
Smrtna nesreča
Maribor, 29. aprila.
V Vaneči vasi v Prekmurjft 6e je zgodila nesreča, ki je zahtevala življenje posestnice Katarine Horvat. Pokojna Horvatova je bila 26. aprila v sosednji vasi pri posestniku Francu Perke na gostiji. Popoldne okrog 17 se je podala domov, da nakrmi živino. Zvečer je odšel njen mož proti domu. ko je prišel do hiše, je začuden opazil, da so vrata zaklenjena, živina pa vsa lačna muka v hlevu. Mislil je, da je šla žena k studencu, pa je tudi tam ni našel. Meneč, da je morda izgubila med potjo ključ ter je odšla nazaj v sosednjo vas po njega, pa sta se med potjo zgrešila, je skozi svisli splazil v hišo ter odprl vrata od znotraj. Nakrmil je živino, nato pa je zaman pričakoval ženo. Poklical je sosede, ki so Horvatovo iskali po vsej okolici, vendar zastonj. Šele naslednjega jutra jo je našel mož v bližnjem gozdičku, nekaj metrov stran od ceste — že mrtvo. Ležala je z glavo ob vznožju hrasta z obrazom v vlažni zemlji, da je umrla zaradi zadušenja. Rekonstrukcija dogodka je pokazala, da gre za nesrečen slučaj. Horvatova se je vračala domov skozi gozdič, pa je šla zaradi blata tik ob robu ceste. Pod cesto je kaka dva metra globoka 6trmina. Ženi je na ozkem robu ceste zdrsnilo, padla je po strmini ter priletela s čelom v hrast, ki stoii pod cesto. S tako silo se je udarila, da je omedlela. Ker ie padla potem z obrazom na blatna tla, se je zadušila.
— Pri zaprtjn, motnjah v prebavi, vzemite ziutrai na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josei grenčice«.
Črnomelj priključen na banovinsko električno omrežje
Črnomelj, 28. aprila.
Banovinske elektrarne se vsa zadnja leta dosledno drže začrtanega programa, ki stremi za tem, da se omogoči uživanje vseh prednosti porabe električne energije kar najbolj širšim plastem ljudstva v Sloveniji. Zadnja leta izvajajo z velikimi žrtvami in s [>o<l|)oro prizadetega ljudstva, ki je že dolga leta težko pričakovalo uresničitev tega načrta, temeljito elektrifikacijo Dolenjske. V letošnjem letu se bo ta elektrifikacija še razširila in izpopolnila, hkrati |>a je storjen prvi korak za elektrifikacijo Bele Krajine, za katero se je zdelo, da ji še dalj časa ne bo mogoče napraviti električnega omrežja. V Beli Krajini čaka banovinske elektrarne velika in težka naloga in moramo prav zaradi tega prav posebno pozdraviti prvi vsto|> banovinskih elektrarn v belokranjsko ozemlje. S tem začetkom so v glavnih črtah že nakazane naloge banovinskih elektrarn v Beli Krajini za bodočnost in ni dvoma, da bo v teku let elektrarnam uspelo tudi v Beli Krajini to. kar so že tako plodno izvršile v številnih drugih delih Slovenije.
27. aprila je bila v Črnomlju komisijska obravnava za začasni priključek Črnomlja na banovinsko električno omrežje. Ker banovinske elektrarne še nimajo do Črnomlja napeljanega daljnovoda, po katerem bi se mogla dovajati električna energija iz Velenja ali drucih banovinskih central, so našle banovinske leklrnrne prav primerno in začasno ugodno rešitev. Črnomelj je že doslej bil deloma oskrbovan z električnim tokom od tvrdke Jugoles. Ker je to podjetje šlo v likvidacijo. je obstniala za bodočnost resna nevarnost, da bo Črnomelj kar na lepem ostal brez elektrike. To je podžeralo zlasti kraievne člnitelje. da so se obrnili do banovinskih elektrarn za pomoč. Elektrarne so v resnici našle primerno rešitev ter so na svoje stroške zgradile 2100 m dolg daljnovod iz
Črnomlja do Jakilovega rudnika na Kanižarici. Ta daljnovod bo dobival začasno električno energijo od rudniške centrale na Kanižarici in bo dovajal v Črnomelj tok pod napetostjo 3000 voltov. Za znižanje napetosti električnega toka na 220 voltov, ki je potrebna za razdelilno omrežje in vse druge hišne inštalacije, pa so banovinske elektrarno zgradile v Črnomlju zasilno transformatorsko jx>-stajo.^ Iz te postaje se sedaj napaja vse električno omrežje v Črnomlju, ki so ga banovinske elektrarne odkupile od tvrdke Jugoles. 1. maja bo Črnomelj priključen na daljnovod in bo tako dobival tok banovinskih elektrarn iz Jakilovega rudnika, s katerim imajo banovinske elektrarne posebno pogodbo o dobavi električne energije.
Cene električnega toka v Črnomlju bodo začasno ostale neizpremenjene, to pn zaradi tean, ker elektrarnam za sedaj Se ni na rnzpolatro lastni in ceneni tok. Znižane cene električnemu toku pa bo mogoče takoj potem, ko bo zgrajen daljnovod 20.000 voltov iz Kočevja. Ta daljnovod je nujno potreben že zaradi elektrifikacije vodovoda v Starem trgu. ki ga prav sedaj grade. Tn daljnovod bodo banovinske elektrarne v bodočih letih kaj lahko po<lnljSale še dalje do Semiča, Metlike in Vinice. S tem bo omocočena sistematična elektrifikacija cele Bele Krajine knr bo imelo seveda nadvse važne gosjiodarske jx>sledice. Banovina je s tem ponovno jiokazala. da kljub ogromnim nalogam, ki jih ji zastavlja elektrifikacija Slovenije, ni pozabila tako zapuščene in v Gospodarskem pogledu na mrtvo točko prisiljene Bele Krajine, ki v vseh letih, odkar je onemogočeno izseljevanje, gospodarsko prav gotovo predstavlja najbolj pasiven del Slovenije. Prva luč upanja za boljšo bodočnost bo 1. maja zasijala v Črnomlju in prepričani smo. da bo vsako novo leto prinesio Beii Krajini ne samo več luči, ampak tudi gospodarskih koristi in napredka.
Drobne novice
Fantovski tabor
na Šmarni gori
Prvo nedeljo v maju je bila in bo vedno določena za tabor katoliških fantov in mož ljubljanske in okoliške dekanije. Zato se ta tradicionalna prireditev v nobenem primeru ne more preložiti na drugo nedeljo, odnosno dan, temveč se bo ves spored: dopoldne ob 9 sv. maša, nato zborovanje na Šmarni gori; popoldne ob pol 4 javni nastop na Brodu poleg Tacenskega mostu — izvajal ne glede na morei)itno neugodno vreme.
Fantje in možje — kolesarji, ki se nameravajo udeležiti tabora, naj kar uporabijo svoja cenena prevozna sredstva .Kolesa bodo med prireditvijo lahko shranili v pokritih prostorih pri g. Erjavcu, blizu telovadišča, pri Tacenskeip mostu. 2e ob pol 8 zjutraj, pa ves čas bodo v ta namen izbrani reditelji, kojesa sprejemali in čuvali.
Udeležencem iz Ljubljane bo pa prav prišla znižana tarifa cestne železnice, ki bo s prvim majem stopila v veljavo in jo je »Slovenec« priobčil v sredo, dne 28. t. m.
28. aprila zmrznil
Bloke, 28. aprila.
Danes dopoldne je neka ženska iz Topola, ki je šla domov z Bloške police čez Pečnik, naletela na popolnoma zmrznjenega moža. Kaj hitro se je zvedelo, da je to Ančlrejevec z Gore, ki je včeraj popoldne kupil kravo na Bloški polici in jo je gnal domov. Možu je najbrž postalo slabo — star je že 78 let — ter se je vsedel ali vlegel, da bi se malo spočil, a božja Previdnost je hotela drugače. Obležal je, in ker pri nas še sneži, otrpnil. Krava se je kar sama vrnila domov na Bloško polico. Rajnega Andrejevca so prenesli začasno v mrtvašnico pri Fari, od koder ga bodo prepeljali domov na Goro. Čudno pa je tudi to, da se je mož ponesrečil ravno na tistem kraju, kjer se je ponesrečil leta 1912. tudi rajni Anton Strle. Pred par leti pa se je ponesrečil pri Glinji, nedaleč od kraja, kjer je oče umrl, tudi Andrejevčev sin in je komaj ušel gotovi smrti. Hudo prizadeti družini izrekamo tem potom naše sožalje! Ljudje pa bodo tega daleč poznanega moža zelo pogrešali, ker je bil dober in soliden kupec s kravami.
Koledar
Petek, 30. aprila: Katarina Lienska, devica; Jožef Ben.
Ta mesec se je dan podaljšal od 12 ur 50 minut za 1 uro 34 minut na 14 ur 24 minut.
Osebne vesti
=z Promocija. Dne 29. apr. je bil promoviran na zagrebški univerzi goep. Karol Svetel za doktorja prava. Čestitamo!
= Promocija. V soboto 1. maja bosta promo-virana za doktorja prava na univerzi v Ljubljani gg. Josip Juhart od Sv. Petra v Savinjski dolini in Ciril Zebot iz Maribora. Čestitamo!
= Iz banovinške službe. Banovinska uradniška
n ravnica na kmetijski šoli v Št. Juriju, Mikič
i, je postavljena za banovinsko arhiv, uradnico v X. položajni skupini. — Za banovinsko uradniško pripravnico v banovinski bolnišnici v Slovenjgradcu ie postavljena Selan Stanislava. — Za banovinskega uradniškega pripravnika pri banski upravi v Ljubljani je postavljen Kežman Josip. — Banovinski vrtnar zvaničnik Kovačič Anton pri banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru je napredoval za zvaničnika II. skupine.
—	Cenjene naročnike in gg. inserente obveščamo tem potoni, da izide zaradi praznovanja 1. maja nedeljska izdaja »Slovenca« že jutri zjutraj. V nedeljo zjutraj lista ne bo. Cenjena naročila za soboto, oziroma nedeljo prosimo že tekom današnjega dne. Oglase sprejemamo v Ljubljani do 5 popoldne, v Mariboru in Celju pa samo do opoldne.
—	Avstrijski konzulat v Ljubljani 1. maja, ki je državni praznik zvezne države Avstrije, ne bo uradoval.
—	X. mednarodni kongres za vojaško medicino v Bukarešti. Uprava Slovenskega zdravniškega društva v Ljubljani obvešča zdravništvo, da 6e vrši X. mednarodni kongres za vojaško medicino v Bukarešti od 2. do 10. junija t. 1., ki je namenjen aktivnim in rezervnim sanitetskim in apotekarskim častnikom ter vojaškim uradnikom sanitetske stroke. Prijave za kongres z navedbo imena in predimena, poklica, narodnosti in točnega naslova naj se pošljejo na naslov: Secretariat du X.e Congres International de Medecine et de Pharmacie militaires. Institutu! Sanitar Militar, Bucarest, Roumanie, ali pa: Beogradska Agencija društva Wagons-Lits-Cook. Kongresna taksa znaša za 1000 lejev (340 dinarjev), za družinsko člane pa 000 lejev (204 Din).
—	Železničarsko glasbeno društvo v Zidanem mostu proslavi dne 6. junija t. 1. 35 letnico obstoja ter prosi okoliška društva, da to upoštevajo.
—	Prijatelji in znanci v Šmarju pri Jelšah so darovali namesto cvetja na grob pokojnega doktorja Franca Lorgerja za najubožnejše šolske otroke 690 Din. Upravitelj se toplo zahvaljuje.
—	Plazovi. Neprestano deževno vrome zadnjih tednov je zemljo tako raz- in namočilo, da se je na raznih krajih pričela zemlja premikati in povzroča na plazovitih terenih sesedanje in razpoke. Tako je na banovinski cesti Litija—Vače plaz odtrgal del ceste na ostrem ovinku sredi klanca, kjer je cesta polna serpentinaslih vijug. Cestni odbor je takoj odredil, da se plaz, ki preti porušiti del te ceste, zajezi e pilotiranjein in drenažo. Skoda je preračunala na okrog 20.000 Din. Prav tako je plaz zasul del ceste Litija—Sv. Križ nad takozvano »Reko*
—	Slovenski pravopis je danes najpotrebnejša knjiga vsakemu zavednemu Slovencu, ki ljubi svoj narod in svoj jezik. Delo sta priredila strokovnjaka dr. Breznik in dr. Ramovš, izdalo ca ie Znanstveno društvo univerze v LJubljani, ima 300 strani in slane vezan 60 Din. naklada pri Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. — Kdor bo hotel
sedaj lepo in pravilno pisati ter pravilno govoriti, bo dosegel to le z uporabo novega Breznik-Ramov-ševega pravopisnega in pravorečnega slovarja. — Zlasti priporočamo la pravopis vsem šolnikom, pisateljem in časnikarjem, fcI nedvomno največ lahko store za čistost našega slovenskega jezika. Obsega: najbolj navadne kratice, navodila ln pravila — o rabi malih in velikih črk, o pisavi in sklanji tujih lastnih imen, o razlogovanju, o pisavi sestavljenih besed, o rabi naglasnih znamenj, ločila in končno pravopisni slovar. S tem je utrla težavna pot, zgrajeni so temelji, na katerih se bo nadaljevalo do končnega razčiščenja in spopol-nitve. Priporočamo. — Vse one, ki so »Pravopis« že kupili, pa opozarjamo, da so izšli sedaj Popravki k Slovenskemu pravopisu, katere dobe v vsaki knjigarni brezplačno.
— »Jugoslovanski biseri«, nova mesečna, bogato ilustrirana turistična revija I Oglejte si jo, gotovo jo naročitel Letno le 60 Din. — Uprava: Maribor, Kostanjevčeva 22. Urednik prof. dr. Fran Mišic, Maribor, Smetanova 34.
—	Pri ljudeh višje starosti, ki trpe na oerednem čiščenju, nudi pogosto naravna »Franz-Josefova« grenka voda, zaužita skozi osem dni dnevno po 3—4 kozarce zaželieno odprtje in s tem trajno pola) sanje Zahtevajte povsod »Franz-Joseiovo« vodo.
Reg. po min. soo. pol. In nar. ®dr. 8-br 15485, 25. V. 85
—	Prepovedan tisk. »Službene novine« št. 95 objavljajo, da je državno pravdništvo v Zagrebu prepovedalo prodajati in razširjati letak z naslovom »Hrvatski narode«, ki je bil tiskan v tiskarni »Grafika« (S. Kovačič) v Zagrebu, in knjige »Fa-šizam«, ki je izšla v Zagrebu.
— Člani registrirne pomožne blagajne Ljudske samopomoči, prosimo delegate, ki se bodo sestali 2. maja v Mariboru, da delajo na to, da se popravi krivica, ki je bila storjena starim članom s tem, da se je znižala pogrebnina za 30%. Ako je to res potrebno, naj se zmanjšanje vrši pri vseh članih.
—	Voda, sonce, zrak in CIMEAN kopalne tablete — to je zdravje. Dodajte kopelim CIMEAN kopalne tablete, da vas osvežijo!
Liubliana
V petek, dne 30. aprila
Gledališče
Drama. Petek, 30. aprila: »Malura«. Red B.
