zh. stniiin.
V Ljubljani v nedeljo Zl. oktobra I9Z0.
LIH. leto
lakaja vnOk dan popoldne, iavtanUl aa lelta in praznika.
flitserati s Prostor 1 m/m X *>4 m/m za male oglase do 77 m/m višine 1 K,
od 30 m/m višine dalje kupčljskl In uradni oglasi 1 m/m K 2*—, notice, poslano, preklici, Izjave in reklame 1 m/m K 3'—. Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2-—k Pri večjih naroČilih popust
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor.
irpr vnistvo nSlov. M aro da1' in (f:j »rodna  Tiskarna" Knallova nlica št. 5, pritlično. - Talafoa it 304.
valja v Mnbliaai In po posli i ¥ inoietcsiio:
celoletno   • • • . .
polle.no
3 mesečno .   «   .  • .
„Slovaaskl Bf:rod v Jugoslaviji:
celoletno naprej plačaa .  K 180*— polletno ........ 90-—
3 mesečno. 45*—
1      „ ........15—
Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki nit  poSljejo v prvič naročnino   vedno   2^F"  po nakaznici Na samo oismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati.
K 240*—
„120--h 60*— ■ 20-—
OreclaUivo ..Slov. Naroda" Snallova nlioa št. Sf I« nadstropji a-
Talafon attv. 34.
Dopise spreieata la podpisana in zadostno trankoviiao.
Rokopisov no vroča.
Posamezna številka velja 1 krono«
Poitnlna platana v gotovini.
Progra
Jugosloo. demokratske straei-ie za uouroi
(fiooor dr. G. Zeriaga na seji izuršeoalnsgs cidlrora JSS dse 21. f. m.)
kosistitni
Kakor je JDS odlično sodelovala pri storitvi Jugoslavije, tako ji je slej ko prej prva skrb za konsolidacijo države. Zato je toliko pritiskala, da je prišlo do volitve. Narod si želi rednih odnošajev.
Ustava mora biti preko zime pod streho. Ustava mora pred vsem zagotoviti
edinsfrenost države.
0 federalizmu ne pripuščamo diskusije. Nič nas ne omaje v uvere-nju, da mlada država s takim zemljepisnim položajem in opasnim! centrifugalnimi silami potrebuje trdnih, enotnih vezi. Slovenci smo na tem posebno intersirani: Le raka država bo znala obračunati na severu in zapadu. Pasivni smo glede prehrane in naša industrija bo iskala odjemalcev. Tudi nadprodukcija inteligence in ljudstva nam daje migljaj, da je za nas najbolje, Če so nam pota po vsi državi prosta.
Z upravnimi razmerami nismo zadovoljni. Pripravljeni smo na vse žrtve, da se zlasti centralni uradi čim preje preurede. Našim uradnikom treba poskrbeti eksistenčno možnost, da ne bodo bežali iz glavnega mesta. Državno upravo treba izdatno dekoncentriratu Poleg tega naš program priporoča samoupravo občin, okrajev, pokrajin z lastnimi dohodki in imetjem, z voljenimi zastopi, ki bodo izdajali tudi norme v okvirju pooblastila v ustavi in posebnih zakonih in prevzeli tudi upravne naloge lokalnega značaja. Paziti je treba, da se najde prava srednja linija; da bodo ti zastopi pred vsem gospodarski, ne pa torišča neplodne politike, da ne dobe bremen preko financijelne zmožnosti onih, ki jih pred vsem dosežejo davki samoupravnih teles, po drugi strani pa, da nam bo varovana dragocena iniciativa in kontrola samoupravo in da se uvažujejo krajevne razmere. Pri tem bomo strogo izključevali avstrijski dvotirnt sistem, ki je dopuščal, da sta državni in samoupravni aparat dni? drugemu izpodjedala avtoritet. Odklanjamo tudi vsak prikrit federalizem, ki ga vsebuje Protrčev in klerikalni načrt s tem, da hoče od deželnih zborov Izbranim odborom poveriti rudi vso državno notranjo upravo v po-
krajini Tako bi imeli državice v državi.
Šolst\>o
se mora v vsi državi enakomerno razviti in gre na breme drŽave. Zasebna učiteljišča so nedopustna, ker mora država skrbeti za enotno vzgojo učiteljstva. V šolski upravi odločajo zastop. učiteljstva, starišev in držav, uradov, ki jim je skrb za izobrazbo in zdravje naroda izročena. JDS na noben način ne bo dopustila, da bi se mogli vrniti v našo šolo 5n-šteršičevi časi, kakor to predvideva klerikalni ustavni načrt.
Kakor šolsko dolžnost imeli bomo splošno brambeno dolžnost. Zdi vežbo potrebno službo v stalni vojski naj se omeji na minimum. Država naj pospešuje telesno vežbo v Sokolstvu od mladih nog. So-kolstvo, ki goji duha discipline, ljubezni do naroda, krepi telo in ga vežba če treba tudi v rabi orožja, bo prihranilo polovico dela vojski in omogočilo, da bo stalna službena doba izvežbanih mladeničev mnogo krajša. Proces
stapljanja naše vojske,
ki bodi dedič svetovne slave srbske vojske, ne gre povsod gladko. Kakor povsod v asimilaciji duhov bode tudi tu z zaupanjem in ljubezniio več uspeha kakor s silo. Stapljanje ne gre čez noč in pri prevzetih oficirjih in moštvu pojde prehod iz enega sistema v drugi mnogo lož je, ako je zmagovalec plemenit in obziren. Mi bomo vselej stali na strani naše slavne vojske, dolžnost pa nam bo v njenem interesu na primeren način opozoriti na nedostatke in izrastke.
Velika država potrebuje stalno uradništvo
čistrh rok, ki si je izbralo delo v državni službi za življenski namen. Vsako kršenje ugleda uradništva gre na račun države: v ustavi mu moramo zagotoviti nezavisnost in nedotakljivost z uvedbo prarmatike, ki zajamči napredovanje onemu, ki je prebil strogo preiskusno dobo, s čemur pa ni rečeno, da se mora zapirati možnost, da prideio Izredno sposobni naprej. Glede plač od JDS ni treba novih zagotovil, ker je bila   edina     fn   ostane stranka.
ki se je borila za nje- Za to pa seveda se zahteva absolutna čistost in zvestoba uprave, ki stoji vrhu tega še pod upravnim sodstvom, katermu pripada tudi revizija takozvane svobodne presoje, in ki more pri ugotovitvi očividne pristranosti in površnosti funkcijonarja osebno prijeti za stroške in škodo.
Poleg     politične razpredelbe uprave naj ustava predpiše tudi
gospodarsko grupacijo vsehdelujočih slojev,
bodisi da je delo duševno ali ročno, i v prisilne zadruge ali zbornice za gojitev stanovskih interesov. Ko bo ta organizacija izvedena, bo mogoče iz vseh teh kmetijskih, trgovskih, obrtniških, industrijskih, delavskih, inženjerskih, zdravniških in sličnih zbornic voliti drugi dom v parlamentu, od kojega smemo pričakovati manj politike in več stvarnih zakonodajnih uspehov. Poleg tega bo treba ožltvoriti strokovne svete v odo-ro in kontrolo osrednjih in pokrajinskih uradov.
JDS se izreka
za zaščito zasebne lastnine, ki se omejuje le s posebnimi zakoni, kadar to velevajo močni po drugem potu nedosegljivi javni interesi. Smo za podržavljenje in municipaiizacijo ončekoristnih podjetij na celi črti, ako je dano jamstvo, da bo državni aparat produciral ravno toiiko in tako ceno kakor zasebni. Eksperimente z nezmožnim aparatom odklanjamo.
V ustavo   se sprejmi  za vsakogar
pravico na delo
z vsemi konsekvencami, ki iz tega izhajajo za vzajemno zavarovanje za bolezen, starost in nezgode. Država predpiše minimalne pogoje, ki jih vsebuje vsaka delovna pngndba. Uvesti se imajo prisilna razsodiščaza mezdne spore v industriji. Pravici do dela odgovarja
dolžnost dela. Ako hočemo doprinesti vojne izgube, treba, da delajo vsi in mnogo. Sami smo sodelovali pri osem-tfrnerri delavniku za industrijo. To pridobitev delavcev bomo bramli, vendar če hoče samo preko osem ur delati, se temu ne sme staviti za-
prek. Mehanična uporaba osemur-nika* na male obrate pa vede v čudovite nezmiselne posledice. Posebne komisije, s sodelovanjem prizadetih pod vodstvom državnih funkcionarjev, imajo določiti, kateri teh obratov spadajo zmiselno pod 8-ur-nik. Tak kompromis bo rešil 8-urnik. utemeljene opozicije in ustreženo bo obrtnikom. Ne moremo dovolj odločno odkloniti zahteve komunistov, naj se vse delo berz ozira na izobrazbo, na izvežbanoj', na riziko, na sposobnost delavca enako plačuje. Tako načelo bi uničilo veselje do napredka.
Agrarno reformo hočemo do konca izvesti. Pri nas gre pri tem tudi za zakone proti razdrobitvi zemlje, ker smatramo kmetsko družino, ki dostojno izhaja na zaokroženem posestvu, za najboljše zrno naroda, s kojim država stoji in pade.
Razmerje do cerkve
JDS, kot svobodomiselni stranki, ne bo delalo težav. Ravnopravnost ver, spoštovanje verskega prepričanja so nam v krvi.
Katoliška cerkev nosi v svojem plašču mir in vojno z našo stranko in državo. Ako bo zmerna, zlasti če bo prenehala z organiziranjem posebne cerkvene politične stranke, ne bo nikdar incidentov. Drugim vero-izpovedanjem ne pride na misel, da organizirajo verske stranke. Kleri-kalfzem, ki ga vodi šef v italijanskem Rimu bomo preganjali, dokler ga ne preženemo iz Jugoslavije. Ker more le katoliški del naroda organizirati, je že sam ob sebi nujno separatističen, zato ga je treba v interesu države zatreti.
Ustavotvorna skupščina bo vodila tudi notranjo in zunanjo politiko.
V zunanji politiki bo JDS priporočala, da se Jugoslavija zanašaj pred vsem na lastno moč. Gojiti moramo stike z vsemi slovanskimi narodi zlasti s Čehi.
Za neodrešene rojake
moramo neprestano skrbeti, ž njim? živeti isto kulturno in po možnosti tudi gospodarsko življenje, izrab-Ijaje mednarodne garancije Lige Narodov brez ozirov zanje nastopati.
— JL«£4 al mm a
Od mladih nog mora ves narod biti odgojen v zavesti, da more Jugoslavija biti srečna šele, ko bo ves narod združen. Najbolj delamo za ne-« odrešene brate, če delamo za konsolidacijo države. Begunci bodo najbolj ustregli rojakom, ki so se od njih odselili, če bodo delali za dr-žavotvorne ideje in resno, trezno politiko. Naša stranka ne bo počivala dokler ne zašije luč svobode ne-odrešenim bratom.
Z ekskluzivno taktiko, s sejanjem defetizma in separatizmom se bo doseglo ravno nasprotno. Uspeh' bo le, če se ves narod vname, da bodo milijoni pripravljeni braniti ma-ter-zemljo, h kateri štejemo istrske pečine in solnčna Brda ter prijazno Satnico z Gosposvetskem poljem ravnotako kakor Kosovo.
V notranji politiki bo JDS glavno skrb obrnila
finančnemu vprašanju.
Razvoj zadnjega leta kaJfe, da! dinarska edinica ne bi bila srečno izbrana. V ustavotvorni skupščini se mora pokreniti valutno vprašanje v končno rešitev.
Politika finančnega ministra, dal tekoče  izdatke  krijemo z davki in pristojbinami ter s tarifami in da ne delajmo za ta namen dolgov v slabi valuti, ki jih bomo nekoč morali vra-; čati v zdravejši valuti, je zelo vabljl-; va. Žal da ni provedljiva. Vojnih iz-' gub se za enkrat s tekočimi dohodki ne bo dalo kriti. Pred vsem morajo nehati nervozni sunki, s katerimi se hoče umetno doseči finančno ravnotežje. JDS ni demagoška stranka, ne strašila bi se zagovarjati Izvedljivfli bremen, da se ognemo zadolževanju v slabi valuti. Vendar ne more zagovarjati brez zaslišanja prizadetih izdanih
nezrelih osnutkov, ki propadajo drug za drugim, potem5 ko so brez potrebe prinesli nezadovoljstvo. Povišanje železniških tari-fov je prineslo nov val draginje in s1 tem nove mezdne zahteve. Vsak pc-višek pride po ovinku nazaj na državo. Letošnji proračun je precej red-nejši kot lanski, a bolje odkrito priznati deficit v naprej, kakor loviti se za praznimi upi. Vojnega deficita ne moremo plačati iz tekočega: To velja za Srbijo pred vsem,  pa tudi za;
liMBE-iu:------— i miTlBi   i-ga.-.- tr-|
Dr. Ivan Tavčar:
ImkH S nromeM ranim
Dandanes je nevarno, pisati o lepih umetnostih. Vsaj kar se slovstva tiče, sedimo literati na razbeljeni peči.
