Silvo Teršek
IN KVALITETNI
F'"
....S
'I i I
tir
......lli:	:w '
lil:.......‘1-li ill''
...ji!"
"1i.
..igr
TRGOVINA
d . o. o.
Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158
"1:1.
..M
££......fss:	-sss.....
M.........p;ii.....bj.......Is!..
. - .......................
"ji.....iii...d......ir
PLAČILO JE MOŽNO NA VEČ OBROKOV.
VABI VAS trgovina	v Kisovcu in Litiji.
Vsak dan od 700 do 1900, ob -sobotah 7” do 13”

:lli SSS...............SSSi m "
"lili l-SiS......iSSi
- itisoni širine 2,4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev - topli podi širine 2, 3in4m
I...k......A -karnise vseh vrst
\	- zavese domačih in tujih proizvajalcev
-	šivanje zaves po naročilu
-	barve akril, jupol, barve za les in kovino
-	robimo itisone, tekače in razne preproge po ŽELJI
-	polaganje, brušenje in lakiranje parketa, plute in ostalih lesenih podov
nova talna obloga - izgotovljen lakiran parket
Q' L/ - pestra paleta tekstilnega blaga meterskega in Fy dekorativnega blaga
- posteljnina
■ - ■...■■■ ■ - ■
Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje
Costa 20.julija 2c, 61410 Zagorje Telefon: 0601 64 611; fax: 64 660
m
PC 486 DX4/100 AMD VLB PC 486 DX4/100 INTEL VLB PC 486 0X4/100 AMD PCI PC 486 0X4/100 INTEL PCI PC 486 0X4/120 AMD PCI
131.000 SIT 131.400 SIT 134.700 SIT
(RAM 4MB, HDD 635MB, GRAFIČNA KARTICA 1MB PCI ALI VLB + KONTRL. PCI ALI VLB, FDD 1.44, TIPKOVNICA, OHIŠJE MT, MONITOR 14", MIŠKA+PODLOGA)
PC PENTIUM	75 PCI	170.000	SIT
PC PENTIUM	90 PCI	183.200	SIT
PC PENTIUM	100 PCI	190.400	SIT
PC PENTIUM	120 PCI	197.400	SIT
PC PENTUIM	133 PCI	264.400	SIT
tr
T
I
(RAM 8MB, HDD 850MB, GRAFIČNA KARTICA 1MB + KONTRL. PCI,
FDD 1.44, TIPKOVNICA, OHIŠJE MT, MONITOR 14", MIŠKA+PODLOGA)
DOPLAČILO ZA MS-DOS6.22 + WIN 3.1 EE... 11.400 SIT GARANCIJA 18 MESECEV ROK DOBAVE DO 5 DNI
SESTAVIMO VAM TUDI KONFIGURACIJO PO ŽEUI.
POKLIČITE NAS!
(@)
trgovino
LIP/J
Cesta zmage 35a, Zagorje tel.: 0601/63-299
V trgovini LIPA vam nudimo ugodne plačilne pogoje za nakup bele tehnike, gospodinjskih aparatov, električnega orodja, vodovodnih armatur ter drugega blaga.
-	možnost plačila s čeki od 2 do 7 obrokov BREZ OBRESTI
-	potrošniški kredit do 12 mesecev
-	gofoivnski popust 5% za nakup na 30.000 SIT
Na zalogi
pralni stroj Gorenje WA 904 X pralni stroj Gorenje WA 709 X pomivalni stroj Gorenje PMS 604 hladilnik Gorenje HZ 26.3E bojler električni Gorenje tiki 501 sušilci za lase sesalec Corono LUKA žaga vbodna Black&Decker BL350 vrtalnik Skil akumul. 12V v kovčku
55.890 SIT 77.900 SIT 81.985 SIT 59.990 SIT 21.720 SIT od 2.890 do 5.076 SIT 14.790 SIT 8.437 SIT 15.350 SIT
Trgovino UPA je odprta vsak dan od 8.00 Ho 19 Ofl pohota oti R 00 Ho 17 00 uro
VABLJENI V NAŠI PRODAJALNI!
J

RENT- A - CAR, AVTO KLEPARSTVO, AVTOVLEKA, AVTOLIČARSTVO, PRODAJA BARV
Roman Kržišnik Selo 65, Zagorje, Tel.: 0601/63 399
• UVODNIK •
V mesecu kulture smo vsi kar nekako bolj kulturni, kot je to naš običaj. Zdi se mi, da je še kultura voznikov bolj izrazita. Ko se s stranske ceste rinem na glavno, mi neznani voznik ustavi in mi da prednost. Škoda, da smo kulturni samo okoli kulturnega praznika. Res je, da so nekateri kulturni skozi celo leto. Vendar je takšnih premalo. Mogoče bi morali pojem kultura gledati bolj na široko, mu dodati nove sfere in pomene.
Tudi Zasavc v tej številki posveča kulturi več pozornosti. In če jemljete kulturo kot nekaj, kar je .dano nam vsem, boste opazili, da smo kar kulturni. Mogoče tudi zaradi dejstva, da za kulturnim praznikom prihaja pust. Ob pustu lahko svojo kulturo izkažemo na bolj šaljiv način. Mogoče celo nekulturen.
10. februarja predlagam vsem, ki so po duši še vedno komunisti, da prižgejo svečko Edvardu Kardelju. Velik revolucionar in nosilec rdečih idej (sicer res največkrat v stilu "škoda, da je krava že crknila, pa še toliko idej sem imel, kako jo ozdraviti") je umrl na ta dan pred 16. leti. Če smo ponosni na Prešerna, je prav, da se Kardelja vsaj sramujemo ne.

Glehtroliza THI Hrastnih fflalgajevmegan
flaj ciciban
Štromarji se selijo v Trbovlje
Pogovon Silvo TeršeH Priznanja za hulturmhe Operacija hura Izziv umu
Oajlepšimedhačami
H
Prijat1!!, spet trte so rodile vince nam sladko.
Foto: Torno Brezovar
KOLEDAR
DOGAJANJ
30.	januarja V Trbovljah
se dogovarjajo o usodi občinskih nagrad ob kulturnem prazniku. Nov pravilnik bodo morali svetniki še potrditi, po starem pa menda ne bo nič.
31.	januarja - Pa je prvi
mesec že naokoli. Bliskovito tečejo dnevi. Še posebej, če so drugačni, kot sicer. To pa zagotovo so vsem
tistim osnovnošolcem, ki šolo preživljajo v naravi. NaSmrekovini je menda, pa čeprav to ni niti Kranjska Gora niti Rogla niti kaj podobno zvenečega, vse naj, naj, naj...
1. februarja - ekos danes
pričenja s svoj imi dnevi za ekološko osveščene slovenske srednješolce v Idriji. Pa tudi v Zasavju. O tem pa priča zdaj že tudi pri upravni enoti Trbovlje registriran Lions club in njegova že zaključena prva akcija, se pričenjaprebujati zavest človeka ne le do okolja, ampak tudi do
soljudi. Zavest, ki ni le lastnost posameznika, ali institucionalizirana, temveč zavest večih in združenih.
2.	februarja - Pa ga imamo - megana. Kdor ga še ni videl si ga ob dnevih odprtih vrat pri Avtohiši Malgaj lahko ogleda. O tem, ali boste z njim razveselili svojo ali sosedovo ženo (TV reklama), o tem se bo odločil vsak zase.
3.	februarja - Charter nigt, slovesnost v Zagorju, kjer "levi" potrdijo rek, da "občutek, da si človek, pridobiš z deli, s katerimi pomagaš graditi svet...", s svojim
izkupičkom pripomore k ozdravljenju pljučno obolelih otrok. Drobna kaplja sredstev v morje še potrebnih v prihodnjih letih.
4.	februarja - Zime še ni
konec. Kako tudi, ko je do pomladi še mesec in pol po koledarju, po vremenu sodeč pa tudi zimske službe še nekaj časa ne bodo spale ponoči.
5.	februarja Počutje je
vremenu primerno - poglejte po vrtcih, kdo ne smrka, za povrh jih pa še vodene koze srbijo.
Mateja Grošelj

Regionalno sodelovanje
Druge poti ni
Oh koncu preteklega leta so župani litijske, zagorske, trboveljske, hrastniške in radeške občine podpisali Memorandum o regionalnem sodelovanju pri razvojnih aktivnostih v Zasavju v okviru programa PHARE. V njem soprikazaniosnovniskupni interesi zasavskih občin, njihovi problemi ter možni načini reševanja le-teh. Hkrati je memorandum ponudil tudi možne institucionalizirane oblike regionalnega sodelovanja.
Na agenciji za razvoj za ta mesec načrtujejo sestanek s predsednikom vlade dr. Janezom Drnovškom o regionalnem razvoju, saj vlada
zasnovo regionalnega razvoja omenjenih petih občin podpira. Tako ježev decembru 1995 dala soglasje Pospeševalnemu centru za malo gospodarstvo, da sklene pogodbo o ustanovitvi Regionalnega pospeševalnega centra s sedežem v Trbovljah. Njegova osnovna naloga bo priprava programov razvoja malega gospodarstva v regiji. Hkrati pa je potrdila nadaljevanje PHARE programa s tem, da je za Il.fazo v letu 1996 zagotovila 150.000 ECUjev, Ul. faza pa naj bi prinesla razpoložljiva sredstva v višini 880.000 ECUjev.
Vladna podpora projekta PHARE ter razpoložljiva finančna sredstva Evropske skupnosti zagotavljata regiji nadaljevanjez uresničevanjem skupnega regionalnega razvoja. Tako želijo do sestanka s predsednikom vlade konstituirati Skupščino regije, ki naj bi se dogovorila o strategiji regionalnega razvoja ter določi la razvojne priti tete.
R.F.
Seja U0ZPS
V torek, 6. februarja, so se v hotelu Medijske Toplice sestali člani Upravnega odbora Združenja podjetnikov Slovenije. Na seji so podjetniki spregovorili o načrtih dela in financ za leto 1996 in o spremembi statuta in pravil poslovanja združenja. Člani Upravnega odbora so podali tudi mnenja o strategiji razvoja malega gospodarstva, spregovorili pa so še o sodelovanju med Gospodarsko zbornico Slovenije in Združenjem podjetnikov Slovenije.
J.N.
SNS v novih prostorih
25. januarja je območni odbor Slovenske nacionalne stranke v Trbovljah občanom predstavil nove strankine prostore. Predsednik SNS OO Trbovlje Franc Vresk pravi, da
Je bojazen, da bodo kadrovske spremembe v državnem sekretariatu za energetiko, poleg onih v ministrstvu za gospodarske dejavnosti vplivale na nadaljnjo usodo programa za zapiranje zagorskega premogovnika, upravičena? Namigovanja pa tudi govorice o tem so se zad nj i čas, ne bomo rekli razmahnile, vsekakor pa dokaj razživele. Resje še, da so nekateri že tudi postavljali pod vprašaj odločitev o postavitvi nadomestne TET 3 v Trbovljah. Češ: kadrovske zamenjave bodo vsekakor usodne in ker ZLSD ni več v vladnih vrstah, bo to še bolj vplivalo na oba gospodarska subjekta.
V sakršno tovrstno premišljanjeje sicer legitimno, celo znabiti potrebno, kajti znano j e, da se pri nas zadnji čas kar vrstijo spolitiziranost okrog številnih gospodarskih in drugih vprašanj. Nič novega ne rečemo, če omenimo, da smo bili že
bodo uradne ure stranke na Ulici 1. junija potekale vsako sredo od 16.00 do 18.00 ure. Na ta naslov se lahko obrnejo vsi, ki bi želeli na stranko nasloviti svoje predloge, pripombe in nasvete. Stranka bo na sejah občinskega sveta skušala uresničiti vsaj del svojega programa. Ta med drugim govori tudi o predlogu alternativne banke v Trbovljah, o pripravi odloka o verskih skupnostih in drugo. Stranka pa ima od začetka februarja tudi odprt telefon, na katerega lahko pokličete vsak dan. Telefonska številkaje 21-222.
J.N.
doslej, če že ne priče, pa vsaj iz lobijev obveščeni o kompromisih, ki sta jih sprejemali zlasti dve koalicijski stranki, zato bržkone ne bi bilo nobeno posebno presenečenje, če bi zdaj, ko sta ostali na oblasti le dve stranki, morali reševati ta vprašanja z znanim načinom ti meni, jaz tebi.
Naj bo tako ali drugače. Zagorjani bodo vsekakor vztrajali pri doslednem uresničevanj u sprejetega programa zapiranja premogovnika. Ali še posebej rečeno: v program se mora uvrstiti razvoj; brez razvojnih možnosti Zagorje ob Savi pogrne po vsej dolžini in širini. Simptomatično je, da prejšnji minister teh razvojnih možnosti ni uvrstil v omenjeni program. Nič manj simptomatična tudi ni ugotovitev, daprejšnji državni sekretar za energetiko ni našel toliko razumevanja za zagorske probleme, kot jih je našel za velenjske. To je sicer po svoje razumljivo, kajti velenjski premogovniki še delajo in bodo delali. Toda nekoga pustiti na cedilu, ker tako in tako odhaja, je milo rečeno žalostno. Zato kaže razumeti Zagorjane, ki pravijo, da druge poti ni. Denar za razvoj mora biti.
Milan Vidic

D
Spomeniki v opomin
Zagorski občinski svet je na četrtkovi seji v drugem branju sprejemal odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana v občini Zagorje iz leta 1994. Razprava seje dotaknila tudi varstva kulturne dediščine, natančneje spomenikov v občini. Ob tem je Andrej Dolšina, svetnik krščanskih demokratov, predlagal, naj se iz besedne zveze, vsebovane v osnutku "kipi vidnejših medvojnih revolucionarjev", črta slednja beseda. Po njegovem prepričanju demokr atičen narod revolucionarjev nemorepodpirati. Svetniki predloga niso sprejeli, s tempa se tako strinjali s strokovno podlago navedenega odloka, ki jo je pripravil zagorsko-Ijubljanski zavod za varstvo kulturne
dediščine. Anderej Dolšina je poskusil še enkrat. Predlagal je, naj v odlok zapišejo besedno zvezo "spomeniki v spomin in opomin", s čimer bi prej šnj e (ne sprejeto) črtanj e ne bilo potrebno. Tudi s tem se svet ni strinjal in tako potrdil osnutek odloka brez sprememb.
R.F.
Selijo se
Litija-V teh dneh z Občine Litija selijo inšpekcijske službe. Te bodo po novem opravljale svoje delo v prostorih predilnice, od občine oddaljene le okrog tristo metrov.
R.F.
Sprejemajo proračun
Litija - Na litijski občini so že pripravili proračun za letošnje leto. Računajo, da ga bodo svetniki (težkega okrog osemsto milijonov tolarjev) sprejeli na izredni seji, predvidoma 10. februarja.
R.F.
Kdaj bodo volitve
Zasavje - V Ljubljani je 1. februraja potekal sestanek o volitvah v krajevne svete. Znano je namreč, da je sedanjim predsednikom krajevnih skupnosti in predstavnikom svetov že potekel štiriletni mandat. Kot kaže, tudi po tem srečanj u, volitev še ne bo kmalu. Po besedah tajnika litijske občine Martina Hosnika je veliko nejasnosti v zakonu, ki volitve v krajevne svete enači z občinskimi. S tem je določeno, kakšno stopnjo izobrazbe mora imeti kandidat za nastop na
V četrtek, 1. februarja so se zagorski občinski svetniki zbrali na svoji 10. seji. Obsežnemu dnevnemu redu so dodali še dve točki in sicer lokacijski načrt za avtocesto Vransko - Blagovica in problematiko sprememb v organizacij i zasavskih srednj ih šol.
Pobude in vprašanja svetnikov
Tadeja Nimac - SKD je
predlagala, da v Zagorju ustanovijo Trust možganov. Vse več mladih intelektualcev odhajaizobčine. Študente bi bilo treba spodbuditi, da ostanejo v svoji občini in jih še v času študija vključiti v tekoča dogajanja, da bi s svojim znanjem sodelovali pri projektih. Nimčevaje tudi pohvalila zimsko službo, ki je v mestu dobro opravila svoje delo. Kritična pa je bila do čiščenja krajevnih cest in vaških poti.
Emil Štern - ZLSD je izrazil nezadovoljstvo s stanjem etažne lastnine v občini. Predlagal je, da Stanovanjski sklad in Stanovanjsko podjetje do konca marca pripravita pregled objektov, kjer so etažni lastniki. Opraviti je potrebno tudi vpis v zemljiško knjigo, stroškov za to pa ne sme nositi občina. Vodja
Predsednik občinskega sveta Zagorje Janez Vovk vodi seje profesionalno in odločno.
oddelka za okoljein prostorTatjana Podbregar je dejala, da v tako kratkem času ni mogoče opraviti pregleda stanja etažne lastnine. Emil Štern in Rudi Regancin sta se strinjala, da naj odgovorni do konca marca pripravijo vsaj listo problematičnih in nerazjasnjenih lastništev v občini.
Janez Groboljšek - LDS je opozoril na škodo, ki jo je zima povzročila v naših krajih. Žled je uničil in naredil veliko škode in poškodoval mlado drevje. To bo zavilo nekajletno rast. Republiške službe so ta teden začele zbirati podatkeo temin vprašal je komisijo za kmetijstvo ah so karkoli naredili
na tem področju in ah lahko kmetje pričakujejo odškodnino.
Aktivnosti
Župan Matj až Š vagan j e predstavil ^ dela, ki so jih opravili oziroma jih o izvajajo v občini. Trenutno poteka $ gradnja mostu na Izlakah, uredili o bodo cesto med Zagorjem in Litijo, J vrtinovTimiinnaVidrgi, dokončati morajo še nekaj metrov napeljave med vodovodnim zbiralnikom Ašič in savsko vrtino. Nadaljevala se bodo dela na zagorski tržnici. Zagorjani bodo dobili fontano in tako tudi novi center Zagorja, uredili bodo park. Poleg gradnje športne hale, načrtujejo še adaptacij o osnovne šole na Podkumu in Mlinšah.
Takoj, ko bodo ugodne vremenske razmere, bodo Zagorjani dobili tudi razsvetljavo na pokopališču, na Kolodvorski cesti in v Pintarjevi ulici.
Prospekt in znamka
Ob 700. letnici omembe zagorske doline bo izšel tudi prospekt "Zagorskadohnav osrčju Slovenije", ki bo dosegljiv na Internetu. Dogovarjajo se tudi s Pošto Slovenije, saj bodo Zagorjani ob svoji obletnici dobili svojo poštno znamko.
Rotex
V interesu občine je, da bi se delo v Rotexu nadaljevalo, vendar druga dva solastnika nista dosegla dogovora in ne bodo nadaljevali z delom. Na občini Zagorje so se zato odločili, da prekinejo svoje sodelovanje in dobijo kupnino na podlagi sodne cenitve. Občina Zagorje ima v Rotexu 48 odstotni delež. To sobo to bo izšel javni razpis za dražbo objekta Rotex. Rotex občini dolguje z obrestim vred okr og 260 tisoč DEM. Objekt je po cenitvi vreden 436.000 nemških mark.
0 trboveljski bolnišnici
Zagorski svetniki so podprli predlog za kategorizacijo bolnišnic, ki so ga podpisali župani zasavskih občin in občine Radeče ter Litija. Ne strinjajo se z ministrstvom za zdravstvo, dabi trboveljski bolnišnici odvzeli status splošne bolnišnice.
Oddajanje programa
Svetniki so na seji tudi soglašali, da na oddajnikih in pretvornikih v zagorski občini oddajajo program televizije ETV Zasavje, RTV Tr bovlje, Pop TV in TV 3. Ob tem so dodali, da imata prednost zasavski televiziji.
BarbraRenčof

B
volitvah, s čimer pa je izbor teh močno omejen in težji. Hkrati pa se pojavlja bojazen, da bi bile posamezne krajevne skupnosti organizirane preveč amatersko. Do tega bi prišlo, če bi dopustih, da so primerni tudi kandidati z nižjo izobrazbo.
Kakorkoli že, občine morajo sedaj sprejeti osnutek in priporočila za izvedbo omenjenih vohtev. Ob tem se ne smejo preveč spuščati v pristojnosti posameznih krajevnih skupnosti - tudi v določitev vohšč ne, saj zanje poskrbijo krajevne skupnosti same.
R.F.
Šteli motorna vozila v prometu
Trbovlje - Pred kratkim so v Trbovljah po dvajsetih letih znova organizirali akcijo štetja motornih vozil na glavni cesti. Štetje je potekalo na petih mestih in to pri Komunah, Dom in Vrtu, Tržnici, Opekarni in pri Petrolu I. Evidentiranje oziroma štetje motornih vozil je potekalo od 5.30 do 22.30 ure.
V tem času so npr. pri Petrolu naš teh 8.500 motornih vozil. Tej številki pa je treba prišteti še okoh 500 vozil v nočnem času, tako, da lahko rečemo, da je po trboveljski glavni cesti vozilo na dan štetja okoh 9000 motornih vozil. To pa za tak kraj z eno glavno cesto ni malo. Marsikaj bo treba še postoriti, da bi zmanjšali gnečo in odpravili nevarnosti v prometu.
T. L.
Delna zapora glavne ceste
Trbovlje - Rudis (gradnja objektov) jejavnostseznanil.davelja do 15. februarja letos delna zapora glavne ceste v Trbovljah in to od Petrola na Trgu revolucije do križišča pri Sušniku. Zapora je potrebna zavoljo izvedbe nekaterih del.
T. L.

Cestarji in vzdrževalci cest so lani za las ujeli čas pred zimskimi nadlogami na nekaterih odsekih te ceste. Tik pred izdatnejšim sneženjem in žledom so namreč očistili strma pobočja na posameznih delih te ceste in znova napeli zaščitno mrežo. Za voljo tega so zagotovo omogočili varnejši promet in večj e zastoj e na tej cesti.
Kljub temu ostaja cesta na posameznih odsekih nevarna. Nevarna zaradi bolj ali manj poškodovane asfaltne prevleke in lukenj. Vozniki vedo povedati, da jim cestišče povzroča precejšnje tegobe na teh izpostavljenih krajih. Zato se bodo nedvomno razveselili sporočila, da naj bi še letos del zasavske ceste preplastih, bojda najprej na najbolj poškodovanih
odsekih, nato pa vse do Litije.
Če smo pravilno obveščeni, bodo za ta dela letos porabih okoh 60 milijonov tolaijev. Sodijo, da bi s tem denarjem utegnili položiti novo asfaltno prevleko v dolžini nekaj nad 4 km. Vse drugo naj bi uredili prihodnje leto.
Prav bo, če omenimo, da zasavska cesta ni prirejena za hiter promet. Omejitev je znana; 80 km na uro. Nekatere izkušnje, pa tu in tam tudi meritve so pokazale, da na
posameznih ravnih in manj ravnih odsekih vozniki pritisnejo na phn tudi do dna, da se kazalec na števcu nevarno približuje 130in več kilometrom. Posamezniki s približno tohkšno ali samo malo manjšo hitrostjo vozijo tudi na manj preglednih odsekih, češ da so navajeni na cesto in da jo zelo dobro poznajo. Res utegnejo imeti prav. Ampak kaj, ko je potrebno samo enkrat ravnati nespametno, pa je nesreča tu.
M. V.
Težko pričakovana elektroliza
V Hrastniku je pričela poskusno obratovati težko pričakovana elektroliza Tovarne kemičnih izdelkov.
Domači in tuji strokovnjaki, mentorji in delavci po zaključenih delih v novi elektrolizi TKI Hrastnik.
H
■lili

./
Z x|9/
ilegmst© w
999» 9 9
Naj novejši član velike renaultove družine je rojen. Ob rojstvu je povzročil veliko hrupa. Pa ne za prazen nič. Med prvimi v Sloveniji so novorojenca lahko občudovali Trboveljčani.
Megane me gane. Mega, ne!
Avtohiša Malgaj je v sredo, 31. januarja pripravila predstavitev avtomobila megane, avtomobila 21. stoletja, kot pravi proizvajalec. Megane odlikujejo nekatere izvirne tehnološke rešitve, sodobna oblika, kupcem pa bo v začetku na voljo v
približno desetih inačicah. Okvirna cena megane RL 1,4e s 75 konjskimi močmi je 2.100.000 tolarjev. Za najprestižnejšega megane coupe 16V, z 1998 kubičnimi centimetri prostornine motorja in 150 konjskimi močmi, pa bo treba odšteti približno
3.700.000 tolarjev. Megane RL je serijsko opremljem med drugim tudi s servo volanom, opozorilnikom za nepripet pas in odprta vrata, tretjo zavorno lučjo in omejevalnikom zatezne sile pri prednjih sedežih.
Na predstavitvi vozila megane v avtohiši Malgaj je nastopil tudi Vlado Kreslin. Predstavitev je povezoval Bogdan Barovič. Avtomobilu megane so bili namenjeni tudi dnevi odprtih vrat od 1. do 4. februarja.
9 9
Milit
2. februarja je bila predstavitev renault megane tudi v Litiji. Za predstavitev je poskrbela avtohiša Laba & Laba. Tudi v Litiji se je zbralo precej ljudi, ki jih je zanimala oblika, cena in oprema vozila. Predstavitev so popestrile plesalke osnovnošolske plesne skupine. V avtohiši Laba & Laba bo cena za megane podobna kot v Trbovljah. Za najcenejšega bo treba odšteti približno 2.100.000 tolarjev, za najdražjega pa 3.700.000 tolarjev.
Prve renaultove megane že lahko vidimo na slovenskih cestah. In
medtem, ko prodaja teh avtomobilov še ni niti dobro stekla, mu nekateri poznavalci pripisujejo velik prodajni uspeh. Glavno vodilo pri njegovi zasnovi je bila moderna ovalna oblika.
Proizvajalec pa je veliko pozornosti namenil tudi porabi goriva. Bencinski motor pri megane RT in RN 1,4 porabi 5,4 litra pri 90 km/h, pri 120 km/h 7,4 litra, pri mestni vožnji pa 8,3 litra goriva. Inačice megane z dizelskim motorjem porabijo pri navedenih pogojih vožnje še za slab liter manj goriva.
/ : ;
TELEKOM
SLOVENIJE PETRBOVLJE
V
Ali ste vedeli?
Da obstajata za telefoniranje v mednarodnem prometu dve različni ceni in sicer DNEVNA od 7.00 do 19.00 ter NOČNA od 19.00 do 7.00, ki je 25% nižja.
se nadaljuje...
osaste
to CIM, II CIM, II CICItlH
Ciciban, dober dan
Tudi letos smo se odločili, da organiziramo izbor za naj cicibana Zasavja 1996. K temu nas je vzpodbudil odziv na lanski natečaj, ko je bilo število prijav nad vsemi našimi pričakovanji. Nekateri naši bralci se s takšnim natečajem niso najbolj strinjali, češ da so vsi otroci naj, naj. In prav so imeli. Namen našega natečaja torej ni izbrati najlepšega, najpametnejšega ali najlepše oblečenega cicibana. Naš namen j e predstaviti iskrivost otroških oči, vedrino otroških let in drobne nagajivosti, ki jih pri malih navihancih ne manjka. Da pa bo stvar bolj zanimiva in pestra, bomo tudi letos poleg fotografij cicibanov, objavljali kupon, s katerim lahko glasujete za naj malčka. Seveda bomo poskrbeli za nagrade, ki jih bodo prejeli tisti, ki bodo nabrali največ glasov. Tudi na tiste, ki bosti
sodelovali z izpolnjenimi glasovnicami, ne bomo pozabili. Natečaj Naj ciciban Zasavja 1996 se bo začel v mesecu februarju, ko bomo objavili prve fotografije. Pravila so podobna kot lani. Na natečaju lahko sodelujejo vsi nadobudneži, ki še niso dopolnili 7 let. Na naslov Zasavca pošljite njihovo fotografijo, ki ne sme biti starejša od enega leta. Zraven pripišite ime in priimek, naslov, rojstne podatke otroka in v nekaj besedah opišite, kdaj je fotografija nastala (saj veste, kakšna duhovitost nikoli ne škodi). In nikar ne pozabite na svoj naslov. Glasovanje bo potekalo na objavljenih kuponih in sicer tako, da boste vsak teden glasovali le za tiste otroke, katerih slike bodo objavljene v tekočem tednu. Nagrade bomo podelili na zaključni prireditvi, ki jo pripravljamo ob zaključku akcije. Na tej prireditvi bomo izžrebali tudi nagrajence med tistimi, ki bodo poslali pravilno izpolnjene glasovalne kupončke.
*