Opera. Petek, 30. aprila: Zaprto. — Sobota,
1.	maja: »Lojzka«. Premiera opereta. Izven. Proslava 25 letnega gledališkega delovanja g. L Dre-novca. —■ Nedelja, 2. maja: Ob jx>l U: Otrok in ples. Prireditev plesalke Katje Delakove in njene otroške skupine. Izven. Cene od 30 Din navzdol. — Ob 15. »Vesela vdova. Izven. Cene od 30 Din navzdol. — Ob 20: »La Boheme«. Izven. Debut sopranistke gdčne Ksenije Vidal. Cene od 30 Din navzdol.
Predavanja
Salezijanska prosvefa na Kodeljevem vabi 6voje članstvo na 6kioptično predavanje g. ravnatelja V. Zora o Palestini, ki bo drevi ob 8 v društveni sobi.
Univ. prof. ing. Viktor Gostiša bo predaval v Prirodoslovnem društvu v torek 4. maja o temi »Flo-tacija v teoriji in praksi«. Predavanje bo ob 18 v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi. — Vstopnina 4 Din, za dijake 2 Din.
Prireditve in zabave
Ljubljanske DMK ponove lepo uspelo opereto »Ribič Marko« petič in zadnjič v nedeljo 9. maja v frančiškanski dvorani.
Vstopnice za »Karitativno prireditev« (O gluhonemih), ki bo v nedeljo 2. maja zvečer ob jwl8 v frančiškanski dvorani, se dobe v pisarni »Pax et bonum« in v trgovini Ničman. Zanimanje za originalno prireditev je veliko, zato si nabavite vstopnice pravočasno v predjirodaji. V6ak, ki kupi vstopnico, prejme lepo narisan spominček, izdelek gluhonemih otrok.
Borba proti tuberkulozi je naslov skioptičnega predavanja, ki ga priredi Krajevna protituberku-lozna liga v Ljubljani. Predavanje bo v nedeljo, dne
2.	maia, v dvorani Okrožnega urada na Miklošičevi cesti 20. Predava g. dr. Prodan, vodja ljubljanskega protituberkuloznega dispanzerja. — Javna razstava o delu proti tuberkulozi bo v dvorani OUZD na Miklošičevi cesti 20 v času od 2. do 4. maja. Odjjrta bo vsak dan od 8 do 18. Vstop k predavanju in na razstavo prost!
Violinski virtuoz Robert Soetens je koncertiral v Ljubljani 7. novembra lani. Njegov takratni nastop je vzbudil med vso glasbeno publiko upravičeno zanimanje. 6aj šteje svetovni tisk Soetensa med največje mlade violiniste. V torek, dne 4. maia, bo spet koncertiral v Ljubljani v filharmonični dvorani ter bo izvajal spored klasičnih in novejših skladb, deloma s spremliavo klavirja, deloma z godalnim orkestrom Pri klavirju bo francoska pianistka Suzana Roche. poleg nie pa bo nastopil komorni orkester Orkestralneea društva Olasbene Matice. Vstopnice v predprodaji v Matični knjigarni.
Sestanki
Trnovo. Fantovski od6ek Prosvetnega društva ima drevi ob 8 svoj redni sestanek.
Dekliški krožek prosvete Ljubljana-mesto ima drevi ob 8 sestanek v Gospodarski zvezi.
Občni zbor Slavističnega društva. V soboto, dne 8 maia bo ob 18 v prostorih Slovenske matice redni občni zbor Slavističnega društva. Opozarjamo člane, da se pa po možnosti vsi udeleže, ker bo občni zbor sklepal tudi o spremembi pravil in o društvenem časopisu.	_
Zveza boievnikov. skupina Trnovo, ima svoj redni občni zbor v nedelio, dne 2. maia ob 10 dopoldne v prostorih gostilne Soklič. na katerega vabimo v=e bivše bojevnike. — Odbor. .....
Geografsko društvo na univerzi v Liubliani inia v petek 7. maia v prostorih Geografskega instituta na univerzi oh 18 svoi redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom.
NaSe diiaStvo
Koneregarljn akademlčark ima danes ob 6. in četrt svoj redni seslanek. Pridite!
Kino
Kino Kodeljevo: »Metropolitan« (Lavvrence Tibbett) in »Ljudje v belem« (Clark Oable).
Lekarne
, Nočno službo imajo lekarne: mjr.^ Bakarčič. i Sv. Jakoba irg 9; mr. Ramur, Miklošičeva e. 20, I mr. Gartus, Moste.
ProUiuberhuloznt teden v Liubliani
Dnevi od 2. do 8. maja bodo posvečeni borbi proti tuberkulozi in zbiranju prispevkov za protituberkulozne dispanzerje, gozdne šole in druge ustanove, katerih namen je preprečevanje in zdravljenje jetike. V tem tednu bo vsakdo pozvan, da prispeva po svojih srcd*xfh za to borbo in da pomaga pri ustvarjanju milijonskega protituberkuloznega sklada. Odposlanci protituberkulerane lige bodo potrkali na vsa vrata, obiskali bodo vse socialne in gospodarske zavode, tovarne, trgovine, obrtne delavnice itd. v pričakovanju, da ne bodo nikjer odbiti.
Ker pa je uspešnost protituberkuloznega skrbstva odvisna v veliki meri od nazornega prikazovanja posledic jetike in zdravstvenih, zlasti higijen-skih ukrepov za njeno zatiranje, bo Krajevna liga v sodelovanju z OUZD in Higijenskim zavodom priredila javno razstavo. Razstava bo v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev na Miklošičevi cesti 20 v času od 2. do 4. maja.
Med razstavo bodo zanimiva javna predavanja s sodelovanjem zdravnikov gg. dr. Prodana, doit-torja Misa in dr. Rupnika. Prvo predavanje bo v nedeljo, 2. maja ob pol 11. v dvorani OUZD na Miklošičevi cesti 20. Po predavanju se bodo obiskovalcem tolmačili najvažnejši deli razstave. Vstop k predavanjem in na razstavo je prost.
Ostala predavanja I>odo v ponedeljek 3. maja in torek 4. maja v vidu strokovnega vodstva po razstavi.
*
1 Izplačevanje pokojnin. Pošla Ljubljana I. bo izplačevala pokojnine v soboto, 1. maja. Po zaslugi obeh slovenskih ministrov je končno vendarle urejeno točno izplačevanje pokojnin.
1 Čarobno igro s petjem »Ribič Marko« ponovimo še enkrat 9. maja v frančiškanski dvorani.
1 Zbirke Narodnega muzeja bodo od 2. maja t. 1. dalje zopet odprte za brezplačen obisk vsako nedeljo od 10 do 12 dopoldne.
1 Za jubilejno predstavo g. Drcnovca »Lojzka« 1. maja se dobe pri blagajni še vstopnice vseh vrst. Prosimo p. n. občinstvo, da si jih oskrbi v predprodaji. Nadalje prosimo, da se rezervirane vstopnice dvignejo.
Ure za birmo Doxa. Omega, Eterna.
Schaffhausen, po zelo nizkih cenah
O, Kifffmann |
■■■■■■■■Ha
Ljubliana, Mestni irg 8.
1 Včeraj dopoldne tramvaj ni vozil. Včeraj dopoldne 60 ljpdje zaman čakali na raznih križiščih in izhodiščih na tramvaj. Ob 7 zjutraj se je nekje v tramvajskem omrežju nekaj zataknilo in tramvaj ni vozil. Posamezni vozniki in sprevodniki so si obupno prizadevali, da bi pognali tramvajske vozove v tek, toda to ni bilo mogoče, ker je manjkalo toka. Od 7 do pol 11, na nekaterih progah celo do tri četrt na 11, je jx>čival ves tramvajski promet. Ljudje so se jezili in pošteno zabavljali čez tramvajsko upravo, najbolj nerodno pa je bilo tistim, ki iz Št. Vida in iz predmestnih okrajev prihajajo zjutraj v službo in na delo, prav tako otrokom, ki so čakali na tramvaj, pa ga ni bilo. Uprava cestne železnice se je dolgo trudila, preden je dognala vzrok te nepričakovane prometne motnje. Krivda ne zadene nikogar, najmanj pa KDE, ki dobavljajo mestni občini električni tok. Ta dolga motnja v tramvajskem pro; metu je nastala zaradi kratkega stika v podštaciji električne železnice. Dobre tri ure je trajalo, preden eo ugotovili napako ter jo za silo popravili. Zaenkrat pa ni znano, ali je motnja v podštaciji nastala slučajno, ali iz katerega drugega vzroka. Ob pol 11 dopoldne so tramvaji pričeli že redno voziti.
1 Posestne spremembe. Ivan Stocchi (Štok), po-setnik v Ljubljani, je prodal svojo hišo z gostilniškim inventarjem v Zgornji ŠiSki štev. 4 Komidar Antoniji, gostilničarki v Ljubljani, Predovičeva ulica št. 9, za Din 197.500.
1 Prošnja. Podpisani vljudno prosim dotične-ga gospoda, ki je spremljal 11. aprila svojega sina z mojim sinom k vojakom in s katerim sta bila osebno znana ler sta se tudi skupaj vozila v Skoplje, za naslov; po odhodu voj. vlaka sva se skupno vračala proti domu po Masarykovi in Miklošičevi cesti do frančiškanske cerkve, nakar sva se razšla, naj mi po dopisnici čimprej javi svoj naslov ali pa pride osebno k meni v svrho pogovora o najinih sinovih. — Marinšek Lovro, Ljubljana, Švabičeva ulica 15/56.
1 Restavracija »Strelišče« (Pod Rožnikom) se priporoča rožniškim izletnikom. Pristna štajerska, dolenjska in viška vina; topla in mrzla jedila. Balinanje na razjiolago.
Celie
c Velik glasbeni dogodek se nam obeta v petek, dne 7. maja, ko obišče naše mesto slavni francoski violinski virtuoz Robert Soetens, ki bo koncertiral v veliki unionski dvorani. Zaigral bo dva violinska koncerta skladatelja Bacha in Vi-valdija s spremljevanjem komornega orkestra Orkestralnega društva Glasbene Matice pod vodstvom prof. L. M. Škerjanca. Ostale točke bo spremljala na klavirju francoska pianistka Suzana Roche, s katero je pianist ravnokar dokončal veliko koncertno turnejo po Češkoslovaški. Z ozirom na izreden glasbeni dogodek vabimo naše koncertno občinstvo, da polnoštevilno zasede dvorano.
c «Cavalleria rusticana «in »Glumači« v celjskem mestnem gledališču. Poročali smo že, da bo na Vnebovhod popoldne ob 4 v Mestnem gledališču opereta »Sv. Anton vseh zaljubljenih patron«. Danes pa smo zvedeli, da namerava Lljubljanska opera peti isti dan, in sicer zvečer ob 8 Mascagnijevo opero »Cavalleria rusticana« in Leoncavallove »Glu-mače«. In sicer se bosta peli obe operi le v slučaju, če se javi zadostno število poslušalcev do ponedeljka, 3. maja.
c Vse vojne invalide, bivajoče v območju celjsko občine opozarjamo na razpis radi brezplačnega zdravljenja v toplicah. Razglas je nabit na uradni deski mestnega jioglavarstva.
c V visoki starosti 91 let je umrla na Hribu sv. Jožefa Č m a j n e Elizabeta. Kljub svoji veliki starosti je bila še vodno izredno živahna in vedra in je zelo rada pripovedovala o življenju ljudi iz njenih mladih let. Bila Je vedno zdrava in zadovoljna, pred smrtjo je ležala bolana le en dan. Naj počiva v miru!
c SK Jugoslavija ima danes ob 20 sestanek vseh igralcev. Sestanek je strogo obvezen. — Načelnik.
c Izpiti voznikov motornih vozil bodo v četrtek. 13. maja ob pol 9 na okrajnem načelstvu v Celju. Kandidati naj vlože predpisane prošnje Čimprej pri okrajnem načelstvu v Celju.
c Kino Metropol. Danes ob 16.15. 20.30 »Zlato iz Singnfioora«. ob 18.15 »S konja na osia« (ameriška komika Stanlio ln Olio).
Maribor
Mariborčani!
Pod geslom »Samo ves narod se more uspešno boriti proti tuberkulozi« se bo vršil letošnji proti-tuberkulozni teden po celi kraljevini po odredbi gospoda ministra za socialno politiko in narodno zdravje v času od 2 maja do 8. maja t. 1. V tem geslu je obsežen ves smisel organizirane borbe s tuberkulozo. Mariborska protituberkulozna liga bo priredila v okviru tega tedna koncerte, akademijo, predavanja, zbirke in drugo. Teden bo slovesno otvorjen s službo božjo na Glavnem trgu ▼ nedeljo, dne 2. maja t. 1. ob 9. uri.
V ta namen vabim vse meščane, da se ▼ znak razumevanja za to človekoljubno akcijo udeleži vseh prireditev, ki jih bo organizirala PTL v navedenem času, posebno pa slovesne sv. maše na Glavnem trgu.
Predsednik mestne občine: dr. Juvan, s. r.
m Majniški govori v stolnici Drevi: Pozdravljena Kriljica majal V soboto: Devica verna. — V nedeljo 2. maja: Luč v temi. — V ponedeljek 3. maja: Ljubezen do Boga. — V torek4. maja: Srčna dobrota. — Sreda, 5. maja: Sovraštvu boj! — Četrtek, 6. maja: Blagor ubogim. — Petek, 7. maja: Blagor krotkim, — Sobota, 8. maja: Ponižnost.
m Majniška pobožnost v kapeli Srca Jezusovega se začenja danes ob pol 8. zvečer ter se bo vršila ves maj vsak večer ob isti uri.
m Pred volitvami načelnikov cestnih odborov. Po novem predpisu ne smejo biti več načelniki okrajnih cestnih odborov obenem tudi župani. Načelnik mariborskega okrajnega cestnega odbora je bil dosedaj vsakokratni mariborski župan, sedanji je dr. Juvan. Volitve novega načelnika mariborskega okrajnega cestnega odbora bodo dne 26. maja.
m SSK Maraton. Drevi ob 20. sestanek vseh članov ob 20 v dvorani na Aleksandrovi 6. Obvezno za vse!
m Zaščitno cepljenje. Za mesto Maribor bo vršil mestni fizikat zaščitno cepljenje zoper osep-nice od ponedeljka 3. maja do petka 7. maja (iz-vzemši četrtek, praznik) v svojih uradnih prostorih v Frančiškanski ulici 8, in siceT v času od 9 do 11. V navedenem času se vrši cepljenje brezplačno. Cepljeni morajo biti vsi zdravi otroci, ki so bili rojeni v preteklem letu.
m 100.000 Din za nekaj zamujenih minut. O zanimivi sodbi gre sedaj govorica po Mariboru. Nekega maribonskega zdravnika je tožila bivša njegova prijateljica za odškodnino 100.000 Din. Zahtevala pa je, da se vrši razprava pred celjskim sodiščem. Apelacija v Ljubljani je njeno zahtevo odbila, stol sedmorice v Zagrebu pa ji je ugodil in te dni je bila razpirava v Celju. Tožiteljica je prišla k razpravi, toženca Z njegovim odvetnikom pa ni bilo. Sodnik je po predpisanem čakanju razglasil sodbo ter je bil toženec kontumaciran. V sodbi je ugodeno zahtevi tožiteliice in je bil zdravnik obsojen na plačilo 100.000 Din. Kakor pa ie znano, ni proti sodbi in contumatiam nobenega pravnega leka in tožencu ne bo preostalo drugega kot plačati. Nekaj minut po razglasitvi sodbe sta prišla na sodišče toženec in njegov zagovornik, ki sta se zamudila na vožnji z avtomobilom;.-iz Maribora v Celje, pa sta bila že prepozna. Mi,Zamujene minute so bile drago plačane.