Zadnjič smo ta spodaj pod Črto izvedeli, da se tudi v literaturi pripravlja diktatura delavstva: našo lepo knjigo hočejo po vsi sili dobiti v roke pisatelji boljševiki, in takrat gorje vsakemu, kdor ne bo pisal in pel o proletarijatu, o raztrgani obleki, prazni skledi in tako dalje! Slabo mu bo. ker zagazi v roke ne komunistom, katerih vzor je vsevesolini plagijat, temveč v roke pravim in pravcatim boljševikom, ki bodo s puško v roki predpisavali, o čem smeš pisati in kaj smeš zastružiti v slabe svoje verze. In če postane neki stebriček naše drame komandant ljubljanske giljotine, si bo nabral vsak dan par vrečic odsekanih pisateljskih glav in s ponosom bo kazal na uspehe, kakršnih rmt deske, kf pomeniaio svet. nikdar niso donaša* le. Obema bo potem pomagano: tako stebričku, kakor žejni giljotini.
Slovenska literatura pa bo podobna škafu, v katerem se delajo krvave klobase, in bolj če bo krvava
!
klobasarija. večja bo slava dotičnega literaričnega klobasaria. Kdor pa ne bo hotel, se pobije, in pri posebnih obtc?žIlnostih, če bo namreč kal boljšega spisal kot beletristični boiiševi-
ki, se zagrebe frar .......
Lepa prihodnfost se obeta našemu Parnasu, in vrae ni. če bi nas starejših še kdo imel notnim. Val pisari, svest si, da bodo literarični sovjeti, kadar se enkrat izonganizirnjo. iz teh novih spisov kovali ohtez^nr^], da te morda po boljše viško še živega sežgo.
Jaz zase nimam tega posruma, in zatorej se podam danes k upo-dobljaiočf umetnosti, ki je ravnokar v Novem mestu imela svojo razstavo. In to, kar se je govorilo na tej razstavi, mi daie povod, da posežem po peresu, živeč v nadi, da se naši upodobbaioč?   pir«? * §e
tako kmalu spremenili v upodobija-joče boljševike.
V zvezi s to razstavo se je govorilo o »dolenjski« umetnosti, kar se nri nI videlo posebno oarnetao. ker je naša kioarska in slikarska umetnost, kolikor |e Imamo, vendar le ena. to je slovenska. In prav nič ni želeti, da imamo posebno kranjsko ali štajersko umetnost, ali pa še celo svojo posebno umetniško šolo r , Čučii mlaki pri Mršiči vasi, ali pa pri i
Kumnmantelnu nad Semičem.
Sicer ne spregovorim besedice proti novomeški razstavi, in s ponosom me ie nnpolnila novica, da so jo vprfžorlll naši visokoš*r»ici ter se tem dokazali, da žive* ?n dihajo za Ideale, kar je nrva dolžnost naše mladine.
Da se take razstave ne smejo pretirano nadcenievati, je pa tudi resnica, ker nam na vsakem umetniškem polju največ škoduje pretirana in piskavo utenreliena hvala. No. pa ta navada se je pri nas, posebno v literaturi, tako vkoreninila. da je brezuspešno pisati nroti nji.
V zvezi z razstavo v Novem mestu sta se spregovorili dve besedi: ena za slikarsko in kiparsko akademijo v Ljubliani. druga pa proti zagrebški akademiji, ki se je narav* nost smešila in v nič devala. Ti dve besedi sta me napotili k tej razpra-vicl
Ugovarjalo se mi bo: Ti si laiik. ti nimaš ne poklica, ne sposobnosti, da bi bil v stanu kritično razsojati o proizvodih upodobljajoČe umetnosti. Bodi. da je temu tako. ali vprašanje akademije v Ljubljani ni samo stvar dotičnih umetnikov, ta stvar zadeva vsakega pam-etnega človeka, ker pamet in razsodnost padata kakor ne-kakor gnojilo na vsako umetnost, ker je tudi le-ta brez pameti in raz-
j sodnostf nekaj mrtvega, nekaj po-tvorienega.
Sicer pa — kar se tiče moje osebe —- poznam tudi na !cm noliu eno samo sodišče, ki sme soditi, ih temu sodišču predsedujem jaz sam: zame je vtisk. ki ga napravi kaka umetnina na mojo dušo. na moje občutke, v prvi vrstt merodaien. Ce se postavim pred platno, s katerega mi odseva nasproti mavrica različnih barv, v kateri le z veliko težavo in počasi iztak-nem nemogoče truplo ženske z rdečimi lasmi — ta umetnost nima zame nikake cene. Zame slikar ne sme biti nekai takega, kar je Kantova kritika o čisti pameti, ko moraš, če si prečital deset vrstic, najmani deset minut premišljati, kai je hotel filozof povedati. Slika ali kiD morata vplivati v enem hipu: lepota mora napolniti vso dušo, ko so tvoje oči premerile upodobliaiočo umetniško delo.
Tako se mi ie godilo v Pittijevl palači v Florenci.
V postransko sobico sem najprej vstopil, kjer vis! mala podoba s satirom, kater^ra dražita dve nimfi. Kakor elektrika me je prešinilo od nog do glave, ko sem videl to mojstrsko delo Georgioueja, ker poprej nisem imel pojma, da je sploh mogoče tako slikati. .
Ko pa sem vstopil v veliko dvorano, kjer kraljuje Rafael Santt so mi kar bliski švigali skozi vse telo, in lahko rečem, da večjega užitka v svojem živlienju nisem imel, kako? pri tisti priliki.
Tako se mi ie godilo rudi potem, ko sem stal v Rimu pred Michelan-gelovim »Mojzesom«, da ne govorim še celo o »Laokoonu«. ko sem ga prvič ugleda! v vatikanski zMrki!
Nekaj poklica si torei le prisvajam, če govorim o bodoči akademijf upodobljajočih umetnosti v Ljubljani.
Ampak, kakor povedano, je ta zadeva bolj zadeva pameti in hladne presodnosti. Nič ni slabšega na svetu, kakor slaba slikarska ali kiparska akademija, ki nima zadosti sposobnih učiteljev in ki tudi nima takega okrožja, da bi apsolvirani umetniki imeli kaj poroštva, da ne bodo imelf slikati samo napisov, temveč tudi kaj prida pravih umetniških del.
Nočem se nikomur zameriti, alf moje, četudi samo subjektivno mnenje je, da bi Slovenija ne imela zadosti umetniškega materiiala in ne za* dosti poroštva, da bi izšolani umetniki od svoje umetnosti mogli tudi živeti. Razvila bi se tako nekaka nadprodukcija in imeli bi % dežeU
Prečanstvo, kjer povsod manjka na železnicah, mostih, cestah, pri invalidih, vdovah, na deficitih nedolžnih pupilov in denarnih zavodov vsled vojnih posojil in valutnih diferenc Najboljše je odkrito izračunati, koliko treba plačati in breme porazdeli-tL čisti računi, da ne bo medsebojne dolžitve o večjih bremenih 1 Za poravnavo deficita bo treba poseči v narodno premoženje. Ne v formi premoženjske oddaje, ampak naše naravne zaklade treba angažirati, oz. Še bolj izrabiti. Kredit v inostran-stvu smo si pokvarili: treba vzpostaviti redno gospodarstvo s popolno kontrolo, drugič pa zlomiti s prakso, da ena vlada podira, kar je zgradila druga. Državne obveze, pa naj bodo še tako bridke, morajo biti nepreklicne. Vsak dan nO vi monopoli, to ne vabi k podjetnosti.
Kredit bodisi iz inozemstva, bodisi iz tuzemstva, vračljiv v tuji valuti, se mora dobiti
na naše naravne zaklade.
Pri tem nam ni treba dodajati, kako treba za vsako ceno pospeševati izvoz vsega, Česar doma neobhodno ne rabimo, zavreti uvoz luksusa in na vso moč — če ne gre drugače, pod varstvom zaščitne carine — dvigniti domačo produkcijo.
JDS je v marsičem že dosegla znatne uspehe: v carinarstvu gre na bolje, vinski produkcijski davek se je zaprečil, mesna trošarina odpade, linijska trošarina v Ljubljani rudi, obrtni davek se ne vpelje, davek na žarnice in razširjanje monopolov mora tudi pasti. JDS je pripravljena sodelovati in prevzeti odgovornost za težja bremena le, če so premišljena in znosna.
Napeli bomo vse moči, da rešimo
stanovanjsko vprašanje.
Z garancijo obresti in drugimi ugodnostmi bo mogoče privabiti ali pa, če ne gre drugače, prisiliti privatni kapital, da gradi. S tem bo rešen tudi hišni posestnik krivične kuratele, kamor ga je vojna potisnila.
Našemu kmetu
treba pred vsem cenene obleke, obutve, razsvetljave, orodij, gnojil in galice. Zavarovati ga je treba za starost in bolezen in mu v Kmetijski zbornici dati legalno zastopstvo. Predvsem pa mora država podpreti kmečke gospodarske organizacije.
Našemu obrtnika
Ifi tvori elito JDS, bomo veliko pomogli, če rešimo vprašanje osemur-nega delavnika v malem obrtu. Potem ko smo vendar enkrat dosegli popolnitev ljubljanske trgovske zbornice s Štajerci, treba preustrojiti zastareli volilni red zbornice. Aktivirati treba obrtne svete. Država mora podpreti surovinske in kreditne zadruge. Obrtno nadaljevalno šolstvo naj prevzame država še v večji meri, da vsaj vzdržuje nadzorstvo in učne močf. Osnovanje mojstrskih blagajn za bolezen in starost treba olajšati z odpravo znane cok-Lie. ki predpisuje za to kvalificirano večino.
Trgovcu
bo najbolj pomagano, če odstranimo ovire, ki mu zastavljajo pot. Razmere so že precej drugačne kakor lani. Konkurenca že pritiska in boljše regulira zlorabe kakor vsepolicij. odredbe. Treba nadaljevati od JDS započeto čiščenje nesolidnih elementov, ki duše solidno trgovino.
JDS skuša omiliti razredne in stanovske boje.
Sredi splošne demagogije
koraka JDS srednjo linijo izravnave interesov. Površnim ljudem na vseh straneh to ni po godu. Gorje državi, kjer ni takih strank!
Kam bi zašla naša Jugoslavija, če bi med katoliki zavladal klerikalizam, ki bi nas gnal v verski spor s pravoslavnimi in muslimani, ki bi tiščal k tlom inteligenco, posebno učitelja in uradnika, kmeta pa stalno držal v duševni odvisnosti?
Kam bi prišli v agrarni Jugoslaviji pod diktaturo neznatne manjšine industrijskega proletarijata? Sicer pa socialna demokracija zasleduje isti komunistični cflj. Marxov ideal na vladi je v Jugoslaviji nemogoč in socialistični vodje so ali ne-možni v vladi ali pa ga morajo pustiti doma. O narodnih socialcih ne rečem nič: oni so demokrati, ki zaman sugerirajo   sebi in drugim, da
so socialisti. Ne cepite glasov samo iz malkontentstval
Kar pa se tiče agrarne struje, moramo reči, da edina stranka, ki se je za kmeta v tej državi resno zavzela, je bila JDS. V konstituanu" ne pojde le za stanovske Interese, ampak pojde za ustavo ln upravo. Ne vem, če stanovsko geslo daje odgovor na vsa vprašanja, pred katerimi bodo stali novi poslanci. Odgovor pa daje demokratski program.
Naša stranka je bila na mestu, ko se je država ustanavljala, bila je na mestu, ko jo je bilo treba držitl skupaj. Zdaj, ko se dela ustava, jo Jugoslavija še bolj potrebuje.
Preko vseh nezadovoljstev vendar nihče JDS ne more odreči dobre volje in čistih rok. Naj pade demagogija, naj živi ljubezen do edinstvene domovine in razum: Ako ta dva činitelja prodreta, bo pri volitvi zmagala JDS.
Dr. Vladimir Ravnih ar:
Caueant...
Koroška nesreča Išče krivcev. Kakor navadno ob takih prilikah. Užaljena ljudska duša si išče zadoščenja, največkrat brez premisleka in kriticizma. Da bi bili pri plebiscitu zmagali samo za en glas večine, pa Di blagrovali in proslavljali. Kar se je sedaj kamenjalo. »Hosana« in »Križaj ga!« sta si danes še prav tako blizu kakor pred dvatisoč leti. Ljudska psiha si je ostala zvesta sama sebi. Nehote si razgali svoje instinkte, vzlic vsej civilizaciji ali kulturi. In potem hajd na ulico. Zgrabi prvega, ki jej pride nasproti. Samo enega ne vid», same sebe. Tudi »pezdir« in »Vuno« še nista zamenjala svoiih \ log, kljub svoji visoki starosti. Kaj nam pomagajo rekrimi-nacije. kaj hočemo s krivci? Sprašai vsak svojo lastno vest. si li storil vse. kar ti je velevala dolžnost skesaj in — poboljšaj se.