ALBOR. EL HORIZONTE ENJREARBE SUS PEST ANA! Y EMPIEZA f^Mi
ZGODNJA URA. OBZORJE NA POL ODPIRA SVOJE VEKE |w#| IN ŽE GLEDA. KAJ? IMENA. *	NAPISANA SO NA PATINI
estansombr:
DELACOSAS
STVARI,
RADIO TRBOVLJE 98.1MHz
Trg svobode 1 la, 61420 Trbovlje tel.:+386 601 26 333,26 056 21 358, fax: +386 601 26 228
RADIO TRBOVLJE 98.1MHz
VB
Si:

Pred kratkim so se zopet pojavile govorice o selitvi štiriletnega in triletnega elektrotehničnega programa zagorske srednje šole v Trbovlje. Kot kaže, tokrat ne gre le za govorice. Država se je namreč odločila, da začne s temeljito reorganizacijo srednjega šolstva, po mnenju nekaterih prehitro in nestrokovno. Še posebej je problematika kot posledica te "zagnanosti in neučakanosti" takoj udarila tudi na zagorsko SŠEG.
Pretekli ponedeljek sta ravnatelj Srednje šole za elektrotehniko in gostinstvo Zagoije, Rudi Regnacin, in predsednik sveta šole, Franc Drnovšek, poslala pismo županu zagorske občine Matjažu Švaganu in predsedniku sveta J anezu V ovku. Pismo seje navezovalo na preselitev štiriletnega in triletnega programa elektrotehnike v Trbovlje. Predstavnika šole stav pismu dodala, daje ministrstvo za šolstvo in šport ponovno začelo z aktivnostmi za preselitev navedenega programa. Ob tem veljapoudariti, dajeizvršni svet občine Zagorje 31. marca 1994 že zavzel stališče, da se programi, ki potekajo v Zagorju, tu izvajajo tudi v bodoče.
Predstavniki Srednje šole za elektrotehniko in gostinstvo v Zagorju v dopisu opozarjajo, da bi z nameravano preselitvijo Zagorje izgubilo štiriletni tehnični program, kjer lahko dijaki opravljajo zaključni izpit ali maturo; na tem mestu tako ostanejo le še poklicni programi. Poleg tega dodajajo, dajenačrtovano premeščanje, če bi nanj vendarle pristali, leto dni prezgodaj. Selitev naj bi namreč po vztrajanju ministrstva izvedli že v prihodnjem šolskem letu, torej čez pol leta. Moti jih, da bi premeščanje potekalo brez pisneganačrta ministrstva za šolstvo in tako tudi brez zagotovila, da bodo novi prostorski, organizacijski in učno-vzgojni pogoji v korist dijakov. U gotovitve namreč kažejo, da bi se v postopku tako hitrega premeščanja,
omenjeni pogoji lahko poslabšali tako za dijake kot zaposlene.
Telovadnico ob šolski zgradbi na Šuštarjevi v Trbovljah naj bi po finančnem načrtu pričeli graditi šele leta 1997. Projekta pristojni še niso izdelali. Poleg tega je vprašljivo, ali bo šlo za šolsko telovadnico ah športno halo tudi za izvenšolsko
prostorih novo zgrajene telovadnice. Te letos zagotovo ne bo.
Kot zadnji razlog prezgodnje preselitve pa Rudi Regancin in Franc Drnovšek v svojem pismu navajata, da o letošnji premestitvi programov ni sklepal nobeden od svetov šol, kar postopek zahteva. Nasprotno so sveti šol v začetku decembra lani predlagali vpis v 1. letnik po enakem obsegu in krajevni razmestitvi kot predlani. Torej je hitro premeščanje programov tudi s pravno-formalne-ga vidika sporno.
V zvezi z nastalimi zapleti je po opozorilu predstavnikov SŠEG o tej problematiki razpravljal tudi svet
Bodo dijakinje pogrešale dijake?
uporabo. Druga težavaje v tem, daje lastnik šolske zgradbe na Šuštarjevi Rudnik Trbovlje-Hrastnik, lastnik šolske zgradbe v Zagorju pa je po zemljiško-knjižnih izpiskih SŠEG. Hkrati se pojavljajo vprašanja glede preselitve laboratorijske opreme štirih učilnic za praktični pouk in laboratorijske vaje ter ene strokovne učilnice za osnove elektrotehnike, električne meritve in strokovne predmete. U gotovih so namreč, da je v predvidenem objektu možno adaptirati le dva prostora, tri učilnice pa bi bilo potrebno zagotoviti v
občine Zagoije, ki pa do navedenih dej štev ni zavzel ustreznega stališča. Župana so pooblastili, da se nemudoma pogovori s predstavniki ministrstva za šolstvo in šport. Taje na omenjeni naslov že poslal pismo, v katerem je zahteval, naj ustrezni organi sporočijo načrte o predvideni mreži šol v Zasavju ter podatke o pogojih dela v novem objektu. Prav tako je v pismu zapisal, naj ministrstvo poda stališče o možni adaptaciji obstoječega objekta na Cesti zmage. Po mnenju župana srednješolstvo vZagoiju ni odpisano,
Dijaki, ki se iz Zagorja vozijo v trboveljske
neznosna.
saj bodo zahtevah zagotovila o nadomestnem programu na lem prostoru - znano je že, da bo po preselitvi elektrotehničnega programa v tem objektu trgovska šola.
Dodati je potrebno, da se bodo v kratkem sestali člani občinskega odbora, SŠEG ter ministrstva. Na njem naj bi predstavniki zagorske srednje šole še enkrat predstavili svoja stališča in dosegh, da jih bodo v Trbovljah po enemletu čakali boljši pogoji od obstoječih. Hkrati pa bo s trgovskim programom tudi vZagoiju dosežena nekakšna kompatibilnost treh programov: gostinskega, gospodinjskega in zdaj še trgovskega programa.
Končna podoba predvidenega premeščanja je torej vsekakor pozitivna, vmesni pogoji pa s prezgodnjo sehtvijo lahko povzročijo mnogo organizacijskih problemov. Na SŠEG zagotavljajo, da se bodo v postopku premeščanja trudili vzpostaviti povsem normalne razmere za dijake. Letošnje leto jim bo to nemara res uspelo, saj se naj bi tja sehh le prvi letniki elektrotehničnega programa, ki še nimajo praktičnega po uka. Kako bodo stvari tekle v prihodnje, pajedrugazgodba. Druga zgodba je tudi, da bo Zagoije kot že neštetokrat doslej izgubilo še en "svoj ponos". Zaradi Trbovelj. Ravno zato se shši nerazumljivo, da se odgovorni stempotihem strinjajo.
Rado Fele

traso 7
JASNA itlŽNER -KOSM
"Življenje je igra, v kateri vsakdo igra svojo vlogo. Odigrati jo moraš častno, do konca," so besedeJasne Rižner Kosm, saj jo vodijo skozi življenje.
Po končani Srednji ekonomski šoli ni imela nobenih idej za nadaljnje šolanje. Ravno takrat so v hrastniški Steklarni želeli zgraditi bolj urejeno področje socialne politike. Zato se je odločila za študij socialnega dela. Ker je študirala ob delu, je bilo šolanje naporno, vendar je v njem občutila določen čar. Povezovala je teorijo in prakso, naenkrat seje znašla sredi stanovanjske problematike, srečevala se je s problemi delovnih invalidov, z urejanjem varstva žena in specifičnimi socialnimi problemi kot je alkoholizem. V desetih letih dela v Steklarni jo je utrudil razkorak med problemi in možnostmi pomagati človeku.
Ko se je zaposlila v trboveljski Iskri, so želeli dati poudarek na kadrovski funkciji in so potrebovali človeka, ki hi delal na področju zaposlovanja, izobraževanja, štipendiranja, študija ob delu in internega izobraževanja. V ospredju torej ni bila socialna problematika, marveč kadrovska in to je bil za Jasno nek poseben izziv. Toda v tem času je Iskra doživela popoln stečaj. Grozljivo ji je bilo spoznanje, kako se ljudje skrivajo eden za drugim, ko je treba nekomu odkrito v obraz
povedati, daje ostal brez službe. Po stečaju jihje v podjetju ostala le še polovica in to obdobje jo je psihično izčrpalo.
Ker se je v Iskri počutila zelo nekoristno, otopelo in brez pravih možnosti, da bi kaj naredila za sočloveka, seje prijavila na razpisano mesto socialne delavke v Dom starejših v Hrastniku.
Človek ves čas išče, gradi. V tretje je Jasna našla tisto, kar je iskala. Ta službajo bogati in ji daje občutek, daje koristna, da ljudem pomaga. Po očeh in nasmehu stanovalcev zazna, dajo sprejemajo. Najlepša nagradaje zanjo, ko se ob petkih poslavlja in ji stanovalci rečejo, dajo bodo pogrešali. Denar tega ne more odtehtati. Ko jim sama reče, da jih bo pogrešala, to ni le prazna fraza. V prejšnjih službah je ob nedeljah zvečer razmišljala, kako težko bo naslednji dan šla v službo. Sedaj pa jo razveseli misel, da se bo ponovno videla s stanovalci in zaznala iskrice veselja v njihovih očeh. Veselaje, ko ji uspe popestriti njihove dopoldneve in da so uspeli vzpostaviti medsebojni stik.
Njen prosti čas je bil v preteklosti povezan s hčerko Barbaro, ki je pred petimi leti skupaj z Jasnino sestro izgubila življenje v prometni nesreči. Barbaraje bila čudovit otrok in ob njej ter iz nje se je ogromno naučila. Takrat so v njihovi krajevni skupnosti ustanovili Društvo prijateljev mladine, ko je prevzela funkcijo predsednice društva. Čutila je obvezo, da nekaj stori. S prostovoljnim delom so zgradili otroško igrišče, organizirali najrazličnej še aktivnosti za otroke, pu stno rajanj e,... To je bil čas, ki je izhajal iz Barbare. "Treba se je bilo pobrati. Enostavneje bi bilo obstati na robu in pestovati bolečino. Besede so prerevne, da bi to opisala. Toda rešuje te družina, že zaradi hčerke Biserke sem se morala pobrati." Tudi svoj prosti čas poveže s službo. Ukvarja se z rožami, ročnimi deli, obdeluje košček grede in ker v domu nimajo delavnega terapevta, je njen prosti čas priprava za službo. Moža veselijo enake stvari in če katere ne izpelje do konca, jo mož dopolni. Ko seje odločila za sina Davorja, je imela občutek, da izdaja Barbaro. Toda sedaj je vesela, da ga ima. Veliko ji pomeni, daje imela zdravnico, ki ji je v težkih trenutkih znala življenjsko svetovati, jo razumela in ji stala ob strani.
Srečna je, ker lahko dan začne z nasmehom in dobro voljo razdaja ljudem, ki ji ljubezen vračajo.
Jerca Vučetič
Predavanje o drogah
Droge, ta nadloga modernega časa nas spremlja že skoraj na vsakem koraku in strah pred tovrstno odvisnostjo je vedno močnejši. Pomaga le nenehno osveščanje, ki mlademu človeku prepreči, da bi sploh stopil na pot, s katere skoraj ni rešitve.
Zato so se na osnovni šoli Trbovlje odločili, da začno korak za korakom z izobraževanjem učencev in staršev. Začeli so s sedmošolci. Tomaž Križnar, bodoči zdravnik in član predsedstva RK Slovenije, jim je na zanimiv način ob spremljavi diapozitivov predstavil nevarnosti, ki prežijo nanje, če bi se spozabili. Odziv učencev je bil res pozitiven, vprašanja so deževala in videlo se je, da so pedagogi s tem srečanjem zadeli žebljico na glavico.
To jih jeopogumilo, da so naredili še drugi korak. Na podobno predavanje, ki je bilo obogateno s temo o odnosih med otroki in star-
ši, so povabili predstavnike oddelčnih svetov staršev. Tako bodo krog osveščanja vedno bolj širili in prepričani so, da rezultati ne bodo izostali. Seveda pa droge niso edina nevarnost, ki preži na nepoučeno mladino. Zato so se že odločili za naslednji korak. Za osmošolce bodo organizirali predavanje o aidsu.
M.B.
Sola na Smrekovini
Trije oddelki petošolcev z OŠ Trbovlje in PE Alojza Hohkrauta so prejšnji teden preživeli štiri nepozabne dni na Smrekovini. Enkrat so morali preložiti termin zaradi neprimernega vremena, tokrat pa se jim je narava v polni meri oddolžila. Smučarski tečaj se je v čudovitem sončnem vremenu začel v sredo in trajal do sobote, 3. febru arja, ko se je za različne uspehe za vsakega našla diploma. Učenci namreč niso vsi smučali, ampak so imeli še druge dejavnosti na snegu. Nekateri so hiteli po hribu s sanmi
ali "lopatami", dnigi so si nabirali kondicijo s pohodi, vsi pa so uživali tudi v igrah na snegu. Vsak dan so se ob 9. uri odpeljali na smučišče in se ob 15. uri zadovoljni vračali domov.
Smučarsko rekreatvno društvo elektrarne Trbovlje je poskrbelo za vaditelje, vzdrževalce in reševalca, ki ga na srečo nismo potrebovali. TET Trbovlj e pa gre tudi zasluga za bogato vsakodnevno malico in neomejeno količino toplih napitkov.
Ta oblika šole v naravi je res bolj skromna od tistih v znanih smučarskih središčih, je pa veliko cenejša. Tako vedno bolj plitki žepi niso utrpeli prevelikih izdatkov, otroci pa so vseeno uživali. Mar ni to najpomembnejše?
M.B.
Mažorete nastopile
Trboveljska plesna skupina mažoret pod vodstvom Eme Zalezina je 2. februarja v DD Trbovlje pripravila že 16.
celovečerno prireditev. Predstavili so umetnosti vrtenjapalic usklajeno-s korakanjem in glasbo. Mažoretke so nastopile zrazličnimi plesi. Francoski kankan je posebej navdušila občinstvo. Plesne točke iz nj ihovega bogatega repertoarja je koreografirala njihova mentorica Ema Zalezina. Prireditev so popestrile manekenke v oblačilih kolekcije za mlade. Žal si prireditve ni ogledalo veliko ljudi.
G.S.

Gorazd Klan-čišar, uslužbenec iz Zagorja: "Zadnje čase hodim veliko v kino. Rad si ogledam različne zvrsti filmov, gledam jih bolj za zabavo. Včasih si vsebine filmov niti ne zapomnim, o njih se redko pogovarjam. Vsak film mi je po svoje všeč, igralcev - tujih in naših, ne poznam. Televizijo gledam dosti manj, večinomale poročila in kakšne nadaljevanke. Mislim, da bi bil slovenski TV-program lahko boljši. Ob priliki gledam tudi Teater Paradižnik, Nedeljskih 60 mi pa recimo sploh ni všeč. Gledam tudi satelitsko TV, ampak tudi nad tem programom nisem ravno navdušen."
Petra Kepa, dijakinja iz Zagorja: "V kino rada hodim in bi zelo pogrešala, če ga ne bi bilo. Največkrat si ogledam kakšne komedije. Posebej všeč mi je bila Butec in butec. Tudi televizijo veliko gledam, ponavadi gledam poleg filmov še ostali program. Od tujih igralcev mi je všeč Tom Cruise, naših pa še ne poznam toliko. Filmska ponudba v zagorskem kinu se mi zdi v redu, da bi bilo le še več komedij."
Žiga Pctauer, dijak iz Trbovelj:
"Če mi je dolgčas, grem tudi v kino. Rad si ogledam kakšno komedijo. Od filmov, ki sem jih videl, sta mi bila zelo všeč Maratonci tečejo častni krog in Maska. Slovenski film slabo poznam, je pa dober slovenski igralec BorisCavazza. Sedaj, ko je POP TV. lahko vidimo več dobrih filmov. Sicer si na slovenski televiziji ogledam le šport ob sredah. Mislim, da ljudje raje gledajo nove TV-programe, ker se na nacionalki dosti kopirajo stvari."
Nina Bartol, dijakinja iz Trbovelj: "Mislim, da v Trbovljah ni "filmskega" vzdušja, tudi
kinopredstave so slabo obiskane. Če se le da, si ogledam vse novejše filme. Lani je bil zame film leta Ko si spal. Film me popelje malce izven realnega sveta, sicer pa mladi itak nimamo kam iti. Po svoje je to tudi strošek, zato si kakšen film ogledam tudi na televiziji, kar pa ni isto. Zelo me zabava Teater Paradižnik, tudi Roka rocka je v redu. Poskrbim tudi za to, da ne zamudim nadaljevanke Umori."
Lojze Hribar, brezposelen iz Hrastnika: "V kino ne hodim, ker imam doma satelitsko televizijo. Najrajši gledam akcijske in z.nanst veno-fantastične filme. Ogledam si veliko filmov, zame je bil lani najboljši film Univerzalni vojak. Na slovenski TV si ogledam le šport, ker me zanima, včasih gledam tudi Tednik. Od slovenskih filmov se mi je zdel v redu Cvetje v jeseni, sicer bi lahko od takrat posneli še kak dober film. Z izjemo nekaterih neslanih šal, tudi Teater Paradižnik ni slab, Nedeljskih 60 mi pa ni všeč. Zdi se mi tudi, da je slab izbor za film tedna ob sredah. Dosti slovenskega TV-programa je zelo podobnega nekaterim oddajam tujih TV-programov - družabne igre, na primer."
Tilen Turk, učeneciz Hrastnika:
"V kino grem, ko so na sporedu risanke, teh pa v hrastniškem kinu ni veliko. Na televiziji najraje gledam Ziv-žav in Radovednega Tačka. Na tujih TV-sporedih imajo ob sobotah in nedelj ah na programu risanke, na slovenskem otroškem programu pa risank ni veliko. Vendar imajo v Videoteki tudi videokasete z risankami. Tudi filme rad gledam, lani mi je bil zelo všeč Casper. Na POP TV pa mi je zelo všeč nadaljevanka Dosjeji X, sploh so mi všeč znanstveno-fantastični filmi."

ruleto zaigral z bučnim Hollywoodom. v vsej demonstraci ji filmov pa prdilmal
Studi n,,-,.:, sebe 1 slabo loto dni m
projekcije v Mariboru.zaicm‘šc v Celju in Ljubljani. Mani znano je. da je bil na

. . • —— "
I Ljubljane, s
gurHDvai juniju t/jaoui <	111 J
podatkov o tem. če je bil film. kdaj prikazan. Menda pa je sodil v /t rst
jr VVM V utrnil. JV. euv.v.1 iaW uiivuuuuit
"vidm človek- izginiL zato pa je ttasto-


pose.
življenja, njegovega vpijva se skorajda ne da nevtralizirati. Vsekakor pa je film« uidi spregledanega.
Nekateri imajo u filmu drugačno mnenje.saj pravijo: "Pojdi vkino. To je najboljše, da zabiješ čas. Pozneje smer ne veš. kaj si gledal, toda vsaj nisi na nič mislil." Svetovnafilntskainduštrijanam
s tem ne poskuša tudi vse več ljudi
e. o.-e.-e.-e.-s.
e. e	■.v.vaee.•.•.•eae.-.; • ■e.;.-.;a_i-;e.;.;e.
vdhv!ieili.:s.,llKF,.,sa|.juujs ............
hitijo, ne da bi utegnili ži veti. Hlmičnost
najdete več v lastnem filmu, vam bodo kmalu podtaknili novojfil,ničnost.
Kako preživeti film pa se sprašuje publika slovenskega filma. Tudi zato, ker le-ta m povedni, če zasluži tisto, kar t roši. Če bomo n >rej v novem slove nskem filmu Carmen zvedeli, da je "najboljša" šola življenja pač spoznati življenje z dna, nam bo malo jasno l> tem, kaj
Predvsem pa se bodo gledale, vse težje istovetili z rekom: Kakršen film. takšna publika. Če se namreč film spogleduje s publiko, jv to prav zato. ker mu nudi |||||semogoe,Kist trenutka.

M
Petra Radovič
11
Kulturnih
(Inn
Kakšna reč je obsedla prečudno državo Butalijo. Vse (od) do 11 Edenskega raja vas bo namreč slikovito popeljal oblikovalec Dušan Kastelic v novi knjigi Butalci. Operacija Kura; založbe Emma Hrastnik. ||!	Malce navdiha sije sicer sposodil pri Franu Milčinskemu, motivi so pa
II današnji. Vseeno je, če je bog izgnal prva Butalca iz raja, ker sta okusila jabolko spoznanja, ko bi pač sadove lahko jedla iz drevesa Ul	življenja. Skozi dvatisočletno evolucijo se menda to ni izkazalo za
j:;:;:*:	napačno, Saj se je bog od tam odselil, Butalci pa so se lahko po svoje
znašli. V svoji slavi in skušnjavi so nekoč v dvoboju premagali celo || pamet, da jim je ušla in jim jo ni nihče več solil. Neka slovenska lil podobnost, kije Butaliji nadela kurji videz, je verjetno naključna, saj §1$ bi sicer iskali kurnik. Tako pa so se nejeverni Butalci odpravili na pot i iščoč sveto kuro, ki se ji imajo zahvaliti za svoje mesto sredi raja. Še tolovaji se znajdejo tamkaj, recimo razbojnik Cefizelj, prevarant in mojster vsakršne preobleke, s katero se dokoplje do nekaj zlatnikov. V vesoljnem butalskem mestu zlahka zamenjajo še možgane, da bi imela Z novimi prebliski kdaj tudi pri njih pamet mlade. Predno pa se
(z)najdejo pred sveto kuro, je pač v navadi, da se takrat zakoni spremenijo in si živalco servirajo predse. Gre ljubezen res skozi Želodec? Hja, pravda za kokošjo juho, so rekli in stvari malce osvetlili s kuhinjske plati. Tudi za svete stvari se ne morejo odločiti, namreč ali je to zavist ali pohlep. Škoda le, ker so si očitno že pred njimi izmislili, daje denar sveta vladar, sicer bi iznašli novo sveto stvar. Po butalsko, seveda. Ampak če se ob prebiranju butalščin bolj muzamo kot smejimo, ni smeh nič manj prešeren, kot če bi ga osvetlili s kakšnega drugega prešernega kota.
V ozračju, ko butalskost tudi v dvatisočletnem boju ni zašla, daje v svojem Žepu vedno našla vsaj za dva groša fantazije, je gotovo zasluga ugodne paše za domišljijo, kjer se z vsemi (ne)smisli vozari njih kulturna lahnost bivanja. Komu mar velikodušna dobrosrčnost, če šegavostrazpletajočebutalskostineprenesezabavljaštvaglas(be)nosti. Ljudski glas je božji glas, menijo, zavoljo tega je treba preobračati Zgodbe. Včasih se izkaže, da tudi ljudstvu ne pride vse na uho, a glej, spet (na)smeh jih zapopade, kot prikritost smeholjubne muze. Izbornost, s katero butalskost razveseljuje ubožne čase, vselej do obisti sveti mnogim fantastičnim značajem, saj le-ti zlepa ne morejo pogrešati vsega, kar imajo ostali, četudi gre le za kolero ali krivo vero. Hudomušnost kajpakne dovoli napak: če ne bodo našli kure, bodo vsaj jajce. Butalskosti torej posebni blagri ne odklenkajo, o čemer razpreda tudi historija, kot temu pravijo, da morebiti kdaj ni določno zaznati, kdo komu prede. Potlej še kultura in lahnost ubereta vsak svoje niti v neznano)st). Kompromisi pa se cesto sklepajo le pri kraljevski mizi, odvisnopač, kako je obložena. In, roko na usta, tam ni dobro vse ziniti. Še vidci namreč ne uganejo, ali jih bo semtertja (s)peljala laž ali pa bodo zvezde klatili s kake druge (ne)sreče. Če pa njih vedro čelo prekrije kakšen nov špas, bo to gotovo butalska poslastica. Tako vse lepši je ta (butalski) svet.
Jerca Vučetič
Ljubiteljem
krzna
Ubijati za preživetje ali živeti za ubijanje? V mnogih kulturah ljudje ubijajo za preživetje. Živali, seveda. Tudi živali se ubijajo med seboj. Indijanci so pobijali bizone in druge živali, da so se prehranjevali in njihovo kožo uporabili za obleko. Toda njihova srca so zakopali, saj so verjeli, da bo iz tega srca "zrasla" nova žival. Ob vseh tehnoloških napredkih ljudje še vedno pobijajo. Zakaj? V paleti raznoraznih naravnih in umetnih tkanin, la so namenjene za izdelavo oblačil, nobeno tii dovolj prestižno (po njihovih besedah toplo), da bi se ženske lahko postavljale s svojo jakno ali plaščem. Kje pa! Fine gospe so lahko le, če so ovešene s trupli nedolžnih živali, ki se niti rodile še niso. Nutrije gojijo le zato, da jih potem na krut način ubijejo in izdelajo jakne. Živeli lovci in krzna rji. Lisice, prav nič bolane in stekle, so tarča marsikaterega lovca, ki se poveličuje v "velikega ljubitelja živali." Me prav zanima, kolikokrat ti ljubitelji v mrazu gazijo do krmilnic in nahranijo sestradane in premražene živali. Najbolj krut način pa se mi zdi ubijanje brejih ovac, da iz še nerojenih mladičkov lahko izdelajo tople in lepe plašče za takoimenovane elitne gospe.
Pa saj ne gre samo za krzno. Za kakršnokoli ubijanje na nehuman način. Koliko ljudi, ki svečano kolje svoje "prašičke", le-te prej omami? Mislim, da ljudje sploh ne razumejo, da tudi živali trpijo. Samo, da bodo dobre jetrnice in krvavice. Na trpljenje, strah in bolečino pa ne pomislijo. Ne morem obsojati tistih, ki koljejo, saj ima vsak človek svoje mišljenje o tem, ali bodo jedli meso živali, ki sojih prej imeli "tako zelo radi". Obsojanje pa bi lahko letelo na tiste, ki ubijajo na krut in nehuman način, brez poprejšnje omame živali. Ne razumem tudi lovcev, ki prej deset ali več let skrbijo za svojega psa, ga hvalijo, kako pameten in priden pes je, ko pa je star in bolehen, pa ga hladnokrvno odpeljejo na neko osamljeno mesto in sami ustrelijo. Jim je žal za tistih nekaj tisočakov, ki bi jih dali, da bi psa na dostojen način usmrtili na veterinarski postaji ? Ne vem, zakaj to počnejo. Niti ne vem, zakaj tako hladnokrvno streljajo sosedove mačke, ki se nič hudega sluteče potepajo okrog njihove hiše. Mačke pač ne vedo, da za oknom stoji razjarjen človek in čaka na priložnost, da se bo izkazal, kako dober strelec je. Primerov je še ogromno.
Zadnje čase je poleg naravnega krzna v modi tudi umetno. Vse lepo in prav. Toda ženske, ki vedo, da z enim naravnim plaščem pogine najmanj dvajset lisic, se verjetno tudi z umetnim krznom ne bodo postavljale. "Prave ljubiteljice živali"pa potrebujejo naravno krzno, da se bodo pred prijateljicami hvalile, kako globoko so njihovi zlati možje segli v žep, kako topel in lep plašč je in da takšnega nobena nima v mestu. Ženske se očitno ne zavedajo, da se lahko postavljajo tudi s kakšno lepšo, hvale vredno gesto in ne le s krznom. Mogoče tako, da bi nahranile kakšno sestradano mačko, ki se zadržuje okrog njihovega doma, postavile ptičjo hiško in natrosile zrna ali pa da bi njihov mož prav tako globoko segel v žep in jim kupil moden, topel in lep recimo volnen plašč. "Prišel bo čas, ko bodo ljudje na enak način obsojali pobijanje živali kot sedaj obsojajo usmrtitev človeka,"je dejal Leonardo da Vinci. Lahko kdo pove, kdaj - če sploh kdaj bo prišel ta čas?