m SKAS. Drevi ob 20. sestanek v prostorih Delavske zbornice.	.J. „ Tf
m Sekcija avtomobilskega kluba v 'M&rftoru poziva člane, ki se udeleže velike avtomobilske vožnje na svetovno razstavo v Pariz, da prijavijo svojo udeležbo najkasneje do 8. maja pri tajništvu na Trgu Svobode 3.
m Divjanje hudournikov na Kozjaku. Silni nalivi, ki so v sredo divjali, so izpremenili vse potoke na Kozjaku v deroče hudournike, ki so preplavili okolico ter razdejali ob potokih izpeljane ceste. Te ceste so bile šele nedavno temeljito popravljene z velikimi žrtvami občin in zasebnikov, sedaj pa so znova vse uničene. Zlasti veliko škodo so povzročili hudourniki na Slemenu in Boču nad Selnico ob Dravi.
m Slavni francoski violinski virtuoz Robert Soetens, ki je pred kratkim nastopil z dunajskimi Filharmoniki in žel ogromne uspehe na Dunaju, nastopi v Mariboru v sredo, dne 5. t. m., v ka-zinski dvorani. Spremljata ga francoska pianistka Suzana Roche, s katero je pravkar ahsolviral koncertno turnejo v Češkoslovaški, in komorni orkester Orkestralnega društva Glasbene Matice pod vodstvom prof. L. M. Škerjanca. Na ta izredni koncertni dogodek ojiozarjamo naše občinstvo in smo prepričani, da bo našel primeren odziv.
m Umrl je na Ranči 10. upokoieni sprevodnik dunajske cestne železnice g. Franc Cehner. Naj počiva v miru!
m Združenje pekovskih mojstrov opozarja svoje člane, da pošljejo svoje zaposleno osobje na zdravniški pregled na mestni fizikat v času od 10. do 12. vsak dan, izvzemši sobote in nedelje. Pred pregledom naj se oglasijo v tajništvu v Ulici ob iarku št. 6, da dobe potrebne tiskovine. — Vsak uslužbenec mora prinesti s 6eboj fotografijo za legitimacijo in 3 Din.
m Tombola Krščanske ženske zveze v prid fondu za zgradbo doma revežev. se zaradi neprestanega slabega vremena preloži na nedeljo, dne 9. maja.
m Prosvetno društvo v Krčevini priredi v nedeljo 2. maja ob pol 15. uri v Društvenem domu materinsko proslavo. Na sporedu ®o deklamacije, godba in igra »Materina ljubezen« ter šaloigra »Fajfca in skodelica kave«.
m Odbor francoskega krožka v Mariboru vabi vse člane in prijatelje društva na čaianko, ki io bo priredil v nedeljo, 2. maja ob 20 v Vesni. Na 600-redu so tri glasbene točke, španski ples in šalo-igra. Po sporedu čaj in prosta zabava. — Vstopnine ni.	«
Jesenice
Kino Krekov dom predvaja ob 20 velefilin, klasično remek delo Viktorja Hugo-ja, socialni roman. »Nesrečniki« v dveh delih. Film »Nesrečniki« predstavlja bedno življenje bivšega kaznjenca. katerega pretvori dobrota duhovnika v plemenitega človeka, tako da je pripravljen žrtvovati za dobro stvar svojo svobodo in svoje življenje.
Krani
Znamenit koncert v Kranju. V nedeljo, dne 2. t. m. koncertira v Kranju slavni francoski violinski virtuoz Robert Soetens, ki ga spremljata francoska pianistka Suzana Roche in komorni J orkester Orkestralnega društva Glasbene Matice pod vodstvom dirigenta prof. L. M. Škeranca. Od našega glasbenega občinstva upravičeno pričakujemo, da bo znalo ceniti ta edinstven dogodek našega mesta in da bo posetilo koncert v najlepšem številu.
Zbor Zveze industrijcev
Priznanje Irg. politiki vlade — Davčna bremena Zveza industri\eev - prisi no združen e
Ljubljana. 28. aprila,
Danes dopoldne je bila glavna skupščina Zveze industrijoev r a dravsko banovino, na kateri je bila sprejeta sprememba pravil in je Zveza postala zopet prisilna organizacija, kakor je bila to že po uveljavljenu obrtnega zakona.
Občni zbot Zveze je vodil predsednik g. Avgust Praprotnik, ki je uvodoma pozdravil prisotnega bana dr Natlačena, načelnika ministrstva trgovine in industrije kot zastopnika ministra dr, Lazareviča, zastopnika finančnega ministra fin. ravnatelja dr. Avgusta Sedlarja, načelnika VIII. oddelka banske uprave v p dr Rudolfa Marna. zastopnika mestne občine ljubljanske dr. Freljha, predsednika Zbornice za trgovino, obrt in 'ndustrijo Ivana Jelačina, predsednika ind. odseka Riharda Skubeca, glav. tajnika Zbornice fvana Mohoriča, podpredsednika Centrale industrijskih korporacij dr. Frana Windi-scherja tn druge prisotne.
Z velikim odobravanjem je bila poslana uda-nostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II., predsedniku vlade dr Stojadinoviču ter ministrom dr. Milanu Vrbaniču, dr. Antonu Korošou in dr. Mihi Kreku, Nato so zborovalci stoje počastili spomin umrlih članov Zveze, ge. Evgenije Hribar ter gg. Thomax in Jelovšek. V toplih besedah se je predsednik spomnil tudi delovanja pokojnega glavnega tajnika ing. Milana Šukljeja, ki je v Zvezi pokazal vse svoje odlične sposobnosti. Sporočil je tudi. da je Zveza imenovala za svojega glavnega tajnika dosedanjega tajnika g. dr. Adolfa Golio.
V imenu zadržanega ministra trgovine in industrije g. dr Milana Vrbaniča je zborovalce pozdravil načelnik g. dr. Lazarevič, ki je posebno poudaril veliko zanimanje ministrstva za našo industrijo. Danes ovira splošna nestalnost gospodarsko delavnost, posebej pa še poslovanje industrije, pa se zato industrijski oddelek ministrstva trudi, pomagati industriji pri realizaciji njenihupravičenih teženj. V imenu finančnega ministra je pozdravil zbor ljubljanski finančni ravnatelj g. dr. Avgust Sedlar, ki je poudaril, da se finančna uoravi zaveda, kako važen faktor je za državne dohodke industrija ter obljublja, da bo posvečala naša finančna uprava industriji vso svojo pažnjo. Za Zbornico za trgovino, obrt in industrijo je govoril njen predsednik g. Tvan Jelačin. Danes je po daljši dobi borb vzpostavljena enotnost v zastopstvu gospodarskih stanov v Sloveniji, kar se je posebno pokazalo z ustanovitvijo gostinskega odseka v Zbornici. Tudi industrija složno sodeluje z ostalimi gospodarskimi stanovi ter je zagotovljen uspeh našemu gospodarstvu le tedaj, če bodo vsi gospodarski stanovi korakali skupno.
Nato je predsednik g. Praprotnik na kratko pojasnil sedanje stanje v Zvezi industrijcev. Lani se je Zveza pretvorila v društveno organizacijo, vendar pa tozadevna pravila še niso bila potriena in je zato Zveza bila močno ovirana v svojih akcijah. Zato se je Zveza industrijcev odločila iti nazaj v staro stanje, da postane obvezna organizacija v smislu obrtnega zakona. V ta namen je bil tudi sklican občni zbor. V imenu ooozicije je nato takoj prečital izjavo g. Anton Žnidarišič, v kateri se izjavlja oroti reorganizaciji Zveze ter zahteva, da se razp»*W>o< tem ne vrše G. Praprotnik izjavlja, da bcf'aal ta predlog na glasovanje, ko pride ta točka dnevnega reda na vrsto (izprememba pravil).
.....Jezove in zahteve
industrije
Nato je podal svoje poslovno poročilo glavni tajnik Zveze g. dr Adolf Golia. Iz tega poročila, k' izčrpno obravnava vse naše gospodarske probleme, oosnemamo najvažnejše ugotovitve.
Za gospodarstvo v Sloveniji so bile lani nat-občutnejšega pomena sankcije. Po sankciiah je bila najbolj prizadeta lesna industrija, ker je bila preveč navezana na itali;anski trg. Poleg tega so morali še izvozniki čakati dolgo časa na denar in so tako izgubljali dragocen obratni kapital. Tudi kontingenti v lanskem dopolnilnem sporazumu nas niso zadovoljili, zlasti še, ker so dob'!i uvozna divo'je-nja za naše blago kunci večinoma iz južne Italije Četudi ne moremo računati, da bi naš izvoz v Italijo prišel na prejšnji obseg, se moremo vendar nadejati da se bodo sedaj zadovoljivo uredili tudi medsebojni gospodarski odnošaji. NadaPe ie omeniti, da je lani radi državljanske vojne naš trgovski promet s Španijo popolnoma prenehal. Razveseljivo dejstvo je tudi sklenitev večnega prijateljstva s sosedno Bolgarijo Misel carinske unije, ki se ie pojavila ob tei priliki, pa zahteva temeljite proučitve, gotovo je da se bo dala postopno realizirati.
Poleg lesne stroke je najbolj razvita industrija v Sloveniji rudarstvo, ki pa preživlja težke čase. Še leta 1929 je znašal delež slovenske produkcije premoga na produkcij v vsej državi skoro polovico vse produkciie, leta 1936 pa je naš delež padel na 30%. V 10 letih se ie število rudarjev v premogovnikih zmanjšalo za 41%. ne da bi se našla zanje drugod v industriji zaposlitev. Glede večjega razmaha gospodarske delavnosti v letošnjem letu pa je treba počakati, če gre za trajnejši pojav ali za prehodno izboljšanje.
Vprašanje industrijskega kredita ie še vedno neurejeno in ie industrija navezana na privilegirane denarne zavode, ki pa naše kraje mani dotiraio kot druge Narodna banka mora v večji meri upoštevati gospodarstvo našega področja. Tudi Poštna hranilnica naj del denarja, ki ji priteka od nas, plasira na našem ozemlju. Pri Državni hipotekami banki nai se ustanovi oddelek za industrijske kredite.
Delo kralieve vlade je bilo na polju zunanje trgovinske politike lan5 zelo živahno ter je zaznamovati lepe uspehe pri prizadevanjih nadomesiti italijanski trg. Med izvozniki se vedfto po;avlja zahteva za ukinitev kliringov, ker morajo predolgo čakati na svoje terjatve in ker obračunski klirinški tečaji redno znatno zaostajajo za taktičnimi tečaji. Deloma ie tu dal odpomoč zasebni kliring Vendar se ne sme siliti lastnika, da naj takoj proda svojo terjatev, ker se mu mora dati za prodajo primeren rok. Za uvoznika inozemskega blaga itak ne obstoji nobena omejitev glede časa plačila in more svoje potrebe kriti takrat, kadar mu to gre v račun. Naši izvoznik' so utrpeli ogromne tečajne izifube radi prisilne ponudbe deviz Narodni banki. Tako morajo prodaiati devize po tečaju, katerega je določila Narodna banka, pa je ta tečaj nižji kot stvarni tečaj v svobodnem borznem prometu Tečajna razlika, ki jo trpi izvoznik, je stvarno neke vrste izvozna davščina, ki nasprotu e zdravi trgovinski politiki. V zvez' s tem je tudi akcija za uvedbo izvoznih premij, ki žal ni našla dovoli razumevanja Domala vse države pospešujejo industrijski izvoz z direktnimi in indirektnimi izvoznimi premijami, dočim naš izvoznik ne uživa nobenih ugodnosti temveč trpi celo izgubo rad; prenizkih obračunskih tečajev.
Nato analizira dr. Golia trgovinske odnošaje z Nemčijo in Anglijo Morda bi sc dale v Anglijo izvoziti večje količine mehkega lesa. če se priznajo primerne tarifne olajšave. Znatno oviro za izvoz
predstavlja odredba finančnega ministra, da se mora izvoz v klirinške države vršiti izključno franko jugoslovanska meja, odnosno fob nakladalno pristanišče. Glede uvozne kontrole je mnenja, da naj ne gleda le v korist devizne politike, ampak skrbi tudi za zaščito domače industrijske delavnosti. V splošnem pa se more z vsem priznanjem ugotoviti, da je pokazala kontrola uvoza svoj ugoden učinek v izboljšanju naše trgovinske bilance s skoro vsemi neklirinškimi državami.
Razen uvozne kontrole obstoja tudi praktično izvozna kontrola, ker je izdaja izvoznih dovoljenj za določene vrste predmetov poverjena izključno Narodni banki. Tu je dana podlaga za smotreno trgovinsko politiko v svrho zaščite domače proizvodnje in zlasti domače industrije s preskrbo surovin. Glede kontrole izvoza lesa je bila prvotno zahteva slovenske lesre industrije, da se ta kontrola uvede, Zveza je izdelala že celo predlog uredbe. Toda sedaj so se razmere izpremenile in bi kontrola izvoza z ozirom na razmere na svetovnem lesnem trgu predstavljala zgolj novo oviro za razmah naše izvozne trgovine.
Vedno znova na odločilnih mestih pojavljalo stremljenja, ki ovirajo ustanavljanje novih industrijskih podjetij pri nas, pa tudi že obstoječa podjetja zadevajo pri razširitvah na znatne ovire Slovenija je kmetijsko pasivna dežela ter ne more živeti brez inetnzivne industrij in obrtne proizvodnje. Stvarno so taka stremljenja neutemeljena in škodljiva za naš narod. Tudi glede možnosti za gospodarski razmah in napredek zahtevamo popolno enakopravnost z ostalimi deli države. V tei zvezi je potrebno prenehati z zapostavljanjem naših rudnikov pr- dobavi premoga za državne železnice.
Med najbolj pereča industrijska vprašanja spadajo davčna vprašanja. Davčne stopnje zakona o neposrednih davkih so zlasti za pridobnino in družbeni davek odločno previsoke in tudi odmerni postopek je včasih pretrd, ker gre preko veljavnih davčnih predpisov. Prečesto se odreja pregled knjig, ko naj b: vendar veljalo pravilo, da se odredi pregled poslovnih knjig samo v primeru, ako vzbujajo davčni upravi priloženi podatki sum nepravilnosti in se morebitne nejasnosti ne morejo odpraviti z ust-meno razpravo z davčnim zavezancem.
Od novih davčnih bremen je omeniti povišanje skupnege davka na poslovni promet, luksuznega davka itd. Uvedba luksuznega davka na čevlje in ! imitacije je tudi prizadala čevljarsko industrijo. J Glede skupnega davka na poslovni promet se mora | vedno znova uveljavljati zahteva, da se naj ta davek ' enakomerno pobira od vseh proizvajalcev in po vsej državi. Za izdelke iz svile se je po želji samih interesentov preuredilo plačevanje prometnega davka na način, da pobira skupni davek carinarnica pri uvozu svile, dočim je nadaljnja predelava davka prosta. Ministrstvo financ razmotriva sedai slično ureditev tudi za nekatere druge industrijske panoge ter obstoja namera, da se v tem smislu reši tudi vprašanje davčnega dodatka na konfekcijo. Novela o interesni skupnosti je sicer bolja od prvotnih odredb, vendar tudi ni popolnoma zadovoljiva in jo bo treba ponovno revidirati.