Izgubo Koroške je povzročilo toliko komponent, da ie težko zaključiti svojo sodbo ter reči: edino ti si kriv. Žalostno pa ie, da moremo kazati na množico vzrokov. Kakor bi se bila zarotila proti nam nebo in peklo. Od namena in volje. Škodovati nam. pa do lastne površnosti in lahkomiselnosti. Glavno in prvo krivdo pripisujem Parizu, to se pravu ne francoski prestolici kot taki, kakor v njem visoko gori nad vsemi sedečemu conseil suprčme, vrhovnemu svetu štirih ali petih velesil, ki so si usurpirale oblast, da sodiio o nas drugih. S kakšno pravico? Zgolj iz svoje sile in premoči. One so nam diktirale plebiscit na Koroškem. Vzlic našim ugovorom in protestom. Dokazovali smo, da je to prastara naša zemlja, da pa je na5 rod na njej živel zasužnjen stoletja in da niti razumel ne bo ideje plebiscita. Vse zaman. Razlogov, zakaj niso pripustili do plebiscita Alzacije-Lotarinške, niso pustili veljati za nas. Bog ve, kako bi bil tam izgledal. V nepojmljivi brigi za Nemško-Avstri-jo so jej prisodili celo Koroško. Visoka politika, češ. Avstrija se ne priklopi Nemčiji, ako jo vezejo na se. Naivnost. Slab Nemec bi bil, ki b! kaj takega ne želel in ne hotel. To ostane njihov poglaviten političen cilj, dokler ga ne dosežejo. Avstriia mora iti za njim, že iz gospodarskih razlogov, ker sama Živeti ne more. Dokaz temu sklep avstrijske zbornice, da naj se v šestih mesecih vrši plebiscit v tem pogledu. In to vzlic vsej dobrodelnosti entente. Nerada je le ta bila pristala na zahtevo pre-zidenta Wflsona. naj v Koroški odlo-
kmalu toliko mazačev, da bi kar lakote umirali.
Umetniški materijal! Moje mnenje, recimo moje subjektivno mnenje je — ne da bi hotel sedaj živečim slovenskim umetnikom kaj zalega očitati, da je do sedai med našimi slikarji še vedno na vrhuncu naš Jurij Šubic, katerega v njegovih glavnih delih še nikdo ni dosegel. In če vzamemo podobo — mislim, da je sv. Elizabeta, morda pa tudi kaka druga svetnica — v desnem stranskem oltarju v naši križevniški cerkvi, katero pripisujejo — ne vem, ali po pravici ali krivici — staremu Mencingerju, bi skoraj trdil, da nimamo sedaj umetnika, ki bi bil v stanu kaj enakega ustvariti.
Saj našim umetnikom tudi ni zameriti. Kdo pa se je brigal zanje? Poganjali so kakor sv. Jurija rože ob studencu, prilike pa niso imeli, da bi bili hodHi v svet ter se učili, kakor so delali veliki mojstri.
Zatorej mi ne kričite po akademiji, vpijmo raje po izdatnih državnih ustanovah, katere bodo omogočale našemu naraščaju, v kolikor Je resnično talentiran in resen, odpotovati čez mejo ozke naše domovine, podati se predvsem v Italijo, ki bo do sodnega dne ostala prvi in pravi
Vir upodobliajočih umetnosti. Naš kipar, če ni preštudiral konia in jezdeca bodisi pri Donatellijevem »Gara Malata« ali pa če ni trezno premišljal Verocchijevega »Collennlja« pri Sv. Frančišku in Pavlu v Benetkah, ne bo dobil pravega pojma, kako je ustvariti jezdeca na konju pri javnih spomenikih. Da isto velja o slikarstvu, o tem nočem izgubljati niti besedice.
Zatorej, vpoštevajoč dalje, da fe naša domovina dosti premajhna, da bi mogla preživljati akademijo ▼ Ljubljani, ponavljam še enkrat: nič nI slabšega od slabe in neznatne akademije upodobljajočlh umetnosti!
Druga beseda se je obračala, hi sicer z neverjetno smešno ostrino, proti umetniški akademiji zagrebški Nekdo je sodi o tem zavodu lako predrzno In jako zanič!jIvo. Dotfčnega moža ne poznam, zatorej ml Je nemogoče, soditi o njegovi avtoriteti. Beseda pa ie izzvenela nekako tako. kakor da bi hrvatska umetnost bila slabša aH mani vredna od^aše in da bi bil smrtni greh. če ril na>i umetniki gravitirali v Zagreb.
Gospoda, to bi bil čisto nespameten separatizem, ki bi ne dobil opravičbe pri nobenem razsodnem človeku! Jaz poznam nekaj hrvat-
či plebiscit. On je bil. ki Je defH slovensko Koroško v dve coni, češ cono A vam naravnost darujem, ker ne more biti dvoma, kako bo glasovala velika večina njenega prebivalstva. Glej avstrijsko statistiko iz leta 1910. Plebiscit naj bi bil le gola formalnost. Kako stojimo danes pred Wilsonom? Danes bi mu rekli, sedaj veruješ v naše pomislike, da le zrel, nacijonal-no vseskozi zaveden narod uživaj pravo samoodločbo. Del naroda pa, ki je, izpostavljen trajnemu pntujče-vanju, postal narodno indiferenten ali pa celo sovražen lastni narodnosti, je privesti nazaj v naročje ma-temo z — diktatom.
Spričo tem dejstvom so druge »krivde« na našem neuspehu postranskega značaja. Nezadovoljnost. Toda v Nemški Avstriji je Še mnogo večja nezadovoljnost, mala republika stoji pred gospodarskim minom, nedostaja jim kruha in jela, vrednost denarja je na ničli. In vendar! Več art manj umetno ustvarjena nezadovoljnost z razmerami v Jugoslaviji torej ni mogla biti notranji vzrok dejstvu, da je rrmogo koroških Slovencev po rodu oddalo svoj glas sosedni republiki. Ne rečem, nemška agitacija je spretno izrabila neurejenost naših notranjih razmer, toda slep mora biti. kdor ne ve razločevati noči od dneva.
Naravnost neumevno je, da iz-vestni ljudje iščejo krivde celo *r Srbih in srbstvu. V čem naj bi se bil? pregrešili Srbi? Morda v tem. da so nam 1. decembra 1918 zravnali hrbtenico, da ie kraljeva srbska vojska s puškinim kopitom trdo udarila ob tla pred Logatcem, da so njeni bajoneti izčlstili Koroško, da je kraljevina Srbija siafnega imena zagrlila naš narod in naše ozemlje in so naši neprijatelji zgolj samo iz respekta pred njo morali odstopiti od namere, da nas razkosajo in razprše na vse štiri vetrove? Ali morda s tem, da je naša država žrtvovala stotino milijonov za dobrobit koroškega ljudstva, za aprovizacijo. za investicije, ceste, mostove, zgradbe? Črna nehvalež-nost. Ali mislite, Itudje božji, da bi bilo sploh komu prišlo na misel, da nas pripuste k plebiscitu na Koroškem, ako bi za nami ne stala Srbija. Ob prevratu smo bili med narod! in državami še manj kot ničla. In danes naj je kriv — Beograd, ako nismo izvedli plebiscita, ki je bil v naših rokah. Preočiten je namen, ki tiči v teh puščicah. Ententa je zauka« zala. da se mora s Koroškega umak-
sklh umetnikov: imena kakor Bukovac, Crnčić. Krizman, Tlšov. Vanka, Bužaru Cikoš, Kovačevič, Auer in, če hočete, tudi Aralica dajejo precej zvenka od sebe. Nekai del teh umetnikov poznam, so pa Še drugi, katerih del ne poznam.
In vzemimo kiparje. Tu Imamo predvsem mojstra Meštrovića, potem Frangeša. Valdeca L dr.
Bodimo mirni fn objektivni! Hrvatska upodobljajoča umetnost visoko presega slovensko, In zatorej nimam druge želje, nego da se vzdrži v Zagrebu akademija upodobljajočlh umetnosti ki naj pritegne vse naše umetnike, ker le tedaj bo mogoče, da se naša umetnost razvile, da napreduje In da morda ne zagazimo tako daleč, da bi nam bili vzor futuristi kvadra tisti in kaki umetniški kva-drupedll
Zatorej ne Iefhn. da bi *e nezrela beseda o slovenski akademiji zapisala na kak prapor, ki bi se nosil po -'oveniil okrog z velikim, nezrelim kričanjem, češ da le snas nale umetnosti ztfolj le v taki akademiji ki bo, če Jo postavite v življenje, hirala In umirala kakor ietičen človek, ki nima skoraj nič več pljuč!
! niti naša vojska ter da moramo v zmislu st-germainske pogodbe izročiti uprava Vsakdo ve, da bi bilo brezupno, upirati se tej zapovedi. In i vendar je nek časopis nad dotično notico z debelimi črkami malicijozno zapisal: Beograd je ukazal . . .
Pa pustimo to. Nisem nameraval tako daleč vstran, ko sem zasta- i vil pero za te vrstice. Hotel sem izraziti misel, ki se mi je neodoljivo vsilila motrivšemu od blizu razmere na Koroškem in vršivši se plebiscit. Nemštvo je nam ž njim v malem primeru podalo dokaz za nezlom-ljeno silo germanstva. Številnejši sovražniki so sicer bili začasno zlomili njegovo vojaško silo, glad in pomanjkanje ga je bilo prisililo na kolena, bilo je poraženo, toda ne premagano. Danes že dviga svoio glavo. Njegova organizatorična sila in discipliniranost njegovih strnjenih vrst v vseh panogah njegovega gospodarskega, socijalnega in kulturnega življenja ga predstavlja zopet onega nevarnega tekmeca, ki ie bil pravi vzrok svetovni vojni. Ž njim smo se borili na Koroškem. Mi prvi med drugimi. Orožje je bilo neenako. Ententa ne samo. da ni pripustila takega dvoboja, ampak se mu je ra-dovoljno ponudila za sekundan*a. In
sedaj si predstavljajmo mehko dušo našega slovenskega Korošca In vse tiste »omahljivce«, o katerih so nam dajali upanje, da vsaj del njih gre z nami Ljudska duša je tu instinktivno spoznala, na kateri strani Je močnejši. Ko pa je celo morala videti, da ta močnejši iz naravnost nepojmMlvih razlogov uživa vse simpatije onih, ki bi morali biti nepristranski razsodniki, je izgubila zaupanje v nas ter — ne da bi ravno verovala v našega nasprotnika — se pričela bati svojih stoletnih gospodarjev in jih morda celo respektirati. Ne Avstrija. Nemštvo v vseh znanih lastnostih ie zmagalo. Podalo ie dokaz za svojo rastočo snago. Žal, da se je moral ta dokaz doprinesti na našem malem telesu. Bodo li ententine sile postale pozorne? Bo li Pariz globokeje raz-mišlial o koroškem plebiscitu? Ako ne. doživel bo še več takih porazov. Ako pa, tedaj mora revidirati st.-germainsko pogodbo ter nje določila o plebiscitu na Koroškem. To pa najkasneje takrat, ko bo spojitev Avstrije z Nemčijo postalo dejstvo. Za ves ljubi mir svetovni ne more pripustiti, da bi meja silno povečane Nemčije tekla na karavanskih slemenih.
Priprairiienf so ubijati!
Brezobzirno nadaljujejo fašisti s svojim delom v Trstu. Po zažigu Narodnega doma, no napadu na Delavsko zbornico, so uničili prostore tiskarne in uredništva socialističnega dnevnika >T1 Lavoratore< v Trstu. Toda ne še dovolj, pripravljajo nova nasilja, kakor dokazuje letak, ki so ga delili po 10. oktobru v Trem.
V tem letaku nastopajo fašisti nad vse ostro proti socialistom in zahtevajo, da se ne sme vršiti v Trstu ne en shod za "Rusijo ali za komunistični n s tro j človeške družbe. Z vsemi sredstvi hočejo zabraniti take manifestacije in ne odnehajo na noben način.
Ker 30 bili nekateri fašisti po Italiji ranjeni, napovedujejo najostreise protiakcije in na koncu letaka pravijo dobesedno: >Siamo pronti ad uocidere e pronti a morire«. (Pripravljeni smo ubijati in pripravljeni smo umirati.')
S tem priznanjem so dosesrli fažisti višek cinizma, ki ga ne skrijejo niti vsokodoneče besede o pol milijona mrtvih, ki so padli, ker so se borili, da veje laška trikolora od Trsta do Splita.
S teatralsko pozo izrečeni poziv na ubijanje pa pomeni tudi skrajno izzivar nje vsega tržaškega prebivalstva, predvsem socialistov in vlade.
Poslednja poda s popusti JI vestjo dokaz, da so v Italiji faktično fa&lsti mogročnejsi ko osrednja vlada sama. Gi-olitti in njegovi ministri izgube s tem vso moralično pravico povdarjati svoje zahteve do zasedenega ozemlja. Kor vlada, ki ne more brzdati niti morilskih instinktov fašistov, ki ne more nuditi prebivalstva niti najprimitivnej-ših garancij osebnega varstva, taka vlada mora tudi rezignirati na čaat vladanja.
Da se trzafiko nesoci ali etično prebivalstvo teroristom ne more upreti, je jasno. Ne razumemo pa, da laski socialisti niso v stanu obračunati s temi 200 do 3^0 zločinci, ki si drznejo umor častiti kot sveto domovinsko stvar.
Prepričani smo, da so fašisti na uboj pripravljeni, želeli bi le, da bi dokazali svojo pripravljenost tudi aa umiranj o.
Francosko časopisje o koroškem plebiscitu.