Silvo Teršek je človek, ki je v življenju ustvaril marsikaj. Je slikar, gledališki igralec, poje in piše šansone, ukvarjal se je s športom, pisal za razne časopise. Se največ ljudi pa ga pozna po njegovih sobotnih večerih na Radiu Slovenija. Vsako tretjo soboto predstavi zanimivega Slovenca; politika, pisatelja, umetnika, klošarja, jetnika, vaškega posebneža ali koga drugega, če je le zanimiv sogovornik. Čeprav je mogoče eden izmed redkih, ki bi se s svojimi dosežki lahko hvalil, tega Silvo Teršek ne počne. Če bi se hvalil, bi morda poudarjal, da seje v štirinajstih letih pred mikrofonom pogovarjal z več kot 1600 ljudmi. Ali pa bi se pohvalil, da je vsaj enkrat toliko pogovorov objavil v časopisih. Mogoče bi se hvalil s svojo družino, ki mu vedno stoji ob strani, ga razume in... ga pusti ustvarjati. Ko seje v petek, 2. februarja, v trboveljski knjižnici predstavil s svojo knjigo Iskanja, se mi je zdelo, da čutim, kaj pomeni beseda svoboda, notranji mir, ustvarjalnost Tudi Barbara Kužnik, ki seje s Silvom Tcrškom pogovarjala, je pripomogla k pravemu vzdušju. K takemu, ki podira bariere med ljudmi.
Pogovor s Silvom Terškom pravzaprav ni pogovor. Vprašanja in odgovori so bili izrečeni v prijetnem kramljanju z ljudmi, ki so izkoristili njegov obisk in ga povprašali to in ono. Sam sem le zapisal nekatera izmed teh vprašanj in odgovorov ter jih začinil z mislimi Silva Terška, ki jih je izrekel v pogovoru.
Ali ljudje, s katerimi se pogovarjaš na radiu, vedo, o čem se bosta pogovarjala?
Vprašajo, vedno. Ampak rečem, da ne vem. Rečem, da o tem, kar obvladajo. Včasih sem imel tematske večere z več gosti. Zdaj tega nimam več. Nekateri pravijo, daje to slabše. Ampak mene je to začelo utrujati, zdi se mi, dasem to malo izčrpal. Po petnajstih letih je težko najti pravo temo.
E ...................Us 11 .11
Niscin vegetarijance, samo mesa ne jem. Tako kot ne jem še Česa drugega."
:XX...::X::::XX:::::XX..........................................:xxxx :XXX:X:XXXXXXXXXXXXX:
Imaš v mislih že naslednjega gosta?
Imam. Pisateljico, kurbico, ne bom povedal katero. Blazno zanimivo. In nekateri mi že grozijo z vseh koncev, da ne bojo več moji kolegi, prijatelji. Pripravljam pa to oddajo ravno za pusta.
" In kako izbiraš goste?
To je najtežje. To mi žre živce in organizem. Samega sebe sem v teh letih zelo razvadil. Tudi ljudi. Vedno pričakujejo nekaj drugega. Ponavadi dam v ožji krog šest ljudi, izberem pa tri. In to si lahko privoščim. In ne izgubim prijatelje in znance. Drugim enostavno rečem ne. Če se mi zdi, da ne bova dobro "špilala" enostavno rečem ne, ali rečem naj se oglasi kdaj drugič. Se mi je pa že zgodilo, da sem ljudi, ki sem jim rekel ne, poklical čez par let ali mesecev. Pa so takoj pristali na pogovor.
Kateri ljudje imajo prednost pri izboru?
Prednost imajo tisti, kijih spoštujem in cenim. Seveda morajo biti komunikativni, to je zelo pomembno. Je veliko prijaznih ljudi, pa niso komunikativni, kaj češ z njimi. Če delaš radijsko reportažo, ni problem. Ti napišeš, kar misliš, da bi oni želeli povedati. V teh pogovorih pa morajo povedati vse sami. Načelno ne maram politikdvin v vseh mojih pogovorih jih karikiram.
Kaj pa, če bi povabili politike in se ne bi pogovarjali o politiki?
V kratkem sem mislil povabiti Janšo, Kučana, Podobnika. Ampak, da se striktno ne bi dotaknili politike. Podobnika imam tudi v knjigi. Ampak še iz tistih časov, ko je bil kmetijski pospeševalec. Je pa zelo normalen fant, vsaj za politika.
Imajo ljudje tremo? Poslušala sem vaš pogovor z Miho Balohom. Dejal je, da je imel takšno tremo, da ni spal, da je šel na sprehod. Sploh nisem mogla verjeti, daje to mogoče. Da ima igralec takšno tremo?
Večina jih ima tremo. Nekateri mi v šali malo grozijo, kaj bodo zmano naredili na programu. Ko pa se prižge v studiu lučka, je vse drugače. Tudi sam imam grozno tremo. Pred vsako oddajo. Zato na začetku improviziram. Če bi bral, bi se zagotovo zmotil, takšno tremo imam. Ampak ta trema traja pet sekund. Trema je tista odgovornost v tebi, ko imaš projekt v sebi, ko veš, kako mora vse skupaj potekati, ko si nabutan z vsem. Ko ta ventil enkrat odpreš, potem gre.
Glas Imate pa res lep. Ko vas človek posluša, Ima občutek, da ga nekdo boža.
Veste, velikokrat me povabijo v norišnico. Kot terapevta me povabijo, zaradi glasu. Neka pacientka, ko poskuša delati samomor, zahteva, da pridem. Zdravniki večkrat svetujejo, naj poslušajo mojo oddajo tisti, ki jih muči migrena.
Če je zraven še glasba, to res pomaga.
Moja žena pa dobi migreno, če me posluša (smeh).
Služba?
V služba sem hodil samo v prosveti. Zdaj delam. To je velika razlika.
To že, samo nekaj moraš narediti, v službi so omejitve. Tam verjetno kdo govori to in to moraš narediti.
Kaj, naj drva sekam? Jaz imam delo, ki gadobro opravim, to je moj namen. Ali oddajo pripravljam na Slonokoščeni obali ali kje drugje, ni važno. Deset pred četrto moram biti za mikrofonom, od kje pridem, je pa moj problem. Bil sem urednik. Lani sem dal odpoved, ker sem imel redakcijo. Takoj sem jim rekel, da ne maram nobene redakcije, pa so me silili. Rekel sem, brez veze, če imaš skupino ljudi, ki ima rada svoje delo, potrebuješ samo koordinatotja tega dela. Urednik sem bil štiri leta na radiu. Nikoli nisem nobenemu rekel, kaj naj dela. In vendar je bila moja redakcija najboljša. Vsi so tekmovali, kdo bo več delal, kdo bo bolj originalen. Delal sem samo tisto, kar je bilo treba delati za radij sko hišo - obračunske liste, določil sem termine snemanj in oddaje, vse ostalo je delovalo. Seveda pa sem takoj sprožil revolucijo, če je kdo zamudil snemanje za pol minute. Če si štirinajst dni prost, potem pa zamudiš pol minute na snemanje, se te piinute naberejo. Snemanje je
m
“
min utirano do sekunde natančno. Zato se zgodi, da za nekoga zmanjka časa. Tu je absolutna natančnost. Sam svoje delo opravim vedno. Res pa je, da na radiu ni osebe, H bi si to privoščila.
Vaš način življenja in dela?
Dela imam veliko več, kot če bi imel drugačen ritem. Še nikoli v življenju se nisem popoldne za dvajset minut ulegel. Delam vseskozil Ko neham delati nekaj, grem na primer slikat. Ko končam s slikanjem, grem pisat, ko neham pisati, imam oddajo ali nastop. Stalno, stalno delam.
Po svoje pa je vaše življenje zelo svobodno.
Svoboda je velika odgovornost. Ker svoboda se lahko spremeni v anarhijo in te pokoplje. Klošarji so svobodni. Vendar jih ta svoboda uničuje iz dneva v dan. Ker ne znajo z njo ravnati. Saj si lahko klošar, pa danes mečeš premog, ju tri pomivaš steklo in sam določaš sebi delo, živiš svobodno, imaš denar, skratka krojiš svojo svobodo v pozitivnem smislu. Ko pa si svoboden do te mere, da žicaš, da samo piješ ne vem kakšne pijače in uživaš v svoji svobodi, te je vsak dan manj.
Klošarji, njihovo življenje, usoda.
Nekoč sem v studio kot gosta povabil klošarja. Pogovarjala sva se in nato je zapel pesem svoji mami, ki jo je napisal v zaporu. Po oddaji je poklicala ženska. Jokala je. Ko sem jo vprašal, zakaj joče, je rekla: "Joj, gospod Teršek, kaj sem danes doživela." Nato je povedala, da že leto dni išče po vsej Sloveniji svojega sina. Nikjer ga ni našla, vedno pa posluša mojo oddajo. In pravi: Sedim in poslušam vašo oddajo in sin mi zapoje pesem. Naredite kaj, da bom še kdaj videla svojega sina." Po kakšnem mesecu dni mi je uspelo, da sem tega človeka peljal domov. In ostal je doma. Toda... to je tisto - človeku narediš uslugo, v bistvu pa mu koplješ grob. Ko je bil doma, je pregovoril mamo, daje prodala stanovanje in odšla v dom za ostarele. On pa je denar od stanovanja zapil s
prijatelji. Potem sem z njegovo mamo naredil radijsko oddajo, nedeljsko reportažo. Uporabil sem stare posnetke iz oddaje. Danes je ta klošar čisto na koncu. Spi na rešetkah pri Maksimarketu, na tistih, iz katerih piha topel zrak in je čisto na koncu. Tako, da zime verjetno ne bo preživel. To je ta svoboda.
S kom se raje pogovarjate - z moškimi ali ženskami?
Ni mi vseeno, raje se z ženskami. Včasih sem pazil, da je bila vedno kot gostja tudi kakšna ženska. V zadnjem času pa sem postal malo malomaren. Tudi težko že najdem takšne zanimive ženske, tiste posebnice sem že vse obdelal. Pri gostih mi je samo stroka premalo. Če je nekdo mojster samo v svoji stroki, je premalo, V življenju mora biti nasploh razvejan.

Kaj pa sin?
;X:X:X;XxX;X;XyX
Ko me je vprašal, kaj naj študira, mu nisem odgovoril naravnost Mogoče sem mu svetoval narobe. Študira pravo. Je zelo primeren za ta študij. Že v šoli je vedno zagovaijal sošolce, ima izreden čut za pravico. Delno tudi zaradi vzgoje. Doma nikoli nismo imeli odnosov oče - sin ali mati - sin. V si smo enakovredni, ravnali smo se po vsakem dobrem predlogu. Tudi pri slikarstvu, ko sem naredil sliko in ga vprašal, kaj o njej meni, sem jo šel popravit, če Andraž z njo ni bil zadovoljen. Takrat je bil star sedem let. Tudi denarja nikoli nismo spravljali. Denar lahko vzame, kadar hoče in kolikor hoče. Vzame, kolikor potrebuje. Vedno pa vzame veliko manj, kolikor mislim, da bo vzel. Pri tem je takšen, kot sem sam. Zanj je vedno vse dobro. Razen pri športu. Igra v slovenski teniški reprezentanci. Tu pa so stroški
"Nisem veren. No, imam svojo vero. Imam
kar precejšnji. Pa vseeno, dokler je dober v šoli, mu stojiva z ženo ob strani.
Koliko časa ste porabili za knjigo?
Štiri mesece. In to vsak dan veliko ur. Potrebno je bilo preposlušati ogromno posnetega materiala. Ko sem na koncu prebral knjigo, se mi je zdelo vse skupaj idiotsko. Potem sem dal knjigo prebrati, jaz ji rečem najpametnejša Slovenka, gospe Jurmanovi, ki je bila včasih direktorica STA. Prebrala je knjigo in rekla, daje dobra. Potem sem jo dal prebrati še Pavčku. Tudi on je rekel, da je dobra In takrat sem pomislil, "mogoče je res dobra."
Bo še kakšna?
Bo, mogoče o klošarjih. Imam tudi ogromno pisem. Če bi jih zbral, bi nastala dobra knjiga.
Pa še drevo morate posaditi, vsak moški, pravijo, naj bi v življcnu imel sina, napisal knjigo in posadil drevo.
O, tudi drevo sem že posadil. Še v času, ko sem služboval kot učitelj.
Tekst in foto: Jure Nagode
mBm

M
O Prešernu, tem velikem slovenskem ustvarjalcu, Je vsakdo vsaj nekaj slišal in se naučil že v času šolanja. Na dan njegove smrti, 8. februarja, praznujemo slovenski kulturni praznik. Morda nekaterim praznik pomeni le prosti dan več, marsikdo pa ga nedvomno doživlja drugače. Predvsem so to tisti, ki živijo s kulturo in se zanjo zanimajo, jo spodbujajo in želijo ohraniti bodočim rodovom. Za vse to je potrebna volja, mnogo prizadevanj in predvsem veselje do takšnega dela. Njim samim najbrž največ pomeni, če s svojimi napori uspešno pripomorejo k razvoju in ohranjanju kulture v ožjem in s tem tudi širšem okolju. Zato je prav, da se ob kulturnem prazniku družba spomni na najbolj prizadevne in ustvarjalne s kulturnega področja in jim podeli priznanja.
V	Trbovljah brez priznani
V	prejšnjem samoupravnem sistemu je poleg treh občinskih zborov deloval tudi četrti zbor, ki se je imenoval samoupravna telesna in kulturna skupnost. Ta skupnost je na podlagi svojega statuta sprejela sklep, da se ob kulturnem prazniku podeljujejo plakete Tončke Čeč za uspehe na kulturnem področju. Plaketa Tončke Čeč je bila na istem nivoju kot občinsko prvojunijsko priznanje. Zaradi sedanje lokalne samouprave je potrebno sprejeti nov odlok o priznanjih in nagradah v občini Trbovlje. Vinko Kovačič, predsednik Zveze kulturnih organizacij Trbovlje, je povedal, da jevtanamen občinski svet imenoval posebno komisijo, kije že pripravila predlog odloka za podeljevanje občinskih nagrad in priznanj. Predlog odloka mora sprejeti in potrditi občinski svet, ki pa ima v svojem statutu določen dvofazni postopek. Prvič bodo o predlogu razpravljali 12. februarja, nato pa čez kakšen mesec sledi še "drugo branje". Zaradi tega dolgotrajnega postopka ne bo mogoče podeliti plaket in priznanj ob kulturnem prazniku. Ob 1.juniju - prazniku občine Trbovlje, pa bodo lahko že normalno podeljevali prvojunijska priznanja.
Sklad ljubite! isko-kulturne dejavnosti
Državni zbor je konec prejšnjega leta sprejel zakon o SkladuRepublike
Slovenije za ljubiteljsko-kulturne dejavnosti, ki v svojem 16. členu daje možnost, da se podeljujejo priznanjaza področje teh dejavnosti. S tem zakonom naj bi se torej pravno uredilo posebno nagrajevanje za uspešno delo in dosežke na določenem kulturnem področju. Sedaj je potrebno ta sklad ustanoviti v občini, kar naj bi se zgodilo v roku šestih mesecev. V okviru sklada bo delovala tudi posebna komisija, ki bo razpravljala o nadaljnji usodi plaket in priznanj Tončke Čeč. Zaenkrat so še vsa vprašanja odprta. Od skupnih dogovorov je odvisno, ah bo ime priznanj in plaket ostalo enako ah se bo spremenilo; lahko da se bodo dogovorili tudi glede različnih vrst priznanj. Določili bodo nove kri te rijeza pridobitev priznanja. Ti bodo upoštevali merila, ki jih družba priznava in spoštuje. Gotovo pa bo ta problematika med prvimi, o katerih bodo razpravljali člani komisije. Priznanja ob kulturnem prazniku se bodo seveda ohranila. Naslednje leto, ko bo že vzpostavljen nov pravilnik, se bodo zopet normalno podeljevala. S tem, ko letos nebo priznanj za kulturne dosežke v okviru kulturnega praznika, pa imajo kandidati še vedno možnost, da prejmejo prvojunijsko priznanje.
Dve občinski priznanji
V Trbovljah bodo v okviru občinskega praznika podeljevali dve priznanji: Prvojunijsko priznanje in priznanje Častni občan. Prvojunijsko
priznanje lahko prejme posameznik, občan Trbovelj ali pa društvo, združenje, skupina, gospodarska družba itd., ki je zaslužna za prizadevno in uspešno delo na kateremkoli področj u (gospodarstvo, znanost, umetnost, kultura...). Prvojunijsko priznaje lahko prejmejo največ trije kandidati, priznanje Častni občan pa največ dva kandidata. Obe priznanji bodo podelili na posebni kulturni prireditvi ob občinskem prazniku, in ne več na seji občinskega sveta. Protokolarno bodo uredili, da bo ta priznanja podeljeval župan občine Trbovlje. Priznanje Častni občan bodo lahko prejeli Trboveljčani in drugi državljani Republike Slovenije oziroma državljani drugih držav. Priznanje Častni občan bodo prej eh za posebne zasluge na različnih področjih, ki so pomembne za razvoj občine. Posebna vrednost dosežkov jev tem, če kandidat pred stavi občino Trbovlje širom Slovenije in izven njenih meja.
Pomembno je, da se prvojunijsko priznanje in priznanje častni občan ne izključujeta. To pomeni, da je lahko nekdo kandidat za oba priznanja. Prvojunijsko priznanje vsebuje poleg moralnega priznanja tudi miniaturno skulpturo spomenika Boja proti ORJUN-i in denarno nagrado. Predloge za prvojunijske nagrajence in častne občane bo občinski svet sprejemal preko poziva in ne preko razpisa. Kandidate lahko predlagajo občani, društva, organizacije, sekcije itd.
Plakete in priznanja Tončke Čeč
Plakete Tončke Čeč so začeli podeljevati leta 1975. Podeljevanje plaket je bilo do leta 1983 v pristojnosti Odbora za svobodno menjavo dela, planiranje in splošne zadeve. Konec leta 1983 pa je Komisijazaodlikovanjain priznanja v okviru Skupščine občine popravila obstoječi pravilnik in določila, da se
poleg plaket Tončke Čeč začnejo podeljevati tudi priznanja Tončke Čeč.
Plaketo T ončke Čeč j e lahko prejel posameznik, ki je bil aktiven član kulturne organizacije ah društva že vsaj 20 let ah tisti, ki je s svojim delom kot član kulturne organizacije ah društva dosegel izjemne uspehe ah zasluge na kulturnem področju. Lahko jo je prejel tudi občan, ki je napisal izvirno hterarno ah drugo publicistično delo ali pomembno znanstveno delo. Nagrajen je bil lahko tudi tisti, ki je dosegel vidne, izjemne uspehe na umetniškem, glasbenem, literarnem, slikarskem ah drugem področju. Plakete pa so lahko dobila tudi kulturno-prosvetne dejavnosti in društva, ki so slavila dvajsetah večletne delovne jubileje.
Priznanje Tončke Čeč so lahko prejeli člani kulturnih organizacij ah društev, ki so aktivni že vsaj deset let in so s svojim delom pripomogli k razvoju in ohranjanju kulture.


8. februar - slovenski kult(ur)ni praznik
Mesec kulture v Trbovljah
Zveza kulturnih organizacij Trbovlje pripravlja februarja vrsto kulturnih prireditev. Že pred kulturnim praznikom, v petek, 2. februarja, pripravlja Plesna skupina mažoretk celovečerno plesno prireditev v Delavskem domu. V torek, 6. februarja ob 18.30 uri, bodo v galeriji Delavskega doma otvorili likovno razstavo, ki jobodo pripravili učenci OŠ Ivan Cankar. Osrednja slavnostna prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika bo v torek, 6. februarja ob 19. uri, v gledališki dvorani Delavskega doma. Slavnostni govornik bo Slavko Potrata, predsednik sveta občine. V kulturnem programu bodo sodelovali Glasbena šola Trbovlje, Mladinsko gledališče Svoboda Trbovlje in MePZ Slavček DPD Svoboda Center Trbovlje. V sredo, 7. februarja, bo proslava ob slovenskem kulturnem prazniku tudi v Krajevni skupnosti Zasavje, 8. februarjabodo v Svobodi otvorili likovno razstavo Severine Šprogar, 9. februarja pa bo literarni večer "Radoživost - poezija Ervina Fritza" in pogovor s pesnikom. 12. februarja bo v Knjižnjici Svobode otvoritev razstave Knjižne novosti, 13. februarja bo v Delavskem domu osnovnošolski abonma, nastopal bo Loški oder s predstavo "Krtačka zobačka". 16. februarja bo v Svobodi koncert moškega in ženskega zbora ter Vokalno instrumentalne skupine Kulturnega društva upokojencev, 23.februarja pa Akademija vseh sekcij Kulturnega društva Svoboda. 29. februarja bo Mestno gledališče ljubljansko v Delavskem domu nastopilo s predstavo "Štajerc v Ljubljani". Ob koncu meseca kulture pa bo 1. marca še koncert mešanega pevskega zbora Svoboda v Svobodi.
Dr. Slavko Grum v Zagorju
Priznanja in plakete dr. Slavka Gruma podeljujejo od leta 1975 na podlagi pravilnika o podeljevanju teh plaket in priznanj. Pravilnik je sprejela 23. decembra 1974 takratna skupščina občinske kulturne skupnosti Zagorje ob Savi. Blanka Šmit, vodja oddelka za družbene
dejavnosti na Občini Zagorje je povedala, da lahko priznanja in plakete dr. Slavka Gruma prejmejo kulturni delavci, ki se profesionalno ali ljubiteljsko ukvarjajo s kulturo, kultumo-prosvetna društva, stalne kulturne ustanove ali zavodi, kulturne sekcije in skupine - skratka vsi, ki prispevajo k dvigu kulturne ravni občanov ter k poglabljanju in razvoju kulture v občini in nasploh v Republiki Sloveniji. Priznanja se podeljujejo za opazne kulturne dosežke v kraj šem časovnem obdobju, plakete pa so namenjene posameznikom, društvom, zavodom, sekcijam ali skupinam, ki delujejo napodročju kulture že daljše časovno obdobje.
Od leta 1975 so v Zagoij u podelili 80 plaket in 20 priznanj. Predloge za dobitnike priznanj in plaket sprejema na podlagi razpisa komisija imenovana v občini. Predloge sprejema do konca januaija, nato se komisija sestane, doda še svoje predloge in nato izbere nagrajence. Plakete in priznanja se vsako leto
podeljujejo na dan kulturnega praznika, to je 8. februaija.
V okviru prireditve bodo otvorili tudi lanskoletno slikarsko kolonijo Zagoij e - Izlake, nastopil pa bo Mladinski pihalni orkester Viva Glasbene šole Zagoije.
"8. februar" v Hrastniku
V	Hrastniku podelj uj ejo priznanj a in plakete "8. februar" od leta 1988. Predsednik Zveze kulturnih organizacij Drago Kopušar je povedal, da priznanja "8. februar" podeljujejo ob kulturnem prazniku, plakete "8. februar" pa ob prazniku občine Hrastnik - 3. julija. Vsako leto podelijo največ pet priznanj in največ eno plaketo "8. februar". Na začetku so podelili tudi več priznanj in plaket, ker so se čutih dolžne, da nagradijo vse tiste, ki so že več let prizadevno in uspešno delovali na kulturnem področju. Od leta 1988 so podelili približno 10 plaket in 45 priznanj.
V	Hrastniku bo osrednja kulturna prireditev potekala v sredo, 7. februaija ob 19. uri v Delavskem domu naLogu. Celotni program bodo namenih predstavitvi ustvaijalnosh mladih, saj bodo s plesnimi, pevskimi, recitatorskimi, literarnimi in drugimi točkami nastopih učenci OŠ Narodnega heroja Rajka in OŠ Vitka Pavhča. Tudi na Dolu pri Hrastniku bo 7. februarja potekala prireditev v počastitev kulturnega praznika. Nastopih bodo trije zbori : MPZ, ŽPZ in zbor OŠ Dol pri Hrastniku.
Letošnji nagrajenci,ki bodo
ob kulturnem p,.vmkuprc,el,
Anita Cesar risba: Jože Ovnik