Industrija za zakonito ureditev financiranja samouprav. Sedanje stanje je naravnost nevzdržno, Navodila finančnega ministra za sestavo samoupravnih proračunov se ne upoštevajo dovolj. Žal občinski zakon ne določa, da se sme davkoplačevalec pritožiti proti občinskemu proračunu na višjo oblast, niti nima. pravice pritožbe proti odločbi nadzornega oblastva. V konkretnem primeru je upravno sodišče odločilo, da nasprotuje občinska trošarina na surovine in pomožna sredstva, ki se uporabljajo v industrijske svrhe, nasprotujejo zakonu o državni trošarini in pravilnikom. Državni svet pa je zavzel nasprotno stališče, da občinska trošarina na predmete, ki se uporablja!o v industrijske svrhe, ne nasprotuje navedenim zakonskim predpisom.
Sodstvi upravnih sodišč je na višini ter so sodbe tudi izčrpno obrazložene, dočim so sodbe državnega sveta često zgolj sumarno obrazložene. Državni svet ima v davčnih zadevah večletne zaostanke ter so bila doslej prizadevanja za rešitev pritožb, ki so bile vložene že pred 18 in več meseci, brezuspešna. V zadniem času je bilo celo opaziti, da upravno sodišče odlaga reševanje nekaterih tožb, ker je finančna uprava vložila slično pritožbo na državni svet in hoče upravno sodišče počakati, da zavzame v dotičnem vprašanju svoje stališče državni svet Taka praksa v zakonu ni utemeliena. Razsodbe državnega sveta imajo pravni učinek samo za konkretne primere, ki se z njimi rešujejo.
Železniški promet je lani narastel. Zveza se je intenzivno prizadevala, da doseže primerne tarifne olajšave za one predmete industrijske proizvodnje ter za one surovine in polizdelke, ki na razdaljo večjih prevoznih stroškov ne prenesejo. Na predlog Zveze se je znižala železniška tovornina za vrsto predmetov deloma s sološno veljavnostjo. Uvedlo se je tudi ločeno tarifiranje vagonskih pošiljk, ki vsebujejo razne vrsta blaga. Prevozne tarife za najvažnejše izvozne predmete pa so še vedno pri nas znatno višje kot v raznih drugih državah, ki na inozemskih tržiščih konkurirajo z našim izvozom.
Poročilo se nato bavi z mezdnimi spori ter zlasti s štrajkom v tekstilni industriji. Glede minimalnih mezd ugotavlja, da žal ni obveljal predlog ljubljanske Zveze, da se določijo minimalne enotno za vso državo Sklada pa se stališče uredbe s stališčem ljubljanske Zveze industrijcev, da se uvede sistem neobvezne arbitraže. Glede uvedbe splošnega delavskega zavarovanja za onemoglost, starost in smrt je industrija mnenia. da se naj znaten del stroškov tega zavarovanja krije s prihranki v bolniški in nezgodni panogi ter ie tudi pokazala, kje se dajo dobiti ti prihranki. Nadalje smatra industrija za potrebno, da prispeva tudi država k tem novim stroškom, kot so to storile druge države. Nadalje naj se razširi pokojninsko zavarovanje nameščencev na vso državo. Pri nosilcih pokojninskega zavarovanja naj se osredotoči tudi bolniško zavarovanje nameščencev, kar bi odgovarjalo zahtevam interesentov samih.
Akcija industrije za revizijo socialnih določb obrtnega zakona nima protisocialne tendence, ker zahteva industrija, da se socialne določbe zakonov v vsej državi enako tolmačijo in izvajajo. Predvsem gre za revizijo čl. 219 obrtnega zakona, nadalje za revizijo čl. 220. nadalje za ureditev zastaranja službenih prejemkov, ker je sedanji rok treh let predolg. Industrija ponavlja zahtevo. da se aktivirajo razsodiščni odbori tudi v naši banovini. Glede zakona o elektrotehničnem gospodarstvu je industrija mnenja, da morajo ostati že pridobljene i pravice neokrnjene Končno se peča poročilo z razmeriem do Centrale industrijskih korporacij. ' Zveza je vzdrževala dobre stike tudi z drugimi gospodarskimi organizacijami in korporacijami.
Naša industrija je vedno pripravljena sodelovali pri reševanju splošnih vprašanj. Ves naš narod ima interes na tem, da naša industrija uspeva in se razvija.
Po tem poročilu dr. Golie je omenil ing. Remec položaj lesne finalne industrije, ki se ima boriti z velikimi težavami. Namesto, da se ji pomaga z izvoznimi premijami, katere uživajo vsi njeni konkurenti, ne dobiva prave protivrednosti deviz za svoje izvožene proizvode in ne nobenih tarifnih ugodnosti. Dr. V. Vrhunec daje priznanje upravi in tajništvu, nato pa očrtuie naš gospodarski položaj Drugod so poročila optimttična, pri nas pa smo še vedno v krizi. Lesna in rudarski stroka sta še vedno na tleh Brezposelnost tudi ni padla tudi tujski promet nima ugodnih perspektiv. Davek na poslovni promet onemogoča industriji navezovanje direktnih stikov s konzumenti. Politika demontaže postaja vedno bolj nevarna. V teh razmerah je treba imeti močno Zvezo, ki bo znala vpostaviti stik z vsemi odločujočimi činitelji našega lavnega živlienja Ni dovolj samo defenziva, voditi je treba tudi dobro industrijsko politiko.
Protest proti novim davčnim obremenitvam
O novih fiskalnih obremenitvah je poročal glavni tajnik g dr. Golia Na zboru Centrale industrijskih korporacij je bila sklenjena protestna akcija industrije proti novim fiskalnim obremenitvam v finančnem zakonu. Imamo sicer enoten zakon o neposrednih davkih za vso državo, nimamo še izenačenih davčnih bremen. Isti zakon se v raznih delih države različno izvaja. Zakonska besedila so često nejasna in dopuščajci različno tolmačenje ter različno praktično uporabo Žal ne objavlja finančno ministrstvo glede posameznih vrst davkov, koliko odpade na posamezne banovine in zato je ostala neovržena trditev da dravska in savska banovina plačata pretežni del davka na poslovni promet. Davčne stopnje glede pridobnine so določno previsoke in vsako leto prinaša finančni zakon presenečenja v obPki poostritve davčnih predpisov ter uvedbo novih davščin. Nove določbe o minirmlnem družbenem davku ne obdavčujejo čistega dobička, ampak segajo po substanci, to je po vloženi glavnici Zlasti so prizadeta pod etja, ki plačujejo poseben davčn' dodatek, ker se tu računa minimalni davek dvoino Nadaljnjo poostritev pomenijo nove določbe glede vrednost' zalog, povišana je taksa na tovorne liste. Doma,':!> čevljarska industrija je občutno obremenjena s trošarino na obutev. Končno industrija ne bi protestirala, če bi bila ta davščina uvedena z enotno postavko za vse vrste blaga ali pa v odstotnem razmerju z vrednostjo. Po tarifi pa so prizadeta domača podjetja, dočim ostane znaten del Ba-tine produkcije prost Zeto ->b'utna ie nova obremenitev papirja in lepenke. Gospodarske korpo-racije niso zadovoljne tudi z načinom, kako se nove obremenitve uvajajo. Zahtevajo, naj se gibljejo davčna bremena v znosnih mejah ter da se davčni predpisi v vsej državi enako izvajajo. Industrija se dobro zaveda svojih dolžnosti napram državni skupnosti in se noče odtegovati svo:im davčnim obveznostim Zato zahteva revizijo fiskalnih določb novega finančnega zakona in sicer s sod^lovaniem ali pa vsai z zaslišanjem zastopstev prizadetih davkoplačevalcev.
Finance Zveze
O računskem i8k'jučl'u Zveze za t93fi je poročal tajnik g. Goriuo. Dohodki so lani znašali 684.000 din, izdatki 717.000 din Prorafun za 1937 znaša v dohodk;h in ravno toliko v izdatkih 792.000 dinarjev.
V ime-nu nadzorstva je g Franc Heinrihar pred lagal absolutorij, nakar je dobila uprava absolutorij G. dr. V. Vrhunec ie predlagal da se nai osvo''i predlog up-ave glede iznremembe pravil Ta pred-; log je bil sprejet proti 10 glasovom G dr Golia je nato pojasnil nekatere točke izpremenjenih pravi! ter ugotavlja, da so predlagana pravila ista kot so bila sprejeta svoječasno v popolnem sporazumu.
Volitve
Na predlog g. dr. Vrhunca je bil izvoljen naslednji odbor:
Za predsednika g. Avgust Praprotnik. za pod-i predsednika g Fran Heinrihar. v odbor pa gg dr. V Vrhunc (namestnik V Jakil), ing J. Zupani (ing. Pahernik), Viktor Naglas (ing. Remec), Zdenko ; Knez (Birolla), Avgust Westen (dr M. Lilleg). Marica Majdič (ing. Fr. Miklavc), ing. O Dračar (dr. Kansky), Fran Bonač |A. Prepeluh), ing. Ivo Ribarič (dr. Kliment), Josip Hutter (Hribernik), J. Vrevc ; (M. Mular), ing. Prikmaier (ing Zadravec); v nadzorstvo: Anton Drobnič (Ivan Rus), ing. A. Rudež I (Fran Tavčat. in H. Hieng |E. Lovšin); v častno raz-| sodišče: dr Fran Windischer, dr Kozma Ahačič, ' Srečko Kobi in Jože Gašperšič. G. Avgust Praprotnik se je zahvalil za izkazano zaupanje in pozval | vse industrijce na složno delo. i Končno je dr Vrhunec predlagal, da naj do potrditve novih pravil vodi posle stara uprava.
Zborovalci so nato sprejeli naslednjo resolucijo, ki jo je prečital dr. Adolf Golia:
SMepi
Redna glavna skupščina Zveze industrijcev za dravsko banovino v LjubVani z dne 29 aprila 1937 je soglasno sklenila predložiti kr vladi sledeče nujne želje in predloge:
1.	Delo kr. vlade na urejevanju gospodarskih razmer v državi zasluži vse priznanje Potrebno pa je, da se pri tem v er.aki meri upoštevalo interesi vseh stanov in vseli panog gospodarske delavnosti. Zlasti se pri tem ne smeio zapostavljati interesi industrije, ki igra važno vlogo v sistemu našega narodnega gospodarstva
2.	Skuoščina z zadovoljstvom ugotavlja, da se v resorju ministrstva trgovine in inrfustriie industrijskim korporacijam redno nudi prilika, da predhodno izjavijo svoie mnenje in svoje predloge glede važnejših ukrepov, ki spadajo v delokrog trgo-vinsko-industrijskega resorja.
V splošnem narodno-gosoodarskem in državnem interesu ie želeti, da se čim intenzivnejše sodelovanje industrdskih in drugih gospodarskih korporacij uveljavi tudi v ostalih gospodarskih resorjih Na ta način se bodo preprečili prenagljeni zakonodajni ukrepi, ki se morajo, kakor kaže dosedanja izkušnja, često tik oo njihovi izdaji zopet ukinili, odnosno spremeniti.
Zlasti zahtevamo, da se pred izdajo novih fiskalnih določb zaslišijo interesna zastopstva davčnih zavezancev.
3.	Industrija se zaveda svojih dolžnosti napram državni skuonosti in se tudi noče odtegovati svo:im davčnim dolžnostim napram državi. Zahtevati pa moramo, da se gibliejo davčna bremena v znosnih mejah ter da se davčni predpisi v vsej državi enako izvaiato.
Protestiramo proti novim davčnim bremenom, ki se uvajajo s finančnim zakonom za tekoče proračunsko leto in zlasti prnti novim banovinskim trošarinam na tovarniško obutev, ki naravnost ogrožajo obstoj te važne naše industrijske stroke. Zahtevamo, da se tiskalne doloobe novega finančnega zakona podvržejo potrebni reviziji, in to ob sode-
lovanju ali vsaj po zaslišanju legitimnih zastopstev onih pridobitvenih strok, ki naj nosijo nova bremena.
4.	Opozarjamo na nujnost zakonske ureditve fi*
nansiranja samouprav. Toda še pred zakonsko ureditvijo tega vprašania je treba izdati nujne ukrepe, da se prepreči pogrešna finančna politika nekaterih občin, ki obremenjujejo z občinsko trošarino industrijske surovine in pomožna sredstva, ki se v obliki gotovih izdelkov iz občine zopet izvozijo, Uveljaviti se mora načelo, da smejo občine nalagati trošarino samo na one predmete, ki se stavijo v občini v promet radi potrošnje. Ker se tozadevna službena dovolila ministrstva financ v praksi ne upoštevajo, prosimo, da se izdajo v tem pogledu potrebni ukrepi z zakonsko močjo na podlagi pooblastila iz člena 9 finančnega zakona.
5.	Pozivamo kr. vlado da pokloni zasluženo pozornost interesom našega industriiskega izvoza in zlasti interesom izvoza naših lesnih proizvodov. Za pospeševanje našega izvoza naj se predvidijo enake mere. kakor se uveljavljalo v domala vseh drugih državah. Zlasti moramo zahtevati, da prejme naš izvoznik polno protivrednost plačlh. ki ga izvrši za izvoženo blago inozemski kupec. Ukine naj se obvezna ponudba ene tretjine Izvoznlških deviz Narodni banki odnosno naj se tudi ta del izvozni-ških deviz obračunava po stvarnem tečaju v svobodnem borznem prometu Pos»bej zahtevamo, da se našim izvoznikom nadoknadi škoda vsled tečajnih razlik, ki so jih utrpeli pri realizaciji zamrznjenih teriatev v italijanskem kliringu.
6.	odločno moramo ugovarjati stremljenjem, ki ovirajo ustanavljanje novih in razširjevanje obsto-iečih industrijskih podjetii v našem področju. Slo-veni!a ie v agrarnem pogledu pasivna ter ne more živet! brer intenzivne industrijske in obrtne produkcije. Navedena stremlienja ogrožajo živlienjske interese narodi, ki živi v tem lepem delu zedinjene kraljevine. Tud; glede možnosti za gospodarski razmah in napredek zahtevamo popolno enakopravnost z ostat;nii deli države.
7.	Opozarjamo kr vl*do na nuino ureditev vprašanja industrijskih kredteov Pretežen del industrije je zadolžen ter si naša industrija ne more pomagati iz lastnih sredstev Naši zasebni denarni zavodi so po finančni krizi in po likvidaciji kmetskih dolgov tako oslab'ieni. da še dolgo ne bodo mogli v redu vršiti svojih kreditnih funkcij. Zato bo naša industriia v glavnem navezana na kredite pri poob'iš?enih denarnih zavodih Zahtevamo, da se pri dodeljevanju kreditov s strani Narodne banke upošteva naše področje sorazmerno naši gospodarski kapaciteti ter naši obremenitvi z davki in drugimi javnimi dajatvami. Tudi v tem pogledu naj se vznoetavi raavnopravnost dravske banovine z ostalimi deli države. Zahtevamo, da se sorazmerni del denarnih sredstev, ki se v našem področju stekajo v Poštno hranilnico, plasira na našem podroMu. Odločno protestiramo proti odredbi, da naj se denar naših Britovskih skladnic nalaga izključno le v Drž. hipot. banki.
8.	Ponovno opozarjamo na potrebo revizije onih soc;ilnih določb zakona o obrti, ki vsled njihove nedovoljne jasnosti ustvarjajo možnost različnega tolrmčeiiia in neeno'ne unorabe v praksi ter povzročajo številne spore, ki motijo dobre medsebojne odnošaje med delodajalci in delavci. Nismo proti delavskim pravicam, vendar moramo zahtevati, da so tozadevne določbe zakonov iasne ter da se v vseh delih države enako tolmačijo in enako uporabljajo.
Borza
Dne 29. aprila 1937. Oenar
V zasebnem kliringu je ostal angleški funt na naših borzah neizpremenjen na 237.20—238.80.