Francosko časopisje je bilo o dogodkih na Koroškem in o plebiscitu informirano, kakor se razume samoobsebi, iz dunajskih in rimskih virov. Naši merodajni krogi se še vedno niso povspeli do prepričanja, da bi bilo za nas največjega pomena, ako bi imeli v Jugoslaviji dopisni urad, ki bi objektivno informiral zunanji svet o dogodkih in razmerah v naši državi. Zato informirajo inozemstvo o nas še vedno Nemci, da ne v našo korist, je jasno. Da sodba francoskih listov v spričo tega dejstva ne more biti takšna, kakršna bi bila, ako bi bili nepristransko poučeni, se ni čuditi. Pri nas pač še vedno ne znajo ceniti važnosti časopisja in promptnega poročanja, dasi je znano, da leta 1905 Rusija ni Izgubila vojne z Japonsko toliko radi svojih vojaških neuspehov, kakor zaraditega, ker je bilo vse svetovno časopisje na strani Japonske in je podpiralo Japonce proti Rusiji. Za to se nemara ne motimo, ako trdimo, da bo dober del krivde za to, da Izgubimo Koroško, pripisovati dejstvu, da naši merodajni krogi niso niti z mezincem ganili, da bi nam prijateljsko naklonjeno javno mnenje v inozemstvu pravočasno in točno informirali o koroških razmerah in o dogodkih ob plebiscitu, marveč lahkomiselno prepustili prosto polje dunajskemu izveščevanju, ni potem čudno, da zre vse inozemsko časopisje na dogodke na Koroškem skozi dunajske naočnike. Ker pa so pod vplivom tega časopisja kolikor toliko vsi državniki, ki imajo važno besedo pri končni odločitvi v koroškem vprašanju, je vnaprej gotovo, da bodo Izrekli takšno sodbo, kakršno jim je sugeriralo z Dunaja hranjeno novinstva
Čujmo sedaj, kako piše o dogodkih na Koroškem pariško časopisje.
»Le Temps« izvaja: »Okupacija s strani jugoslovenskih čet onega ozemlja, kjer se Je vršil plebiscit, po-menja neugodno presenečenje in treba Je Izreči nado, da bo beogradska
vlada upoštevala, da lahko Izzove takšen nepremišljen čin najresnejše posledice^ O plebiscitu samem pravi list: »Res je, da je nadvse aktivna nemška propaganda ne samo v Avstriji, marveč tudi v Nemčiji delovala z vsemi silami na to, da bi koroški plebiscit postal sijajna manifestacija germanstva. Mgoče Je takisto, da so Nemci rabili tudi nasilna hi nedovoljena sredstva, da se doseže rezultat, ki je sedaj sprejet, ali Ju-gosloveni nimajo pravice, da popravljajo plebiscit s faktično okupacijo, kajti edino vrhovni svet Ima pravico, da preišče, ali se je plebiscit vodil pravilno po določbah saint-germainske pogodbe in da odloči o veljavnosti rezultata^ »L* Oeuvre« piše: V prvi coni na Koroškem organizirani plebiscit Je demantiral jugo-slovensko pričakovanje. Ta manifestacija narodne zavesti na Koroškem je provzročila veliko navdušenje na Dunaju, v Ljubljani in v Beogradu pa depresijo. V tem vpraša nju je odločil praktični interes: Ljudstvu na Koroškem se je zdel agrarni sistem v Avstriji boljši, na drugi strani pa se je hotelo ljudstvo izogniti vojni dolžnosti, ki je v Jugoslaviji obligatna. Jasno je tudi, da imajo mnoge gorske občine ugodno pot za svoje produkte samo na avstrijska tržišča. »Excelsior« pravi: Nemško časopisje bo videlo v tem rezultatu gotovo triumf germanizma in nekaj dunajskih listov se res že poslužuje tega zmagovalnega tona. Berlin bo brez dvoma zopet po-vdarjal, da je to revanža nemškega tlačenega naroda, ki se danes pričenja proti imperijalizmu Antante. V resnici pa so bili vodilni razlogi mnogo bližji. Koroška je od Jugoslavije oddeljena z gorskim grebenom in je geografsko in ekonomsko orijentirana proti Avstriji. Njeno prebivalstvo, po večini zemljedelsko, živi zlasti od zvez s severom. Koroški kmetje niso mislili na Veliko Nemčijo, marveč enostavno na prodajo svojih produktov.
Politične west?.
sr Volilno gibanj«. Vse politične stranka so že pričela s pripravami in s agltacijskim delom za volitve v kon-srltnanto. V volilno borbo sta kot prva vstopila klerikalna organa »Večerni List« ln »Slovenec«, ki sta že jela stre-* ljati ■ najteijimi topovi. Vse ostalo ča-
sopisje se drži 5e rezervirano, ni pa
dvoma, da prične tudi to že v prihodnjih dneh z volilno kampanjo. JDS je že določila kandidate v Ljubljani Njih imena se objavijo, čim odobri kandidature shod ljubljanskih zaupnikov. Klerikalci nameravajo v Ljubljani kandi-
dirati kot nositelja liste bivšega poverjenika dr. G o a a r j a, na drugem mestu pa stavbnega   mojstra   O g r i n a.
Narodnosocijalna stranka kandidira na prvem mestu predsednika Zveze jugoslovanskih železničarjev D e r ž i Č a, na drugem mestu Brandtner ja, na tretjem mestu Podnebška, na četrtem mestu Vojsko Samostojna kmetska stranka kandidira kot nositelja liste ravnatelja Gustava P i r c a, kot drugi kandidati se imenujejo Kašar, Majcen iz Bele Cerkve, Rebolj iz Kranja, Franc P u c el j iz Velikih Lašč in kot inteligenčni kandidat dr. Marušič.
= Naredba o spoštovanju države in reda. Na seji ministrskega sveta je bil sprejet predlog ministra za notranje stvari Draškovića, glede uredbe o spoštovanju države in reda   in dela v njej. Ta predlog se bode predložil v rešitev parlamentu, ako bo sprejet predlog zakona o uredbah. Po tem predlogu ministra Draškovića bodo državna oblast va smela preseljevati   rodbine hajdukov in dezerterjev; ustanovile se bodo posebne straže, patrole   in tiralci. Ministrski svet bo odredil   okrožja, v katerih se bodo smele gorenje odredbe vršiti. Vsi oni. ki bodo sodelovali pri takih pogonih in bi bili pri tem ranjeni, bodo uživali   invalidsko   podporo. Z uredbo proti draginji se državna obla-stva pooblaščajo, da smejo krivce obsoditi na zaporne kazni   do   petih let, jim razprodati imetje in prepovedati poslovanje. Razen tega jih bodo smela kaznovati tudi z denarnimi globami do vrednosti vsega krivčevega premoženja. Iste kazni se bodo smele nalagati tudi tihotapcem s kovanim in papirnatim denarjem in drugimi predmeti, katerih uvoz in izvoz je prepovedan. V borbi proti korupciji in sabotaži državne službe od strani državnih uradnikov se bo ustanovilo disciplinarno sodišče, ki bo sodilo po svobodnem preudarku. Uradniki, ki imajo nad 10 let službe, se bodo smeli odpustiti s penzijo brez doklad. Vsaka propaganda, ustna in pismena, za rušitev današnjega reda v državi in družbi se bo kaznovala z zaporom do dveb let, tiskarne pa se bodo zatvorile in združevanja prepovedala. Prtpovedane bodo tiskovine, s katerimi bi se poizknsila slabiti vojaška disciplina. Hujskanje enega plemena proti dragemu ter žalitve in postavljanje enega plemena nad drugega ter vsako poniževanje in provociranje se bo kaznovalo z zaporom do enega leta. Ne bodo se smele začeti niti lokalne, niti splošne 6tavke, ako bi se prej ne poizkušalo priti do sporazuma potom ministrstva za socialno politiko. Obrati za razsvetljavo, vodovode in v pekarnah se ne smejo ustaviti, ako se 1." dni prej ne predlože pismene predloge ministrstvu za socialno politiko.
= Ukazni zakon.   Na seji parlamentarnega odbora radikalci niso pristali na predlog zakona o uredbah, da se da vladi pooblastilo, da more izdati nove uredi>eT O tem se je vršila dolga diskusija. Ministra Draškovič in Mar-ković 3ta zahtevala,   da   se sprejme uredba o javni varnosti, delu, draginji in spoštovanju države, na to pa niso pristali zastopniki   radikalne stranke in Narodnega kluba.   Ta sekcija ima vsega skupaj 6 članov.   Predsednik je Protić,   člani pa so   dr. Hohnjec, dr. Surmin, dr. I,enac, Kostic in Petrovič. Slednjič je v zadnji seji izjavil dr. Mar-ković, da vlada odstopa   od zahtevka, da se pooblasti za sklepanje uredb z zakonsko močjo. S tem se je odbor zadovoljil in 6klenil, da se predlog zakona o uredbah glasi: Člen 1. Potrjuje se, da imajo zakonito obvezno moč nastopne uredbe: 1. zakon o likvidaciji morator-oega stanja od 24. aprila 1920, objavljen v  št 90  >Službenih   Novin«, 2. uredba  o    pravni    likvidaciji stanja, ustvarjenega vsled   vojne od   1914 do 1920, objavljen v št. 143 »Službenih No-vin«, 3. uredba o odškodnini za škodo, povzročeno po vojni   od 1914 do 1920, objavljena v št. 141 »Službenih Novine. 4. uredba o   stanovanjih   od 29. maja 1920. objavljena   v št. 118 »Službenih Novin«.   Člen 2. Finančni minister se pooblašča, da na podlagi proračuna dohodkov in izdatkov izvede finančni zakon za L 192021,   ki je bil predložen narodnemu predstavništvu in uveljavljen z ukazom   od 21. avgusta 1920. z dopolnitvami in pristavki, na katere je pristal finančni odbor in finančni minister. Člen S Ta zakon stopi v veljavo, ko ga podpiše kralj in dobi obvezno moč. ko se objavi v »Službenih No-vinahe. Za izvršitev tega zakona bodo skrbeli predsednik  ministrskega sveta, minister za koustituanto in pristojni ministri.
Koalicija naprednih 6trank v Bomii in Hercegovini. Na temelju nnčel edinstvene države in radikalne rešitve agrarnega vprašanja so se zduržile v Bosni Demokratska stranka, Savez težaka in Muslimanska težačka stranka, ki so stopile v volilni boj kot državotvorni blok proti vsem drugim nazadnjaškim  in  separatističnim strankam.
=r Vstop Medakoviceve skupine v radikalno stranko. Poročali smo že, da je prijavila skupina drja Bogdana Me-dakoviča svoj vstop v radikalno stranko. »Samoupravac priobčuje sedaj na uvodnem mestu pismo, ki ga je pri tej priliki pisal dr. Bogdan Medaković voditelju radikalne stranke Nikoli Pa-Uću V tem pismu pravi dr. Mednko-vic med drugim: »Sedaj, ko je radikalna stranka razširila svojo organizacijo ua Hrvate in Slovence, ko je snnco novim razmeram in vspričo novim velikim narodnim halogam spremenila in razširila svoj program, ki smo ga tudi mi usvoiili v celoti, smo se odločili, aa vstopimo v vfste radikalne stranke. | Storili amo to/x trdota prepričanju, oa
bo radikalna stranka prav tako, kakor je znalo izvesti Srbijo iz kaotičnega položaja, v katerega je nekoč zašla, in jo pripraviti za velike narodne napore, prav tako, kakor je znala pripraviti tudi naše osvobojen je in ujedinjenje, znala tudi v našem novem di žavnem življenju razplesti vse zapletljaje in dvigniti našo veliko državo na primerno višino, ter končno očuvati noše narodno jedinstvo in ga' postaviti na čvrst temelj bratske ljubavi, enakosti in pravičnosti Prosim vas, g. predsednik, da izvolite o moji in mojih prijateljev odločitvi obvestiti glavni odbor in noslaniški klub.*
= Dr. Vesnić o pogajanjih z Italijo. »Novosti: objavljajo razgovor svojega dopisnika z ministrskim pred sednikom dr. Vesnićem glede direktnih pogajanj z Italijo. Minister je izjaviL da je naša vlada obvestila Italijansko vlado o svoji pripravljenosti, da se direktna pogajanja čimprej nadaljujejo. Povabilo italijanske vlade pa še dose-daj ni došlo Dr. Vesnić je pristavil, da se Giolitti še vedno nahaja v *severni Italiji, kamor je te dni odšel tudi grof Sforza. Na koncu je dr. Vesnić izrazil nado, da se bo to najvažnejše vprašanje jugoslovenske države prejkone rešilo hitro. —d
— Bolgarija in mala antanta. Bolgarski poslanik v Parizu, general šivov, je podal v pariškem časopisja tole izjavo z ozirom na malo antanto: Bolgarska politika hoče živeti v polnem soglasju z malo antanto, kakor tudi v dobrih odnošajih z Romunijo in Poljsko. Kar se tiče male antanto. so njeni cilji še premalo znani, da bi se mogel o njih izjaviti.