In memoriam
Milanu Babiču
V četrtek, 18. januarja letos, nas je globoko pretreslo sporočilo, da si odšel... Vedeli smo za tvojo težko bolezen, ki te je vztrajno izčrpavalo. No tako nepričakovano slovo pa nismo niti pomislili, zlasti ker si se še d o ned a vn ega redno udeleževal sej 00 ZZB in udeležencev NOB Hrastnikinpreudarnopresojalzadeve.okaterih je teklo beseda.
Tovariš Milan, naše poslovilne besede sp te j mi v i me nu vse h H ra stni ča no v, ki so v letih od 1941 do 1945 razumeli zločinske okupatorjeve namere do slovenskega naroda in se mu uprli. Ves čas okupacije, ko sta bila ogrožena tako posameznik kot slovenska narodna skupnost, je bil vsakdo postavljen pred odločitev, za kaj bo zastavil sebe. Te od ločitve šobile izraz moralnega bistva vsakega posameznika in njegove osveščenosti do narodove pripadnosti. Posledice odločitve niso bile vnaprej znane, v srečen izid vojne in v zmago NOBsIovenskega naroda smo upali in verjeli.
Z načrtovano okupatorjevo germanizacijo Slovencev si seti, tovariš Milan, kot 12-letni dečeknojprejsrečal ževOŠ, kjerod okupacije dalje niso smeli poučevati slovenski učitelji, ampak le učitelji nemške narodnosti. V naših srcih se je nabiral gnev, prikrit in tudi odkrit odpor proti vse mu, kar je bilookupatorjevega. Kot mladinecsi se preda no vključil vorganiziran odpor OF, v katerem so sodelovali tudi tvoji starši in brat.
Zagnanost in optimizem mladih aktivistov in partizanov, ki slo izoblikovali tvojo osebnost že v času organiziranega odpora NOB, sta te prevevali tudi po vojni. Nadaljeval si svojo splošno in strokovno izpopolnjevanje. Tvojo pripravljenost, hotenje, in zlasti razumevanje družbenih potreb povojnega časa, je bilozaznati povsod, kjer si opravljal svoje strokovne ali družbenopolitične dolžnosti. Ostal si zvest vrednotam NOB in razvoju samostojne RS v njenih državnih mejah ter nasprotoval vsem poskusom, katerih namen je opravičiti sodelovanjezokupatorji in nacifašizmom. Hvala ti, Milan! Tvojim dragim izrekamo iskreno sožalje!
Združenje zveze borcev in udeležencev NOB občine Hrastnik
Ljubitelji planin
Pred kratkim je neko planinsko društvo med članstvom opravilo anketo, zakaj so pravzaprav člani planinskega društva. Anketo je izpolnilo več kot polovica članov. Iz odgovorov lahko povzamemo: 47 od stoikov se jih j e vklj učilo v društvo, ker so ljubitelji planin in gora, 33 zato, ker bi radi z drugimi planinci spoznali lepote Slovenije, 8 zato, ker so včlanjeni njihovi sorodniki in prijatelji, 6 zato, ker s plačilom članarine PD podpira planinsko organizacijo, 5 zaradi popusta pri nočitvah v planinskih kočah in odstotek zato, ker je to moderno in s tem vzdržujejo kondicijo. Od vseh anketirancev jih je 75 odstotkov menilo, da je obveščenost o izletih dobra, izrazili pa so tudi željo, da bi pri organiziranju izletov v program vključili tudi oglede naravnih in
kulturnih znamenitosti, 85 jih nima pripomb na delo društva, 28 pa jih je predlagalo, da bi za otroke v mali in osnovni šoli organizirali planinsko šolo in tabore. Ti podatki bi lahko služili kot orientacija za bodoče delo pri PD na našem območju.
T. L.
Planinske akcije
Kot vsa leta je PZS tudi letos pripravila koledar planinskih akcij in kategorizacij planinskih poti. Pri tem soji pomagala planinska društva. Koledar žepnega formata ima okrog 90 strani. Vsebuje tudi sporazum o planinskem turističnem prometu na mejnem območju med Slovenijo in Avstrijo. Zelo zanimiv je tudi pregled vseh planinskih postojank po posameznih regijah v Sloveniji, kjer so navedeni podatki o planinskem domu ali koči, o nadmorski višini, o planinskem društvu, ki ga upravlja,
in drugi podatki. Koledarje na voljo pri planinskih društvih.
T. L.
Zimski tečaj gorništva
Mladinska komisija PZS organizira tudi letos zimski tečaj gorništva, ki bo potekal od 21. do 25. februarja na Jezerskem. Stroški znašajo 14.000 tolarjev na udeleženca, ki mora biti starejši od 17 let, zdrav, dobro telesno pripravljen in mora imeta vsaj nekaj tovrstnih izkušnej.
T. L.
Program izletov
PD Trbovlje je tudi za letošnjo izletniško sezono izdelalo program izletov. Prejeli ga bodo vsi, ki bodo plačali članarino. V programu je določenih 27 izletov, od katerih so dva organizirali že januarja letos.
T.L.
vuriattem OftUmrt @ prtlanosu
TD Trbovlje ima v svojem sestavu tudi turistični krožek na OŠ Trbovlje, PE Alojza Hohkrauta, ki ga že nekaj časa uspešno vodi mentorica Marjeta Čekada. Pred kratkim so člani tega krožka napravili zelo zanimiv preizkus, kako soljudje v Trbovljah prijazni in gostoljubni. Ta njihova akcija je v skladu z letošnjo aktivnostjo TZS in vseh turističnih društev. Vemo namreč, da sta prijaznost in gostoljubnost v turizmu poglavitni.
In kaj so mladi anketiranci ugotovili? 85 odstotkov vprašanih jih je odzdravilo na pozdrav anketirancev, ugotovili so, da so ljudje takoj pripravljeni pomagati in razložiti, kje in kako bi nekdo, ki išče, našel določeno podjetje ali ustanovo. Vprašani so prijazno odgovarjali mladim anketarjem. Ti so vprašali tudi svoje starše, kako so zadovoljni s prijaznostjo uslužbencev v trgovinah, gostilnah, uradih, na pošti, v banki in še kje. Starši so mladim anketarjem večinoma odgovorili, da so v
glavnem zadovoljni, da pa so ponekod manj prijazni ali celo osorni s kupci oziroma strankami. Povedali so jim tudi, kje in ob kakšnih prilikah so to doživeli. Končno pa so mladi anketarji spraševali kupce tudi pred prodajalnami, kako so bili zadovoljni s prijaznostjo in postrežbo v določeni trgovini, agenciji, uradu in še kje. Večina jih je odgovorila, da so bili prijazno postreženi, da so prodajalci imeli lep odnos do njih. Anketarji pa so si zabeležili tudi neljube dogodke, npr. takšne, kjer so jih izpred trgovin prodajalke nagnale, češ da jim "odžirajo promet in ljudi", in da pred njihovo prodajalno nimajo kaj iskati. Seveda pa je to v hudem nasprotju z našo sicer priznano prijaznostjo in gostoljubnostjo. Vendar ne smemo vreči puške v koruzo! Človek je le družabno bitje, ki mu življenje sladi ali greni tudi medsebojni odnos ljudi, posebno pomembno pa je to v turizmu in tega bi radi povečali tudi v naših krajih.
T.L.

X*X"XvX*XvX,XvXvX‘X,XvX'XvX\
Šolanje psov
pričelo z. rednim šolanjem
..i<™ §41 m" *..............
petek med 17.00 in 18.00 vro. Ob ponedeljkih in petkih bo med 18.0» uro in 19.00 uro potekal tudi -začemitečaj poslušnosti. Oh torkih bo nadaljevalni tečaj

ure, ob sredah bo potekalo
eX-H-X-X-H-XvvHvHvly!yiylv!viyX'XYeX\\-K\vK’eree:;X-X-H'live
usposabljanje m urjenje psov v disciplini agilrty.
Člani kinološkega društ Va Zagorje vabijo vse lastnike Ijpspv, k) hi želeli trenirali svoje štirinožne prijatelje, ruarja

v prostorih društva na Selu
(nad ribnikom). Dodatne informacije so na voljo na telefonskih številkah 64-595 (predsednik društvajali 63-251 (tajnik društva).
J
.'.•.V.".V.-.-.’.’.^V.V.^
Izlet upokojencev
Planinska skupina pri DU Trbovlje je v soboto, 3. februarja, organizirala skupinski izlet po trboveljski okolici. Na pot so odšli ob 7.30 uri izpred Zdravstvenega doma preko Kleka, čez Kalc, skozi Prapreče in Slačnik do Sv. Urha in Ravenske vasi. Vračali so se skozi Bevško nazaj v T rbovlje.
T.L
Pogovor o zeliščih
V skupini za samopomoč "Marjetice" iz Doma upokojencev Franc Salamon T rbovlje so gostili magistra Henrika Pušnika. Pripovedoval jim je o zdravilnih zeliščih in vsi so mu z zanimanjem prisluhnili, saj so zelišča za starejše še posebej pomembna. Povedal jim je, kdaj, kako in kje se nabirajo ter razložil, kako jih pripravljati. Nekateri deli rastlin se nadrobijo, nato pa jih je potrebno shraniti v papirnate, nikoli pa v plastične vrečke. Ni jim pozabil povedati tudi tega, kako se pripravljajo vitaminski napitki, ki
imajo blažilen in poživljajoč učinek na ves organizem. Kamorkoli seže človeško oko, vsepovsod je polno zdravilnih zelišč, ki jim kristalno čiste kaplje jutranje rose in sončna luč dajejo magično moč, da vzklijejo, rastejo in nazadnje razprejo svoje bogato razkošne cvetove. Iz njihovih opojnih čaš marljive čebele neutrudno nabirajo in srkajo sladki nektar. Predelajo ga v med, ki blaži bolesti človeku in mu pomaga do težko željenega zdravja. Za koristne napotke glede uporabe zdravilnih zelišč bodo Henriku Pušniku za vselej toplo hvaležni.
M.S.
Članarine pri DU Trbovlje
Pri Društvu upokojencev Trbovlje je bilo mogoče vsak dan do31 .januarja poravnati članarino za DU, za ljubljansko Vzajemno samopomoč, za Sklad solidarnostne posmrtninske samopomoči ter za Delavsko godbo Trbovlje. Od 1. februarja dalje lahko vsi člani, ki tega še niso storili, plačajo članarine le ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8. do 11 .urevprostorih DU na Ulici 1. junija 16.
T. L.
Bodo protesti upokojencev kaj zalegli?
Odkrito rečeno, bržčas nekdo ve dosti. Vlada se je trdno odločila odpraviti poračune za nazaj in pri tem je in bo vztrajala.
To je pokazala tudi nedavna ponovna presoja sprememb v državnem zboru, ko je namreč moral ponovno odločati o tem, zaradi odložilnega veta v državnem svetu. Zavoljo tega tudi vsi drugi protesti upokojencev ne bodo ničesar zalegli.
Toda še dosti bolj kot na poračune bi morali biti pozorni na drugo plat iste medalje. Ob doslej sprejetih spremembah pokojninsko invalidskega zavarovanja je izstopala odločitev o tem, da bo država poslej imela vse vzvode, po domače rečeno, krojila bo zgode in nezgode ter usodo pokojninsko invalidskega zavarovanja. Državni svet je opozoril, da gre pri tem za golo prilaščanje, kar ni nikjer po razvitem svetu. Pri nas bo država dirigirala celo člane najvišjega telesa skupščine ali sveta pokojninskega zavoda, to pa pomeni, da brez nje ne bo mogoč prav noben poseg. Njeni izgovori, državni namreč, da je tako bolje iz več vzrokov, je najmanj, kar lahko rečemo, precejšnje sprenevedanje, ki ne vzdrži resne kritike.
Sicer je novi minister za delo, socialno politiko in družino v svojem prvem pogovoru s časnikarji dejal, da se bo najprej zavzel za pogovore s predstavniki upokojencev, da bi z njimi dosegel soglasje o številnih usodnih vprašanjih. Gre za znano ugotovitev, da smo namreč na pragu številnih dopolnitev in sprememb obstoječega zakona o pokojninsko-invalidskem zavarovanju. Pravijo, da nobene spremembe ne bodo zadevale sedanjih upokojencev. Prav to pa ne drži, saj šobile spremembe glede usklajevanja pokojnin bistveno drugačne od onih že sprejetih v drugi obravnavi zakona. Vse te in še druge dopolnitve bodo zagotovo imele zelo usodne posledice za sedanje in bodoče upokojence.
M. V.
, , J,
Po znanje v
energetsko pisarno
Zunanje stene stanovanjskih zgradbopravljajoštevilne pomembne naloge. Primerna toplotna izolacijaje le ena od lastnosti, kijih mora izpolniti zunanja stena.
Pri stanovanjskih zgradbah predstavljajo stene velik del vseh zunanjih površin zgradbe, saj predstavljajo 30 do 40 odstotni delež obodnih površin, skozi katere prehaja toplotna energija. Prav zaradi tega jih je potrebno dobro toplotno izolirati in s tem zmanjšati porabo energije za ogrevanje. Vse zunanje stene so sestavljene iz več slojev, od katerih ima vsak svoj pomen, zato je pomembno, da so ti sloji pravilno dimenzionirani in postavljeni, da deluje stena pravilno v gradbeno fizikalnem pomenu. Zunanji zid prenaša razne mehanske obremenitve in ščiti notranjost pred neugodnimi vplivi, toplotna izolacija zmanjšuje prehajanje dragocene toplotne energije iz notranjosti v okolico, parna zapora preprečuje konden-
zacijo vodne pare na meji med steno in toplotno izolacijo ter tako navlaženje konstrukcije in izolacije, fasada pa izboljša estetski videz hiše in hkrati ščiti toplotno izolacijo pred škodljivimi vplivi.
Kvaliteto stene v energetskem smislu merimo s toplotno prehodnostjo "k-vrednostjo stene", ki zavisi od vgrajenih materialov. Nizko toplotno prehodnost obodnih konstrukcij dosežemo z vgradnjo toplotno izolacijskih materialov. To področje je zakonsko urejeno s standardom, vendar smo danes že vsi prepričanja, da je standard iz leta 1987 neustrezen, saj dopušča prevelike toplotne izgube objektov. Slika prikazuje toplotne prehodnosti ("k-vrednosti“) za posamezne obodne konstrukcije. Pri tem so na črtici levo naveden dopustne "k-vrednosti" po današnjem standardu, v oklepaju pa so navedene priporočene "k- vrednosti" Tako 3 cm debela toplotna izolacija na 30 cm debel zid že
zadostuje zakonskim pogojem, priporočljiva debelina toplotne izolacije pa za zunanje stene znaša od 6 - 10 cm, s katero dosežemo tudi priporočljiv koeficient toplotne prehodnosti "k = 0,5 W /m2K."
Za vgradnjo toplotne izolacije na zunanje stene obstaja več razlogov, najvažnejši med njimi pa so: gospodarski (s toplotno izolacijo prihranimo do 40% goriv), gradbeni (tako preprečimo 80% poškodb na zgradbah), protipožarni (zaščitimo zgradbo pred ognjem in pregrevanjem), protihrupni (zaščita pred zunanjim in notranjim hrupom), protivlažni (zaščita zgradbe pred kondenzno vlago in padavinami), zdravstveni (preprečimo nastajanje plesni in ohlajevanje), ekološki ( zmanjšamo porabo goriva in količino dimnih plinov) in kvalitetni (v taki zgradbi je prijetneje bivati).
O tem, kako pravilno izolirati vašo stanovanjsko hišo, se sprašuje vsakdo izmed nas. Izbiro
moramo prepustiti strokovnjaku. Prvi korak pa lahko že jutri storite sami, zato vabimo vse, ki bi radi dobili strokoven, neodvisen in brezplačen nasveto racionalni rabi energije v energetsko svetovalno pisarno na Gimnazijsko 22 a vsak torek in četrtek od 16. -17.30 ure. Za razgovor se lahko naročite vsak dan na tel. 27-380 ali 25-513.
Zoran Gračner, dipl ing.


Priznani oblikovalec in risar Dušan Kastelic iz Zagorja je konec osnovnošolskem glasilu Pil. Potemtakem je namenjen lanskega leta pri podjetju Emma Hrastnik izdal knjigo (strip) z	osnovnošolcem. Vendarle ga zaradi zanimive in vseslovenske
naslovom Butalci, operacija Kura. Butalske motive sije sposodil pri	vsebine zelo radi berejo tudi odrasli. Ni kaj pisati. Dušanove
Franu Milčinskemu.	Butalce je treba prebrati. Pokukajte v trgovine, če niso prodali
Strip Dušana Kastelca je bil v nadaljevanjih objavljen v že vseh izvodov. In da vam pocedimo sline, tole je iz vsebine:
IZ STRIPA: BUTALCI, OPERACIJA KURA,
Z'"	'	—------—..."—s,
:! c te smm kurz &o
{ NAŠ U<M KUHAR SKUHAL SUPER JUHICO m
AVTOR: DUŠAN KASTELIC
' V- /	^ z v,
Z ,~V SVV .AZA.V.-.V	\
1./

ZABELcmO
Trbovlje
Janez Krajnc, slikar in kipar, bo od 29. januarja do 8. februarja razstavljal v klubskih prostorih hotela Atomske Toplice v Podčetrtku, i Krajnc se je rodil leta 1940 v Trbovljah, že dlje časa živi in ustvarja v Ljubljani, pa tudi v vasi Kolovrat pri Zagorju. Znanje kot samorastnik 1	- slikar, kipar, pesnik, pisatelj,
zbiralec starin in organizator kulturnega življenja. Pravijo, da ga krasi redka povezanost med umetnostjo in domovino. Tokratna razstava sodi v sklop Slomškovih večerov, ki sojih začeli v Podčetrtku prirejati že lani, posvetil jo je dobrotniku Janezu Prašnikaiju, ki je skrbel za A. M. Slomška v Olimju.
Člani Relika razstavljajo v prostorih Lovskega dvorca v Trbovljah na Trgu F. Fakina. Slike, ki so naprodaj, so bile na Ex tem porah ocenjene kot najboljše. Relik razstavlja še v mali galeriji Knjižnice T. Seliškaija, kjer se predstavljajo s svojimi lončarskimi izdelki, oblikovano glino in keramičnimi izdelki udeleženci lončarskega tečaja, ki gaje vodil Boris Cestnik.
Dolik je preštel 50 let, odkar so se zbrali na Jesenicah in ustanovili prvo likovno skupino ljubiteljev likovne umetnosti brez akademskih naslovov, imenovano DOLIK, kar pomeni Dolinski likovniki. V svoje vrste so povabili tudi likovne
ustvarjalce iz zgornjesavske doline. Ob svojem jubileju so pripravili videokasetoin zbornik o svojem delu. Tudi občini Jesenice in Trbovlje sta pobrateni, vezi temeljijo na dolgoletnem sodelovanju železarjev, rudarjev in upokojoncev obeh delavskih središč.
T.L.
Zagorje
Udeleženci vsakoletne slikarske kolonije Izlake - Zagorje, bodo sklenili že 32. srečanje te vrste. Štefan Galič, Peter Hergold, Bojan Klančar, Ivo Mršnik, Marina Mihelič - Satler, Apolonija Simon, Sašo Spasenovič, Katarina Toman, Veljko Toman, Darja Vidic, Tomo Vran, Siegfried Riith ter kot gosta Nikolaj Beer in Samo Šiles bodo slikarska dela iz kolonije razstavljati v četrtek, 8. februarja v počastitev kulturnega praznika. Po kulturnem programu bo brezplačen ogled slovenskega filma Rabljeva freska.
Adi j o knapi je naslov nove CD plošče skupine Orlek. Promocija bo v soboto, 10. februarja, v DDZagorje.
Poštar je bil v okviru filmskega gledališča na sporedu v torek, 6. februarja. Z naslovno vlogo se je odlikoval italijanski igralec Massimo Troisi, sicer pa v filmu ne manjka pikantnih zgodb o čilskem pesniku Pablu Nerudi.
P.R.
V prejšnji številki Zasavca je bila tale fotografija objavljena na upokojenski strani, pod njo pa je pisalo, da starejši radi poklepetajo med seboj. Ne gre le ta klepet, zato napako popravljamo. Fotografija je bila posneta na otvoritvi razstave fotografij, ki jih je pripravilo Sokolsko društvo pred leti. Razstavo so si prišli takrat ogledat tudi Darinka Klun, Mirko in Metoda Gregl ter Vinko Kramar, ki so na fotografiji.
Knjižne novosti
Hrastnik: L JARC.: Zakopani zakladi; 2. MILČINSKI F.: Družinske zgodbe; 3. PALČIČ L: Ukaželjna buba; 4. PREDIN Z.: Brez kravate in vezalk;
5. Družinski horoskop; 6. Mojstri klasične glasbe; 7. DVORŠAK A.: Preživetje v naravi; 8. RENČEL S.: Siri nekdaj in zdaj;
9. Angleščina za poslovno uspešne; 10.
MARKUŠ R.: Kamniti most.
Zagorje: 1. G ALEŠA. M.: Specialna metodika individualizacije; 2. PICCHI, M.: Projekt človek; 3. BORZNI priročnik; 4. PURG, A.: Obveščevalne službe; 5. FRANKE, L.: Zdravnik in duša; 6. OXFORDOVA enciklopedija žive (nežive) narave; 7. VODOVNIK, D.: Slečena scena; 8. STUDEN, A.: Stanovati v Ljubljani; 9. VOGRINC, J.: Televizijski gledalec; 10. Kakovost življenja v Sloveniji.
Trbovlje: 1. KOCH, S.: Dvojna življenja; 2. HLADNIK-MILHARČIČ, M.: Šolstvo in učiteljice na Slovenskem; 3.
CAMBRIDGEOV podatkovnik;
4.	POTOČNIK, B.: Hmeljnik;
5.	NEMŠČINA za poslovno uspešne; 6. Razvoj slovenske etnologije; 7. JANSSON, T.: Čarodejev klobuk; 8. VOJSKOVIČ, M.: Ljubi znanci; 9. SEWELL, A.: Črni lepotec; 10. TOLKIEN, J.: Gospodar prstanov.
r	i
Parnasova pota
Ureja Franci Lakovič
Romana Žagar
Le naprej
Dvigujem glavo in puščam spominom umreti, a prekleto hudo mi je, saj vem, da moram živeti.
Vem, da zdaj moram naprej, da poti nazaj ni, ne morem večno obžalovati, česar več ni.
Ni smeha, veselja ne sreče,
a vse to spet bo,
čez leta ne bo se rosilo oko.
Naprej, naprej
dragoceno je vsako življenje,
ne smili se sebi,
ker tako ne mine trpljenje.
Glej sonce, glej nebo, zaglej se v prijateljsko oko.
Dvigni glavo, naj prodoren bo tvoj pogled,
novo življenje začenja se spet.
I	a