Avstrijski šiling se je v Ljubljani in Zagrebu vzdržal na 8.06 8.16, v Belgradu pa jo popustil na 8.08 8 13.
Grški boni so beležili v Zagrebu 31.40—82.10, v Belgradu isto.
Italijanske lire so beležile v Zagrebu 197.80 do 199.70, v Belgradu 218 80- 221.20.
Nemški čeki so v Ljubljani malo popustili na 12.14-12.34, v Zagrebu na 12.1350-12.3350, za konec junija so beležili 12.20—12.40, za konec avgusta pa 12.2250— 12.4350. V Belgradu so beležili 12 1128—12.3128.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 1,903.788 dinarjev, v Belgradu 1,839.000 Din. Efektni promet je bil v Zagrebu živahen, v Belgradu je dosegel 1,785.000 Din.
Belgrajska borza je aaradl pravoslavnih velikonočnih praznikov zaprta do vključno 3. maja.
Ljubljana. — Tečaji »	p r i m o m.
Amsterdam 100 h. gold..........2385.16—2399.76
Berlin 100 mark ......	1748.53—1762.41
Bruselj 100 belg............734.69— 739.76
Curih 100 frankov ......	996.45—1003.52
London 1 funt.......214.68— 216.74
Newyork 100 dolarjev ....	4317.26—4353.58
Pariz 100 frankov ..........194.26— 195.70
Praga 100 kron..............151 64— 152.74
Trst 100 lir................228.20— 231.28
Curih. Belgrad 10, Pariz 19.535, London 21.57, Newyork 436 50, Bruselj 73.70, Milan 22.975, Amsterdam 23930, Berlin 175.55, Dunaj 80.75 (81.65), Stockholm 111.125, Oslo 108.875, Kopenhagen 96.275, Praga 15.22, Varšava 83.00, Budimpešta 86.—. Atene 3.90, Carigrad 3.45, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.54, Buenos Aires 132.50.
Vrednostni papirji
Ljubljana: 7% invest. posojilo 87.50—88.50, agrarji 52—53, voj. škoda promptna 405 —407, be-gluške obveznice 76—77. 4% sev. agrarji 51—53, 8% Bler. posoji'o 94.50 -95.50, 7% Bler. posojilo 86.50—87.50, 7% posojilo Drž. hip. banke 98—100, Trboveljska 245- 256.
Zagreb. Državni papirji: 7% invest. posojilo 87.75—88 (88.25), agrarji 52.50 den.. vojna škoda protnplna 406.25 407 ( 406), zn konec 5. in 6. 406 »L, begi. obveznice 75.75—76.50, dim. agrarji 73.75 do 74.50. 8% Bler. pos. 95 25—95.50 (96), 7% Bler. posojilo 86 25—86 50 (86,87). - Delnice: Narodna banka 7.250 bi., Priv agr banka 195- 196.50, Trboveljska 250 - 255, Osi. livarna 400 bi.. Sladk. tov. BeČkerek 400 bi., Dubrovačka 865—400, Occ-ania 280 den.
Belftrnd. Državni papirji: 7% Invest. posojilo 87.50—88 (88), agrarji 52.50 den (53), voj. škoda promptna 407.25- 407.50 ( 407.50, 406.50), 6. 406.50 do 407. begi. obveznice 76.25—76.75 (76.50), dalnt. agrarji 74.25-74.75 (74.50), 4% sev. agrarji 51.75 den., 8% Bler. posojilo 95- 96, 7% Bler. posojilo 86.75 -87.25 (87), 7% posojilo Drž. hip. banko 99.25—100 (9950), 7% stab. posojilo (87 75). — Delnice: Narodna banka 7.250 bi., Priv. agrarna banka 195.50-197.50 (197).
Žitni trg
Novi Sad. Oves: bč srem. slav. 102.50—106.
- Ječmen: bč. stem. 64 kg 117.50—120. — Vse ostalo neizpremenleno. Tedenca neizpreme-njena. Promet srednji. Bufia uo zaprta uo o. inaja zaključno.
Francoski general
obtožuje francosko vzgojo
(Francosko ljudstvo je nevedno, zato tako naseda raznim demagogom)
Ze'eniadna kuha
Svaljki iz solate.
Za svaljke potrebuješ jako velike liste solate. Najprej jih popariš in jih polagaš po 2 do 3 drugega poleg drugega in vrh drugega. Potem nadevaš na liste sesekljano meso. jih zviješ in polagaš v ko-aico. Pečeš v razbeljenem olju, poliješ 6 kislo 6me-*ano ali z juho in dušiš malo časa. Svaljke pa moraš tudi prevezati, da se ne razvijejo. — Nadev napra-praviš iz ostankov mesa, ki ga sesekljaš s čebulo vred in začiniš s soljo in poprom in dodaš drobtine in jajce. — Svaljke uaš na mizo in dodaš drobtine 6 krompirjem v oblicah ali pa z dušenim rižem.
Ta posnetek je z londonske dirke za kronansko dari lo. Esson-Scott na Scott Bugattiju je prihrumel skozi peč eno zagrauo kar v sredo med nov ioarjc. Vendar sc ni nihče ponesrečil i n tuCti vozjc srečno presta!
nezgodo.
»Najprej dobiš na teden dva kovača — potem pa nekaj več .. .<
>In koliko dobim drugi teden?«
Na Francoskem je bilo število analfabetov že od nekdaj visoko. Leta 1877 je bilo oa 100 vpoklicanih rekruiov 15 neveščih pisanja in branja. Neki francoski dopis iz I. 1931 pravi, da izmed 1000 ljudi, ki so več ko 10 let slari. ne zna brati ne pisati 69 moških in 93 žensk. Število uradno dognanih podatkov pa niti približno ne poda tistega števila, kakršno v resnici je.
Francoski ljudski tribun Jean Jaures (Zorč), dejanski socialist (ne marksist), je dne 3. marca 1912 zakical v državnem zboru: »Šest in trideset od sto mladine te dežele je prav na žalosten način pod minimumom najpreprostejše izobrazbe, šest in trideset cd sto jih preime šele, ko so pri vojakih, najskrajnejši pouk; od teh pa ne znajo nekateri — in teh je največ! — nitj brati ne pisati, drugi pa znajo to tako pomanjkljivo, da lahko rečemo, da ne znajo ničesar!*
To žalostno stanje iz dobe pred svetovno vojno, pa se do danes ni dosti spremenilo, in tudi tako imenovana »vlada ljudske fronte« izdaja denar ra'ši za svojo propagando ko pa za izobrazbo naroda. Saj zasleduje marksizem v prvi vrsti ta smoter, da obdrži na višku »razredno eovrastvo« in »razredni boj«, ne pa da bi stanje delavstva resnično izboljšal ali povzdignil njegovo izobrazbo.
Dognanja, ki so jih v poslednjih letih izsledili pri vo'aštvu, pravijo, da je med rekruti še vedno 27 od 1C0 takih, ki ne znajo ne brati ne pisati, da je torej v Franciji še zmeraj 22—23 odstotkov analfabetov. Seveda so pa to število dognali le pri tistih rekrutih. ki so imeli šol-ka spričevala. Izkušnia pa je pokazala, da je celo med tistimi rekruti s šolskim spričevalom precej takih, ki niso vešči pisanja ne branja, ker so oboje že povabili. S tem je odstotek anatiabetov poskočil na 30—35!
Ta ocena pa ni morda vzeta po kakih inozemskih podatkih ali iz kake strankarsko-politične polemike, marveč izvira od dolgoletnega vrhovnega poveljnika francoske armade, generala Weypnnda. ki je pravkar izdal v Parizu brošuro o pomanjkljivi izobrazbi Francozov.
Vendar ni samo ta visoki odstotek anaflabetov med francoskim vojaštvom, kar gra;a general, marveč govori v brošuri tudi o 65 do 70 odstotkih onih, ki sič^r znajo brati in pisati, a nimajo niti pojma o najpreprostejših točkah kake izobrazbe! General VCevpand cbiavlia poročilo nekega vojaškega poveljnika, ki pravi med drugim:
»Zares bi človek komai mogel verjeti, da ie več mladih vojakov napisalo, da ie Francija postala šele leta 1914 republika, da ne omenim še hujših beda-stoč, kakršna je na primer ta. da 60 japonska. Ru-siia in Danska francoske kolonije; da je francoski t kralj Henrik IV. poleg maršala Petaina poveljeval v svetovni vojni francoski armadi in da ie Rdeče morje — reka v Franciji! Izredno pomanjkljivo je tudi znanje o francoski ustavi. Čim dovrši mladi vojak svojo vojaško dolžnost, postane volilec in bi moral vendar vedeti, da ne imenire župan mestnih in občinskih svetovalcev in da niso ministri tisti, ki izvolijo državnozborske poslance, kar je mnenje skoraj vseh vojakov.«
Poveljnik pripominja, da je takšno naziranje vprav za demokratski režim naravnost pogubno.
m < inmBnniMBBaaBBBaBai^^M
Parnik »Blackworth«, ki naj bi pripeljal v Bilbao živila; če je dospel iz Doverja v Španijo, ni znano.
Davek na mačke. Občinski možje mesta Ino-most na Tirolskem so nedavno sklenili davek na mačke. Za vsako mačko bo po tem sklepu treba plačati 10 šilingov na leto. Sklep pa zaenkrat še ne stopi v veljavo, ker je zato potrebno posebno dovoljenje tirolskega deželnega zbora.
Razvaline kradejo. Francoski starinoslovci so poslali vladi Tunisa odločen protest, ker zanemarja dragocene razvaline v Kartagini, ki so jih nedavno odkopali. Ljudje kradejo stebre in cele kose zidu, ki imajo po mnenju starinoslovcev veliko vrednost.
General Weygand dalje obtožuje vse francoske vzgojne in poučne metode, o katerih pravi, da so popolnoma nesmiselne Učence natrpajo z veliko množino znanja, kakovost trpi zaradi količine in pri francoski maturi zahtevajo toliko ko pri izpitu na univerzi Razen tega so šolski prostori nepri-kladni in so poedini razredi prenapolnjeni. Ce mora kak učitelj poučevati po 60 in več šolarjev, 6e pač ne more brigati za poedinca. Tak učni red je škodljiv učencu glede na telesno in duhovno plat.
Seveda je bilo v l. ancoskcm parlamentu že nešteto predlogov za izboljšanje šol in šolstva. Tako pravi neko poročilo v senatu iz leta 1935: »šolska poslopja ^o premajhna, da bi mogla sprejeti vse učence, učiteljstvo je preveč obremenjeno in pouk. ki ga preplavlja količina, izgublja več in več na kakovosti.« A dejanja niso sledila besedam.
Toda najhujši očitek generala Weyganda je naperjen proti po[>olni zaostalosti telesne vzgoje. »V
dobi, ko mladina raste, se razvija in zori, sedijo naši otroci in mladeniči ves dan sključeni pri svojih knjigah in zvezkih v 60bah, ki niti niso dovolj razsvetljene. Zaradi take brezbrižnosti glede na telesno usposobljenost se naše pleme brez dvoma ni nič izboljšalo.« In nato navaja besede nekega bivšega na-učnega ministra ,ki se je s temi besedami pritožil zaradi usodne brezbrižnosti: »Kdo se pri nas sploh še briga za nas narod! In vendar — kako slabo je naše pleme usposobljeno za življenje! Kako more biti tak narod velik, ki je glede na telesno življenje tako bolehen in slaboten, kakršna bo naša dežela že v bližnji bodočnosti in kakršna je skoraj zdaj!«
General Weygand zaključi brošuro- »Da povem resnico: telesne vzgoje Francija doslej sploh še ni imela. Treba jo je šele ustvariti Treba je jxvskrbeti za prostor in predvsem za |>otrebne učne moči. — Potrebna je kar revolucija v to smer!«
Višek konjske dresure je dosegel neki dreser v Berlinu, ki je polnokrvnega ogrskega konja dal tako potegniti pod streho cirkusa ter nato v višini sipati nanj umetni ogenj, ne da bi se konj pri tem kaj plašil.
Nekaj čudnih stvari
Japonske neveste dajo darila, ki jih dobijo za poročno darilo, svojim staršem kot majhno odškodnino za trud in stroške svoje vzgoje.
Slavni pariški zdravnik Roussel je bil svoje dni jako zoper to. da bi ženske hodile na sprehod in svež zrak, češ, da to škodi njih polti in jim zmeša glavo.
Bogate kmetice v grško-macedonskih krajih še dandanašnji nosijo po sedem in dvajset spodnjic. Vsaka ima kako lepo vezenino. Spodnjice operejo le vsakih deset let.
Na tisoč žensk je ena, ki je slepa za barve; a pri moških že vsak trideseti ne razloči barv.
V renesančni dobi je spadalo k lepemu vedenju, da si pri kosilu jedel v nadišavljenih rokavicah.
Ime »mušlin« bele, volnene tkanine, izhaja od turškega otoka M o s s u I.
Ko je vladala angleška kraljica Elizabeta, pro-tivnica Marije Stuart, je bilo zlasti elegantno, če je kdo imel uro pri 6ebi. Ce se je hotel kdo v družbi posebno postaviti, je začel navijati urico.
Krog leta 1560 je bil sladkor še tako drag, da so ga smeli po nekaj funtov darovati kraljem in kraljicam. Bogati dijaki so podarili tedaj, ko so napravili doktorat, svojemu rektorju po četrt ali pol kilo-rama sladkorja in so ga posebno počastili 6 tem raljevskim darom.
Na Francoskem so si v 16. stoletju plemeni-taši šteli v posebno čast, da so njih izvoljenke nosile v nedrijih njihove nogavice 06em dorftessMni, preden so jih plemiči obuli.	.', ,.-„,,',
Plemkinje 16. stoletja so imele okrog vratu majhne krznene ovratnike, ki 60 jim rekali-»bolšji kožušček«. Ta ovratnik ni bil zoper prehladv-Baradi toplote, ampak so ga nosile zares zato, da so vanj prestrezale bolhe in uši, ki jih je bila gospoda 16. stoletja V6a živa.
Transevmpska avtomobilska cesta London — Carigrad
Navajamo nekaj točnejših podatkov o današnjem stanju uresničevanja velikega prometnega dela XX. stoletja, o gradbi mednarodne avtomobilske ceste, ki bo čez ves evropski kontinent zvezala London s Carigradom. To bo skoraj ista pot, po kateri so se pred stoletji valile milijonske množice narodov, ki so se selile z vzhoda na zapad. Na mestu te ceste narodov davnih stoletij začenja XX. stoletje z ogromnim gibanjem in prometom v nasprotni smeri, od zapada na vzhod, preko Bospora v Malo Azijo in dalje v Indijo ter z odcepitvijo tudi v — Afriko.
Avtocesta, kakor so to določili na mednarodni konferenci zainteresiranih držav, je strasirana že po vsej svoji dolžini, to je na dolžini 3100 km in
avtoceste, ki bo dovršena v 5 letih. Širina te avtomobilske ceste bo 9 m. zraven te pa gradijo še posebne poti za pešce in bicikliste. Dosedanja državna cesta, ki jo sedaj predelujejo v avtocesto, je deloma že asfaltirana in L'etonirana in bo lahko kos velikanskemu prometu, za katerega računajo frekvenco 7000 voz na dan.
Belgijska trasa od Ostende do nemške meje je dolga 260 km in se nahaja na splošno v zelo dobrem stanju. Najmanjša širina ceste je 6 m in ima zelo malo zavojev, pa samo dva vzpona; enega na osrednjem delu odseka drugega blizu meje, oba pa dosegah največ 5 odstotkov vzpona.