= Četrto zborovanje udroženja za Zvezo narodov v Milanu. Kakor smo že poročali, je na tem zborovanju stavil jugoslovenski zastopnik dr. Loonid Pitamic predlog glede jadranskega vprašanja, katerega pa je komisija proti ruskemu in jugoslovenskrmu glasu odklonila. Zborovanja, ki se je vršilo od 12. do 16. tm., se je udeležilo 30 držav s 140 delegati. Japonska je poslala kar 10 delegatov. Med de'egati je Lilo več znamenitih političnih osebnosti, n. pr. bivši angleški minister za delo Barnes, bivši Llord Georgev so-trudnik. po?lanee Daviš in Sir Dickin-son. Francijo so zastopali bivši minister Thoma8, Pavel Appell rektor pariške univerze, Aulard. profesor na Sorbonni. D' Estoumelles de Constant in podadmiral Fournier. Belgijo bivši minister baron Descamps, podpredsed-
nik zbornice Carton de Wiart in podpredsednik senata La Fontaine. Špansko delegacijo je vodil senator Altami-ra, japonsko profesor Tokakadate, kitajsko pa bivši justični minister Khang - Miv - Lin. Zedinjeoe države niso poslale nobenega zastopnika, ker bivši preusedniK Tali kot vodja velike rLeague to ontorce Peace< pred vstopom Zeoinjenih držav v Zvezo narodov noče sodelovati na ustavnih spremembah. Zborovanje je otvoril italijanski zunanjni minister grof Sforza. Za podpredsednika pa j s bil imenovan senator Ruifiiii, načelnik italijanskega udruženja za Zvezo narodov.
— Nemško udruženje za Zvezo narodov je imelo v Monakovem veliko zhorovanje, ki ga je otvoril bivši nemški poslanik v Washingtonu, grof Bernstorfi. V svojem govoru se je izrekel proti poniževanju Nemčije, ki naj bi bila sprejeta v Zvezo na podlagi prošnje, kar je pod častjo premagane države. Prvi cilj Nemčije mora biti vstvaritev gospodarske Zveze narodov, pri čemur jo bo močno podrnrala Amerika, ki tudi noče pristopili k Zvezi narodov.
— Nemški odbor za pravice narodnostnih manjšin je imel od lo. do 17. t. m. v Berlinu zborovanje, na katerem se je razpravljalo o pravicah norod-oostnih manjšin v zgodovinskem, mednarodnem, kulturnem in gospodarskem oziru. Odboru načeljujeta dr. Schla-gtinn, član nemške obrambne zveze in Tiedje, član nemškega udruženja za zvezo narodov.
= Švica in Madžarska. Budimpe-štansko časopisje pozdravlja z velikim zadoščenjem sklep švicarskega zveznega sveta, ki priznava Madžarsko in s katero bo Švica vzoostavila službene dipl^matične odnosa jo. Madžarsko časopisje izvaja iz tega sklepa, da je Švica prepričana o dobrih madžarskih namerah in da priznava Mad-larsko kot enakopravnega člana v vrsti narodov, ki delajo za obnovitev opusto-enega s^eta.
— Trockij svari pred Vranglom. Iz Helsingforsa T>orocajo, da je napisal Trockij več člankov in imel veliko govorov, v katerih je svaril sovjetsko Rusijo pred nevarnostjo, ki proti od strani Wranglove vojske. Obrežje Črnega morja se mora najstrožje nadzirati in zavarovati. Časopisje apelira na ljudstvo, naj stori vse. da se zasicrura rdeči vojski prehrana in obleka. V ta namen se naj uvede poseben delovni teden.
Hladisrsfia lis slonalka propaganda
proti CeškoslooaSkl.
KOROŠKA TRAGČD1J4.
— d Pariz. 22. oktobra. Poslanska konferenca je proučevala jugovlovenski odgovor glede izpraznitve Korr-ske in je sklenila, da bo v novi noti ^ahtevaia, da juso-slovenske čete izpraznijo Koroško.
—d Ljubljana, 22. oktobra. Naše čete, nahajajoče se v coni A, so dobile povelje, naj se tekom danšnjega dne umaknejo s plebiscitnega ozemlja.
—d Ljubljana. 22. oktobra. Namesto začasnega namestnika našega delegata v plebiscitni komisiji dvornega svetnika dr. Iva zublja, je za delegata v omenjeni komisiji imenovan bivši poslanik Košta Kristie.
— d Dunaj, 22. oktobra. Vsi dunajski listi prinašajo izvlečke Iz PaPjanskih časopisov, po katerih zahteva italijansko javno mnenje zasedbo Koroške, če ne b( do jugoslovenske čete takoj izpraznile Koroške. »Oiornale d' Italia« poroča, da se italijanska vlada ne bo orej udeležila po-gaianj za rešitev jadranskega vprašanja, preden jugoslovenske ćete ne zapuste Koroško. Navedeni list zahteva za Italijo kot meio Julijske alpe, neodvisnost z Italijo spojene Reke, odstopite v Zadra in nekaterih dalmatinskih otokov Politični krogi v Rimu Imajo malo upanja v uspeh podajanj.
—d Zagreb, 22. oktobra. >Narodno Djelo« poroča iz Beograda: Vsi listi se neprestano bavi jo z rezultatom plebiscita na Koroškem in poudarjpjo da je nepovoljnega rezultata krivo nepravilno delo plebiscitne komisije, ki ni bila dorasla svoji nalogi. Lifti poudarjajo, da se tak rezultat plebiscita, osnovan na neoravilnostih. nikakor ne more priznali kot fait accompli in da ta zloraba zahteva popravek. Zdi se da ententa stoji na stališču, da je koroško vprašanje s tem rešeno in da mora Koroška nerlrtliena nrir>acti Avstriji.
— d Dana]. 22. oktobra. »VVIener Mit-tag* poroča rz Celovca, da odnašaio Jugoslovani Iz Koroške zasebno in drž. lastnino.
POGAJANJA Z ITMIJO.
— d Berlin, 22. oktobra. »Deutsche Ali*. Z.« lavlja iz Rima po vesteh oficijal-nih krogov: V rimskih krogih imajo malo upanja na uspešno pogajanja, ker Jugosla-vani zavračajo mejo na Julijskih alpah. Jugoslovani vztrajajo pri VVilsonovi CrtJ in se branijo pripustiti zvezo Reke z Italijo.
—d Zajereb. 22. oktobra. >Jutarnii list« noroča iz Beograda, da po na včerajšnji seji ministrskega odbon za zunanje stvari razpravljali o Koroški. O jadranskem vprašanju niso razpravljali, ker še vedno ni dospelo vabilo italijanske vlade. V političnih krogih smatrajo, da Italija čaka ugodnejšega momenta in na volitve v konstiruanto v naši državi, ko se bodo naši politiki interesirali za vprašanja notranje politike in bodo imeli manj časa za jadransko vprašanje.
NEMŠKI ŠOLARJI STAVKAJO.
— d Dana], 22. oktobra. V dvanajstem dunajskem okraju so pričeli radi ctvoritve češkoslovaška ljudske tele stavkati nemški
cila.
NARODNO PREDSTAVNIŠTVO. —d Beograd. 22. oktobra. Včerajšnja seja začasnega   narodnega predstavništva se je otvorila ob 16. Ko so se opravile formalnosti, je prešla zbornica na dnevni red:   pretres zakonske osnove o ukaznih zakonih.   V njej se predvidevajo samo naredbe o likvidaciji moratorija, o vojni odškodnini in o stanovanjih ter finančni zakon z iz-premembami finančnega odseka, ki jih je sprejel finančni miniater. iz osnove sta izostali naredbi o redu in delu in o tisku, ker so se uprle   vse stranke. Razen govorov poslancev iz Srbije, ki so v glavnem govorili o naredbah glede likvidacije moratorija in   vojni odškodnini, je bil splošnega interesa so-mo govor slovenskega   socialista dr. j Komna, ki je ostro napadel predsedni-! ka slovenske deželne vlade dr. Brejca, Naš   zastopnik v plebiscitni komisiji Jovanović nima nikake krivde, razen da je v vsem poslušal navodila narednih svetov in se   ravnal po njih. Dr Korun je nadalje omenil glede jadranskega vprašanja, da bi na pogajanja z rtalijo moral vsekako iti kak Slovenec, da se ne bi zdelo, da namerava central na vlada Slovence in slovenske interese žrtvovati za kake koncesije na dni gi strani. Ob 19. je bila lista govornikov izčrpana ter se je pri glasovanju izkazalo, da je prisotnih samo 65 po slancev.   Vsled tega se je glasovanje odgodilo na dane9.   Nekateri poslanci so bili za to, da bi se parlament odgo-dil do 12. novembra, vlada pa je to odbila in je nadaljnja  seja  odrejena za danes.
ČEŠKOSLOVAŠKE ZAHTEVE.
— d Beri n, 22. oktobra. Listi poročajo iz Dresdna: V saksonski zbornici le vlada Izjavila, da zahteva češkos'ovaška cd Nemčije Izročitev 711 rečnih lad'j po 500 ton. dalje 90 vlačilnih čolnov in 8 drugih ladij Saksonska vlada smatra to zahtevo za ne-upravičeno in zahteva, naj o tem razsodi ameriško razsodišče.
POLJSKA   BO IMELA   DVE ZBORNICI.
— d Varža+a. 22. oktobra. V svodi včerajšnji seji se je deželni zbor pri glasovanju o treh prvih poglavjih ustavnega načrta ;zrekel za senat s 195 glasovi proti 1*3 glasovom, s čimer je bil sprejet sistem dveh zbornic.
POLJSKO - BOLJŠEVIŠKO PREMIRJE.
— d Varšava, 21. oktobra. Radi ustavitve vojnih operacii proti boljševikom na podla*) dne iS. oktobra opolnoči v Rizi podpisane pogodbe o premlrjUt bo generalni šfab prejenjal s svojim porečevanjem.
JAPONSKA TN MTR Z AVSTRIJO.
—d Pariz. 21. oktobra. Iz Tokija javljajo uradno, da je japonski cesar dne 13. t. m. ratificiral mirovno pogodb z Avstrijo nn eni strani in 9 Ce-hoslovaško. Rorannijo in Jugoslavijo na drugi strani.
Cehi imajo s Slovaki velik križ. Intrige Madžarov in slovaških monar-bistov, med njimi separatističnih slovaških klerikalcev, proti edinstvu če-hoslovaške države ne prenehajo. Gnezdo propagande za osamosvojitev, oziroma za priklopitev Slovaške k Madžarski so v Pešti, na Dunaju in zdaj tudi že v Varšavi. Slovaški Radić je dr. Johlička; pomagajo mu bivši rusinski ljudski komisar Štefan, madžarski poslanec Dvorcsak i. dr. Slovaški monarhisti delajo roko v roki s slovaškimi avtonomisti ter so baje sklenili: Madžarska armada naj hkralu s poljsko vojsko napade Slovaško ter jo zasede. Slovaški monarhisti obenem izzovejo notranje nemire. Ilorthv mora zajamčiti Slovaški popolno neodvisnost. Slovaška dobi svojo neodvisno
vojsko. Slovaška, poljska in maJžarsV^ vlada sklenejo zvezo proti Čehom tei so bodo podpiralo v odporu in naskoku* Madžarski poslanik grof Cs-*kovics t Varšavi je zahtevo po neodvisni slo< vaški državi in armadi dogovorno l Horthvjem odklonil ter zahteva, da s< Slovaška priključi Ogrski. JehličJu nabira in organizira slovaške legijo V Zakopanih je že €0 častnikov in pri« merno velika tolpa moštva. Poveljnik jim je huzarski kapetan Bornemisszai Vse stroške plačuje madžarska vlada/ Slovaški avtonomisti pa zbirajo denai za propagando po cerkvah. Tu^i po slanec Juriga ter župnik Hlinka, To m'inek i. dr. silno hujskajo proti Ce< hom, zlasti proti češkemu uradmČJtvTJ1 in učiteljstvu.
— »Epoha*« povdarja, da za mesec dni se izvrši najusodnejši boj za našo veliko državo. Zmagati ima nad vsemi parasiti, ki so jej razjedali organizem in se pasli po njenih krvavih ranah, po vojni ostalih, ali pa ima biti premagana in opustošena po zaplotnikih in kobilicah, ki so z vseh strmi navalili na njo, ali ima končno ostati v dosedanji agoniji, med 6mrtjo in življenjem. Na velikih masah, na naroda je ležeče, ali hoče vreči s sebe, kar je nasilno tišča'o njegov tilnik in pilo njegovo kri. Na narodu je, da počisti s svojega telesa vse parasite. Da bi se to izvršilo, je potrebno, da se stooi v volilno borbo z ono resnostjo, s katero se je stopilo v balkansko vojno. Vsakdo utora biti moMliziran, nikdo ne ^me opustiti svoje dolžnosti. Izgubili smo pred dnevi bitko, kar smo podcenjevali svojega nasprotnika in nismo storili vsega, da bi mobilizirali svoje silo do zadnjega. Koroška bi se bila morda dala rešiti, ako bi bili nastopili borbo zanjo z večjo resnostjo. Čakali smo, da pravična stvar ssma po sebi zmaga. Da ne ostanemo tudi seda] pri tem, da bo pravična stvar sama po sebi zmagala! To bi bil največji pOgreček in odtod preti največja nevarnost! Zato morajo v?i. ki čutijo potrebo, da se ubranimo te nevarnosti, biti pripravljeni za naj-odločnejšo, najresnejšo borbo.