T	. . .v ;
—EEr™ EBEEHiE

M lasteča, HaiHai? til
H
.
-

s§i
■ iFP‘,‘.vhm.
Ličiirjcva, kije najboljša trbovel jaka Športnica že	prejeli Franci Ceferin (KK Tika). Matjaž Jazbec
drugo leto, je lani na mladinskem evropskem	in Gašper Ovnik (oba pk Rudar) in Edin Salkič
prvenstvu v Ženevi na 400 m mešano osvojila 11. {KK Tika), š:; mesto; svoj osebni rekord pa jo vepem lotu	|§1 : 1® /a pri/nama |g. je: zartiolgoietoo aktivno;:.:
za celih 8 sekund. Na mladinskem državnem delonašportnempodmgnzzlatoBlcuidkovo/načko
» (NTK Trbovlje) in Darka Šmida (S D
jrrcrssnsiraz sssrasirjifcgr^
ušla le zaradi slabše zadnje serije. Enako število priznanji/veze športnih organizacij občine Trbovlje krogov je nastreljal Uidi 9. na tem tekmovanju in si	za delo na organizacijskem področju dobila Prane
pridobit pravico nastopa na OI v Atlanti. Kljub temu	Bartol (NTK Trbovlje) InEtizabeta Škorjanc (PD
športni prireditvi. Na naslednjem EP v Budimpešti Stanislav Golob, Igor Herman,Drago Hribar in

kolektiv uvrstili v enega izmed evropskih pokalov, Bojan Ličar. Ratfislav Zor in Branko Železnik
kjer pa sv žal že v uvodnem krogu naleteli na <« iziemno močneg-i tekiru c.i iz Nunčiie


lili;
S. F.
Mk
ROKOMET
Prerojeni Rudarji
Rudis Rudar - Kodeljevo 27:21
(12:6)
Trbovlje, dvorana OŠ, gledalcev 500, sodnika Klin in Korič (oba Lj).
Rudar: D. Lipovšek, Podbregar 9, Vrbnjak 7, Kosec 1, Senčar 1, Čop 5, Voglar 3, Drobnič, Teržan, Šikovec, Žibret, Randjelovič.
Kodeljevo:	Valič, Bavčar 4,
Šimon 1, Vertovšek2,Denac 1, Jelčič 3, Kranjec, Bizjak, Vujičič, Ficko 5, Šiftar 5, Makovec.
Gostitelji, ki v drugem delu prvenstva igrajo kot prerojeni, so po točki s Celjani tokrat vknjižili zelo pomembni točki v boju za 8. mesto. Igralci trenerja Iva Jekoša so imeli vseskozi pobudo, mladi levi s Kodeljevega pa so vodili samo z izidom 1:0. Srečanje je bilo izenačeno do izida 7:6, nato pa so Trbovlječani z odlično igro v
obrambi in hitrimi protinapadi povsem zasenčiti Šibiline igralce in s petimi zaporednimi zadetki priigrali visokih 6 zadetkov prednosti. S taktično zrelo in pametno igro v večini drugega polčasa so to razliko znati obdržati. Rudarji so sicer imeli nekaj kriznih minut, ko so Ljubljančani uspeti izid znižati na 20:16, kaj več pa jim ob razpoloženih domačinih ni uspelo. Junak srečanja je bilo domače levo krilo, 19. letni Sebastjan Podbregar, izvrstne predstave pa so pokazali tudi Čop, Vrbnjak, Voglar in vratar Randjelovič. Na dmgi strani pa je bil zelo uspešen Ficko, v dragem deluje bil učinkovit Šiftar, v prvem pa je nase opozoril Bavčar. Sodnika sta bila na svoji ravni, torej odlična.
S. F.
Katastrofa
Gorenje - Inženiring Šarbek 36:18 (18:7)
Velenje, rdeča dvorana, gledalcev 600, sodnika Romih in Nikolič (Krško).
Gorenje: Lapajne, Anžič, Krejan 2, German 3, Čater 6, Ocvirk 1, Ojsteršek 1, Plaskan 5, Kimčenko 4,
Semerdžijev 9, Cvetko 2, Dič 3.
Šarbki: Jere, Doblekar, Papež 1, Bilbija 1, Zupan 1, Kogovšek 5, Gradišek 3, Lubej 1, Mandelj 3, Privšek 2, Dobravec 1.
Tudi pod novim trenerskim
vodstvom ni nič bolje. Celo še slabše saj so Lilijani dosegli nasploh naj višji poraz v tej sezoni. Namišljene zvezde, ki sanjajo o Pivovarni so tokrat skupaj dosegle le tri zadetke, kar je vsekakor premalo. Tako postajajo Lilijani najresnejši kandidati za izpad iz lige. Zadnja priložnost bodo imeli v soboto na zasavskem derbiju proti prerojenim Rudarjem. Tekma bo ob 18. uri v športni dvorani.
S. K.
Zanesljiva zmaga
Dol - Drava 34:31 (15:14)
Hrastnik, športna dvorana na Logu, gledalcev 250, sodnika Česk (LJ) in Rabič (Domžale)
Dol: Logar, Plevnik, Hribar, Maček 6, Kranjc, Piškur 3, Špacapan, Kolar 9, Raušl 11, Moljk 5, Selak, Sikošek.
Drava: Velenko, Kramberger 8, Osterc, Pučko, Hmjadovič 10, Belšak 3, Pšajd 1, Potočnjak, Kolednik 2, Pisar 5, Mlakar.
Dolani so na startu 2. dela prvenstva vzhodne skupine 2. lige znova zmagali. Tokrat so lažje, kot pa je sklepati iz končnega izida, premagali bivšega prvoligaša iz Ptuja. Gostitelji so bili namreč z izjemo začetnega vodstva gostov ves čas tekme v vodstvu. Zlasti imenitnih je bilo nekaj uvodnih minut, ko so gostitelji delovali kot dobro naravnan stroj in si z odlično igro priigrati prednost 5 golov. Po poškodbi Kranjca je igra Dolanov v obrambi popustila, kar so izkušeni gostje znati izkoristiti in do konca polčasa občutno zmanjšali prednost gostiteljev. V nadaljevanju je bila igra zlasti zaradi slabih domačih
Nsiiiiigiit*««

............s™;™;..
l!!l!i::!!l!l!l	-t,.	lili...
Zagorjani močno
*	»*•	-
okrepljeni
....
i

; fitidftto ™—"“***■»	So
četrtine bazičnih priprav* vzdušje v moštvu pa ir odlično.-' iv dejal tmner Danilo Bantan in ob tem pohvalil delo pomočnika Darka
ests? ***«-~« <■“•*•«* «*<—«>
____________________________________!1
vratarjev nekaj časa izenačena, nakar so znova pobudo prevzeli gostitelji in povedli najprej za 2 in kasneje za 5 golov. V finišu tekme so zapravili nekaj lepih priložnosti, kar so gostje izkoristili in poraz oblažili. Kljub temu pa zmagi gostiteljev ne gre gledati v zobe. Osvojeni sta dve novi točki, kar je v tem trenutku najvažnejše. Izpostaviti veljaizredno učinkovitega Darka Raušla, ki je v navezi s Kolarjem nerešljiva uganka tudi za Dravo. Raušl je na dveh uvodnih tekmah dosegel 24 golov in je najresnejši kandidat za naj strelca lige. Tokrat velja pohvaliti tudi kapetana Moljka in Mačka ter mladega Špacapana, ki je v 2. polčasu uspel zaustaviti
najučinkovitejšega igralca gostov -Hrnjadoviča, ki je v tem delu tekme dosegel le en gol. Skratka, pričakovanje Dolanov postaja realnost.
J. P.
KARATE
Zimske novice
Trbovlje - Karateisti TIKE so takoj, ko so spravili pod streho 23. mednarodni turnir, pričeli z izvajanjem za pripravo na nove tekme.
Najbolj trdo je moral delati Rok Vodišek, saj je med izbranci trenerja državne reprezentance Ljuba Javorška za udeležbo na EP mladincev v Istambulu. Vaditi je moral doma, v klubu in na vikend pripravah ves januar v Mariboru. V sredo, 7. februatja pa je že odpotoval. Prvenstvo se bo odvijalo v soboto in nedeljo. Nastopil v ekipnem delu. Držimo mu pesti za dober nastop.
Tudi priprave za mojstrske pasove so v polnem teku. Predminuli vikend se je Alja Perger udeležila pripravljalnega seminarja v Murski Soboti. Sama se postopno pripravlja za drugo mojstrsko stopnjo, sočasno pa je povzela program za preostale klubske nadebudneže, ki želijo
postati mojstri karateja ali pa svoj mojsterski pas povišati za eno skupino.
V ponedeljek, 29. januatja so tudi nižji pasovi, kot so mojstri, pokazali, da bi radi prispeli do lega mikavnega naziva. 32 fantov in deklet je zelo uspešno opravilo izpit za višji šolski pas. Največ je bilo tistih, ki si bodo smeli prvič privezati barvni, to je rumeni pas.
Osnovne priprave v domači dvorani so v zaključni fazi. Intenzivno nadaljujejo s specifičnim delom, saj bodo važne tekme na vrsti že marca. Čez vikend, ko se bo Rok potil v Turčiji, pa bo 20 Trboveljčanov treniralo in se prijateljsko pomerilo na tekmi v ZRN Neutraublingu pri Regensburgu. Vrnili jim bodo prijateljski obisk po sistemu "na dom", saj so bili minulo jesen Nemci po istem principu v Trbovljah.
F. G.
MALI NOGOMET
Pomembna zmaga
Inženiring Šarbek - Bronx (Koper) 4:3 (1:1)
Litija, športna dvorana, gledalcev 400, glavni sodnik Raukovič (Velenje), strelci: 1:0 Čarman (19), 1:1 G. Stanič (23), 1:2 G. Stanič (36), 1:3 Šolaja (44), 2:3 Tesko (46), 3:3 Vrhovec (48), 4:3 Barbek (54).
Šarbek: Majcen, Simič, Kos, Barbek, Tesko, Čarman, Vrhovec.
Bronx: Gregorič, Angelini, Cupač, Šolaja, Prašnikar, G. Stanič, Sekulič, Ž. Stanič.
Že pred srečanjem so se domači znašli pred novimi težavami. Zaradi bolezni ni nastopil Jamnik, z visoko temperaturo pa je moral na parket Vrhovec. Zato pa sta prvič pred domačimi navijači nastopila Kos in Barbek. Že omenjene težave na začetku in pa posledice dogodkov pretekli teden v Škofji Loki kot da sta vplivala na igro domače ekipe, ki nikakor ni stekla tako, kot so pričakovali. V prvih 15. minutah smo videli bore malo omembe vrednega. Priložnost Kosa in zapravljen protinapad domačih je bilo pravzaprav vse. Zato pa je bilo bolje v 19. minuti, ko je padel zadetek po uigrani kombinaciji iz kota. Toda veselje je bilo kratkotrajno. Neverjetno napako je domači vratar napravil, ko je nenevarno žogo soigralca s sredine igrišča spustil pod nogo v gol in gostje so nenadejano prišli do izenačenja.
Iz protinapada so povedli gostje, ki so nato po izvedenem autu in strelu Šolaje vodili celo 3:1. Po tem golu pa so se domači končno

Miioš Rovšnik:
Že nekaj časa se je šušljalo o zamenjavi na trenerski klopi rokometnega prvoligaša. "Počilo" pa je v petek, pred srečanjem v Trebnjem, ko je trener Litijanov Miloš Rovšnik odstopil.
Že nekajkrat ste namignili, da boste odstopili. Zakaj prav zdaj?
Najprej naj povem, da je moja odločitev o odhodu s trenerskega mesta prostovoljna. Predsedniku kluba sem že pred tremi tedni ponudil odstop. Najin dogovor je bil, da ostanem do trenutka, ko se najde prava zamenjava. Ta odločitev je v meni gorela že pred začetkom jesenskega dela prvenstva, nekako sem potem še zdržal ta del in nekje v sebi dejal, da bom ostal še do pričetka spomladanskega dela prvenstva. Ugotovil sem, daje zadnji čas. da odstopim. Nekaj je potrebno storiti, da se bodo igralci še pravi čas zdramili iz zimskega spanca. V nasprotnem primeru se za njih in klub lahko slabo konča.
Lahko zaupate prave razloge?
Nekaj sem jih že omenil. Med drugim imam preštevilne delovne obveznosti v službi. Gotovo je treniranje prvoligaške ekipe velika obremenitev. Namesto, da bi se posvetil le ekipi, sem imel preveč delovnih obveznosti. Trener naj bi se angažiral tudi izven treningov, za kar pa jaz. nimam dovolj časa.
prebudili in v pičlih 4 minutah izenačili. Najprej je s strelom iz devetih metrov kota zadel Tesko, na 3:3 pa je izenačil igralec tekme Vrhovec po samostojni akciji skoraj z mrtvega kota. Nato je Čarman s strani lepo pred golom našel Barbka, ki je s strelom po tleh domačim zagotovil zasluženo zmago.
Trenutno so Šarbki na 5. mestu.
S.	K.
Veterani presenečajo
Litija - S petim in šestim kolom se je nadaljevala liga malega nogometa v litijski športni dvorani. Tokrat so imeli največ športne sreče in seveda tudi znanja Veterani NK Litije, ki so obe srečanji dobili s 4:3 in premagali do tega kola vodilno in neporaženo ekipo Trgovina Mojca. S tema dvema zmagama so si omogočili, da se v zadnjem kolu uvrstijo v zaključne boje med 4 najboljše ekipe. Preseneča visok poraz AMKO Izolacij. Prve štiri ekipe v nadaljevanju prinese po vrstnem redu 3,2,1 in0 točk. Majhna prednost a vseeno lahko odločilna.
Rezultati 5. in 6. kola: Bistro Lipa-K. Č. Brodar Stavbe 1:2, Veterani-Trgovina Mojca 4:3, K.Č. Brodar-Stavbe-KMN Šentlambert 1:2, Trgovina Mojca-C Klub Jevnica 2:2, KMN Šentlambert-Dolina 1:8, AMKO Izolacije-C Klub Jevnica 3:3, Veterani-Bistro Lipa 4:3, Dolina-AMKO Izolacije 7:2.
Lestvica: 1. Dolina 13,2. Trgovina
Mojca 11,3. AMKO Izolacije 11,4. C Klub Jevnica 9, 5. Veterani 9, 6. KMN Šentlambert 7,7. K.Č. Brodar-Stavbe 4 in 8. Bistro Lipa 2 točki.
Na lestvici strelcev trenutno vodi Indof z 10 goli, kar je skoraj polovica doseženih golov njegove ekipe Trgovina Mojca.
S. K.
Pred prihodom v Litijo ste si verjetno zadali neke cilje. Ste jih u resničili?
Mislim, da so bili cilji kluba do danes, ko se pogovarjava, izpolnjeni. Ko sem prišel v klub, je bil prvi cilj ostati v ligi najboljših. To smo, resda prav v zadnjem kolu, tudi dosegli. Dosedanji rezultati v prvem delu prvenstva pa so celo presegli naša pričakovanja. Mnogi strokovnjaki so nas že vnaprej postavili na zadnje mesto, še predenje prvenstvo steklo. In vse to podkrepili še z nekaterimi mediji. Mislim, da smo z rezultati dokazali, da se lahko enakovredno kosamo skoraj z večino prvoligašev. Tudi rezultati, kjer smo izgubljali za gol, dva, povedo svoje. Tu seje poznalo nekaj neizkušenosti prav v končnici tekem, saj smo nenazadnje ena najmlajših, če ne celo najmlajša ekipa v ligi.
Kaj pa igralski kader, ima perspektivo?
Ima. Dejal sem že, daje ekipa izredno mlada in dovolj kvalitetna, da pa jo čaka še ogromno napornega in kvalitetnega dela. Z delom in željo se da doseči marsikaj in prav to nekaterim mogoče še manjka. Nenazadnje so se nekateri igralci v tem delu prvenstva afirmirali. Mladi Gradišek, pred katerim je še lepa prihodnost, če bo nekatere stvari uredil, kot je treba, je postal standardni član mladinske državne reprezentance. Na pragu članske sta Papež in Lubej. Lubej je po nekaterih novicah pravzaprav že član celjske ekipe v novi sezoni. Tu pa bi poudaril, daje potrebno za prihodnost kluba okrepiti delo v upravi in klubu ne glede na to, kdo bo oziroma je prevzel trenersko mesto.
Ste s svojim odhodom zaprli vrata litijskemu klubu?
Ne. Odvisno pa je seveda od novega trenerja, če mu lahko koristim oziroma tudi od predsednika kluba. Petek je zadnji dan treniranja s prvo ekipo Šarbkov, vse drugo pa je stvar dogovora. Po 10 letnem neprekinjenem treniranju si moram med drugim tudi malo oddahniti.
Odhajate razočarani?
Ne. V klubu sem se dobro počutil in še enkrat bi rad poudaril, da upam na pozitivno reakcijo v klubu in pri igralcih. To pomeni tudi boljše rezultate, ki v klubu s tridesetletno tradicijo morajo biti. Še posebej pomembno pa je, da se okrepi delo z najmlajšimi. Temelj kluba morajo biti igralci, ki so vzgojeni doma.
S. K.

tel.: +386 601 36 333,
	t\'>m PiHtiOVtnl
	1PL>.'4
MaiA	j sj p ft) i'} j: j	>) st	
	
	

SALON POHIŠTVA iOl®!prima"
Obrezija 19, 61411 Izlake, tel.: 0601/73 631
OTROŠKA SOBA (postelja, pisalna miza, omara) že za 39.900,00 SIT POSTEUA Z ZABOJEM ZA POSTELJNINO: 140x200 48.820,00
160x200 52.670,00 180x200 59.060,00
SEDEŽNE GARNITURE LASTNE PROIZVODNJE
NAJUGODNEJŠE: Dnevne sobe Al črna in
Popust 30% tudi za prodajo po elemntih
NAJUGODNEJŠE:
JEDILNA GARNITURA (miza, kotna klop, 2 stola) 45.000,00 SIT
OPREMLJATE PISARNO? NAJVEČJA IZBIRA PISARNIŠKIH STOLOV IN FOTEUEV TER VELIKA IZBIRA PISARNIŠKEGA POHIŠTVA.

PRIDITE, NE BO VAM ŽAL!
OPOMBA: cene navedene v ponudbi veljajo za gotovinska plačila ali bančne kredite!
m
3J
C
□
>
GOSTINSKO
PODJETJE
RUDAR p.o.
33 trg revolucije 26 TRBOVLJE
vabi ho vesele
'	P OST 0 VAN Ji
z Aleksandrom J6Ž6M
v betelu RUDAR v s obete,
17. februarja 1996 ed 20.00 dalje.
vstopnina: 9 00 SIT vstopnina z večerje 1.900 SIT
NAJB0UŠS MASK6 M5JM6J0 UT»Č NA6RAD5 Rezervacije sprejemamo po telejonu št. 26-753.
SC PRIPOROČAMO IN ZAHVALJUJMO ZA VAŠ6 ZA0PANJ6
66LAVCI (SP ROPAR
El
Os daje kolesu stabilnost, da se lahko varno in pravilno obrača na svoji poti. Pri človeku pa je os simbol za duhovno jedro, za njegov notranji temelj, katerega se lahko zavemo s pomočjo meditacije. In prav globinsko meditacijo so prišli v Zagorje ponovno poučevat učitelji iz Centra za duhovno kulturo v Ljubljani. Uvodno predavanje je bilo v petek, 2. februarja v OŠ dr. Slavka Gruma. Tečaj je razdeljen na tri dele. Prvi del je namenjen umiritvi telesa in razuma ter medsebojni integraciji. V drugem delu gre za vzpostavljanje stika z duhovnim jedrom. Tretji del pa je namenjen zaključku in pogovoru.
Človekova osebnost je sestavljena iz telesa, duševnosti in razuma. Čeprav se ljudje ravno telesa najbolj zavedamo, saj je otipljivo in vidno, pa smo tudi čustvena in razmišljujoča bitja. Človekova osebnost je že od vekomaj bila vir znanstvenega raziskovanja in proučevanja. Njabolj je doslej raziskano človekovo fizično telo, s katerim se ukvarja cela vrsta znanosti (od medicine, biologije, anatomije...). Področje človekovih čustev in razuma je raziskano manj. S tem in s funkcioniranjem osebnosti se ukvarja psihologija.
Človeka ponavadi opisujemo na osnovi njegovega fizičnega telesa, temperamenta in glede na znanje, ki ga ima. Venarje človek več kot zgolj to. Njegova duhova identiteta presega človekovo osebnost. Tudi s proučevanjem te plasti se ukvarjajo določene vede, kot so filozofija, mistika, modernejše psihološke šole npr. transpersonalna in humanistična psihologija. Človekovo duhovno identiteto so razna religiozna in kulturna gibanja različno poimenovala:	notranji ali duhov-
nim Jaz, nadzavest, monada, atman, duša, poruša...
Poznamo zavestni in podzavestni um ter nadzavest. V zavestnem umu veš kaj vpliva nate, v podzavestnem pa tega ne veš. Zavedno - tisto, kar lahko kadarkoli prikličeš v spomin -je le vrh ledene gore. Vse ostalo, kar ni prisotno v naši zavesti, imenujemo podzavest in nadzavest. V nadzavednent delu se nahaja naša duhovna identiteta, v pod zavednem pa vse ostalo v človekovi osebnosti.
Tu se skrivajo potlačena čustva, neuresničene želje, notranje zavore, blokade, ki nas ovirajo pri svobodnem izražanju, različne popačene predstave. Tu so spravljene tudi vse informacije, ki so sčasoma potonile v pozabo. Vse, kar smo se kdaj učili, prebrali ali gledali ni izgubljeno, ampak se prestavi v podzavest. Te podzavestne vsebine še kako krojijo naše življenje; naš način čustvenega razmišljanja in delovanja Zlasti so problematične vsebine, ki nas ovirajo v vsakdanjem življenju. Znano je, da vsa psihosomatska obolenja izvirajo iz naše podzavesti.
V nadzavednem pa je shranjeno tisto, kar je najboljše v človeku. Tu so naše najplemenitejše lastnosti: čistalj ubezen, tihi glas vesti, občutek za druge... To so vsebine in kvalitete, ki jih v življenju vse premalo izražamo. Duhovno jedro je vir notranje življenjske energije, ki ohranja najglobji smisel našega življenja in omogoča, da razmišljamo, čustvujemo... Vsak človek ima svoj specifičen smisel v življenju, svojo življenjsko nalogo, ki jo lahko najde, če se poglobi vase - v ta popolen mir in notranjo stabilnost.
Naša pozornost je ponavadi usmerjena preveč navzven, saj nam ni nihče nikoli povedal, kako vzpostaviti stik s svojim duhovnim jedrom. Premalo vemo o sebi, o svojem pravem duhovnem jedru. Človek v povprečju izkorišča le 10 odstotkov svojih kapacitet, kijih ima na voljo. Duhovno jedro je tudi integrativni faktor v človeku, saj nas povezujekotosebnost in medsebojno
usklajuje tri področja: um, čustva in telo.
Namen tehnike meditacije je, da vzpostavimo stik z duhovnim jedrom in razvijamo tisto, kar je najboljše v nas. Od tod tudi ime globinska meditacija, saj se s to tehniko poglobimo vase in pridemo v stik z naj čistejšim virom v sebi. S tem se krepi tok notranje življenjske energije, ki se navadno zaradi raznoraznih energetskih blokad ne more normalno pretakati skozi nas. Ko se začne energija bolj intenzivno pretakati, se začne čistiti tudi naša podzavest. Tehnika globinske meditacije je nastajala več let in pri njej je sodelovala skupina raznih strokovnjakov iz različnih področij, ki so imeli bogate izkušnje z raznimi sprostitvenimi tehnikami. V Centru za duhovno kulturo izvajajo ta program od leta 1989 po celi
Neki učenec je zaspali n
v ,	< y	'XI	J,
presenečenje je našel tam (udi učitelja tu druge učence. vse potopljene v meditacijo. "Kaj to dobi človek kot
".Saj smo prav isto delali tudi
li:*®'-	:
Sloveniji. Tudi v Zasavju so že nekajkrat bili. Tečajniki, ki so se udeležili globinske meditacije, se do te tehnike izražajo zelo pohvalno. Mnogi se počutijo bolj sproščeno, so vedri in bolj strpni do drugih.
Mia Južina
š--- n/ruša
SVET "LUČI'
«V=U=V^V=V=V*V=V=V MENTALNA RAVEN ,*VSVSVSVAJ5V»V»V:VA_. lahki in lini atomi
ASTRALNA RAVEN

SVET TEME'
FIZIČNA RAVEN gosti in težki atom
Bivanje duše v "svetu luči", ki je nad "svetom teme", v katerega sestopi.
Kdor ne ve, da ne ve, je nevaren - izogibajte se ga! Kdor ve, da ne ve, je otrok - poučite ga!
Kdor ve, pa ne ve, da ve, ta spi - zbudite ga!
Kdor ve in ve, da ve, ta je moder - sledite mu!
Konfucij
Pisec knjige Skrivne moči nadčutnega Hans Herlin v poglavju o hipnozi med drugim trdi: "Hipnotizirana poskusna oseba bo verjela vse, kar ji pripovedujejo, izpolnila bo sleherni sugerirani ukaz, ob pridržku, da ne nasprotuje njeni moralni vesti". Torej hipnoze ni možno zlorabljati?
Izkušnje nekaterih govorijo drugače. V Nemčiji bodo obsodili 45. letnega "terapevta" Rudigerja Nilsena, ki se je - s pretvezo, da bo strankam s hipnozo odpravil čezmerno težo, različne strahove in zavore - v resnici nad njimi spolno izživljal. V njegovi ordinaciji so našli 40 videokaset, na katerih je bilo posnetih prav toliko ženskih žrtev. Najmlajša je bila stara manj kot 17 let. Tudi svetovno znanemu hipnotizeiju Paulu McKenni, nam poznanem predvsem iz sobotnih TV showov, se ne piše dobro. V imenu svojega zaročenca Chrisa Gaesa, ga je tožila Beverly Gibbs za odškodnino v višini 2,5 milijona mark. Trdi namreč, da je McKenna spremenil njenega zaročenca v duševno omejeno osebo. Chris Gate je star 31 let, duševno pa je na stopnji osemletnega otroka. Za takšno stanje naj bi bil kriv hipnotizer McKenna, ki je med predstavo prestavil Paula v posebno hipnotično stanje, tako da je počel vse mogoče (plesal kot balerina, posnemal rockovskega pevca Micka Jeggeija,...). Vendar ko seje iz hipnoze zbudil, ni bil več ista oseba. Izgubil je tudi razum, zato so ga morali namestiti v psihiatrično bolnišnico. Njegov hipnoterapevt, ki ga je zaman poskušal povrniti v resičnost, je dejal, da je za njegovo stanje kriv hipnotizer.
O hipnozi in njeni (ne)varnosti smo povprašali predavateljico na Duhovni univerzi Vesno Periček Krapež, ki pravi, da je hipnoza posebno stanje zavedanja, v katerem je človek dojemljiv za sugestije drugega. "To je stanje izjemne sugestibilnosti. Hipnozo radi imenujejo budni spanec, vendar človek ni uspavan med hipnozo niti v transu ni, je pa v posebnem stanju zavedanja, v katerem je pripravljen
sprejeti sugestije. Seveda se tako stanje lahko zelo zlorablja, lahko pa ima tudi koristne učinke. Danes baje hipnozo uporabljajo pri zdravljenju migren, alergij in tudi pri porodni čarstvu. Leta 1953 jeKomite britanskega zdravniškega društva sprejel hipnozo kot možni način zdravljenja določenih nevroz in celo priporočil, naj se jo učijo specialisti določenih vej medicine. Hipnozo tako uporabljajo nekateri psihologi in psihoterapevti pri lajšanju psihičnih težav svojih pacientov. Zanimivo je, da sta se Freud in Jung ukvarjala s hipnozo, a sta jo kasneje opustila, ker sta presodila, da ima določene pomanjkljivosti.
In kaj se dogaja s človekom pod hipnozo?Takrat človek nima svojega telesa povsem v oblasti. Ne more ga uporabljati z lastno voljo, ampak to voljo nadomesti ukaz hipnotizerja. Vprašanje o zlorabi hipnoze že nekaj časa razburjaljudi, ki se s tem ukvarjajo. Teoretično se hipnozo da zlorabljati, saj nimaš svojega telesa več povsem v oblasti in hipnotizer ti lahko sugerira karkoli. Ne bi se povsem strinjala s trditvijo, da pod hipnozo ne moreš narediti stvari, ki nasprotujejo tvoji moralni vesti. Poskusi so dokazali, da je človek sposoben pod hipnozo - sebi in dragim - narediti tudi kaj hudega Bil je primer, ko so ljudem pod hipnozo dejali,naj vzamejoiz škatle vrv,kije v resnici bila kača klopotača. Ljudje bi to res naredili, če jim tega ne bi onemogočalo prosojno steklo, ki je bilo postavljeno vmes. Tudi vojaški strokovnjaki so ugotovili, da človek pod hipnozo lahko pove skrivnosti, ki jih med mučenjem ni hotel izdati. Vendar pa ni nujno, da je zavest hipnotiziranega pod hipnozo popolnoma prevladana. Kot potrditev tega bi navedla izkušnjo hipnotizirane ženske iz oddaje
Hipnotični svet Paula McKenne, ki je izjavila, kako seje zavedala, daje to, kar počne čudno, a ni mogla narediti nič. Se pravi, da ni bila povsem brez kontrole, deloma se je zavedala, da se dogaja nekaj nenavadnega in proti njeni volji, ni se pa mogla temu upreti.
Temelj hipnotizerskega dela so sugestije. Bolj, kot je človek dojemljiv za sugestije, lažje gaje hipnotizirati. Menim, daje osnova dobrega hipnotiziranja tudi, da hipnotizeiju človek zaupa. Emil Coue je razvil metodo samoozdravjenja s pomočjo avtosugestije. To je način, s katerim
M
lahko človek hipnotizira samega sebe. Sugerira si določene stvari, ki vplivajo na podzavestni um in tako povzročijo določene spremebe pri njem samem; s tem vpliva na svoje vedenje, dojemanje sebe in soljudi...
Nekateri zatijujejo, da hipnotizirani nima nikakršnih posledic kasneje, ko ni več pod hipnozo. Vendar pa se baje dogaja tudi nasprotno, da človek od hipnoze dalje ni več čisto tak, kot je bil prej. S hipnozo se zgodi neka sprememba v človekovi duševnosti - kot da se ustvari nek nered v njem in zato lahko pride do takšnih motenj. Vendar bi rada poudarila, da sama hipnoze kot praktik ne poznam. Ukvaijam se z meditacijami, s prebujanjem duhovne rasti pri soljudeh."
Mia Južina