Nemški del je dolg 699 km in pelje zaenkrat po dobrih državnih ce6tah (nekdaj so bile ceste na
Od povsod
Avstrijski konzulat v Addis Abebi bodo ustanovili, da bi se začela trgovina med Avstrijo in Abesinijo.
Velike sončne pege. Praška Štefanikova ljudska zvezdama poroča, da je zdaj na soncu opaziti sedem skupin sončnih peg. Troje največjih je mogoče opaziti že z navadnim daljnogledom, ki ima sajasto lečo. Največjo izmed teh treh skupin pa je že moči opaziti s prostim očesom brez daljnogleda; videti je podolgovato, temno liso. Dolga je 100.000 km. S temi senčnimi pegami so v zvezi razne magnetične motnje radia in pa da v naših krajih lahko nastane polarni sij.
Ameriški uradniki ne smejo igrati na borzi, je
zapovedal predsednik Roosevelt.
Iz Aten poročajo, da je poljski poslanik v Atenah izročil grškemu kralju Juriju II. odlikovanje poljskega reda Belega orla.
»Živi Buda« se je poročil. Iz Tokia poročajo: Grof Kosho Otani, najvišji svečenik budistov, se imenuje »živi Buda«. Štiri milijone Japoncev spada k tej veri in pravijo, da je ta najvišji svečenik poosebljeni Buda. Nevesta Yoshiko je vnukinja princa Tokudajija, torej članica cesarske hiše. Poroka je bila v starojaponskem mestu Kyotu. Svatba je trajala ves teden in se je je udeležilo več 10.000 ljudi. Visoki ženin je pogostil vse in izdal za to 30.000 funtov (okrog 7 milijonov dinarjev).
pelje skozi naslednja glavna in večja mesta: London —Folkestone—Dover na Angleškem (preko kanala La Manche bodo avtomobile prevažali s posebno izdelanimi parniki), Calais v Franciji, Ostende— Briixell v Belgiji, na Nemškem skozi Koln—Frank-furt—Niirnberg—Passau, Scharding—Linz—Wien— Enns—Heinburg v Avstriji, Gyor—Komaron—Bu-dapeszt—Keczkemet—Szeged—Roschke—Horgos na Madjarskem, Subotica—Novi Sad—Belgrad—Niš v Jugoslaviji, Slivnica—Sofija—Plovdiv—Svilengrad v Bolgariji. Adrianopel—Carigrad v Turčiji.
Gradnja, konstrukcija in stanje te trase je na vsej dolžini zaenkrat še zelo različna. Na nekaterih delih (ki pa jih je zelo malo) že obstoji pravilno zgrajena avtocesta. Drugi njeni deli pa so ali beto-nirani, makadamirani ali pa asfaltirani, na balkanskem delu so ponekod navadna pota ali pa nekake ceste, ki na nekaterih delih niso sposobne za avtomobilski promet.
Da bi čim prej mogli začeti s pravilnim in urejenim avtomobilskim prometom po vsej trasi London—Istambul in ne samo v deželah zapadne in srednje Evrope, po katerih teče ta veliki trak, 60 določili termine, kdaj morajo biti dovršeni vsi deli in do kdaj morajo popraviti dele, ki še ne ustrezajo hitremu avtomobilskemu prometu, da bodo vsaj v takem stanju, kakor so okrajne in državne ceste.
Na posameznih odsekih je 6tanje te ceste danes tako:
Na angleškem delu: London—Folkestone—Dover, dolžina 126 km, so že začeli z gradnjo posebne
našem Gorenjskem tako dobre), ki pa jih bodo v naslednjih letih zamenjale državne avtoceste in bržkone se bodo zato poslužili že obstoječih avtocest v kolikor bodo le dopuščala določila prej omenjene mednarodne konference.
Avstrijski odsek meri 328 km in se že uresničujejo načrti za izdelavo novih oziroma predelavo in popravo že obstoječih cest.
Preko Madjarske teče ta ce6ta v dolžini 390 km in je v odličnem stanju. (Madjari znajo graditi dobre ceste — n. pr. državna cesta v Prekmurju do Murske Sobote, ki so jo oni zgradili.) Deloma je površina ceste betonirana v širini 5.5 do 6m.
Jugoslovanski del znaša 570 km, na žalost pa nekateri deli naše trase niso sposobni za pravilen avtomobilski promet. Od Belgrada pelje 16 km dolga asfaltirana cesta, dalje pa 60 makadamirane in široke 3 do 6 m. Do 1. 1938 morajo biti dovršene po dogovoru konference ceste v dolžini ca. 300 km (stroški so predvideni na 323,000.000 Din). Ostali deli naše trase morajo biti rekonstruirani do 1. 1940.
Bolgarska trasa je dolga 373 km in je še v zelo primitivnem stanju. Deloma ie cesta zvaljana, v bližini mest asfaltirana. Na dolžini 188 km z avtomobili ni mogoče normalno voziti.
Turški del od bolgarske meje do Burgasa dopušča vožnjo z avtomobilom, nadaljnji del tja do Si-lore je zelo 6lab, od tod do Carigrada pa je cesta še nekam dobra, ker je teren peščen in je cestišče celo valjano.
Gledališče in koncerti
Respighi: Plamen
Najsi sodobna operna dela še tako streme, da bi si našla posebno, novo obliko, jih vsaj zaenkrat visoko oblikovana wagnerjanska opera kar noče pustiti iz svojega objema in pušča redno svojo sled na novostrujarskih opernih tvorbah. In tako se tudi opera »Plamen«, ki jo je pred nekaj leti ustvaril italijanski skladatelj Ottorino Kespighi, ne more iznebiti kljub svojstvenim znakom in lastnostim takih pozno romantičnih potez.
Respighi se je v svojem »Plamenu« razkril kot skladatelj, ki je pognal svojo umetniško rust iz domače italijanske zemlje, a jo je nadalje gojil pod ruskim, nemškim in francoskim glasbenim podnebjem, kar je prav značilno pustilo sledi na skladateljevem končnem slogu. In tako se ne da tajiti, da prevladujejo ta slog naturalistične poteze; da je v njem prav na dnu ostala veristična usedlina, ki se vedno znova dvigne na površje in zažari v pravi italijanski vročekrvnosti — da se druži z njo odsev ruskega naturalizma, ki zašije mestoma celo s svojo slovansko tipiko, — da se posebno nagnenje k učinkovanju z zvočno dra-žestjo in barvo dotika impresionistične mavrič-nosti ter da je vsa ta celota grajena v smislu de-skriptivnosti, kot jo je postavil Wagner in do skrajnosti privedel Richard Strauss, s katerim ima Respighi v pogledu zvočnosti sorodne poteze. Ta raznostranost izdaja, da Respighi v svojem slogu ni dosledno sledil kaki opredeljeni in oddeljeni glasbeni nazornosti, temveč da si je iz vseh zgne-tel svoj slog tak, kot mu je najbolje služil pri podčrtavanju dramatske napetosti; dal mu je tudi svojstvene poteze, s katerimi je postal ta slog samo Respighijev in ki se javlja v posebni barvni mehkobi ter v posebno sočni kratki in pregnantni motiviki, a ostaja v jedru romantično naturalistično. Ta slog pa je kaj prikladen za opredanje in podčrtavanje dramatike in če je ob tem tudi obdelana drama sama dovolj močna, je razumljivo, da ima tako odrsko delo uspeh, kot ga ima tudi vprizorjeni »Plamen«.
Občutljivo in čustveno zelo napeto spremlja v orisani smeri glasba v tej operi dramatsko vsebino, ki je povzeta po Jennsenovi drami ter je oprta na ljubavni konflikt. Kot romantično označuje to dramo vsestransko poseganje po oddaljenih sestavinah tako z ozirom na kraj — kar daje s prenosom bizantinskih šeg in obredja na zapad v Raveno dejanju posebno eksotiko; temu se pridruži še oddaljenost v času, saj se dejanje odigrava v 7. stol. in je tedaj v umetnini vzpostavljeno arhaiziranje tudi v oblikovnem zmislu; oddaljenost pa je podana tudi v pogledu nadnarav-nosti, v kolikor je glavni konflikt zgoščen ob lepi, mladi hčeri čarovnice, ki vžge nezavestno s tajnimi silami zase plamen nedopustne ljubezni, kar sproži katastrofo. Vse te sestavine dajejo celoti polno čustvenega življenja ob trpljenju iu radosti, ob sovraštvu in ljubezni, ob strasti in askezi, kar je za naturalistično opisovanje z glasbo kaj prikladno in je tako v celoti opera »Plamen« zgrajena v učinkovit odrski lik.
Vprizoritev je bila deležna velike pozornosti in skrbne obdelave, kar je rodilo v celoti lep uspeh. — Prof. Sest je v režijskem pogledu zastavil v delo vse svoje raznostrane sposobnosti. Oblikoval je posameznike primerno značajem, kot si v močnih vzponih in nasprotjih stopajo navprek ter dosegajo učinkovite vozle in katastrofo. Posamezna medsebojna razmerja je ugodno razvil in učinkovito napel ter s tem podprl posamezna doživetja prošnja, ukazov, vladarstva, hrepenenja, ljubavnega razkošja, pravicoljubnosti in smrtnih zdvomov. Taka razmerja nekaterih je opletel 6 slikovito množico, ki jo je V6ebini primerno razporedil v prostor. Pestra celota se je tako zbrala v ugoden vtis, ki ga je podprla tudi primerna osvetljenost prostora.
Ob_ izdelavi celotne scenske učinkovitosti je stal režiserju močno ob strani inscenator ing. Franz; ustvaril je izredno posrečeno scenično okolje v vseh dejanjih. Dal je prizorišču jako topla razipoloženja in je izdelal pravo, dosledno stilno pojmovano lice scenskemu okviru. Vse to je dvignilo zavzetje opazovalca in si naklonilo zelo iskreno priznanje.
Glasbeni vodja Niko Štritof 6e je kot navadno, tudi v tem delu posvetil predvsem čustveno razži-vetim in nasičenim tonskim oblikam in je v njih modeliranju dokazal svojo posebno sposobnost za mehke in tenke konture, ki jih izgladi s posebno ljubeznijo, dočim pušča v močnih in napetih tvorbah vdor prirodnemu zanosu, pa najsi ta v svoji brezobzirnosti zapusti kako grobost in bolečo neskladje za seboj. V takem zmislu je rasla pod njegovo roko tudi Respighijeva glasba in je v močnih kontrastih razgibavala čustveni vsebinski svet. Orkester je dodal k temu vso svojo oblikovalno silo.
V dramatskem poteku je Guastalla izklesal jako močne in v sebi zaokrožene postave, ki se trdo srečujejo na skupni usodni poti. In te postave so v dani uprizoritvi prav močno zrasle. Prave poteze je dobil v oblikovanju baritonista Primožiča eksarb v Raveni — Basilio, ki je dorasel v notranje uravnovešenega, v bridkostih izčiščenega, toplo ljubečega in vendar hladnega dostojanstvenika, ki vč za svojo pot v tem življenju. Primožič je dosegel v tej kreaciji srečno zvezo med notranjimi in zunanjimi vzgibi in oživljal ne zaostajajoč v petju močne vtise z vrhom v tretji sliki, ko ga zlomi nepričakovano srčno izdajstvo. — Njegova hladno zvesta mati Eudoksija je postala v altistki Golobovi neupogljiva žena, ki 06tane ravna, kot v sivi starosti, tako tudi v ljubezni in v sovraštvu. Ta mati je s pevske in z igralske strani trdno in močno izdelan lik, v telesu pogreša še nekoliko več starosti in sivine. — Mlada Šilvana, druga Basi liova žena, se je razvila v sopran istinji Gjungjen-čevi do velike in grozeče moči, kot živi v mladi ženi, ki jo razžarja kipeče življenje, vse neutešeno in v koprnenju zidvojeno in ki si s te strani celo obremenjena po rodu z demonsko omreženostjo končno neusmiljeno razgrebe pot k utehi, pa najsi vodi ta pot v pogubo. Ta podoba mlade žene je v igri in petju zrasla do viška v drugi sliki, ko odstre hrepenenje vrata tajnega 6veta in 6e kol res z močjo demonskega ukaza ukreše iskra ter se razgori v povživajoči plamen ljubezni. — Donello, Basiliev sin iz prvega zakona, je v svoji lepi mladosti našel primernega oblikovalca v tenoristu Gostiču. Postni je podoba mladega človeka, ki se maje med zavestjo dolžnosti in med klicem ljubezni in ki ga boleče brusi dvoje strašnih, ker enako močnih nasprotij. Lepo in zvonko petje je podobi v prid. — Sivolasi sodnik, škof ravenski, ki ga siva dobrota krha v nasprotju z brezobzirno strogostjo, je v basistu Betettu dobil pravega oblikovalen. ki je znal z umirjenim dostojanstvom in s plemenitim petjem dvigniti do prave važnosti sodnika, ki razsoja o tajnih stvareh. — Zelo ugodno je zgostila v kratkem nastopu svoje pevske in igravske sposobnosti altistka Kogejeva in trdno upodobila staro vesčo Agnezo v njenem plašnem trepelu in strahu pred mučenjem, v njenih ihtečib prošnjah, a tudi v zakrknjeni kletvi. — V manjši
pomembnosti 60 dali svojim likom prikladne poteze — Poličeva, kot v tihem, neizpolnjenem hrepenenju zapuščena Monika, ŠuStarjeva kot Sabina, ki jo upogiba v željah po življenju sredi nasmejanega svela mrzli, ubijajoči pogled stare gospodinje Eudoksije, Gnusova kot zvesta in zaupna Agata, Ramšakova kot vesela Lucila in Rupnikova kot Zoe. — Umestno je oblikovan tudi eksorcist basista Petrovčiča.
Pevski zbor ima v tem delu precej težak položaj, ker so njemu namenjene tonske tvorbe dokaj zavite. A v glavnih obrisih je zbor v sorazmernem zvoku ugodno zvenel in svojo vlogo z resnim sodelovanjem lepo izpolnil.	V. U.
Gostovanje Afb. Bassermanna in niegove skupine
Prav je bilo da smo tudi v Ljubljani končno imeli priliko spoznati velikega nemškega igralca Alberta Bassermanna, ki predstavlja vrh sodobno nemške igralske umetnosti. Basserniannovo ime je znano že nad trideset let; uveljavil se je prvotno v moderni psihološki drami, nato ustvaril lepo število velikih klasičnih likov, zlasti slove njegove Ženine podobe kakor Mefisto in Othello, pa tudi dobrodušne in komične, 6 čimer je vseobsežen upo-dabljalec človeških čustev in dejanj. Igralska skupina, ki smo jo videli z njim, seveda ne dosega mojstra in smo tako spoznali povprečno višino sodobnega nemškega igralca.
Lessingov »Modri Nathan« je v bistvu izrazito prosvetljensko delo, ki z razmotrivanjem rešuje tezo ter jo končno potrdi z zgledom. Analitična zgodba se nam prikazuje brez posebnih poudarkov in 6e nekako izmota iz dokazujočih dialogov. Delo pa je tudi dokrinarno polemično, saj je nastalo ob Lessingovih verskih bojih, ideal človekoljubja, ki 6e pokaže kot najvišji izraz vernosti in ki dvigne dejansko plemenitost nad verska nasprotja, je sicer splošno izpričana življenjska resnica, toda v Lessin-govi drami se vseskozi pozna ne samo prosvetljen-ski indiferentni deizem, temveč zagrenjenost do svojih nasprotnikov. Krščanstvo neprijetno stopi v ozadje in modri Nathan, žid, zmaga 6 svojo plemenitostjo. Zdi se, kakor da je Lessing hotel Shylok-kovo ranjeno človečnost, kakor jo je videl pri Shakespearju, preustvariti v vzor modrosti in dobrote in je tako pokazal Nathana. Žid Nathan je v svoji vernosti prav tako kristjan in s samim življenjem pokaže svojo nravno veličino.