— »Demokrati ja* pravi k volitvam: Približujejo se volitve za konsti-tuanto in vse vrste nase družbe so že opredeljene po političnih strankah ter
pripravljajo na kar bolj uspešno borbo. Formirajo so že fronte za napad in obrambo. Trgovci, obrtniki, či-novniki, sel jaki, delavci, vse je naelektrizirano z navdušenjem in se pripravlja na volilni nastop s polno paro. Naravno je, da cilj teh volitev vzbuja toliko interesiranje. Vpoštevajoe vse mnogobrojne želje in zahteve, ki jih podajajo razne politične skupine, moremo razločiti v tej volilni borbi v glavnem tri glavne smeri, tri tendence. Prva stremi za zlomom dosadaj formirane države, druga pledira za plemenski in verski separatizem v skupni državi, tretja ?e bori za jedinstveno državo s centralistično ureditvijo brez vsakega separatizma. Demokratski strank! je ideal, videti seljaka, delavca, trgovca, obrtnika in činovnika, kako vsi delajo na splošnem napredku in ustvarjajo možnost za kar najpovoljnej-|q intelektualno in družabno življenje. 2eli ublažiti razredno borbo, da vsak lan naše državne zajednice zavzame dostojno in pravično mesto v naši družbi.
— »Čas« poroča, da izdaja Lenin v Moskvi časopis, ki se smatra za organ češkoslovaških komunistov. Ta list je poln napadov na prezidenta Masa-rvka. >Čas< piše: Naravno, da je vsega, kar komunistom v republiki ne ugaja, kriv Masarvk, tako vislic, pre-kega soda. sploh vsega. To vsled tega, ker ni diktator, kakor edino si predstavljajo komunisti   načelnika države
cije. Zato so ne sme podcenjevati vprašanja, kdo bo zasedel kraljevski prestol v Budimpešti? Na Madžarskem so mnenja še razdeljena, ali ni mogočg še reči, ali so legitimisti, Karlovi pristaši, v večini? Zadeva se bliža razrešitvi. >Prager Tagbiatt< bi eveda rad imel novo gonjo proti čehoslovaski republiki.
— a>Pravo Naroda« prinaša zanimiv članek >Ljoninovi dečacic, iz ka* terega posnemamo: Kar jo najgnjusne$-še politične čorbe v Bosni, Hrvatski, Sloveniji, Vojvodini, Dalmaciji, Mace-doniji, ves ta demoralizirani elemont jo privrel med >komuniste<. Madžarski šovinisti v Vojvodini, frankovci v Hrvatski, nemčurji v Sloveniji, najgršo črno-žolta sodrga v Bosni in Hercego* vini, bolgaraši v Macedoniji, vse to io našlo svoj politični dom v komunistični stranki Jugoslavije. Ali je potem čudno, da podivjanost, nemorala ln bestijalnost povsodi spremlja komunistično >revolucionarstvoc. To niso ljudje, ki so se skozi leta in leta borili v stranki za socialistične ideale, marveo po večini zgagovci v socialističnem pokretu, ki nimajo navadno niti najpri-mirivnejših pojmov o socializmu. Tako piše list, ki je glasilo socialno-demo-kratske stranke. Hud poper za komuniste!
— »Rijec« citira iz M. de Vogtie-> jevega romana >Mrtvi, ki govore« to-le: >0, prijatelj moj, vi pravite, da vidite pokrete, da čujete besede sodobnikov, vestnih in odgovornih za ono, kar govore in delajo? Prepričajte so o rnv sprotnem. Vi vidite in Čujete nekoliko blaznikov, ki za trenotek gredo preko svetovne pozornice, vršijo nevestne pokrete in so odmev drugih glasov. Po-i glejte med njimi ono brezštevilno gomilo, one množice mrtvih, ki gonijo te ljudi, zapovedujejo njihovim pokretom in jim nalagajo besede. Zdi so nam, da gazimo po ugašenem pepelu mrtvih in v resnici, oni so okoli nas, tišče se nas, mi se pripogibamo pod njihovo težo, oni so v naših kosteh, vj naši krvi, v našem mozgu, in zlasti takrat kadar nas prevzemajo širne ideje in velike strasti, čujte glas: to so mrtvi, ki govore ... Ta glas groba prihaja med nami do glasnega izraza, zlasti pri vseh onih, ki se ne morejo 6e vedno prilagoditi razmeram novega časa. To velja Zajedničarjem, katerim tišče še vedno Madžari v kosteh in sanjajo te dni o neki >nagodbi< v zmešnjavi pojmov v prvem času svobode.
— »Neven« v Subotici razpravlja o narodnem jedinstvu: Nai narodni razvoj se da razdeliti v tri perijode. Prva je popolna plemenska ograditev, to jo perijoda Samosrbov, Samohrvatov in Samoslovencev. Druga perijoda je SHS. Potrebna je in naravna pot do tretje perijode, ki pomeni popolno narodno jedinstvo, to je perijola Jugo-| slovenov. V tej se izgube ali vsaj zasenčijo plemenske razlike. Sedaj živimo v perijodi SHS Kakor pa je še da-, našnji dan precej ostankov iz prvo pe-
>o ruskem vzorcu. Radi bi strmoglavili   rijode, tako je tudi   mnogo pričetka đasarvka, češ, s tem bi bil v sedanjih J tretje perijode, zlasti med inteligenco.: češkoslovaški republiki
Prfsfopalts h tf snifo-ilooenslii matici!44
Ma
časih zadan nepopravljiv udarec
— »Českć Slovo« piše h koroškemu plebiscitu- Izguba koroškega ozemlja pomeni ne samo izgube za Jugoslavijo, težko preizkušeno, marveč izgubo za vse Slovenstvo sploh. Šo težja nego gmotna je izguba moralna. Svet, ki gleda na nas, ne uvažuje, ne razume, da v naših plebiscitih govori gla3 zasužnjenega, stoleija podjarmljenoga in tlačenega naroda da torej tO ni glas in volja svobodnega ljudstva. Naše trditve morajo biti s takimile plebisciti zelo ogrožene pred svetom. Treba povedati, da nesvobodni ljudje ne morejo o svojih zadevah svobodno odločevati zlasti ne v tako abnormalnih razmerah, kakor so sedaj po dolgoletni vojni. Ako premotrimo, kako žalosten izid jo prinesel našim jugoslovanskim bratom plebiscit, potem se moramo le oddahniti, da smo ostali brez vsakor-šnega plebiscita.
— »Pra^rer Tagblatt« izvaja, da je madžarska skrb za dobitev kralja postala tudi skrb Avstriji nasledujočih držav. Madžarska dobi kralja Monar-histični vladni princip, kt so si ga izbrali Madžari, bi sicer ne vznemirjal nikogar, ali veejedno ni, kdo pride za kralja na Madžarsko. Mirovni dogovori izključujejo Hohenzollernce od vladanja, Habsburgov pa ne. Tozadevno se utegne še marsikaj razkriti in mar-sikako sedaj nejasno prizadevanje postaviti v pravo luč. Nove države se boje z vrnitvijo Habsburgov poleg drugih notranjih bojev So rojaliattono agita-
To je povsem naraven razvoj, ki je istoveten z zgodovinskim razvojem vseh dosedanjih nacij. Razvoj gre po svojem odmerjenem toku, se da požuriti ali ne s silo dovršiti. Današnje stanje eksnlozij. strankarske napetosti, moralne slabosti in popustljivosti, to je le naravna posledica velikega vro-^ nja, v katerem se nahajamo. Ko ogenj popusti in so jedro prične krjetalizo-. vati, bomo videli, da je to, kar se danes vrši, bilo potrebno, da pridemo do onega, kar bo jutri. Da pa se pospeši proces kristalizovanja in iSfiiAčevanja, treba, da vsak izčisti samega sebe in da ne smatra samega sebe za boljšega in odličnejšega elana naroda, ako je prišel proj do širšega spoznanja, kakor oni, ki vsied 9vojih življenekih razmer še ni mogel dospeti do pravega »poznanja. _
IzTnaSs kraljevine.
. _ Tečaji «ft analfabete. Minifter za prosveto je pozval v»e šolske nadzornike, naj naroče učiteljstvu in katehetom, naj organizirajo tečaje za analfabete. Ti tečaji naj se prično 1. novembra t. 1. in bi se končali 1. aprila 1991. Koncem tečaja bodo šolski nadzorniki izprasovali učence. Za vsakega učenca, ki bo izkušnjo prestal, bodo dobili učitelji po 30 dinarjev nagrad*'.
— Profesorji na vojni akademiji. Za honorarne profesorje na viiji vojaški akademiji so imenovani: za taktiko generalštabni polkovnik Mllofi jova-novia, aa g eafralitabno službo general-
Štabni polkovnik Svetislav Mlloeavrje-vie, za strategi ko general štabni polkovnik Miloš Nedić, za vojno geografijo generalstabni polkovnik Dragutin Kušaković. —d
IfeodreSena domo-Dlna.
— Kaj poročajo iz Dalmacije P Odbor Narodnih svetov v zasedeni Dalmaciji je dal Jadranskemu zboru nastopno na znanje: V vsej zasedeni Dalmaciji se pripravlja italijanska vojska in italijanasi po mestih, da iznova pri-fino podirati jugoslovanske trgovine in hiše ter na pogrom proti Jugoslova-nom, ako bi jadransko vprašanje ne jbilo rešeno na način, ki ga zahtevajo »in pričakujejo Italijani D' Annunzije-vih idealov.     Z ozirom na strašne izkušnje, ki jih imajo v tem oziru posebno zadrški Jugoslovani, in z ozirom na grozodejstva ki so se zgodila v Tr-Btu, Pulju in na Reki, je bojazen Jugo-.slovanov v zasedenem delu Dalmacije 'popolnoma opravičena,   tembolj za to, ker se dalmatinski italijanasi ter Millo in njegovi častniki ne bi zadovoljili z nobeno tako rešitvijo, ki ne bi vsebovala aneksije Reke, vsega Kvarnera in vsaj Dalmacije po londonskem pakta. — Ti podatki, ki so došli iz zanesljivih virov iz Zadra, Šibenika in otokov in kateri niso morda posledica namišljenega strahu, ampak so osnovani na podlagi konkretnih in sistematično ? organiziranih priprav,   ki se opažajo zadnje čase po vsej zasedeni Dalmaciji ,in iz precej jasnih izjav italijanskega nacionalističnega časopisja, so se nemudoma   naznanili vladi v Beogradu. Slične podatke je prejel tudi zbor, kakor tudi njegova pisarnica, ki prejema take podatke iz mnoeih drugih krajev Že nekaj časa sem. Zaupniki na Reki in ob demarkacijski črti javljajo, da je sam šef italijanske špionaže na Reki | Perata izjavil, da bodo fašisti in soldateska preprečili pogajanja med Italijo in Jugoslavijo. Tudi vesti, ki doha-jajo z raznih strani, poročajo o tem, da .je bilo zadnje čase preko Zadra in Šibenika pripeljanega v Dalmacijo več kot 100 vagonov municije in 20 vagonov bodeče žice, se dajo tolmačiti na ta način, da se Millo pripravlja na napad. —   Italijanske oblasti so v razglasih pozvale prebivalstvo Šibenika, naj se v £asu od 1. do 10. rm. javi pri občini. Dd našega prebivalstva se nikdo ni odzval temu pozivu. Vsled tega so pričeli    karabinjerji po cestah aretirati mlade ljudi. Istotako so pričeli čakati pri vratih tvornice. Vse te ljudi so zaprli in jih ob prvi priliki v skupinah od 150 do 200 poslali s parnikom »Sa-Tajero« in »Trieste« v Jakin. Opažamo, da so karabinjerji najpreje prihajali k vratom tvornice in opazovali delavce pri izhodu. X;ito so nričeli aretirati posameznike pri vratili. Ko je delavstvo to videlo, je pričelo zvečer od-jhajati iz tvornice čez zid na morski strani. Kmalu pa so karabinjerji to za-jpazili in so čakali na oglih in prijeli »vsakega, ki so ga debili. Karabinjer-jem je pri tem pomagala tudi vojska, llakor hitro so izšli pozivi italijanskih oblasti za prijavo, je pričelo prebivalstvo bežati iz Šibenika v vasi, v gore, v gozdove in v svobodno Dalmacijo.
— Italijani groze z gladom. Z op Va Cresa poročajo: Italijani se zavedajo, da našega naroda ne bodo pridobili na noben način na svojo stran, vsled česar so začeli razširjati vest da ne bo nihče dobil živil, kdor se ne vpiše v italijansko zadrugo. Če bi bilo to res, bi bili naši ljudje radi lakote prisiljeni vpisati se v to zadrugo. Sedaj izprašujejo, kaj naj store, ako b! došlo do tega. O stvari bi bilo potrebno obvestiti merodafne činitelje v Jugoslavili, da bi poučili, aH ne bi bilo mogoče pošiljati prebrvialstvu na Cresu živila iz Jugoslavije, da bi ne bili radi glada prisiljeni, vdati se svojim sovražnikom. V vsej svetovni zgodovini gotovo do sedaj še ni primera, da bi skušal kdo z grožnjami izstradanja taznarodovati kako ljudstvo, —d. -
— Tržaški dogodki mlnoleira četrtka. SocijalistfČen shod je bil napovedan aH oblast ga je prepovedala. Delavci so bili silno razburjeni. Popoldne je prišlo do pravega boja med sociialisti In fašisti pri Delavski zbornici. Potem so šli fašisti pred tiskamo Lavoratore, razbili vojaški kordon In vrgH v tiskarno 6 bomb, 4 so eksplodirale. Poškodovani so stroji In uredniški prostoru Potem so zažgali poslopje. Več oseb je bilo težko ranjenih.