Malo je živali, o katerih kroži toliko vraž, kot o kačah. Židje naprimer, kače malikujejo kot svete živali, ker je Mojzes s kačo rešil božje ljudstvo pred nadlogo. Tudi Eskulap, bog zdravilstva, drži v roki kot znamenje svoje moči palico, okoli katere se ovija kača. Za vzhodnjake je kača nadnaravno in zlovešče bitje, ker dolgo živi in se levi vsakokrat, ko preraste svojo kožo, kar simbolizira ponovno rojstvo, preporod. Indijcem so kače simbol modrosti, slovijo po tem, da nosijo srečo in blagoslov. Sicer so že stari Egipčani gojili kače po domovih, ko so z njimi nastopali tudi krotilci kač, ki so bili v večini žrtve kačjih ugrizov. Znano je tudi, da je rimski cesar Tiberij imel priljubljeno kačo, ki jo je hranil z roke. A kljub temu da, razen človeka, kače nimajo drugih sovražnikov, so se pri Bravčevih v Trbovljah opogumili In nabavili, zdaj še ne polletnega, afriškega udava, ki je zanje prav ljubko bitje. Poznavalci celo pravijo, daje udav najlepši med kačami.
Luka Bravec z udavom.
Kot je povedala Iris Bravec je lepega dne udava kupil mož Zoran. Kmalu so se prepričali, da ne zato, da bi z njim plašil okolico, zganjal paniko v stilu: Reši se, kdor se more; ampak je sedaj v veselje vsem, posebej sinovoma, Klemnu in Luki. Menda tovrstna udomačitev pomeni za kačo ujetništvo, a so dokaj prilagodljive. Glede na to, da se prehranjujejo le z živo hrano, torej s hrčki, mišmi, podganami, jih s prinašanjem (živih) živali v terarij lahko privadijo tudi na hranjenje z navadnim mesom. Sicer najraje jedo plen, ki ga same ujamejo in ubijejo. Ker udavi niso strupeni, začno jesti plen potem, ko ga zadavijo. Pri Bravčevih udavu dostavljajo hrčke,
sicer v kratkem času požre veliko, potem je tedne brez hrane. S hrčkom, ki so mu ga prinesli pred mesecem, sta že skoraj prijatelja, skupaj se igrata, hraniti morajo celo hrčka, saj udav očitno ni lačen. V terariju mu tudi ne manjka vode in toplote. Nasplošno se kače tako prilagodijo temperaturi v okolju, da je njihova telesna temperatura le neznatno višja od temperature v okolju. Zato menda veljajo za hladnokrvne.
Med plazilci so kače zanimive tudi zato, ker se premikajo z bočnim zvijanjem telesa. Imajo izredno sposobnost, da čutijo tresenje tal. Kot je svojevrsten trup, kije pritrjen neposredno na glavo, so zanimivi tudi zobje, ki jih ima ukrivljene navzad. Udav vesčas opleta s svojim jezikom, marsikdo misli, da je ta strupen. A je le vohalni organ. Oči ima toge in le malo gibljive. Trenu tno se udav ukvarja -z za kače življenjskim opravilom, in sicer levitvijo. Kače se levijo tudi do petkrat letno. S tem si nekako potegnejo kožo s telesa, kačjo srajčko, pravijo. Značilne za to obdobje so motne oči. Tudi hipnotične, jim rečejo.
Iris Bravec je še omenila, da je njihov udav dolg že okoli meter in pol. To so menda kače velikanke, ki rastejo vse življenje, in sicer do štirih
Iris Bravec pravi, da je njihov udav dolg meter in pol
metrov. So živorodni. V naravi se baje naselijo v suhih peščenih in skalnatih pokrajinah. Kače se nasplošno množično zbirajo,
vendarle se spomladi ovijajo druga ob drugo tako, da nastanejo živi klobčiči, takoimenovani kačji plesi s sikanjem. Takrat se povežejo samci in samice, po parjenj u pa zavlada kar hladnokrvnost. Njihova lastnost je tudi, da matere ob rojstvu mladičem ne pomagajo, prav tako tudi po rojstvu ne skrbijo za naraščaj. Skratka, mladiči so takoj prepuščeni samostojnemu življenju. Udavi, ki živijo v naravi, so precej ležerni, prezimujejo v votlinah, na soncu vzdržijo ure in ure. Sicerpa ne pravijo zaman, da seje bolje ogniti kačjega špetira. Pri strupenjačah že delec kapljice njihovega strupa lahko smrtonosno učinkuje.
Tekst in foto:
Petra Radovič
Udav je precej pisane barve.
¥.\W.\Y7i

Manang
Po petih dneh hoje smo prispeli v Manang, za tiste kraje kar veliko naselje na viši okrog 3.000 metrov. Pred Manangom naj bi bilo letališče. To seveda ni bilo letališče z asfaltirano vzletno stezo in kontrolnim stolpom in čeprav sem vedela, da bomo šli mimo, ga nisem videla, saj je letališče predstavljala peščena ravnina ponekod porasla s travo in grmovjem. Ker smo bili že visoko, so ponekod rasli le še redki borovci. Vsake toliko časa smo naleteli na majhno ledeniško jezero.
Naselje Manang seje nahajalo na enem izmed bregov dolge doline. Veliko hiš v naselju jebilo opuščenih. Po dnu doline seje vila reka. Z vasi je bil čudovit razgled na ogromen ledenik na bregu doline, ki ga je zaključevalo majhno modro jezerce.
V Manangu smo ostali dva dni, da bi se privadili na višino. Drugi dan smo naredili kratek izlet do samostana na hribu nad Manangom. Samostan so predstavljale votline, naravno izklesane v skalovje, v katerih sta živela starec in starka. V eni izmed votlin so imeli svetišče. V njem nas je starec "krstil". Po glavi nas je namazal z oljem, požirek olja smo morah tudi srkniti in pojesti še majhno rdečo kroglico. Proti večeru smo se sprehodili po vasi. Občudovali smo ledenik in okoliške vrhove. Otroci so se na nekem prostoru med hišami, ki je izgledalo kot igrišče, igrali z žogo, ki so jo naredi h kar iz blaga.
Čez prelaz
Po počitku v Manangu smo štartali proti Thorong Phediju, zadnji postaji pred prelazom Thorong Pass. Pot se je ves čas vzpenjala in srečah smo nekaj odprav, ki so prelaz že premagale in se po strani, po kateri smo se mi vzpenjah, spuščale.
Thorong Phedi je predstavljal nekaj lesenih koč. V eni je bila kuhinja in jedilnica, v drugih pa spalnice. Glede na težko dostopnost je bila postrežba neverjetna. Kuhah so zelenjavne musake in druge jedi, ki jih še v nižjih predelih nismo dobili. Ker je bil zunaj mraz, je bila jedilnica nabito polna. V njej so bih ljudje vseh narodnosti. Najbolj glasni so bih Kanadčani, ki so s seboj prinesh celo radio z maj-
hnimi zvočniki in razne družabne igre.
Kakor ponavadi smo se zgodaj odpravih spat. Proti prelazu smo štartali okrog treh ponoči. Tako približno so krenili na pot tudi ostali popotniki in ker smo si svetih z baterijami, se je po hribu navzgor vila svetleča reka luči. Od Thorong Phedija do vrha prelaza je bilo kake tri ure hoje. Pot sej e vlekla in vlekla. Zaradi višine smo nekateri hodih bolj počasi. Končno smo dosegh najvišjo točko popotovanja, višino 5.400 metrov. Tisti, ki niso mogh sami čez prelaz, so si lahko najeh konja in prelaz elegantno prejahah.
____________
V svetišču
Seveda je lastnik konja svojo uslugo zaračunal. Na vrhu prelaza je rahlo snežilo in bilo je kar nekaj stopinj pod ničlo. Imeli smo srečo, da smo prišli čez prelaz, kaj h teden dni kasnejeje začelo snežiti, in če bi bih takrat na pod, bi se morah obrniti.
Od prelaza naprej je šla pot samo še po dohnah navzdol. Ko smo se s prelaza spuščati v drugo dohno, smo
lahko pred nami občudovati gole tjave hribe in planote, ki so naznanjati začetek Tibeta. Da smo prišli' do prvih cest in prvega večjega mesta, smo rabiti 6 dni. Ker je bil prelaz za nami, smo se res lahko posvetiti občudovanju narave. Reke so bile v tem času nizke, da smo lahko hoditi po njihovih peščenih strugah. Po strugi reke Katigandaki je teklo več rečnih tokov, ki so se med seboj prepletati. Čez reko so domačini jahati. Ko smo se spuščati, smo srečevati popotnike, ki so štartali proti prelazu z dru ge strani. Prav nič jim nisem zavidala, ko so sopihati v hrib. Ko bi vedeti, kaj jih še čaka, bi najbrž še bolj. Na poti navzdol smo srečati dvaltalijana, Tržačana. Rekla sta, da sejimajeNepalpriljubilin da sta tu že tretjič. Nek večer smo naleteti tudi na starejšega popotnika, invalida brez ene noge, ki je prepotoval že cel svet. Navdušeno je pripovedoval o svojih prigodah in nam pokazal nekaj stik iz Afrike. Kasneje sem ga videla še v Kathman-duju.
Namakanje v bazenu
V eni izmed vasic, v kateri smo prespati, je bil ob reki izvir tople vode. Naredili so majhen bazenček, v katerem smo se potem namakati, skupaj z domačini, Japonci in Kanadčani, ki smo jih srečati že ne Thorong Phediju. Nekateri so si v reki prati umazano perilo, drugi pa so se sončiti kot martinčki na velikih skalah, ki so bile razmetane ob bregu
reke in na katerih je bilo dovolj ravnega prostora, da si se lahko ulegel. V tej vasi so imeti tudi vse vrste kuharskih specialitet, celo solato iz arašidov in kavne torte. Ko semjih vseobložene s smetano zagledala razstavljene za šipo v trgovini, sem mislila kar zaviti tja in jih nekaj pojesti.
Izlet v džunglo
Naš trekking se je končal v Pokhari. Hotel, v katerem smo spati tu, je bil v primetjavi s prejšnjimi prenočišči zares pravi luksus in tista dva dni, ki smo jih preživeti tam, smo res uživati v udobju, ki se zdi drugače čisto nekaj vsakdanjega. Iz Pokhare smo šli še za dva dni v džunglo, ki pa je izgledala bolj kot savana, saj je bilo veliko travnatih površin in dreves, značilnih za savano. Tudi tu smo doživeti nekaj stresnih stvari. Med drugim smo jahati na slonih, loviti nosoroge in se v dežju voziti s kanuji po reki. Džungla je bila tudi prebivališče tigrov in kober in kar zadovoljna sem bila, daje bilo slabo vreme, kajti živali v dežju večinoma mirujejo v zavetju.
Pred odhodom domov smo preživeli še dva dneva v Kathmanduju, ki sta bila predvsem v znamenju nakupovanja daril za domače, ki smo jih, kljub temu, da smo se imeti lepo, vseeno pogrešati in komaj čakati, da jih spet vidimo.
Alenka Terpin


Noč na Zemlji se lahko dogaja tudi brez taksistov. Lahko se dogaja tudi brez filmov. In brez televizije in brez veze. Samo glasba pa mora biti. Brez nje bi na tem preljubem planetu zavladal d olgčas. Še posebej takrat, ko so na sporedu ministrstva za šolstvo in šport kakšne počitnice.
SchooVs Out Festival je prišel v pravem trenutku. Po glasbenem boomu okoli 31. decembra in 1. januaija, ponavadi nastopi suša. V borbo z glasbeno sušo je odločno posegel Dallas. V diskoteki Dakota poskrbi za pestre četrtkove večere. In 1. februarja je bila suša premagana. Vsaj za eno noč na Zemlji.
Uvod v glasbeni dogodek tedna so bila Nova pravila skupine Big Foot Mama. Obljubljali so pristen rock'n'roll in tega so tudi dali. Od benda, ki seje izkazal z nekaterimi prav neverjetnimi podvigi, tudi ne gre pričakovati nič drugega kot res pravi rock'n'roll. Kitare, ki na trenutek zvenijo čisto po AC/ DCjevsko, na trenutek pa beckovsko, dajejo skupini prepoznaven zvok, ki je brez kakšnih večjih izletov v eksperimetnalne sfere glasbe. Čeprav nekatere smernice kažejo, da se vračajo časi tako imenova-
nega Mainstream rock glasbe, ne gre B FM metati v isti koš z dru gimi skupinami. Kot pove naslov njihovega prvega CD izdelka, fantje raje sami postavljajo nova pravila, kot da bi spreminjali stara.
Druga skupina, ki se je tega četrtka pojavila na odru Dakote, prihaja iz Reke, ki je v zadnjem
desetletju in več postala nekakšna prestolnica hrvaškega rocka. Let 3, skupina, kije že drugo leto zapored razglašena za hrvaško naj rock skupino, na odru ni bila razglašena.
Nj iho va glasba, v kateri se čuti vpliv moija, težke industrije in večnega odpora do vsega ustaljenega, mogoče ne bi izzvenela tako prepričljivo brez dodelanega scenskega nastopa. Pa vendar Let 3 ne skrivajo pomanjkanja talenta z odrskimi vragolijami. Nasprotno. Z njimi poudarjajo tisto, kar bi
mogoče ostalo prekrito. Brez dlake na jeziku v tekstih spregovorijo o tistih zadevah, ki težijo življenje v urbani džungli, kar njihovo rojstno mesto prav gotovo je. Pa vendar se
vse skupaj vrti okoli rock glasbe. Bobni, kitari, bas in vokal pač niso zasedba za kaj drugega.
Kot tretja atrakcija večera je nastopila še ena naj skupina. Demolition Group se je okitila s tem imenom po zaslugi glasovanj za naj skupino v nekaterih slovenskih časopisih. Potrditve in formalnih priznanj pa pravzaprav ne potrebujejo. To dokažejo vsakič, ko stopijo na oder. S voj e so odigrali tako, kot se od najboljših tudi pričakuje - brezkompromisen rock skupaj z vsemi pritiklinami, ki jih radi pišemo pred to zvrst glasbe.
O Miladojki, ki seje predstavila kot četrta pa takole. Skupina povzroča mešane občutke. Na trenutek se zdi, da je vse skupaj rahla zajebancija folka. Ko pa se uho navadi neortodoksnih zvokov, ki jih izvabljajo iz svojih inštrumentov ugotoviš, da živiš v zmoti. Dandanes je pač tako, da glasbe ne moreš predalčkati. V poplavi bendov, ki skušajo preko glasbe izraziti svoja čustva, so najboljši tisti, ki znajo vsakokrat postreči s presenečenjem. In Miladojka to dela prekleto dobro. Sicer pa je vse le rock'n'roll.
Tekst in foto:
Jure Nagode
Big Foot Mama - njihova glasba je priporočljiva pri avitaminozi, depresiji in kroničnemu zaprtju. Medicinsko pa še ni preizkušena.
Preobrazbe, pri katerih bi še Kafka na široko odprl usta. Največje vrline skupine Let 3 hranimo za naslednjo številko Zasavca.
Čas
deklišivA
(Lutk Women, ZDA - 1994, ConbnentaI)
LouisaMay Ascor je leta 1868 v svojem slovitem romanu Male ženske (izšla je tudi v slovenskem prevodu) prikazala življenje družine March v Novi Angliji kot odo ženski moči, svobodi in samostojnosti. Knjiga je postala ameriška literarna klasika, zgodbo pa so po njeni predlogi doslej že dvakrat posneli, filmarji in enkrat televizijci. Družina March, mati in štiri mlade dame - Duhovita Jo, lepa Meg, nežna Beth in romantična Amy -verno upodabljajo družinsko življenje v devetnajstem stoletju. Cela družina je za obdobje, v katerem živi, izjemno napredno misleča. Že v času ameriške državljanske vojne se praktično zavzemajo za pozitivne vrednote današnje družbe
(odprava suženjstva, volilna pravica, zmernost in socialno skrbstvo).
Čas deklištva je bil petnajsti film v desetletni karieri Winone Ryder (Jo March). To sploh ni od muh, če upoštevamo, da punca danes šteje šele triindvajset pomladi in da je za vlogo v njem dobila dva in pol milijona zelencev! Odlična igralska zasedba: Gabriel Byme (Friedric Bhaer) Susan Sarandon (mati March), Erič Stolz (zoprni učitelj John Brooke), strastno vampirsko odkritje Niela Jordana - Kirsten Dunst (12 - letna Amy) in privlačna Samantha Mathis (16 - letna Amy), Claire Danes (Beth March) in Tri ni Alvarado (Meg March). Avstralka Gillian Armstrong s Časom deklištva ni imela večjih težav, saj je kot režiserka podobno tematiko (odraščanje deklet v ženske) v svojih delih že obravnavala (trilogija: Smokes and Lollies, Fourteen's good, eighteen's better in Bingo, Bridesmaids and Braces in njen prvenec, nagrajen s sedmimi nagradami ameriškega filmskega inštituta - My Brilliant Career). Hmm... Pravzaprav je komajda obravnavala kaj drugega. Ocena: ***+
Tommy
isss		liliji		
ZAPLENJ
NOV VI
OEOT
J Bill# V VIIPBVKKAf IMiKlI
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
E
■■■■■'V,	* *
MANO
K|e m m,e|e?
Verjetno ne bom pretiraval, če zapišem, da so otroci in mlajši najstniki dobesedno ponoreli, ko se je na slovenski glasbeni sceni pojavila Haidi. Že res, da je bilo tudi pred njo dovolj otroških pesmi, toda prav njo so mediji dovolj podprli, da si je priborila titulo NAJ otroške pevke. Le zakaj ne. Haidi je prikupna, lepo poje, tudi olikana je. In starši drugih otrok so naenkrat videli priložnost tudi za svoj naraščaj. Če lahko Haidi, zakaj ne bi mogli tudi mi? Lahko reči, težje izvesti.
Pa vendarle se da. Po mojem (skromnem) mnenju je Sanja Mlinar, ki bo letos dopolnila šestnajst let, veliko boljša pevka kot Haidi. Mogoče ima to smolo, da za njo ne stoji tako močna založba in tudi v medijih se pojavlja malce manj kot Haidi. Če zapišem samo en podatek; doslej je nastopila na 19-tih različnih festivalih in niti enkrat se ni uvrstila nižje od 4. mesta. Še bolj
pa smo lahko veseli dejstva, da je zmagovala tudi na festivalih izven Slovenije. Pred dvema letoma je postala absolutna zmagovalka mednarodnega festivala v Varaždinu, lani je osvojila četrto mesto na Magični pesmi '95 v Bolgariji...
Pred kratkim je pri založbi Mandarina izšla njena tretja samostojna kaseta Njen naslov je Princ iz sanj. Za razliko od prejšnjih dveh, se je Sanja glasbeno tokrat malce oddaljila od pesmic, ki jih je pela na prejšnjih projektih. Naslovna pesmica je posneta v dance techno stilu, kot nalašč za vse njene vrstnike, ki imajo radi takšno glasbo. Valeta je priredba pesmi Paloma N era (hrvaške pevke Severine), dve pesmici je zapel njen brat Urban, nekaj jih je namenjenih najstnikom...
Naj zaključim. Če bodo Sanji zvezde tudi v bodoče stale ob strani, bomo o njej še veliko slišali. Pisali so tudi.
Tomaž A. Štojs


Najširšo paleto vozil je razstavljal W. W. Irading iz Ljubljane, ki je bil tudi soorganizator razstave. Poleg lamborghini diabola (na sliki), so njihov razstavni prostor krasili še: lotus esprit S4, porsche 911 carrera 4, ferrari 512 TR, ferrari 348 in ferrarijev bolid formule ena.
Na razstavnem prostoru Renaulta je bil poleg tekmovalnih diov na ogled tudi avto lanskoletnega prvaka formule ena Michaela Schumacherja.
S športnimi vozili in motocikli se je kitil tudi Petrol, ki v športu stavi predvsem na promocijo olj
proton.
Od 19. do 28. januarja si je bilo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani mogoče ogledali razstavo najhitrejših avtomobilov. Če si, od moči prekipevajoče, štirikolesnike niste šli ogledat, si jih lahko tokrat ogledate na fotografijah.
Med veterane je štel rolls royce - silver wraith C - WDC10. Pod zaporedno številko 10 so ga izdelali leta 1949 v oštevilčeni seriji od 1 do 101 (manjka zaporedna številka 13, ki je v tovarni rolls royce ne uporabljajo). Poganja ga 4250 kubični šestvaljnik, podatkov o moči pa tovorna ne daje. Avto je last Muzeja za promet in tehniko iz Berlina, že nekaj časa pa je na ogled v slovenskem Tehniškem muzeju v Bistri.
McLaren fl s 5700 kubičnim V12 motorjem, ki razvije 600KM pri 7800 vrtljajih na minuto, požene to, kar bi le stežka še imenovali avtomobil, v prvih 3.8 sekunde do 100 kilometrov na uro in nekaj kasneje do 370 kilometrov na uro.
Edine "pozdrave" iz Zasavja je bilo opaziti na lancii delta HF integrale, S&B radng teama iz Ljubljane.