Dramatičnih preokretov to delo ne nudi igralcu, pač pa parabolične, dovršene podobe. Pa tudi v tej parabolični podobi je Albert Bassermann pokazal veličino svoje igre, razrahljano in vendar ubrano notranjost, preudarnost ob vsakem pre-okretu, zlasti pa vseobsežno človečnost, ki se ne da ne raniti ne premakniti, ampak gre tako rekoč brez težav svojo ravno pot; šele ob koncu se razkrije uganka njegovega veličastnega miru in dobrote — trpljenje, ki je pokopano v njem. Zdi se, da v sedemdesetletnem Bassermannu ni upodobljena samo Nathanova življenjska skušnja, temveč tudi modrost njegove umetnosti same. Zato je bilo vredno, da smo jo videli. Lessingov »Nathan« se s svojim racionalističnim klasicizmom ne prilega posebno današnjemu okusu, njegova hladna dramatičnost, dialektična patetika in besedna igra so bolj ostarelost kot starina, z Bassermannom pa je delo res oživelo in kljub svoji togosti prepričevalo.
Drugih igralcev ne bomo navajali, ker nam ne morejo z ozirom na našo dramo kaj bistvenega povedati. Le eno bi poudaril — govoriti znajo plemenit odrski jezik, kar pri nas bolj in bolj pozabljamo; čim bolj uprizarjamo »sodobno« igro, tem bolj se izgublja čut za lep govor, tudi tedaj, kadar nismo vsakdanji. Plemenit govor, klasicizem jezika, ki ga mora gojiti vsako gledališče, pri nas že nekaj let propada.
In še ena stvar je, ki jo je treba omeniti ob tem gostovanju. Ne glede na Alberta Bassermanna. Stalni obiskovalci našega gledališča so spoznali
POJAČANJE RASTI LAS
ZA 35%
Uspel poizkus nekega zdravnika
Prepričevalen dokaz
Neki zelo skeptičen zdravnik je dobil preparat za rast las, da ga preizkusi, in je to napravil takole:
Izbral si je tri osebe z normalno rastjo las kot poizkusne osebe. Vsem trem je lase na kratko ostrigel, po sredini glave pa jim je izbril ozek pas, tako da sta obe polovici bili razdeljeni ena od druge. Vsi trije so vsak dan prihajali v ordinacijo, kjer jim je zdravnik drgnil eno stran glave s preparatom ter
je tako imel priložnost, da zasleduje razvoj.
V tukaj opisanem poizkusu so W11 Issje na kratko ostriženi, v sredini je bU pa lzbrlt ozok pas. Pot ednov dolgo le uporabljan S lmfcrln Mimo na lovi strani. Slika kaže rezultat: pojafanje ra.«" las za 35V.
Kako Sllvtkrln pospešuje rast las?
Normalno rasio lasje od hranljivih tvarJn ki Jih kri dovaja koži glave. Kadar Je
dovajanje hran. utt.j.1,...........
nastanejo v raatl las motnje.
Velika zasluga dr-Ja Weld-nerja je. da je raasJaanU osti proces raau las ln načina, kako se lasje hranijo. NJemu ss Je posrečilo, da je lz neke kerafrnske baz« izoliral 14 organskih substanc naravne hrane za lese ter Jih koncentriral v nepokvarlj:vi raztopini, katera se iinonuju Snavlkrln
S tem SllTkrtaom se zeJo uspešno odstranijo vse motnje v rasti las z dovajanjem naravne hrane za lasa. Prhljaj lzg-ne tako rekoč čez noč ln že po kratki uporabi preneha Izpadanje las. teoronrne se spet požlve ln začne se nova rast bas.
In kakšen je bil rezultat? Po pettedenski uporabi so lasje porasli na negovani strani za 35% močnejše kot pa na nenegovani strani Zdravnik je bil zdaj prepričan. Poizkus se je
sijajno obnesel. Ta preparat je bil Sllvikrln.
Kaj ste v skrbeh zaradi svojih las? Preberite vendar nižje tiskani pregled. Iz nJega razvidite, kaj Vam je potrebno!
Kaj vam je potrebno!
Lotlon-SUvtkrln
Nova voda za lase za vsakodnevno negovanje las. Ohrani VaSe lase mlade, zdrave, močne in sijajne. Prepreči tvorbo prhljaja in Izpadanje Uls.
Neo-Stlvikrin
Ta koncentrirana hrana za lase se uporablja samo po nekaj kapljic. Z njenim delovanjem se omogoči na plešastih mestth nova zdrava rast las. prepreči se izpadanje las tn tvorba trdovratnega prhljaja.
Skrbite za kožo svoje glave, pa bo tudi koža Vase glave skrbela za rast Vaših las!
poživlja
Koža glave (lasišče) ln lasna korenina
Ijako povečani preree) Tu vidite, kako rastejo lasje. Vlaknaste koreninice na dolenjem kraju so mesto, kamor Sllvlkrln dovaja hrano.
T-151-G
vrednost domačega odra, in tistim visokim tako imenovanim slovenskim izobražencem, ki jih vidimo samo ob takih prilikah, lahko zatrdimo, da v naši drami sicer ni Bassermanna. pač pa spoštovanja vredna umetnost, ki jtj ne poznajo. F. K.
Spott
Akademsko damsho prvenstvo v aipshi kombinaciji
Kakor je že bilo objavljeno, priredi Jugosl. akad. smuč. organizacija tekmovanje akademičark za prvenstvo jugoslovanskih univerz — dne 1. in 2. maja na Krvavcu. Tekmovanje obeta biti zelo zanimivo. JASO kakor tudi ASK pošljeta nanj svoje najboljše moči. Tekmovanja se lahko udeleže izven konkurence ludi neakademičarke. Zmagovalka prejme naslov »Prvakinja jugoslovanskih univerze v letu 1936-37«, druga in tretja pa diplome. Obenem priredi JASO tudi tekmo za moške, ki se je lahko udeleže tudi neverificirani. Odhod na Krvavec danes, v petek, 80. aprila ob 12 z avtobusom izpred protestantovske cerkve.
Občni zbor ISSK Maribor
Maribor, 29. aprila.
Najstarejši slovenski športni klub v Mariboru ISSK Maribor je imel snoči pri Orlu svoj občni zbor, za katerega je vladalo v mariborskih športnih krogih precej zanimanja, ker se je pojavila
med članstvom opozicja, ki si je prizadevala spraviti v vodstvo nove ljudi. Pred zborovanjem pa se je posrečilo še nastale razpoke ublažiti, iako da se je zbor vršil v popolnem soglasju. Vodil ga je dolgoletni predsednik dr. Stamol, ki je v svojem poročilu omenjal zlasti težko krizo, katero preživlja klub, ker nima lastnega igrišča. Svoje krasno igrišče v Ljudskem vrtu je moral namreč pod prejšnjim občinskim režimom odstopiti Sokolu-matici. Tudi tajnik Pino Konič se je bavil v svojem poročilu pretežno s krizo v klubu, ki je moral zaradi pomanjkanja igrišča razpustiti lahkoatletsko sekcijo in grozi sedaj še razpust nogometni sekciji, kateri je SK Rapid letos odpovedal gostoljubnost na svojem igrišču ter ne bo imela več prostora za treninge. Blagajniško poročilo, ki ga je podal namesto ravnatelja Loosa podravnatelj Pfeifer, izkazuje zadovoljivo stanje. Sledila so poročila nogometnega, zimskošportnega, teniškega in lahkoatletskega odseka. Zlasti lepo je napredoval lani teniški odsek, ki ima izvrsten naraščaj. Sledile so volitve ter je bil za predsednika ponovno izvoljen dr Fran Stamol. Odborniki so: Franjo Rodošek, Julij Guštin, Josip Konič, Josip Loos, inž. Josip
Baran, Zora Ravnikova, Koštoinaj Stanko, dr. Stane Lutman, Miloš Rybnr, Seunik Mirko, Simon-čič- Ludvik, dr. Vauhnik Miloš, Voglar Srečko; namestniki odbornikov: inž. A. Brodar, J. Hutter, Maks Kane, Anton Krejči, dr. Fr. Marinič, Ivan Preac, Josip Šerec, Florijan Zupane. Nadzorstvo: Borič Aleksander. Bogdan Pogačnik in Franjo Mastek. Častno razsodišče: dr. R. Ravnik, dr. S. Štor, dr. J. Tominšek. Načelniki odsekov: Desnica Anton za nogometni, Franjo Babič za tenis, Vc-koslav Golubovič za zimskošportni odsek.
Razpis
izbirrfe dirke za tekmo Belgrad Sofija, ki jo priredi podzveza dne 2. maja 19337 na progi Maribor—Slov. IS i strica—Konjice—Celje—2aiee in nazaj po isti progi. — Dolžiua proge znaša 135.2 km.
Start v Mariboru, Tržaška cesta, pri igrišču SK Železničar, ob C zjutraj. Cilj Istotain.
Prvo in drugo plasirani dirkač prideta v poštev za mednarodno dirko Bolgrad—Sofija, ki hc izvrši v troti etapah dne 8. junija 1937. Podroben razpis to dirke sledi.
Vozi se na lastno odgovornost po cestno policijskem rodu ter po predpisih Jugoslovanske kolesarske zveze kraljevine Jugoslavijo. Kolesa morajo biti opremljena z dobro zavoro In zvoncem.
Startati smejo samo dirkači člani klubov mariborsko kolesarsko podzveze, ki so poravnati obveznosti na podzvezni članarini in ki so pravilno verificirani.
Eventualno proteste je vložfti IS minnt po prihodu na cilj 7, vložkom 30 l)ln, ki se v primeru pozitivno re-šitvo vrne.
Prijavo ,|e poslati najkasneje do «1. aprila do 10 do-poldno na naslov: Kolesnrska podzveza, Maribor, v roko K. Steinbiicherja, delavnica drž. žoieznic. — Prijavnina znaša 10 Din.
RABIM DENAR
zato bom orocfala
približno 2000 Parov prvovrstnih
p* ČEVLJEV
DELOMA IZPOD NABAVNE CENE
čevljev FRANJA SNOJ
Prešernova ulica št. 32
V šolo sv. Rozalije, Milvvaukee. VVis., v Ameriki, hodi 9 parov dvojčkov v starosti od 7 do 14 let. Starši teh dvojčkov so: Amerikanci, Francozi, Nemci in Hrvatje (slednja dvojčka VValter in Steve Kolu-drovič).
Vsako minuto šine skozi človeško telo 10 koz-mičnih žarkov z močjo 10,000.000.000 voltov.
Znanost in umetnost dandanes tako hitro napredujeta, da se tiska in izdaja širom sveta 36 tisoč znanstvenih časopisov.
Vogelni kamen za Wa-shingtnnov spomenik v
ameriškem Washingtonu je bil vzidan dne 4. julija 1848; vrhni kamen je bil položen 6. decembra.
S K Slovan. Sestanek vseh nogometašev danes zvečer ob 20 pri Kruftiču. Obvezno zn vso. — Odborovn sojo bo 4. maja ob 20 pri Mcneingorju na šmartinski ccsti. — Tajnik.
Motosrkcija tSK Hermes. Sprejem belgrajskih tovarišev v soboto 1. tnala ob 17 pred Nebotičnikom. — V nedol.io oh 8 z motorji spremstvo gostov na krožni vožnji Kranj—Tržič-pod I.jubelj-Bled-Ljubljana. Kljub slabemu vromonn sigurno vsi! — Odbor.
LZSP /fluibano). Drevi ob 20 v damski sobi kavarne Emona I seja upravnega odbora. Naprošamo, da se seje gg. Onidoveo, dr. Knhelj. Fuehs. Iteger. Maslo Drofonik. Slrikberger, Cvar, Dohovšek, Kogovšek, Nngv, JI vale. Predali«, Keicher, Sveto in Žebot gotovo udeleže.
Beneš in Zenkl —
odlična češka stenograia
Prvo praško društvo češkoslovaških steno-grafov je izvolilo predsednika češkoslovaške republike, dr. Edvarda Beneša, za svojega častnega Člana. Omenjeno društvo je največje in najstarejše stenografsko društvo v češkoslovaški republiki, ustanovljeno 1. l&r>9. Češkoslovaški stenografi imajo za geslo: »Demokracija za stenografijo in stenografija za demokracijo«, ker se stenografija more ugodno razvijati samo v demokratični vladavini. Stenografi so s tem hoteli počastiti predsednika Beneša kot velikega demokrata, obenem pa izraziti svoje veselje nad dejstvom, da je predsednik Beneš odličen stenograf.
Zanimivo je, dn je prav tako stenograf tudi dr. Peter Zenkl, ki je bil 14. aprila t. 1. izvoljen za praškega župana; pri I. praškem stenograf-skem društvu je vpisan kot ustanovni član.
Nesporno je, dn je stenografija odlična pomoč vsakemu duševnemu delavcu pri njegovem delu. spomenik pa odkrit 21. Zato bi se morala tudi pri nas po vseh srednjih frbruarja looo.	šoiaii uvetjii vsaj koi ueobvezen predmet.
Ljutomer
Glasbena šola t Ljutomera obhaja v nedeljo, dne 2. maja, 15 letnico svojega obstoja. Ves čas jo je neumorno vodil njen učitelj Franc Zacherl, ki jo vodi še vedno. Z zelo pestrim programom proslavi šola ta svoj zgodovinski dan. Ob 5 zjutraj je budnica po mestu. Ob 8 sv. maša za žive in rajne člane društva; pri tej maši poje mladinski zbor društva. Ob pol 9 je promenadni koncert na glavnem trgu. Ob 10 ima društvo svojo slavnostno sejo. Ob 1; je obhod po mestu. Popoldne ob 15 pa je IX. produkcija Glasbene šole v spomin pokojnega skladatelja E. Adamiča. Pri tej produkciji sodelujejo gojenci vseh oddelkov v goslanju, klavirju, na harmonikah, nastopi mladinski pevski zbor s sedmimi najlepšimi mladinskimi pesmimi E. Adamiča s spremljevanjein klavirja. Vmes nastopi tudi mladinski orkester. Vstopnina k prireditvi je izredno nizka, sedeži so po 5 din, stojišča po 1 din. K udeležbi vljudno vabi odbor Glasbene šole v Ljutomeru.
Litija
Takso na pse je uvedel tudi litijski občinski odbor, in sicer za tako imenovane luksuzne pse, to je kužke-ljubljence 50 din, za lovske pse 30 din, za mesarske pse 20 din, za čuvaje pa se plača samo znamka 5 din. Opozarjamo pa vse one, ki so svoje pse označili za čuvaje, se pa prosto ^sprehajajo« po litijskem trgu, da bo te cucke, ki naravno niso čuvaji, polovil konjač ter bodo imeli lastniki teh psov zaradi napačne označbe sitnosti in stroške na občini. — Občinski odbor je dalje sklenil na zadnji seji, da se vsem dolžnikom za električni tok, če ne plačajo takoj svojih zaostankov, brez nadaljnega ukine dobava toka. Takih zamunikov je za okroglo 20.000 din, kar močno ovira brezhibno izplačevanje dobave toka parni žagi Kunstler ter za potrebna vzdrževalna dela in osebne izdatke za občinskega elektricista.