J0IBBI!wW JDS !Z
llutllonske okolice!
Volilni odbor JDS za Kranjsko volilno okrožje
KoroSkl begunci.
M a r i b o r, 23. oktobra.
Nase ljudstvo beži prod sovražnikom iz Koroške. Četam, ki so bile vkorakale v varstvo našega ljudstva na Koroškem, je f-*lo ukazano, da se morajo umakniti iz cone A čete so morale Izpolniti povelia Za njimi pa so pokali topiči ter oznanjali pri-četek nemškega gospodstva nad našim ubogim koroškim ljudstvom. Mnogo, premnogo naših ljudi je zapustilo korDško deželo, ker ni bilo več varno !n Je moralo pričakovan vsak hip napadov in osvete raz-divjanih nemških tolp. Pot teh beguncev je šla proti vzhodu in mnogo ljudi, ki so morali zapustiti svojo rodno zemljo, Je dospelo v Maribor, od koder ne vedo kam naj se obrnejo. Da nudi prvo p imoč tem bednim beguncem In da skepa o nadaljnih korakih, ki jih je treba storiti za nje, je sklicala Jugoslovenska Matica skupaj s slovenskimi ženskimi društvi v taarfboru za včeraj zvečer shod v mariborski Narodni dom. ki je bil zelo številno obiskan.
Shod je otvoril predsednik >Jugoslo-venske Matice« prof. R i b a r i č. Kot prvi govornik je nastopil g. Mohorko, ki Je sporočil zborovalcem. da je dospelo v Maribor veliko število vlakov s K< roške, ki ki so prepeljali s seboj begunce, a teh Maribor rima kam dejati. Sporočil je zahtevo železniških uslužbencev, da se napravi red še bolj temeliito kakor se je napravil leta 1918 ko so žeJezničarji v nrvi v-sti pripomogli, da ni prišlo lo najhujših neredov v naši domovini. Tako hočejo železničarji tudi sedaj biti element reda in zahtevajo, da se izženeio tz Maribora vsi oni, ki ne spadajo tja. Gorje oni oblasti, ki bi tega ne hotela storiti, narod ji ne bi mogel zaupati. Železno metlo v roke in veselo na delo. Takoj naj se sestavi akcijski odbor pri okrajnem glavarstvu, da ne zamudimo nobenega trenutka.
Za njim je govoril prof. PI r c. Zahteval 'e, da se beguncem iz Koroške za prvo s;To nakažejo začasna stanovanja, da ne bodo v mrazu trpeli škodo še na svojem zdravju, ko jim je usoda tako kruto ugrabila domovino. Zahteval je, da se da beguncem iz Koroške na razoolago kavale-rljska vojašnica v Betnavi, barake pri samostana šolskih sester, zdravilišče Rogaška Slatina, kopališče Dobrna in takozvani Racenhof pri Mariboru.
Okrajni glavar Lajnšič je poživljal koroške kmete, da naj se vrnejo na Koroško in da naj ne zapuščajo svoje rodne zemlje,
Tudi uradništvo, kj Je rojeno na Koroškem, naj se vrne, za vse druge begunce bo morala domovina najti mesta. Težko Je tako prigovarjanje, ker vemo vsi, kakim mukam so izpostavljeni Slovenci, ki so ostali na Koroškem. Toda čim ve« bo naših ljudi ostalo tam, tem ložje se bodo ubranili nasilju. Za učiteljstvo, ki je moralo zapustiti Koroško, bo vlada v najkrajšem času preskrbela vse potrebno. Tudi sicer bo vlada storila vse, da olajša gorje beguncev. Ustanoviti se mora v Ljubljani centralni komite, ki mora razdeliti begunce ter določiti, koliko jih pride v Maribor, koliko v Celje. Za prvo silo je pripravljeno veliko taborišče v Strnlšču. V Mariboru je treba ustanoviti ožji komite, ki bo prevzel prvo skrb za begunce In skrbel za njih razdelitev. Končal Je z apelom, da naj kmetsko ljudstvo ostane na Koroškem, in da naj ne zapušča svoje rodne zemlje.
Govoril je na to veliki prijatelj našega ljudstva, narodni predstavnik Gjuro D ž a-m o n j a, ki se mudi sedaj v Mariboru In je bil dolgo časa tudi na Koroškem. Izvajal Je: Koroška ne sme biti izgubljena, Koroška ni izgubljena, ona bodi naše Kosovo polje, ki ga naš narod ne sme nikdar pozabiti. Zahteval je od naše vlade, da vsled prevar, ki jih je doživelo naše ljudstvo povodom plebiscita na Koroškem, stori svojo dolžnost in pokaže Nemcem, da zahtevamo mi do zadnje pičice izpolnitev naših narodnih pravic. Niti kilogram živil ne sme preko meje v Avstrijo, dokler koroški Slovenci ne pridejo do svoje pravice.
Na to so še govorili odvetnik dr. R a v-n l k, župnik A r n n ž, ki Je v pretresujočih besedah slikal nesrečo slovenskega Koro-tana, ravnateljica Stupica, Železniški re-vident J a r c, primorski begunec Human, tajnik NSS V a h t a r, župnik G a b r o n in dr. L i p o 1 d, ki je predlagal, da se naj sestavi odbor, ki naj vzame takoj v roke akcijo za zaščito koroških beguncev. Ta odbor je bil tudi takoj izvoljen in se ie konstituiral. Sprejeta Je bila resolucija, ki daje temu odboru direktive in izraža mtd drugim tudi ta načela:
»Vlada na! prekine vse trgovske odnosa je z Avstrijo, dokler se ne reši koroško vprašanje v našo korist. Iz Maribora in sploh iz Slovenije naj se odstranilo vsi protidržavni elementi. Vlada naj gre na roko beguncem z vsemi sredstvi te.r se naj zaveda, da koroško vprašanje nI samo slovensko vprašanje, marveč vprašanje cele države.c
il^rodms gospodarstvo.
vabi
noja zapite iz Planske okolice
na
ki se vrši
ff torek. 26. t m. ob 9. uri dop. v dvorani mestnega magistrata.
DNEVNI RED:
1. Politični položaj in volilni program.
2. Razgovor o kanditni listi.
3. Slučajnosti.
Zaupniki so pismeno vabljeni.
Volilni odbor JDS i LimUioL
Terjatve naših državljanov proti bivšemu a. o. erarju.
Zagrebški »Obzor« prinaša o iem predmetu naslednja, zelo zanimiva izvajanja, ki so tudi za naše tiospodar-sivo jako aktualna.: >Vprašanje realizacije terjatev naših državljanov za dobave na račun bivšega avstro-ogr-skega vojnega erarja je, kakor kaže, prišlo na mrtvo točko. Tekom celega minulega leta so prijavljali številni interesentje iz Hrvatske in Dalmacije take 6voje terjatve vsak zase skupnemu avstrijsko - ogrskemu vojnemu ministrstvu v likvidaciji na Dunaju. V Sloveniji je pa tamošnja deželna vlada organizirala poseben oddelek za terjatve naših pripadnikov proti bivšemu vojnemu erarju. Ves materijal za Slovenijo so pa zbrali potom ljubljanske trgovske in obrtniške zbornice. Vse te terjatve tako iz Slovenije kakor iz Hrvatske in iz ostalih jugoslovenskih predelov bivše avstro-ogrske monarhije je pregledal vojni likvidacijski urad (Militar- Liquidierung3a/nt) in je za vsako terjatev ugotovil, ali je likvidna ali ne. No, to je tudi vse, kar se je doslej v tej stvari zgodilo. Sedanja avstrijska vlada kakor tudi njen vojni likvidacijski urad stoji namreč na stališču, da avstrijska vlada s een-žermenskim mirovnim ugovorom ni sprejela nikake obveze, plačati naročila, katera so bila dana od strani organov bivše avstro-ogrske vojne uprave firmam, ki imajo sedež v kaki na-sledstveni državi. Temu stališču avstrijske vlade se v resnici vsaj iz formalne strani ne da ugovarjati, ker 6en-žermenska pogodba o tem ne obsega nikakega določila. Iz tega razloga se pa ne more ue-ovarjati tudi ne nadalj-nemu postopanju avstrijskega vojnega likvidacijskega urada v tem predmetu, ki izdaja strankam potrdila o tena, da so njihove terjatve izplačljive (Liqui-dierungs-Erklarung). Prepis takega potrdila pa dostavlja omenjeni urad v vsakem primeru našemu vojnemu pooblaščencu na Dunaju s pozivom, da terjatev predoči v svrho realizacije avstrijski sekciji reparacijske komisije. S tem je seveda postonanje avstrijskih oblastev v tem vprašanju zavTšeno. Interesen t je bodo morali vsekakor čakati po nekoliko let, dokler jim bodo nonorirane potom reparacij'Ae komisije terjatve, ki so dospele pred 29. oktobrom 1918. Obstoje pa tudi take, ki so mnogo starejše. Treba je imeti pred očmi, da gre ga zelo velike veo te. Dovolj je, če spomnimo na veliko število barak, zgrajenih po naših podjetnikih za razne vjetniške tabore, za bolnice, provizorne nastanitve vojne na kolodvorih itd. V Primorju pa je bila takorekoč vsaka večja ribiška barka rekvirirana v vojne namene, a vrhutega so ne tam napravila in obratovala velika podjetja. Nafte gospodarstvo izgubi milijone, če ostanejo vse to zahteve nerealizirane. Za sedaj ni nobene garancije, da bo reparacijska komisija in njena avstrijska sekcija znala in hotela na kakršenkoli način prisiliti Avstrijo k honoriranju teh terjatev, odnosno da postavi na razpolago 2» tP. potrebo* *toto is rsparaoijskaga
fonda, stvorjenega od vsote, katero ima plačati Avstrija in ostale premagane države iz naslova povrnitve škode, ki je tekom vojske nastala. Skrajni čas je, da se naši pristojni državni faktorji interesirajo za pravično rešenje tega vprašanja, ki visi že dve leti, in sicer za rešitev na bazi, katera bode interesentom precizno zajamčila realizacijo teh zahtev, vsaj v nekem obsegu in v doglednem času. Docela krivično je današnje stanje, ki jih prepušča dobri volji reparacijske komisije, ki je vseskozi birokratski organizem in bo poverjeno ji nalogo že zaradi kompliciranosti svoje sestavnosti zolo počasi reševala.
Najpripravnejše bi bilo. da se sprejme predlog, ki ga je stavil Slovenec dr. Ignacij Putar (Narodnogospodarski Veernik št 10 z dne 1. junija 1920). Po tem predlopru bi bilo treba, da naša država prevzame izplačilo vseh pen-dentnih likvidnih terjatev naših državljanov proti bivšemu avstro-ogr-gkemu vojnemu erarju, kakor neki predujem, dan reparacijski komisiji, ter da izplačane zneske prezentira tej komisiji kot svojo lastno terjatev. Morda še enostavnejše bi bilo, da repara-cijska komisija sama takoj izplača te terjatve, pa bi kot varnost vzela v zn-lo£o odgovarjajočo vsoto takozvanih reparacijskih bonov, katere ima naša država dobiti na ime vojne odškodnine. Spričo tega, da tudi naš državni proračun za leto 1920/21 kalkulira s temi boni, dasi niso emitirani, smatramo, da jih moremo že smatrati za ekzi-stentne in za neko realno količino. S takim lombardom bi se na najhitrejši in najenostavnejši način rešilo eno vprašanje, ki je že postalo zelo akutno in napravlja mnogim našim gospodarjem zelo resne in velike skrbi. Tako kakor je sedaj, ko reparacijska komisija dela ce qui bon lui 6emble (kar se ji zdi dobro), morejo vsi ti interesentje pretrpeti samo škodo. Nase jugoslovansko področje bivše monarhije bo moralo, kakor izgleda, prevzeti na svoje rame odgovarjajoči del predvojnih in vojnih dolgov prejšnje kraljevine Srbije. Za to naziranje eovori na primer zlasti razširjenje vseh srbskih državnih monopolov na ostalo področje z ozirom na to. da so dohodki teh monopolov zastavljeni za te dolgove. Tem pravičnejše je torej, z druge strani, ako se od nas Predano v stavi zahteva, da nova država obvaruje gospodarske kroge s te strani Save škode, provzro-dene jim s tem, da so morali vsled sile razmer tekom zadnje vojske prevzeti in izvršiti gotove dobave za bivši avstro- - ogrski erar.«
Tudi mi smo mišljenja, da treba iskati pravične rešitve tega važnega in tehtnega gospodarskega vprašanja. T« sedanjega položaja, ki je kvarno mrtvilo, moramo ven.
Spominjajte se
Družbe sv. Cirila tn Hetoda.
Dnevne oesfl.
V Ljubljani. 23. oktobra 1920.