Tekst in foto: Jože Ranzinger
g?
Promet
Hrastnik - 30. januarja ob
21.30	uri je P .M. iz Trbovelj vozil osebni avto iz smeri Riklovega mosta proti steklarni. Zaradi vožnje po levi strani cestišča je trčil v nasproti vozeč avtomobil, ki ga je vozil Z.S. Policisti sp ugotovili, da jeP.M. vozil pod vplivom alkohola. Alkotest je zavrnil. Pod vplivom alkohola je vozil tudi Z.S.
Trbovlje -31. januarja ob 15.45 uri seje zgodila prometna nesreča na Par tizanski cesti. Voznik L.K. je zaradi prekratke varnostne razdalje trčil v vozilo, ki ga je vozil G.P. Škodeje nastalo za 100.000 tolarjev.
Zagorje - 2. februarja okoli
19.00	ure se je na magistralni cesti za Savo zgodila prometna nesreča, ko je K .J. iz Hrastnika na sredini cestišča ustavil avtomobil tik za ovinkom. Za nj im j e z neprilagoj eno hitrostjo pripeljal Trboveljčan Š.R. in s prednjim delom vozila trčil v vozilo KJ. Škode je nastalo za
600.000	tolarjev. Med obravnavo nesreče pa so zagorski policisti ugotovili, da je KJ. vozil (in tudi ustavil) v vinjenem stanju. Alkotest mu je pokazal kar 3 promile alkohola v krvi. Za oba voznika so podali predlog sodniku za prekrške.
Hrastnik - 2. februarja ob 16.30 uri je Š.B. z Dola vozil po magistralni cesti iz smeri Trbovelj proti Hrastniku. Med prehitevanjem avtobusa je zadel v zadnji levi blatnik. Odbilo gaje v desno, zletel je iz ceste in se ustavil tik pred reko Savo. V nezgodi sta bila voznik in njegov sopotnik OS. lažje
poškodovana.
Hrastnik - 2. februarja ob 19.00
uri je voznik R.S. na Brnici zaradi vožnje oplazil nasproti vozeč avto, ki gaje vozil L.E. Po trčenju je R.S. pobegnil, vendar so ga policisti kmalu izsledili. Policisti so zanj odredili preizkus vinjenosti, vendar gaje R.S. odklonil.
Zagorje - 3. februarja so bili zagorski policisti obveščeni o prometni nesreči, ki seje zgodila na cesti proti Čolniščah. Voznik traktorja V.Š. je na klancu vozilo ustavil in zapeljal vzvratno. Zaradi poledice ga je zaneslo v obcestni jarek, kjer seje skupaj s traktoijem začel prevračati. Poškodovanega voznika so z reševalnim vozilom odpeljali v Zdravstveni dom Zagorje, nato pa v trboveljsko bolnišnico.
Kradejo
kot
srake
Trbovlje - 30. januarja je B.B.
na policijsko postajo sporočil, da mu je neznanec vlomil v osebni avto zastava 750 in mu ukradel avtoradio.
Hrastnik - 2. februarja so bili hrastniški policisti obveščeni, daje neznani voznik poskušal iz parkiranega avtomobila ukrasti avtomobilsko ponjavo. Policisti so nesojenega tatu hitro našli in proti njemu podali kazensko ovadbo.
Zasegli glasbeni stolp
Zagorski policisti so 1. februarja občanu Zagorja zasegli glasbeni stolp znamke Silwa. Policisti sumijo, da ga je občan pridobil na nepošten način. Ker kraja glasbenega stolpa te znamke ni bila prijavljena, policisti pozivajo lastnika, naj se zglasi na PP Zagorje. Serijska številka glasbenega stolpa je 015898499.
v
Skoda je

večja
v Zasavcu smo 25.
poročali o požar« v
stanovanjskem bloku na
tolarjev, cena pa vključuje ;:šan|dadaptacijo stanovanja, '
na drugih delih Mano-
Z	A
Aufbiks
Kultura je stopila v glavo tudi aufbiksarjem. Praznik, kot ga praznujemo 8. februarja, je treba pošteno zaliti. Pa še prehlad te dni rad načenja zdravje. Z dobro kapljico lahko uničimo bacile. Razlogov za pitje je več kot preveč.
-y- Da vrhunski šport in ^ alkohol ne gresta skupaj, se je prvega februarja prepričal V.J. V gostilni Amadeus se je kregal vse povprek. Najprej zaradi pijače, nato še zaradi športa. Ali pa je bilo nemara obratno. Kakorkoli že, kozarce je razbijal, ker mu natakarica ni hotela postreči alkohola. K razbijanju kozarcev paje nemara prispeval svoj delež tudi spor pri metanju pikada. Namesto, da bi pikado metal v črno, je metal kozarce v tla.
jfr Te dni je imel nesrečo ® Z.S. Kljub temu, da je soudeleženec v prometni nezgodi odklonil pihanje, njegove 2,3 promile niso bile dovolj za osvojitev lovorike Šofer tedna. V finišu prometnih nesreč ga je s tremi promilami premagal K.J. Ali je v tekmovanje za naj šoferja tega tedna poseglo tudi sedem ljubiteljev dobre kapljice, ki so jih zasačili ta leden za volanom v Trbovljah, pa ni znano.
v____________________/
V Zagorju so začeli odstranjevati zapuščena vozila. Lastnikom teh vozil se obeta precejšen denarni izdatek. Torej je skrajni čas, da sami poskrbijo za vozila.

m
mmmm

IEI.IL
'psESisEtoV
mst®.wtas"
Mnogi si boste dejali: "Spet imate na tapeti "avtobusarje!" Toda kljub temu, da smo jih imeli že tolikokrat na naši strani, niso za nas nič bolje poskrbeli. Nekateri šoferji res ne poznajo usmiljenja. Odvisno tudi od tega, ali je potnik njegov prijatelj ali ni.
Res je, da na mesečni vozovnici lepo piše, kako ta velja le do prvega delovnika v naslednjem mesecu in to do dvanajste ure. Toda vsakemu dijaku (pa tudi ostalim vozačem, ki uporabljajo vozovnice) se lahko zgodi, da kdaj zaradi prevelike obremenitvein prenatrpanega umika čisto slučajno pozabijo, daje že nov mesec in bo potrebno kupiti novo vozovnico.
Prvošolka T.G. iz Srednje ekonomske šole Trbovlje se že deveto leto vozi v šolo z avtobusom, saj stanuje v Bevškem. Do sedaj seji še nikoli ni zgodilo, dabi pozabila kupiti novo vozovnico, toda tokrat je resnično pozabila, daje na koledarju že prvi februar. Nič hudega sluteč se je odpravila v šolo in takrat ni imela nobenih težav. Ko pa se je zvečer vračala iz šole (takrat je že vedela, da bi morala imeti novo vozovnico) sije dejala, da bo vseeno poskusila priti na avtobus. S seboj ni imela nič denarja in tako je šoferju, kateremu obraz krasijo temni brki in mrki pogled vljudno povedala, da je pozabila kupiti vozovnico in, jo bo kupila takoj naslednji dan. Šofer ni rekel nobene in tako je, vesela, ker
so na svetu še razumevajoči šoferji, s sošolkami vstopila v avtobus. Ko je malo pred postajo pri Drofeniku stopila k izstopnim vratom, pa je šofer veselo odpeljal mimo postaje. To je storil navkljub temu, daje bilo na avtobusu le nekaj potnikov (torej je ni mogel spregledati) in navkljub temu, da je prvošolka zaklicala, če prosirrt ustavi (torej je ni mogel preslišati). Nebev ne rnev, brkati voznik je odpeljal proti Zagorju. Pri Mesečini sta se skupaj s T.G. postavili k vratom še njeni prijateljici in tudi tokrat šofer ni ustavil. Rekel je: "Če mi bo 'pasalo', bom že ustavil." Tako so vse tri sošolke hočeš nočeš okrog enaindvajsete lahko izstopile komaj naglavni avtobusni postaji v Zagorju.
Zakaj voznik dijakinji ni že takoj na začetku povedal, daje ne bo peljal, ker ni kupila vozovnice. Zakaj ni ustavil na njeni potaji? Zakaj ni ustavil pri Mesečini, ko ni hotela izstopiti samo ona? Kako bi prišla T.G. sploh domov, če njeni starši ne bi imeli avtomobila in če na avtobusu nebi bilo njenih prijateljic, pri katerih je lahko telefonirala domov?
Pravila so pravila, tojeres. Pravila tudi pravijo, da se je med vožnjo prepovedano pogovarjati s šoferjem. Daje v avtobusu prepovedano kaditi. Dijaki smo priče, kako marsikateri šofer krši tudi slednja pravila. Kakorkoli že, naj bo tale dogodivščina v opomin in upajmo, da se ne bo ponovila.
Saša Grobljar
Vsem
vozačem,
Višja sila, časi novi so hoteli, od mojih sodelavcev me vzeli, šefi v drug kraj za delom napotili, do kdaj za službo me skrbi rešili.
Res, da moram prej gor vstati, se z avtobusom v Zagorje odpeljati, a to še zdaleč mi ni odveč, od tega še noben ni bil preč.
Zdaj v jutro me vodi druga pot, znanih obrazov ni, saj so drugod, z neznanci se srečujem, tih grem mimo,
vsi hodimo v pravega življenja kino.
Obrazi, ki zj utraj v avtobus so zbrani, pa počasi le postajajo mi znani, molče jih božam, ko si sedež zbiram, nehote jim tudi sam poziram.
Obrazi zanimivi, lepi, mladi, še zaspani,
molčeči, govoreči, skuštrani in počesani,
neobriti, urejeni, kateri kdaj so zaskrbljeni,
pred mrazom s kapo, klobuki, šali ovešeni.
Še dobro pomnim, ko bil sem dijak, in nato se leta v strojno vozil tak, že takrat rad sem ljudi opazoval, da več bi kdaj o življenju znal.
Za vsakim obrazom se piše zgodba, življenja pot in usode te razsodba, v mislih teh in daje ono samo sveto, naj leto konča se lepše kot bilo je začeto.
potnik Brane
Si Učitelji res lahko vse privoščijo?
Vsak dan lahko ua šolskih hodnikih slišiš pripovedovanja
dijaki, kakogrdo.se vedemo, kako
neprimeren je naš besedni zaklad,... Verjetno smo včasih res preveč razigrani in nam z jezika uklekakšna pikni. Ampak menda

v »5l„to p,Ml uve„c1.ki:,vm,el,,x.ukpK::!nli:m.
da nekdo Želt priti veti, se je takoj
vratih. Ko soji povedali, da ta dijak ploh ni bil nič kriv. m ko se je
■ so bili lan
lahko vse privoščijo? Mar mislijo,
1 v ' 1 ul,ičlF.daSP n,,niauilppn.CiTl.il
‘H.'.‘.‘P.V*.1.'.'K,
RENAULT 4, VUGO 55, VW POLO, VW GOLF JX
VW GOLF 3, R-5, VW TRANSPORTER, MERCEDES BENZ C
61410 ZAGORJE
tel.: 0601/63 206
telefaks: 0601/63 206
MOBITEL: 0609/61 0057
mm
mmrnm

Iz šole v naravi
Najbolj všeč mi je bila cerkev na Zaplazu. Ogledali smo si jo v ponedeljek. Ima lepe barvne mozaike, ki so veliko vredni. Do cerkve vodi božja pot. Ima dva zvonika. V cerkvi smo prižgali sveče. Imeli smo se super.
Boštjan
Najbolj všeč mi je bilo, ko smo šli na pohod. Videli smo gojilnico postrvi. Ko smo prišli na cilj, smo šli v gostilno, kjer je bila včasih kovačnica. Tam smo si kupili čaj in lizike. Ko smo se vrnili v dom, nas je čakalo toplo kosilo.
Marko Grošelj
V torek smo si ogledali Galerijo likovnih umetnikov. Tam imajo veliko slik in kipov. Slike so risane tudi na steklo. Bilo je lepo.
Damjan
Na Čatežu j e zrak čist. Vsi v domu so nas sprejeli z veseljem. Z domom Čebelica smo vsi zadovoljni. Tukaj je res lepo.
Adriana Žlak
Zaplaška cerkev je zelo znana na Dolenjskem. Do nje vodi božja pot. Blizu njeje čudežni izvir. Pravijo, da če se s tisto vodo umiješ, bolje vidiš. Včasih so do cerkve hodili po kolenih.
Ajda Kresnik
Naj bo lj všeč mi j e bi la igra Lov na lisico. Sestavili smo štiri skupine. Jaz sem bil v skupini z Alenom, Boštjanom, Robijemin Matejem. Šli smo po oznakah, dokler nismo prišli do Rada. Ko smo pri njem izpolnili naloge smo poiskali še kuverto in naredili tudi te naloge. Potem smo šli v gozd. Tam smo našli lisjaka. Nato smo se vrnili domov.
Janez Reitmeier
V	sredozjutraj smo odšli na pohod. Videli smo mlin in ribogojnico, kjer gojijo ameriške postrvi. Prijazen mlinar nam je razkazal star mlin. V njem so včasih mleli veliko vrst žita. Zraven ribogojnice smo opazili čapljo. Nato smo prišli v gostilno, kjer je bila nekoč kovačija. Všeč mi je bilo, ko smo razbijali led in zafrknili tovariša tako, da smo v sneg narisali sled čaplje. Ko smo se vrnili v dom Čebelica, smo bili utrujeni.
JureSaviozzi
V	torek smo se odpravili na nočni pohod. S seboj smo vzeli kresni-čne in petrolejske svetilke. Po poti smo poiskali zvezdo severnico. Svetilke smo prižgali šele, ko smo se vračali. Ko smo prišli v dom, je bila že trda tema. Hitro smo se umili in zaspali.
Daniela Marijan
Na ledu
Sneg pokriva vse po redu -polje, hrib in gaj.
Mi se drsamo po ledu, daje kaj.
Huj, kako v ušesa reže, toda nam je všeč!
Kogar zebe, pa naj leže spat za peč.
Doli, gori kakor veter Videk, Blaž, Andrej,
Aleš, Miha, s Petro Peter -vsi - juhej!
Vesna Matko, 5.a OŠ IS Zagorje
Bila sem bolha
Nekega dne sem se spremenila v bolho. Bila sem skrita v travi. Nato se je tja prišel povaljat velik pes z imenom Reks. Z veliko slastjo sem ga opazovala. S sestricami smo se igrale igrice in se lovile, tako da smo lezle po njegovem trebuhu in se skrivale. To igro smo imenovale miži - miži. Kadar smo ga preveč grizle, sejestreselin opletal tako, da smo se komaj obdržaloe nanjegovi koži. To je bila hkrati naša najljubša država. Nekega dne sem se napila njegove krvi. Ni mi bilo do iger, a sestrice so se hotele igrati. Spet so se šle igrati igro miži - miži in hudo pikale ubogega Reksa. Tokrat pa se je otresel in s polnim trebuhom sem pad la v travo. Čakala sem na novega gostitelja.
Tina Kos, 4. a OŠ T. Čeč
Ptica pozimi
Sem vrabček. Lačen sem, a že vidim ptičjo krmilnico. Zebe me. Rad se potepam. Rad imam Jureta. Nasul mi je semena.
Mario, 1. b, Dol
Glosa
Zgodilo se je v 8.b. Ura književnosti, France PTešeren, Glosa.
Moje provokativno vprašanje: "Katere vrednote bolj cenite, duhovne ali materialne?"
Učenci si stojijo nasproti v dveh skoraj enakoštevilnih skupinah. Prvi seoglasijo najbolj pogumni. Z druge strani začutijo, da morajo braniti svoje mnenje. Besedni boj postaja oster, argumentov za in proti je vedno več.
Stojim med njimi, da prestrežem trde besede. Takrat vem. Mogoče bodo pozabili Prešernove besede, toda uspelo mi je, da so razmišljali, prisluhnili drugačnemu mnenju, ga poskušali upoštevati in ne nazadnje, svoje misli so znali povezati v razumljivo sporočilo.
Joža Klopčič

1
I priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta -I 20.julija 2c, 61410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo le male oglase (največ 20 I ■ besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Brezplačno objavljamo -I le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino I
|^j)išemo takrat, koje ponudnik iz drugej omrežn^kujrine^i^z 060L^ ^
STANOVANJA, PARCELE
PRODAM garsonjero, 28 m2, tel.: 27-321.
GOSTINSKI lokal in bife v centru Maribora sta naprodaj, tel.: 062/306-595 ali 062/621-437.
PRODAM parcelo na Kleku nad Trbovljami -700 m2, v račun vzamem osebni avto Zastava, tel.: 20-713.
NAJAMEM	garsonjero v
Trbovljah, tel.: 27-060 (med 18. in 20. uro)
PRODAM hišo, delno ali v celoti, v Trbovljah na atraktivni lokaciji, možne razne poslovne kombinacije, tel.: 26-538.
NAJAMEM stanovanje v Zagorju, lahko tudi v hiši, tel.: 61-964.
PRODAM parcelo z gradbenim dovoljenjem na Bregu pri Litiji, tel.: 061/881-728 - služba, 061/881-894-doma.
AVTOMOBILI
PRODAM Vugo55,1. '88,reg. do 10/96, tel.: 61-273, 61-187.
RAZNO
PRODAM avtosedež CHICCO, cena po dogovoru, tel.: 75-201 dopoldan, 75-235 po 16. uri.
KUPIM dobro ohranjen avtosedež, tel.: 23-312.
PRODAM zvočnike 2 x 100 W,
cena 100 DEM, moj naslov: Beno Meh, C. Zmage 26, Zagorje ob Savi.
KUPIM vrata za krušno peč, tel.: 75-331.
PRODAM nov štedilnik na trdo gorivo, tel.: 42-563.
PRODAM zmrzovalno omaro, 2101,7 predalov, staro 7 let, je brezhibna, cena 700 DEM, tel.: 27-532.
KUPIM smučarsko opremo za 6 -letnega otroka, št. čevljev 30, smuči dolžine 110 - 120 cm, tel.: 21-785, po 17. uri.
PRODAM simentalki - kravo in telico, visoko breji, tel.: 25-443.
PRODAM nov puhalnik FI50 in nov strešnik, 1.000 komadov, tel.: 25-443'.
PRODAM motorko znamke STIHE - DOLMAR, malo rabljeno, cena po dogovoru, moj naslov: Roman Strmljan, Okrogarjeva 6, Zagorje.
PROD A M etažno peč za ce ntralno ogrevanje - raztezna posoda, črpalka, cevni termostat, tel.: 42-150, po 17. uri.
UGODNO prodam dva zimska plašča, oba za 15.000,00 tolarjev in poročno obleko za visoko, vitko osebo, tel.: 76-321.
PRODAM otroško posteljico z jogijem, športni vozičekin termoakumulacijsko peč, tel.: 24-965.
PRODA M dve postelji (1 m x 2m) in omari, ugodno, tel.: 44-332.
PRODAM nerabljen pletilni stroj PFFAF 6000. Cena po dogovoru, tel.: 27-060 (med 18. in 20. uro)
INŠTRUKCUE
INŠTRUIRAM nemščino in francoščino, tel.: 73-719.
INŠTRUIRAM strokovne predmete elektrotehniške smeri, slovenski jezik, MA in FI za srednjo
šolo, tel.: 64-285.
INŠTRUIRAM angleščino za OŠ in srednjo šolo, tel.: 64-610.
INŠTRUIRAMangleščinozaOŠ ter angleščino, nemščino in francoščino za 1. in 2. letnik srednje šole, tel.: 43-756 od 12.00 - 14.00 ure.
INŠTRUIRAM MA in FI za OŠ in srednjo šolo ter za 1. in 2. letnik fakultete, tel.: 061/1261-282, Oto, študentski dom, soba 136.
INŠTRUIRAM angleški jezik za OŠ in srednjo šolo, tel.: 26-671.
DELO
DELO NA DOMU, pošlji v kuverti 500,00 SIT, dobiš informacije. Karola, poštno ležeče, Zidani Most, 61432.
ULIČNE prodajalce za Zagorje iščemo, tel.: 64-250, dopoldan.
NEGO in pomoč na domu nudimo starejšim, slabotnim osebam in invalidom, tel.: 26-624.
RENT-A-CAR osebnih vozil, non-stop, tel.: 27-386.

irsTrviTTT'
INTEGRAL ZAGORJE d.o.o.
Tel.:64 443, 64 032, 64 420
BENEŠKI KARNEVAL LENTI
17.2.96
17.296
SMUČANJE NA ROČU
otroci 1950,00 sit odrasli 2350,00 sit
Prijave in informacije "INTEGRAL" Zagorje

T7T'77T

Pisma bralcev
Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopteiHn mnenja bralcev o življenju in dogajanju v ZasavjufNepodpisanih pisem ne objavljamo. Dolžina pism/je zaradi prostora omejena na najVeč 36xtipkMjk/vrstki^Uredništvo si pridružuje^pfavico skrajšatrtekšt ali pa objavithdajjšega, če oMnifda bi s skrajšanjem preveč okrnil zanimivo vsebino.
Javno pismo poslancema iz naše volilne enote Miranu Jeriču in Miranu Potrču
V parlamentu je na vrsti tretje branje paketa zakonov s področja vzgoje in izobraževanja. Smo ženske in matere, ki nam ni vseeno, v kakšno šolo bodo hodili naši otroci in česa se bodo v njej učili. Prav tako nam ni vseeno, kdo bodo tisti otroci, ki jim bo dostop v jasli in vrtce zaradi cen še omogočen.
Zadovoljne smo, da je poslanska skupina ZL vložila amandmaje k določenim članom in da bo pri svojih stališčih vztrajala do odločilnega sklepanja v parlamentu. Nesprejemljivo je, da bi se skozi vzgojno varstveni in šolski sistem poglabljale socialne razlike in da bi se opredeljevali učenci OŠ na osnovi njihovih oziroma njih staršev ideoloških prepričanj. Čeprav cenimo tiste krščanske vrednote, ki pozitivno vplivajo na razvoj osebnosti in na medsebojne odnose, pa je ta miselnost le del v celotnem razvoju in načinu človekovega mišljenja, je le del izmed religij, ideologij. Celovitost je visoko nad tem.
Glede predmeta "religija in etika" v OŠ podpiramo poslance, ki so glasovali proti uvedbi tega predmeta. Seznanjanje učencev z religijami je fin je bilo doslej, kjer je pač bilo) v okviru drugih predmetov, za pravilno in zanimivo podajanje pa je treba usposobiti učitelje. Vstop (katoliške) cerkve v šole, s tem pa uvedba verouka, je nesprejemljiv. Znotraj šole kot izobraževalne ustanove ni mogoče ločevati
učencev glede na versko prepričanje oziroma prepričane prepričevati o nasprotnem.
Ne soglašamo tudi s predlogom, da bi v naši državi ponovno delili učence na "boljše" in "slabše" že po
6.	razredu OŠ z uvajanjem nižje gimnazije. Potrudimo se raje za u vaj anj e bogatega pouka in zanimive šole, ki naj bi znotraj svojegasistema omogočila učencem različnih sposobnosti in napredovanje do meje, ki jo je sposoben vsak posameznik. Podpiramo tudi amandma ZL, da državni proračun zagotovi sredstva za financiranje izravnave občinskih stroškov za javne vrtce in s koncesijo ustanovljene nepro fitne organizacij e za varovanje otrok. Soglašamo tudi z zahtevo, da se pri plačevanju vrtca upošteva dohodek staršev in premoženjedružine, saj je nov sistem omogočil marsikomu, da prikazuje nizke dohodke na družinskega člana, v resnici pa razpolaga z velikim bogastvom.
Ženske, ki nam ni vseeno, kakšen bo naš "danes" in "jutri", pričakujemo od poslancev iz Zasavja, da se bosta v parlamentu zavzemala in glasovala za odločitve, ki ne bodo privedle v javnih ustanovah do razlikovanj naših najmlaj ših in njihovih družin. Vemo, da podobno misli večina volilk in volilcev. Če parlament ne bo črtal iz predlaganega obveznega izbirnega predmeta "religija in etika", potem podpiramo poslance ZL, ki menijo predlagati, naj o tem vprašanju odločajo volilke in volilci na referendumu. Poslancema Miranu Jeriču in Miranu Potrču želimo veliko uspehov.
Ženski klub ZLSD Zasavje
Kdor drugim jamo koplje,
sam vanjo pade
(odziv na Novo vodstvo socialdemokratov, Zasavc, št. 4, str.
5)
Alenka Petrič je po svojem in moževem izstopu iz naše stranke sklicala tiskovno konferenco, katere po vzetekje bil objavljen v 4. številki Zasavca in novinarjem natresla kup dezinformacij in neresnic. Njene izjave dokazujejo, da kljub večletnemu članstvu v stranki in funkciji predsednice OO ne pozna določil strankinega statuta. Zato seveda ni čudno, da ne razlikuje med organi konference in organi odbora OO SDSS, sicer ne bi izjavljala neumnosti o "vsiljeni kandidatni listi za volitve v organe konference". Ves čas konference je aktivno sodelovala v delovnem predsedstvu in ni imela pripomb ne na proceduro ne na vsebino. Njena trditev, da je "Janša izvajal konferenco z namenom, da vr že stari odbor", ni le v nasprotju z dejstvi, ampak tudi z logiko. Delo konference je namreč potekalo po dnevnem redu, ki ga je dne 12. januarjaletos, skupaj s sklicemredne programsko volilne konference, posredovalo "staro vodstvo", podpisala pa bivša predsednica. Prav tako je pomešala programsko volilna izhodišča SDSS v letu 1996 (kijihje predstavil g. Janša) in program dela občinskega odbora za leto 1996.
Kandidatna lista za organe, ki se volijo na konferenci, je bila vse do začetka volitev odprta, kdor je imel interes kandidirati ali predlagati kandidata, je to lahko storil. Tudi Petričeva je kandidirala za predsednico občinskega odbora, vendar "ljudstvo ni bilo poslušno in ni mislilo tako, kot ona". Dobilaje le 13 glasov, njen protikandidat, g. Kmetič, pa 32. Če še teden dni po tem dogodku na tiskovni konferenci razglaša, da Kmetič ni človek, ki bi lahko predstavljal SDSS v Trbovljah, je to le dokaz, da še ni
sprejela realnosti. V novoizvoljenih organih sta samo dve članici, ki sta vstopili v stranko pred kratkim, vsi ostali so" stari" člani SDSS. Če bivša predsednica za njih še ni slišala, je to njen problem in nikakršne potrebe ni, da jih žali.
Alenki Petrič in njenemu možu sta na tiskovni konferenci umazano perilo pomagala prati še dva gospoda, Branimir Bajde (bivši tajnik) in Zlatko Čibej (padalec?). Zanimivo, da sta tudi ta dva kandidirala za člana predsedstva, a nista bila izvoljena. Zato je seveda razumljivo, da razmišljajo o ustanovitvi nove stranke, tam so funkcije še nezasedene, predvsem pa ni nobene konkurence.
P.S.: Jeterniku se naj lepše zahvaljujemo za fotografijo predsednika SDSS, g. Janeza Janše.
OO SDSS Trbovlje predsednik Slavko Kmetič
Tisti tam zgoraj
Upam, da nisem edini, ki ga moti uvodnik letošnje4. številke Zasavca, čeprav tega po vsej verjetnosti ne bo nihče povedal.
Bog sicer ni izrecno omenjen, vendar je njegov opis tako nedvoumen, da ni mogoče dvomiti, da bi uvodničarka mislila kaj drugega. Nekateri bralci Zasavca do bro vemo, kdo je ta "bogvekdo", ima svoje ime in vanj verujemo, zato taizrazmoteče deluje na naše versko prepričanje. Zato bi bil obziren izraz brez spotakljivosti tisto, kar bi pričakovali, če gaje že potrebno v uvodniku omenjati.
Prav tako je moteča tudi sama logika tretjega stavka, zaradi protislovnih trditev.
Najprej ga Tatjana Polanc označuje z lepo besedo "tisti vrli", nato določa njegov prostor "tam zgoraj", potem označuje še njegov vpliv na človeško usodo "zamenja ploščo", obenem • ga imenuje "bogvekdo". Tako o tistem zgoraj nekateri razmišljamo tu spodaj.
Jože Čampa, Kisovec

SEVERNO KOREJSKO MESTO J OD PJONG
JANGA
POLITIČNI DELAVEC, ROJEN V ZAGREBU (IVO,1916-43)
ITALIJANSKA
ZNAMKA
TOVOR-
NJAKOV
VELIKO
nomadsko
PLEME
(JASI)
VZDEVEK
LADJARJA
ONASSISA
SODOBNIKI KELTOV V SLDVENIJI
VZGOJNI
UKREP
MESEC V LETU
AMERIŠKA
PESNICA
NEGRI
KI MEJI NA FLORIDO, MISISSIPI IN
GEORGIO
HRVAŠKA
PEVKA
(SANJA)
BOSANSKO MESTO SEVERNO OD SARAJEVA
LITURGIČNI
VZKLIK
VESELJA
ARABSKA
POKRAJINA
DIKTAT
FIATOV
MODEL
AVTOMOBILA
PODLOŽNO
DELO
ORGANSKA
GRM ALI DREVp IZ DRUŽNE CIPRES
FOND, GLAV-
PREBIVALO
LAOSA
NEMŠKI FIZIK (GEORG)
OSVOBODILNA FRONTA
GLAVNO
MESTO
JORDANIJE
TV NAPOVEDOVALKA ŠURBEK
RASTLINA
VIJOL-RDf
POPAJEVA
PISATELJ
ZORMAN
CVETOVI
REDOVNICA
ŠVEDSKO IME ZA LUKO TURKU
SLOVENSKO
PRIMORSKO
NCSTO
KAZEN
GRM S PODOLGOVATIMI USTI (LOVOR)
ITALIJE
POJAVNA
KRAJIN REKA NA SEVERU BOSNE
ZAČIMBA (PREDVSEM NA PIZZAH)
ZNANOST
MESTO NA JAVI BLIZU SEMARANGA
STREHA
NAD
NAPRAVA
VEU Kil
OGNJIŠČEM
5 finske
ZVOKA
GLASBE
PREBIVALEC
NOVE
CELINE
DRŽAVNA
BLAGAJNA
ROBERT
EDEN
MAKEDONSKO
KOLO
KOREOGRAF
IGRALKA
RINA
SPREMLJE-
VALEC
AMORJAIN
VENERE
POLOŽAJ V JOGI
NAKUPO-
VANJE,
NABAVA
VZPOREDNI
RAZRED
STARO-
JUDOVSKI
KRALJ
BIRALEC, NABIRALEC, PRODAJALEC SREČK
NAGRADNA KRIŽANKA
Rešitev nagradne križanke pošljite do 14.2.1996 na naslov:
UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo). Pri žrebanju bomo upoštevali le modre ovojnice.
Nagrade, ki vas čakajo:
1.	nagrada: Najem vozila v vrednosti 4.500 SIT
2.	nagrada: Najem vozila v vrednosti 3.000 SIT
3.	nagrada: Najem vozila v vrednosti 2.500 SIT
Izžrebanci nagradne križanke 3/96
1.	nagrada: Trimesečna naročnina časopisa Zasavc, Marjan Dolanc, Pot Vitka Pavliča 12, Hrastnik
2.	nagrada: Trimesečna naročnina časopisa Zasavc, Marjan Vran, Kešetovo 11, Trbovlje
3.	nagrada: Trimesečna naročnina časopisa Zasavc, Marija Lajkovič, Opekarna 20A, Trbovlje
Vsem izžrebancem čestitamo!
Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20.
julija 2c, Zagorje, do 15. 2.1996. Če se po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam sporočite po telefonu in vam bomo nagrado poslali po pošti.
Rešitev nagradne križanke 4/96:
AVAL, KEBRAČO, ANDREJA GRAŠIČ,BIATLONKA, ITA, PO, OJE, RC, NEČAK, PRST, AMADO, KR, AVRIL, IVAN CANKAR, TABLA, DENAR, AARE, ZLET, ANI, IGNJAT, AMINTA, AJ, KRINKA, MAE, USORA, VA, AG, TAKSI, GENTILE, NAVADA, UŠENIČ-NIK, ERAR, SENIK, ACI, KANONIR, MUC, KREP, ENAKOST, ASA, SIJA.
gSfiHC
r--------------\
► RENT A CAR
KOMBI PREVOZI AVTOVL6KA
^ FOTOKOPIRANJE
SPIRALNA VEZAVA
Ulica 1. junija 4, 61420 Trbovlje, Tel.: 0601/26-360
v	J
m
Naša bodočnost
V trboveljski porodnišnici so se od 29.1. do 4.2. rodili:
29.1.	Melita Kosem, Radeče, sin Matic;
30.1. Marjeta Tkalič, Zidani Most, hči Petra;
31.1.	Nina Kokalj, Trbovlje, sin Miha;
1.2. Nina Smode, Trbovlje, hči Saša;
3.2. Sintija Zupan, Trbovlje, sin Tilen; Ksenija Novak,
Zagorje, sin David; Anita Hribar, Šentjanž pri Sevnici, hči Valentina;
4.2. Polonca Brvar, Zagorje, sin Timotej.
Iskreno čestitamo!
SKRITI PREDMETI
Mesarju pomagajo štirje prijatelji. Poiščite jih!