Radio
Programi Radio Ljubljana!
PETEK, 30: aprila: 11 šolska ura: Po Mlren-skl dolini, reportaža (g. Marjan Tratar). — 12 Uverturo (plošče). — 12.45 Vreme, poročila. — 13 Cas, spored, obvestila. — 13.15 Veseli zvoki (Radijski orkester). — 14 Vreme, borza. — 18 Ženska ura: Delavska družina (gdč. Kristina Hafner).
—	18.20 Spevi iz francoskih oper (plošče). — 18.40 Francoščina (g. dr. Stanko Leben). — 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30 Nacionalna ura: Lov v Jugoslaviji (ing. Ivan Ceovič) Zagreb. — 19 50 Zanimivosti. — 20 žrebanje in razdelitev nagrad pravilnim rešitvam ugank Iz velike Pavllhove pratike. — 20.30 Domači zvoki : Kg. Svetozar Banovec, Vekoslav Janko In Avgust Stanko. — 21.10 Citre (plošče). — 21.20 Radijski orkester. — 22 Cas, vreme, poročila, spored. — 22.30 Angleške plošče.
Drugi programh
Petek. 3u. aprila: Belgrad. 19.50 Zbor — 20..10 Tgrn
—	22,20 Pienos iz saborne cerkve — Zagreb. 20.00 Sopran in vokalni kvintet — 21.00 Pihala - Dunaj: 19.45 Orkestralni koncert — 2130 Dunajski filliarmoniki — 22.20 Sinfoničnt orkester — 23.1)5 Plesna glasba — Budimpešta: 19.30 Opera — 22.40 Ciganska glasba — Trst-Milan: 17 15 Pianino — 21.00 Igra — 22.15 Komorni koncert — Bim-Bari: 21.00 Praga — 22.10 Pester koncert — Vraga: 19.tO Igra — 21.00 Sinfnnični koncert — 1'arlava: 20.15 Sinfonični koncert — Kiinigsberg: 20.10 Plesni večer — Hamburg: 21 00 Vulčkovn ura - Kolu: 20.10 Vojaški večer — Beromiinsler: 20 20 Schubertove štiriroč-ne skladbe — 20.50 Operetni odlomki — 22.00 Plesna glasba — Sottens: 20.20 Kabaret — Bukarešta: 20.15 Vokalni koncert — 20.45 Nabožna glasba.
Matlbrcsko glcrtnlišfe
Petek. 30. aprila: Zaprto.
Sobota, 1. maja ob 20: NA LEDENI PLOŠČI. Red B.
Nedelja. 2. maja oh 15: DOLARSKA PRINCESA. Ob 20: SV. IVANA. Znižane cene. Zadnjikrat.
Uradna vremenska poročila
Zveze za tujski promet v Sloveniji. Ljubljana, Tujsko-prometne zveze r Mariboru, Jugoslov. zirnskušportne Zveze, Slovenskega planinskega društva in Meteorološkega instituta ljubljanske Univerze
po stanju z dne 29. aprila 1937 ob 7 zjutraj: Planiea-Tiimar: 0. 120 suhega snega. Staničeva koča: —1, sever, zapadlo 150 novega suhega snega.
Dom n:i Komni: —1, jasno, mirno, na 350 podlage zapadlo 70 novega suhega snega. Dom na Krvavcu: —3, na 100 podlage zapadlo 50 novega snega.
Dom na KoroSici: —3, 400 osrenjenega snega. Mozirska kofa na fiolteh: —1, 150 osrenjenega snega. Velika Planina: 100 zrnatega snega. Zelenica: —3, oblačno, Bcver, na 25 podlage 35 novega snega.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja *«aka beseda Din 1*—; zenllovanjskl oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska 5 mm tisoka pelilna vrstica po Din 2'SO. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko.
djmim
UNION
Premiera' Film po znanem romanu Ferenca Molnara
JUNAKI PAULOVE UilCC
Samo danes !
i—tt «»i
Danes po s i e d n 11 čl
IRENA
v glavni vlogi žeialdloa Katmkova. Lil Dagover, Saolne feiers, Kari Scnonoock
SMATI
FIlm iz 4lvi|enla golencev ameriške zračne volne aa. demlle
Jekleni orli
v glavn vlogi iVa.lace Beeiy, Robert Younp
uHuiJu
Strugarskega pomočnika
za les takoj sprejmem. Bablč, strugar, Rečica — Laško.	(b)
I
Vajenci
i
Služkinjo
snažno, sprejmem. Poljanska cesta 15, X. stopnice, vrata 2.	(b)
Potnika s kavcijo
vpeljanega v gostilnah — sprejmem. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Brez-konkurenčen artikel« št. 6786.	(b)
Al; Planinsek
Ljubljana. Beethovnova 14/1,
teletoo 35-10 vnovči »loge
vseh denarnih zavodov najkulantneje takoj v go toviui in daje informacije brezplačno.
Učenec za pekovsko obrt
se takoj sprejme. Ponudbe na naslov Rudolf Ko-šak, Jesenice, Gosposvetska cesta 43.	(v)
i 'JTT^n ml
Hiša z gostilno
velikim gospodarskim poslopjem ln lepim zemljiščem, na najboljši točki periferije Maribora, naprodaj. Vprašati v delikatesni trgovini Fabjan, Aleksandrova cesta, Maribor.	(p)

Trgovski lokali
na zelo prometnem kraju, večji ln manjši, pripravni tudi za manufakturno trgovino ln trgovino s čevlji, v novi hiši, se oddajo s t. junijem. Informacije daje stavbenik Mavrič, Tyrševa 55. (n)
h
Društvo delovodij in industrijskih uradnikov naznanja tužno vest, da je umrl dolgoletni član, gospod
Ravnik Jakob
strojnik pivovarne >Union« v pokoju
Pogreb bo v petek, dne 30. t. m. na pokopališče v Lescah.
Ljubljana, dne 29. aprila 1937.
Strojepisni pouk!
Večerni tečaj. Vpisovanje dnevno od 6 do >/£8 zvečer. Učna ura 2 Din. Pričetek 4. maja. Christofov zavod, Domobranska 15. (u)
□322523
Namočena polenovka
se še dobi pri I. Buzzo-lini, Lingarjeva ulica. (1)
Sveža jajca
zajamčena, 720 komadov 330 Din, orehe, tanke lupine, 50 kg 230 Din — franko voznina, razpošilja G. Drechsler, Tuzla. (1)
Trenchcoate
vetrne suknjiče, novosti za športne obleke - nudi ceneno Presker, Sv. Petra cesta 14.	(i)
15 Uin
stane popolnoma nov« gramofonska plošča svetova znamke Homocort Prvovrstne gramofone por) nabavno ceno • nudi, do kler traja zaloga : Ljub Ijana, SlSka, Jernejev»
št 26.	(D
Podpeški kamen
strokovno ocenjen kot prvovrsten, ki se lomi in obdeluje v vseh oblikah in vseh dimenzijah, dobavlja v vsaki množini iz lastnega kamnoloma stavbenik Mavrič, Tyr-ševa 65, telefon 33-82. (1
EDINSTVENO PRILIKO VAM NUDI
IZREDNA PRODAJA
PRIBLIŽNO 3000 PAROV PRVOVRSTNIH
ČEVLJEV - JARA
PO SILNO ZNIŽANIH CENAH
JARA ČEVLJI: Ljubljana: Sv. Petra c. 20
Zagreb: Ilica štev. 19
Kolesa
raznih nemških znamk v največji Izbiri po neverjetno nizkih cenah naprodaj. - Nova trgovina, Tyrševa 36.	(I)
Lepo sobo in sobico
s posebnim vhodom, kopalnico, hrano in oskrbo oddam blizu sodnije. Na slov v upravi »Slovenca« pod št. 6760.	(s)
Razno
Kdor zna romunsko,
telefon 33-43 (r)
naj kliče Ljubljana.
Obrt
Gumbe, plise, entel, ažur
pred tisk in monograme hitro Izvrši Matek & Ml-keš. Ljubljana, poleg hotela Štrukelj.	(t)
Oglašujte v edino uspešnem dnevniku »Slovencu«!
Za birmanke
Mongol svila po Din 18'— pri Trpinu, Maribor
Vetrinjska 15
MAJNISKE KIPE
vseh velikosti, umetniške in navadne izpeljave, bele in barvane kupite po najnižjih cenah v trgovini
H. Ničman, Ljubljana
Kopitarjeva ulica štev. 2,
Vedno najnovejše modele
steznikov ln nedrčkov, od najcenejše do najfinejše izdelave, kakor tudi trebušne pasove in gumi nogavice — nudi tvrdka ne odgovarjamo. Elektrod ADELA BESEDNIK, industrija d. d., Ljublja-Selenburgova 6, Ljubljana I na, Gosposvetska 13. (o)]
Objave
Izjava!
G. Rudolf Pešl, upok. davčni uradnik iz Ljubljane, Hrenova ulica 17, ni naš zastopnik in nI upravičen sprejemati za nas naročila na žarnice, niti kakršnegakoli plačila za naš račun. Vsa morebitna plačila na račun naročil so za vsakega lasten riziko, ker za iste
Čevljarji, tapetniki!
Vse polrebSilne — razne podloge, vsakovrstno orodje, sukanec, svila, pete
v največji Izbiri in najcenejSe
samo pn Peteline, Ljubljana
ob vodi blizu Prešernovega spomenika.
ilik\svoji k svojim /M
4g»V ;."»B0Dt)A POBRANA ■ / Mj
Telefon 24-35
Trgovci popust.
Največja izbira
vseh vrst ženskih, moških in otroških čevljev, sandal, sandalet i. t. d., po nizkih cenah v
veletrgovini s čevlji
Aleks. Oblat
Ljubljana
Sv. Petra cesta St. 18.
TUDI ZA POMLAD KUPITE PRI PAULIN-u. Ljubljana. Kongresni trg 5.
ker čas in moda zahtevata lepo linijo, ta pa dober in<pravilen kroj, ki je odlika naših plaščev, kostumov in paletojev.
Rudolf Timmermans:
35
Junaki iz Alcazarja
Tank je že skozi železna vrata, se pelje kos poti naprej in se ustavi. Kako da oni ne naskočijo? Sam ne more ničesar naoiaviti. Ročne granate se razleta-vajo krog njega. A tako, v poedinih kosih, ne morejo razbiti oklopnih sten. Vendar, če bi bil en sam zve-ženj ročnih granat, se ne bi mogle oklopne plošče nič več upirati. Vojak je planil zadaj za tank, potuhne se, da bi streljal skozi male reže v tank. Tedaj se začne tank nenadoma ritensko premikati in vojak ne more drugega, ko da se ploskoma vrže na tla. Tank se pelje čezenj, ne da bi vojaka kaj ranil.
Boj je nečloveški in strašen. Še zmeraj brizga bencin iz luknje v kleti. Uniforme vojakov so že kar prepojene z njim. Videč, da se tank pomika nazaj, zmagoslavno vzklikajo.
A rdeči nič manj ne streljajo. Še češče letijo vži-galne granate semkaj. Nekaj jih je padlo v lekarno in plameni zajezljajo, saj jim nudijo lesene police dovolj hrane.
Kmalu je lekarna vsa v svetlih zubljih, ki poska-kovaje in hrustljaje požirajo sobo za sobo.
Obupno je!
Nemogoče je ogenj pogasiti! Rdeči streljajo neprestano in blazno. Vojaki so s svojimi, z bencinom napojenimi oblekami v najhujši nevarnosti.
Ogenj grabi vedno bolj krog sebe.
Tedaj zapove Lecanda težkega srca, a sledeč potrebnemu spoznanju, da reši vse svoje pred smrtjo v plamenih, naj se umaknejo.
Popolnoma v redu se umikajo, vzamejo s seboj vse ranjence in ne pustijo ne puške ne strojne puške za seboj. Dve uri je trajala ta strašna bitka. Ko so dospeli v Alcfizar, šinejo plameni iz strehe gobierna militar.
Lecanda ne bi bil smel niti za hip ostati delj ondi.
Mine ta dan in še drugi dan in še vedno se niso umirili plameni v gobiernu militar. Potem pa zapove polkovnik Moscard6 za drugi dan, da naj se vojaško poveljstvo spet zavzame.
Še zmeraj jezljajo majhni plameni na pogorišču. Rdeči miličniki se še niso upali vanj. Zasedii so le male hiše in garažo, ki so na oni strani Puerte de hierro.
Vojaki in guardie so pripravljeni.
Najprej začno s strojnimi puškami in ročnimi granatami.
Potem pa planejo v naskok z nasajenimi bajoneti.
Sredi vojakov, nepoklican in nezapovedan pa drevi Pablo s svojim polkom in s puško v roki.
Rdeči miličniki streljajo iz oken in vrat hiš, a to ne more zaustaviti napada junakov. Tu zdrkne la na tla, tam oni. Nekaterim brizga kri iz rane na uniformo, kjer se temnordeča sprime s prahom in nesnago dolgih tednov.
Naprej in naprej!
Častniki s pištolami v rokah prodirajo spredaj, drugi za njimi. >Viva Espana!« vzklikajo divje in gromko.
Ze so pri hišah! Noter skozi okna in vrataS
A ne pride do spopada moža z možem, zakaj, miličniki zbežijo skozi zadešnja okna, še preden jih junaki dosežejo.
Strahovita toča krogel se vsuje za njimi. Nato pa koj nad gobierno militar!
Rdeči oblegovalci, ki so si spričo gorečega, zapuščenega poslopja vojaškega poveljstva bolj brezskrbno uredili, so od strahu in groze okameneli, videč, kako se pojavlja sovražnik sredi žarečega pepela in med plameni, ki še sikajo kvišku.
Tu stojijo vojaki iz guardie med zogljenelim tra-movjem, med tlečimi okvirji oken. Tu in tam švigajo plamteči zublji sem in tja. Grušč podrtih zidov in stropov leži v prostorih. Zibajoče se zidovje, stene z razklanimi režami grozijo, da se sesujejo. Vse to pa ne ovira drzne posadke. Ze so na svojih postojankah in sipajo krogle na preplašene rdeče miličnike.
Spričo tega drznega napada so rdeči oblegovalci ko ohromeli. Nekaj ko praznoverje se prikrade v duše teh rdečih zasmehdvalcev. Drug drugemu govorijo in po vsem mestu se raznesejo besede: »Es el demoniok
>To je hudič, ki strelja iz plamenov na nas.«
Niso hudiči, ljudje so, hrabri, svoji stvari iz dna duše vdani ljudje: junaški branilci Aicžzarja!
Več topov — več junaštva!
Ko so pred dvema dnevoma tako iznenada prepustili gobierno militar sovražniku, je bil marsikdo v Alcazarju vznemirjen, predvsem pa so bili v kleteh nemalo prestrašeni.
A ko so izgubljeno spet pridobili, ko se je umaknila oblast ognja, so se spet vsi razveselili in so radostno vzklikali.
Moštvo in častniki so kar prekipevali od dobre volje in navdušenja.
<0
S S
i— u a 3
Brl° E
M n. pr 2 0 0<
nnt
c o- m
pr'r 2 o o 2.
B 5-< "o o
g
- EP
, r-
„	»E	"
J!	p O.	M
^	~ S.	t
u	a> pr	S
o	fl)
« pr
- =	3
C Ef	0
O « s
n « n
j N N N
< » B P> Co a D P * ® ar 2 jfrr
(flS.H.a -*
B 9 §
M n n S
Hi
o o °
O ooS
X
2
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Ceft
Izdajatelj: Ivan Rakovee
Urednik: Viktor Cenčii