Oven Bodite vztrajni in tako boste, zlasti pri delu, želi uspehe. Zaslužili boste več, kot ste mislili. S partnerjem se v marsičem ne boste strinjali. Št. 19.
Bik Naj vam trenutno pomankanje samozavesti ne vzame volje do dela. Poslovnim potovanjem se v tem času raje odpovejte. Po vaši zaslugi se bo popravil in poglobil odnos s partnerjem. Št.14.
Dvojčka Pri delu boste zelo uspešni, zlasti še, če imate veliko opravka z lj udmi. A z denarjem boste morali kljub vsemu varčevati in poravnati stare račune. Št. 3.
Rak Čas je, da se ustalite in se ne navdušujete tako brezglavo za vsako novo idejo. Včasih ste preveč lahkomiselni. Delo vaš bo reševalo notranjega nereda. Št. 34.
Lev Posvetite se nadaljnjemu izobraževanju. Tu boste najbolj uspešni. Vendar ne poskušajte s stvarmi, ki vam niso pri srcu. Želeli boste čimveč časa preživeti v partnerjevi družbi. Št. 1.
Devica Pri delu boste uspešni, zlasti tisti, ki delate na področju trgovine, drugi pa se prisilite k večji aktivnosti in ne podlegajte trenutnim občutkom nemoči. Št. 5.
Tehtnica Poskusite najprej bolj ceniti sebe, saj je okolica le vaše ogledalo. Na delovnemmestusepotrudite za čim boljše odnose s sodelavci. S partnerjem so možna nesoglasja. Št. 15.
Škorpijon Čaka vas nekaj težav in napornih trenutkov, ki pa jih boste z dobro voljo gotovo premagali. Pri delu boste marljivi in nadrejeni vam bodo "šli na roko". Št. 17.
Strelec Vzemite si čas in se posvetite hobijem, saj se preveč obremenjujete z obveznostmi. Na delovnem mestu boste morali dokončati nekatere stvari. Št. 3.
Kozorog Čas je, da razrešite nastale probleme. Pri delu boste veseli pomoči sodelavcev. Dobro bi bilo, če bi se z nekom pogovorih o težavah, ki jih imate s partnerjem. Št. 23.
Vodnar Naučite se sprejeti stvari, na katere ne morete vplivati. Na področju izobraževanja in dela boste imeti srečo, sprejeli pa boste nase tudi večjo odgovornost. Št. 20.
Ribi Občutljivi boste in vsak neuspeh vas bo močno potrl. Pri delu boste uspešni, saj ste se v zadnjem času precej truditi. Dobro bi bilo, da bi si s partnerjem bolj zaupala. Št. 7.
pftOpAH
HRASTNIK
7.-11.: TRNULJČICA (am. ris.), sre., čet., pet. in ned. ob 17. uri; 7,-11.: TAKSIST (am. grozlj.). sre., čet., pet. in ned. ob 19. uri, sob. ob
17.	in 19. uri; 14.-15.: GOSPA PARKER IN NJENI (drama), sre. in čet. ob 19. uri;
DOL PRI HRASTNIKU
10.: TRNULJČICA (ris.), sob. ob 17. uri;
TRBOVLJE
7.- 8.: KO SISPAL(rom. kom.), sre. ob 19. uri, čet. ob 17. in 19. uri; 9.-12.: DEVET MESECEV (kom.), pet. in pon. ob 19. uri, sob. in ned. ob 17. in 19. uri; 13.-15.: NORA LJUBEZEN (ljubez.), tor. ob 17. in 19. uri, sre. in čet. ob 19. uri;
ZAGORJE
7.-11.: BOŽIČEK (kom.), sre. ob 19. uri, čet., pet. in ned. ob 17. uri;
8.: RABLJEVA FRESKA (slovenski), čet. ob 19. uri;9,-13.: RANGUN (drama), pet., ned., pon. in tor. ob 19. uri; 14.-15.: POCAHONTAS (ris.), sre. in čet. ob 17. uri; 14.-15: CORRINA CORRINA (kom), sre. in čet. ob 19. uri;
IZLAKE
11.: BOŽIČEK (kom.), ned. ob
19.15	uri;
Razstave
Velenje - V galeriji Vegrad do 23. februarja razstavlja slikar Karel Kozole.
Ljubljana - Februarja se bosta v Ljubljani na Gospodarskem stavišču odvijala 43. sejem MODA 96. ter 11. sejem KONTRI.
Kulturni praznik
Trbovlje
V	Domu Svobode bo 8. februarja ob 17. uri otvoritev razstave Severine Šprogar.
V	Domu Svobode bo 9. februarja ob 17. uri bo literarni večerz Ervinom Fritzem.
V	DDbo 13. februarja ob 10.45 in 13. uri osnovnošolski abonma, nastopal bo Loški oder s predstavo "Krtačka zobačka".
V	Domu Svobode bo 16. februarja ob 17. uri koncert moškega in ženskega zbora ter Vokalno
instrumentalne skupine Kulturnega društva upokojencev.
Zagorje
V	okviru prireditve bodo v Medijskih Toplicah 8. februarja ob
18.	uri otvorili slikarsko kolonijo Zagorje - Izlake, nastopil pa bo Mladinski pihalni orkester Viva Glasbene šole Zagorje.
V	DD bo 10. februarja ob 19. uri promocija zgoščenke Adijo knapi skupine Orlek.
Hrastnik
V	Hrastniku bo osrednja kulturna prireditev potekala 7. februarja ob
19.	uri v Delavskem domu na Logu.
Dol pri HrAStnikia
7. februarja bo prireditev v počastitev kulturnega praznika. Nastopili bodo trije zbori: MPZ.ŽPZ in zbor OŠ Dol pri Hrastniku.
Litij*
V	avli občine bo 6. februarja ob 18. uri osrednja prireditev v počastitev kulturnega praznika. Predstavil se bo tudi Milan Lovše s svojimi rezbarskimi deli. Prireditev se bo nadaljevala z večerom Vena Tauferja.
V	petek, dan po Prešernovem dnevu, bo v sindikalni dvorani igrala tudi litijska godba na pihala.
...........is......
RTV TRBOVLJE K10
_________________________
ČETRTEK 8.2.1996
09.00	VIDEO STRANI. 18.00 VIDEO STRANI.20.00PRELUDIJ.
20.15	MLADINSKA ODDAJA
PETEK 9.2. 1996
09.00	VIDEO STRANI, 10.00 MLADINSKA ODDAJA (p), 10.45 VIDEO STRANI, 18.00 VIDEO STRANI, 20.00 PRELUDIJ, 20.15 ŽEBLJIČKI (Razvedrilna oddaja s filmsko lestvico in skritim gostom),
21.15	FILM TEDNA (izbor gledalcev)
SOBOTA 10.2.1996
13.00	VIDEO STRANI, 16.00 KDO BO BOLJŠI - PRIJATELJSKO SREČANJE SLOVENSKIH MEST,
17.30	FILM TEDNA (p)
PONEDELJEK 12.2. 1996
09.00	VIDEO STRANI, 18.00 VIDEO STRANI.20.00 PRELUDIJ,
20.15	MINI PET - OTROŠKA
illlE


1.	- 5. TELESKOP - Avia Band (2)
2.	- 4. KAVBOJI IN INDIJANCI - Čuki (5)
3.	-1. TINA (remix) - Dominik Kozarič (3)
4.	- 3. B0GNEDAJ DA BI CRKNU TELEVIZOR - Adi Smolar (4)
5.	-/. ONA - Babilon & D.J.Time (1)
1,	- 2. GOLDENEVE - Tina Turner (5)
2,	- 4. CELEBRATION - Fun Factory (2)
3,	-1. EARTHSONG - Michael Jackson (3)
4,	- 5. WHEN LOVE 4 MATE C00LIDE - Del Leppard (4)
5,	-1. VATRAI LED - Severina (1)
!>' —................
Mo] nailovi
■ Glasovanje po dopisnicah na naslw: Radio Trbovlje, Trg svobode 11a, 61420 Trbovlje | | do tenka v lakotam tadnu. Na sporedu ob ponedeljkih od 12.00 do 12.45.

GLASBENA LESTVICA, 20.45 ŠPORT ZA ŠPORT (Gregor Kita predstavlja zasavski šport)
TOREK 13.2.1996
09.00	VIDEO STRANI, 10.00 ŠPORT ZA ŠPORT (p) ,10.25 VIDEO STRANI, 18.00 VIDEO STRANI, 20.00PRELUDIJ.20.15HIGIENA-ODDAJA O ZDRAVSTVU
SREDA 14.2.1996
09.00	VIDEO STRANI. 18.00 VIDEO STRANI, 20.00PRELUDIJ, 20.15R ADIO ZO S - GOST ODDAJE DANIJEL ŠMID-DANNV
ČETRTEK 8.2. 1996
20.00	VIDEO BOO M 40 - ZABAVNOGLASBENA ODDAJA ZLTV SLOVENIJE, TEDNIKA KAJ IN ANTENE
PETEK 9.2. 1996
20.00	INFORMATIVNA ODDAJA ,20.30 PONOVITEV VIDEO BOOM40
SOBOTA 10.2. 1996
10.00	VKLOP VIDEO STRANI,
16.00	TV KOPER
NEDELJA 11.2. 1996
10.00	VKLOP VIDEO STRANI,
16.00	TV KOPER
PONEDELJEK 12.2.1996
20.00	ATV ŠPORT - ŠPORTNA ODDAJA LITIJSKEGA ŠPORTA IN ŠPORTNIKOV, ENKRAT MESEČNO KONTAKTNA ODDAJA Z GOSTI IN ODPRTO TEL. LINIJO,
20.30	INFORMATIVNA ODDAJA - PONOVITEV PETKOVIH INFORMACIJ Z DOPOLNITVAMI
TOREK 13.2. 1996
20.00	IZ PONUDBE ZLTV SLOVENIJE, 21.30 PONOVITEV ATVŠPORT
SREDA 14.2.1996
20.00	IZ PONUDBE ZLTV SLOVENIJE
ČETRTEK 8.2. 1996
8.30	VIDEOSTRANI, 10.00 SREDA NA ETV (p),	11.30
VIDEOSTRANI,18.00 TOREKNA ETV (p), 20.00 KNJIŽNI MOLJI, 20.10 MINI PET, 20.30 EPP, 20.35 POZOR, SNEMAMO, 20.45
ZASAVSKI MAGAZIN, 21.15 SLAVKO GRUM - ČARODEJ SLOVENSKE BESEDE, DOKUMENTARNI FILM;
PETEK 9.2.1996
8.30	VIDEOSTRANI, 10.00 ČETRTEK NA ETV (p), 11.30 VIDEOSTRANI,18.00SREDA NA ETV (p),	20.00 ZASAVSKI
MAGAZIN (p), 20.30 EPP, 20.33 NE ZAMUDITE, 20.35 3-2-1-START (p),21.05 ŠPORTNI GOST MESECA: NATAŠA BOKAL (p), 21.50 SLAVKO GRUM, DOKUMENTARNA ODDAJA (p);
SOBOTA 10.2.1996
8.30	VIDEOSTRANI
NEDEUA 11.2.1996
9.00	KNJIŽNI MOLJI (p), 9.10 MINI PET. 9.30 EPP .9.35 POZOR, SNEMAMO (p), 9.45 ZASAVSKI
magazin (P),	10.15 ne
zamudite, 10.20 karmen
CESTNIK PREDSTAVLJA ANSAMBEL AVIA BAND; 11.50 PRIJATELJ - MLADINSKA ODDAJA (p);
PONEDELJEK 12.2. 1996
8.30	VIDEOSTRANI, 20.00 3-2-1-START, 20.30 EPP 20.33 NE
Zamudite,20.35kult &ura-
KULTURNI PRAZNIK: PREDSTAVITEV GRUMOVIH NAGRAJENCEV, 21.20 NE ZAMUDITE
TOREK 13.2. 1996
8.30	VIDEOSTRANI, 10.00 PONEDELJEK NA ETV, 11.30 VIDEOSTRANI, 20.00 KARMEN CESTNIK PREDSTAVLJA (IRENA VRČKOVNIK), 21.30 NE ZAMUDITE
SREDA 14.2.1996
8.30	VIDEOSTRANI, 10.00 TOREK NA ETV, 11.30 VIDEOSTRANI, 18.00 PONEDELJEK NA ETV, 20.00 VIDEOBUM 40,20.45 EPP,20.50REPORTAŽA TEDNA
	RADIO	TRBOVL.	mmm JE
ČETRTEK 8.2.1996
6.00	- 10.00 JUTRANJI PROGRAM. 10.00 - 14.00 PROGRAM Maj, 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL
komentira in ob vešča,16.15 Radio dw in zasavski
DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 OB SAVI NAVZDOL, OB SAVI N A VZGOR .18.45PORO-ČILA, 19.00 - 24.00 ŽIVA NOČ
24.00	-6.00 NOČNI PROGRAM
PETEK 9.2.1996
6.00	- 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00-14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL. 15.30GLASBENE NOVOSTI,16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 17.00 MLADINSKI VAL,18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM
SOBOTA 10.2.1996
8.00	DOBRO JUTRO, 9.00 POPEVKA TEDNA, 10.00 GOST NA RADIU, 10.45 EPP, 11.00 TEDEN BIL JE ŽIV, 12.00 KUHAJMO Z DUŠ0.12.450BVESTILA IN EPP,
13.00	POROČILA, 14.00 ČESTITKE, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 SO-BOTNOPOPOLDNE.19-OONOČNI PROGRAM
NEDEUA 11.2.1996
8.00	- 9.00 DOBRO JUTRO, 9.00 CICIVRTILJAK, 10.45 OBVESTILA IN EPP, 11.00 TEDEN JE ZA NAMI, 11.15 VIŽA TEDNA,12.00 VEČNO ZELENE MELODIJE, 1230 EPP, 12.45 OBVESTILA, 13.00ČESTITKE POSLUŠALCEV, NEDELJSKO POPOLDNE, 19.00 NOČNI PROGRAM
PONEDELJEK 12.2.1996
6.00	- 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ. 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA, EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA INOBVEŠČA, 15.30 ŽELELI STE JIH SLIŠATI, 16.15 RADIO D W IN ZASAVSKI DNEV-NIK,16.450BVESTILA,EPP, 17.00 RADIO NA OBISKU, 18.00 ODDAJA O KULTURI, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM
TOREK 13.2.1996
6.00	- 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ , 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL KO MENTIRA IN OB VEŠČA,16.15 RADIODWINZASAVSKI DNEVNIK,16.450BVESTILA, EPP,17.00 ŠPORT, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNIPROGRAM
SREDA 14.2.1996
6.00	- 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 SPOROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA,16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 UPOKOJENCI MED NAMI, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNIPROGRAM
Policist vozniku našteje vse tehnične napake njegovega avtomobila in prekrške ter vse skupaj zapiše. Na koncu sešteje kazni in reče: "Osemdeset tisoč tolarjev!" "Prodano!" se strinja.
Oče in sin se vrneta iz trgovine, kjer sta kupila nove brisalce za avtomobil. Sinček se pohvali mami: "Očije kupil nove sponke za policaje." "Kakšne opravke?" "Tiste na šipi, za katere mu zatikajo listke o nepravilnem parkiranju."
Zakaj nese policist na plažo avtomobilska vrata? Zato, da odpre okno, če mu je prevroče.
"Ste vlomilca že prijeli?" vpraša brivec policista. "Še ne." "Kaj pa mečkate? Sicer vam pa jaz lahko pomagam. Vas zanima, kje se brije?" "Kje?" "Po bradi."
Kaj imata skupnega policist in tisočak? Ne enega ne drugega ni, ko bi ju človek najbolj potreboval.
Policist v knjigarni naroča prodajalki: "Dajte mi, prosim, dva zvezka z okroglim karom za peti razred." Prodajalka ga začudeno gleda in mu odvrne, da takšnih zvezkov žal nima. Za njim je na vrsti komandir, ki prodajalki zašepeta, da ni vedel, da so tudi takšni butlji v policiji, nato pa naroči: "Meni pa dajte, prosim, radirko za četrti razred in globus Slovenije."
Dva policista najdeta pred univerzo truplo. "Zapisnik morava sestaviti. Boš znal napisati univerza?" "Ne vem." "Potem pa ga raje prestaviva pred pošto."
"Zakaj ste v trgovino vlomili kar trikrat ta teden?" zaslišuje policist zmikavta. "Ko pa na vratih piše: Oglasite se še."
Policist vstopi v slaščičarno in naroči dve kremšniti ter kokakolo. "Kokakolo imamo, kremšnit pa je žal zmanjkalo. Boste kaj drugega?" "Pa mi dajte eno tisto vašo limonado in dve kremšniti." "Oprostite, ampak kremšnit res ni, bi rahli gozdiček?" "Ne, gozdička ne maram, dajte mi kar oranžado in dve kremšniti." "Ampak, saj vam pravim, da kremšnit ni, vzemite šamšniti," je vedno bolj jezen slaščičar. "Ne, šamšnit ne bom. Dajte mi kar kozarec navadne vode in tisti dve kremšniti." Slaščičarju popustijo živci in po nekaj žaljivkah pride do ravsa. Policist pokliče kolega na pomoč. Ta vzame primer resno in posluša najprej policista, nato pa zasliši še slaščičarja. Ko konča zapisnik, se nagne k slaščičarju in mu zašepeta: "Čisto prav je, da ste ga. Tudi jaz bi mu jih naložil. Na koncu bi mu pa še tisti dve kremšniti vrgel v glavo."

Približuje se slovesni dan, ko bodo trboveljski Telekomovci, verjetno bolj svečano kot druge, v omrežje vključili 15 tisočega naročnika.
Srečnežu, in tudi vsem drugim, že vnaprej čestitamo za pogumno odločitev.
Opravičilo
Pa smo preživeli kar dve predstavitvi Renaultovega Megana. V Litiji in Trbovljah. Med številnimi odličniki je na slednji bil tudi občinski tajnik trboveljski Vili Treven. In njemu se opravičujemo. Ker smo zadnjič ugotavljali, da ni med najvišje zrastlimi. Ko se je namreč ustopil ob Meganu,jebilojasno,dagapo višini prekaša. Torej, Vili Treven je višji kot Megan, torej je skoraj Gigant.
Premier Janez Drnovšek nam je zatrdil da se Zaveda škodljivosti hitrega padanja zasavskosti slovenske vlade. V spremstvu ravnateljice trboveljske gimnazije Darke Lipičnik sije zato ogledat stike vseh maturantov, da bi uzrl obraz, primeren za katerikoli ministrski položaj.


volitve
Redakcij a jetrne je popravila ttajnovejšo raziskavo o zasav-skosti slovenske vlade. Kot smo ugotovili že v prejšnji raziskavi, zdaj, žal ugotavljamo ponovno: zasavskost vlade neutrudno pada.
Po izvolitvi v začetku leta 1995je bila zasavskost vlade izredno visoka. 10.7 odstotna. Predsedniku Janezu Drnovšku, smo pripisali 100% zasavskost Hkrati smo gaštelizadvačfoveka. saj se loža predsednika spodobi, pa tudi praktično je to dokazal, ko jehi t nekaj časti tudlzvnanjiminisfer. M inismi Maksu Tajnikarju smo priznali visokih 40%, saj se je izdatno obkrožil z Zasavci in izdatno podprl nekatere zasavskeprojefcte Min tstriciJožid Puhar smo šteli 30% zasavskost, ker je bila redna gostja Medijskih toplic, prav tolikšno zasavskost pa smo priznali tudi ministru Mihi Jazbinšku, ker je bil v mlajših letih nekaj časa uslužbenec
Odstotek zasavskosti je znatno padel nekjenapotoviei mandata. Po premierovt stalni preselitvi v Ljubljano in odhodu Marjana Kramatja iz šefovske pisarne premiero vegakabineta smo morali
odstotek zasavskosti slovenske vlade je neugodno vplivalo tudi povečanje števila min istrov za ničzasavskcgaBoštjana Kovačiča. In še dva udarca; dokaj naša Jožko Puhar in Miho Jazbinška $fa zamenjala n tč našaRlna Klinar in Pavel Gantar. Pridobi li pa smo le z zamenjavo nič našega Davorina Kračama, saj smo naslednikuJanku Deželaku iz Laškega, kisi je za šefico kabineta omislil našo Dubravko Oberžan. priznali 2\)vi zasavskost.
Z omenjenimi padci pod križem se je zasavskost slovenske
vlade krepko osula in pttdla na 10.5 odstotka.
našegaMaksa Tajnikarja zamenjuje nič našiMelod Dragonja. Med novimi imeni pa nekaj malega pridobivamo te s prihodom Toneta Ropa na doslej za ženske rezervirani ministrski stol. Zaradi pogosto navzočnosti v ZavTeo« mu namreč priznavamo 10% zasavskost.
Izračvnjepo (eh menjavah neizprosen mkaže, da se zasavskost
To je sicer še vedno krepka nad slovenskim povprečjem. Vendar, nadaljevanje takšnega trenda bi pripeljalo do izginotja zasavskosti v slovenski vladi še pred iztekom tega tisočletja. Redakcij a j etmic zato zahteva Čimprejšnje volitve.
Predlagamo tudi, da lokalne oblasti, kot obvezen predpogoj za nastopanje na volitvah, vsem kandidatom predpišejo obvezno merjenje količine zasavskosti v krvi. Lokalne oblasti same pa se zadolžijo, da bodo rezultate meritev objavile še pred odločilnimi volilnimi spopadi.
Redakcija jetrnic

Pričakovanje bogate
Rentna zavarovanja Zavarovalnice Triglav
ŽIVLJENJSKI KROG
zavarovalnica triglav
;•____________________________________:_________________________________________________________________________________________________________ i
L	'	'	"
J
■
1
1
■
1
1
X
1
1!
i
1
1
1
1
*
i
Sl

II
I
/e
Banka Zasav
Trbovlje
Celje - skladišče
D-Per
6/1996
II	iii	n	um	
5000003469,5				

▼

ZNESKI kredita,
EM 1 S M ES
OBRESTI

|**" ^
<5^

m
DOBA vračanja.
Use to nudi Banka Zasavje svojim varčevalcem od 0I.02.IW dalje.
Za podrobnejše informacije povprašajte na bančnih okencih.
s 11


COBISS o
LB Banka Zasavje d.d., Trbovlje - banka, ki dela z ljudmi - za ljudi
I
i
II ■
l
■
•S
ll
Zasavc omogoča bralcem	<
10% popusta v vseh	*
lokalih GP Rudar.	,
Popust velja za vse	•
Kupon velja za eno osebo. Vnovčljiv je do datuma, ki je naveden na | kuponu. Vsi izkoriščeni kuponi bodo prišli v poštev za nagradno žrebanje, ki bo v mesecu marcu. V enem izmed lokalov GP Rudar r bomo izžrebali tri nagrajence.
> 1 .nagrada: bon v vrednosti 5000 tolarjev 2.nagrada: bon v vrednosti 3000 tolarjev | S.nagrada: bon v vrednosti 2000 tolarjev
KUPON JE VNOVČLJIV 0015.2.1996
	
s::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::;:::::;:::::;:;:;:;:::;:;:::;:;:;:;:;:;:;:;:; J	I	<Ph GOSTINSKO	n
	“|||> PODJETJE RUDAR p.O. ccl M33 trg revolucije 26 TRBOVLJE
	lil*	lili 		I1D	llillilil	 			i		«			% zrsfAVRAdj.: Zasavc	KoIoJvor GP PUDAP ZA ZASAVČAME!