»* InavgnraHja rektorja. Danes dopoldne se je vršila v vseučiliški slavnostni dvorani slovesna inavguracija rektorja za studijsko leto 192021. Dosedanji rektor dr. Plemelj je podal pregledno in podrobno poročilo o postanku* delovanju in uspehih slovenskega vseučilišča v prvem študijskem letu ter je Izrekel zahvalo vsem, ki so pomagali graditi to težavno delo in so s svojo navzočnostjo pri inavguraciji posve-dočili svoje razumevanje ciljev vseučilišča, Ko je dosedanji rektor dr. Plemelj izročil vodstvo vseučilišča novoizvoljenemu rektorju dr. R. Zupančiču, je zhor vseučiliščnikov zapel kraljevsko himno, nakar je novi rektor otvoril študijsko leto 1920/21 s predavanjem o vplivu matematike na duševno življenje narodov.
— Več svetlobe! V včerajšnji seji magistratnega gremija se je razpravljalo tudi o prošnji »Koroške gospodarske družbe« za podelitev 10 trgovskih koncesij. V razpravi, ki se je razvila o tej prošnji, se je naglašalo, da je imela ta zadruga namen likvidirati, da pa se ie premislila zategadelj, ker ima v AvsiT* «i okrog 7 milijonov terjatev. »Koroni, j gospodarska zadruga« je ono podjetje, proti kateremu je minister Jo-vanović v svojem poročilu o plebiscitu na Koroškem, dvignil težke obtožbe. Ako je res, da ima ta zadruga, ki se je osnovala v prvi vrsti za to, da preskrb-Ijuje z živili in blagom prebivalstvo v plebiscitni coni A, takšne ogromne terjatve v Avstriji, je treba najprej dognati, na kakšen način so nastale te terjatve. Ako je zadruga res na nedopusten način delala kupčije z Avstrijo, mesto da bi skrbela za koroško slovensko prebivalstvo, je to zločin, ki zahteva najostrejšo obsodbo in kazen. Po» polnoma umesten je bil torej sklep občinskega gremija, da se prošnja »Koro-ške gospodarske zadruge« zavrne, dokler ne bo afera, v katero je to podjetje zapleteno, temeljito pojasnjena. Naša javnost zahteva z vso odločnostjo in docela upravičeno, da se čim najpreje prične z že napovedano preiskavo in da se spravi potrebno svetlobo v to temno in žalostno afero.
— Korutanv. Praški »Narodni Li-sty< so prinesli v nedeljo 17. tm. v fe-ljetonu krasno pesnitev V. Dvka, odličnega   češkega pesnika in pisatelja.
vlečku članek dr. Puoa v našem listu o pravih krivcih koroške nesreče in zaključuje v polemiki a klerikalno >Narodno Politiko«: >Da smo mi to pisali, bi hrvatski klerikalci bacili na nas na-cijonalnu anatemu, jer jao onome, koji bi ee usudio taknuti u rad onih slovenskih voditeljev, ki so tako železno organizirali Koroško in ki sedaj hočejo tako divno organizirati tudi Hrvatsko !<
— Uradna ugotovitev. Univerzitetni svet v Ljubljani je dne 5. maja 1920 z dopisom št. 36/pr. predložil ministru prosvete g. dr. Franca Webra, priv. doc. na zagrebški univerzi, v imenovanje za docenta teoretične filozofije na ljubljanski filozofski fakulteti. Ministrstvo prosvete pa ga je p o m o t o -m a z ukazom z dne 27. avgusta 1920 imenovalo za izrednega profesorja, kakor je z istim ukazom pomotoma še enkrat imenovalo g. dr. Marjana Salopeka za izrednega profesorja, dasi je bil že imenovan z ukazom z dne 26. marca t. i. Radi teh netočnosti je ministrstvo prosvete z ukazom z dne 30. septembra t. L razveljavilo ukaz z dne 27. avgusta t L glede teh dveh imenovanih gospodov ter imenovalo g. dr. Franca Webra z ukazom z dne 7. oktobra 1920 za docenta teoretične filozofije na ljubljanski filozofski fakulteti. — Rektorat univerze ▼ Ljubljani, dne 22. oktobra 1920. — Zupančič, h r., rektor.
— Uradni dnevi Trgovske in obrtne zbornice. Iz Maribora poročajo: V četrtek in petek je imela trgovska in obrtna zbornica ljubljanska v Maribora svoje uradne dneve. Na predvečer je bil sestanek interesentov, na katerem je poročal zbornični tajnik g. dr. Viktor Muraik o aktualnih gospodarskih vprašanjih. Odslej ee bodo vršili uradni dnevi v Mariboru vsak teden v sredah v r>rostorih trgovskeera gremija.
— Kako postopa komisija za stvarno demobl)zacijo. Pišejo nam: G. Fran Kra-pež Je opravljal med vojno vožnjo za tobačno tovarno, za katero ie potreboval, ker je bil velik promet, izredno veliko voz. Ta vožnja je pozneje odpadla in podjetniku je ostalo mnogo nepotrebnih voz, ki Jih je shranil, dokler Jih ne razproda, v svoji zaklenjeni šupi in v podstrešju svojega kozolca v Mestnem logu. Vse te vozove Je deloma kupil od Kreditne banke na Vrhniki, de-
Peani je naslov »Koroška«. Vsebina je j loma pa jih Je dal napraviti pri kolarju v sledeča: Grajati ne morem tega bed- j Ljubljani tn na Vrhniki, 3 dvokolesne pa Je neara ljudstva. Stoletja ga je tlačil ja- f kiipi! I. 1917. na dražbi od Prusov pod rem. Kdor je moral vse življenje hoditi i šmarno goro. Nekega dne pa so se pojavili sklonjen, kako hočete, da bi naenkrat i naenkrat v Mestnem logu organi komisije šel pokonci? V sužnjosti^ zamreta srce j za stvarno demobilizacijo, v lomili v za-in duh. A brez teh ne iščite junaka! | klenjeno Krapeževo šupo ter brez obvestila Kdor je živel v temi, se nagle svetlobe j lastnika odpeljali 10 vozov, češ da Je to prestraši. In sodil bo Bog! In le z gro- j demobilizacijsko blago. Dasi je lastnik kozo morem gledati v te slepo oči, ki so { misijo, čim je izvedel za vlom, takoj obve-se nekdaj žarile. Na nogah in rokah j stflf "da so vsi vozovi njegova last in ponn-uklenjeno ljudstvo je padlo, ko so mu ^ za to nepobitne dokaze, vendar komisi-nekega dne rekli: >Hodi! Določi sam ■ ja še dosedaj ni vrnila ugrabljenih vozov, svojo usodo! Svoboden si!« — Toda ve- j vsie(j 5eSar je bil g. Krapež primoran na-ter svobode je za jetnika zapihal mno- j stopiti sodniisko pot, da uveljavi svoje go prekasno. Stari upornik je postal j pravice. To postopanje komisije za stvar-apatičen. duh mu je omedlel. In ko so j ^ demobilizacijo je tembolj obsodbe vred-
{ no, ker je notorično, da ni niti eden izmed f ugrabljenih voz vojaški, In ker je tudi ko-
se otvorila vrata ječe ter je zaslutil solnce, je jetnik sklenil roke in zavzdihnil: »Pustite me, prosim, pustite me v celici!« — Vem. da pravijo suho: »Ne godi se mu krivica, kdor jo sam hoče! Sramota onemu, kdor pritrjuje, da se mu dela škoda!« — Toda jaz ne
misiji znano, da je g. Krapež ob prevratu več tednov zanjo požrtvovalno opravljal nadvse odgovoren posel, za katerega ni »a-hteval niti vinarja nagrade, dasi se mu je to nagrado naravnost ponujalo. V zahvalo
morem preklinjati zablodelih in samo- j za to pa mu jemije sedaj komisija nasilno morilcev ne morem gledati brez sočut- j ce|0 njegovo lastnino. Tako postopa koml-
]a. Z očitanjem zrem v nemo nebo: Ali ne zasveti Slovanom nikdar solnce ?yAli ne ostavimo nikdar križeve poti tir ostanemo večno igrača nasilja in šarlatanov? — Ne slišim ničesar kot to strašno vest in ne vidim ničesar kot odprto rano!«
— Naša poročevalska g]n£ba in koroško vprašanje. Pomanjkanje enotne organizacije poročevalske službe 9e maščuje na vseh koncih in krajih. Naše časopisje je to dejstvo že neštetokrat konstatiralo. Ne samo, da trpi vsled indolentnosti vlade domače 6aso-pisje, ki prejme večkrat zunanjepolitična poročila iz Beograda preje z Dunaja ali Pariza kakor pa od beogradskoga preebiroja, ampak trpi tudi in predvsem ugled naše države. Inozemsko časopisje prinaša redno poročila o Jugoslaviji iz dunajskega ali pa budinv peštanskega vira. Kakšna so ta poročila, pač ni treba govoriti. Tako je prinašalo n. pr. švicarsko, drugače nam več ali manj naklonjeno časopisje poročila o koroškem plebiscitu in o dogodkih na Koroškem z Dunaja. T sto se godi sedaj po plebiscitu. Dunajski dopisni urad poroča v inozemstvo najgo-rostasnejše vesti o jugoslovenskih nasilnostih na Koroškem. Naš uradni beogradski presbiro, ki ima drugače dobre in hitre zveze, pa molči in se ne gane!
— O zlonpotrebah pri prehrani na Koroškem piše »Beogradski Dnevnik« med drugim: »Koroška gospodarska zadruga v Velikovcu in Kmetijska zadruga v Borovljah sta imeli dovoljenje, da uvažata hrano iz nase kraljevine na Koroško v svrho potrebe ondotnega siromašnega prebivalstva Izkoriščajoč to dovoljenje in pod protekcijo odseka za prehrano v Ljubljani 9e je imenovanima zadrugama posrečilo da sta s po-
sij a proti poštenjakom, proti lopovom, ki so si prilastili za stotisoče tujega blaga, pa ne gane niti z mazincem. Značilno.
— -Predsednik Orlovske zveze obsojen! Okrajno sodišče v Ljubljani je razpravljalo dne 22. tm. o obtožbi radi žaljenja časti, katero je vložil po pisarni od vet dr. Fetticha Fr. GaberšČik, rešpicijent finančne straže v Ljubljani, aoper preo^sednika Orlovske iveze Jožeta Pir ca in zoper nekega Stanka Gerla. Jože Pire je namreč vložil in podpisal v imenu Orlovske zveze zoper Gaberščika ovadbo na delegata, finančnega ministrstva v Ljubljani, češ da se je izrazil ob priliki, ko mu je izročil Stanko Gerl službeno orožje iz službe odpuščenega paznika finančne straže Dragotina Pirca, brata predsednika Orlovske zveze, sledeče: »S tem so se čuki na Bledu tepli.« Na podlagi te ovadbe, v kateri Jože Pire odločno protestira proti takemu žaljenju krščanske^ organizacije, je bila uvedena proti Francetu Gaberščiku disciplinarna preiskava. Razprava pred sodiščem je dognala, da so navedbe o ovadbi popolnoma neosnovane in naravnost izmišljene in je bil obsojen Stanko Gerl na 14 dni zapora in Jože Pire na en teden zapora, oziroma 500 K denarne globe. Tako je doletela vendar enkrat klerikalne obrekovalce, ki vlagajo v znamenju krščanske ljubezni zoper neljube jim osebe izmišljene ovadbe, zaslužena kazen.
— Služba božja v slovenskem je siku se bo odslej vršila vsako nedeljo ob 3. popoldne v tukajšnji evangeljski cerkvi na Gosposvetski cesti. Vstop vsakomur prost.
— Vesti Iz Amerike. V Clevelandu se je ustrelil Fran Svetina. Ko Je prišel zvečer
močjo nekaterih članov plebiscitne ko- domov od dela. se Je pričel z ženo prep ratl, misije ki so izposlovali. da se je odpra- nakar Je ona s svojimi otroki zbežala v vila kontrola na meji že 15. septembra klet Svetina Je streljal v klet potem pa t. L iztihotapili veliko količino živil Je revolver naperil na svoje sence In se ls cone A v cono B ter s tem odvzeli    usmrtil Pravilo, da Je ve^rat rekel, da si
bo vzel flvljenie. Eden njegovih bratov, ki le študiral v stari domovini. Je tudi Izvrši' samomor. — Umrla je v Clevelandu Ivana
hrano siromašnim življem in povzroči H tu draeinjo, kar je usodno vplivalo na odločitev prebivalstva   pri blebi-scitu.«
— Naši klerikalci in niihovi hrvatski zavezniki. Glavno glasilo »Hrvatske a»jednio6t »HrvaU priobcuje y ia-
Novak, ki le dolga leta vodila gostilno na 61. cesti. Stara je bila 40 let, doma Je iz Velikih Lašč, v Ameriki le bila 22 let — Koncem   septembra j* pri*?alo v Clever
land iz Jugoslavije zopet kakih 40 slovenskih deklet Rojaki skrbe, da se ta dekleta hitro vpišejo v slovensko podporno organizacijo. — K Jugoslovensld Matici v Ljubljani je pristopila v Člevdandu zadnje čase cela vrsta naših rojakov. Vsak je plačal po en dolar članarine. Ameriški Usti pravijo, da ima na jeziku vsakdo dovolj grenkih besed proti Italijanom, ali pokazat! je treba tudi v dejanju, da je nam res do tega, da vržemo barbarja z naše zemlje. — The North American Banking in Saving Co., to je prva in edina slovenska banka v Zj edin jenih državah, je v enm tednu koncem septembra dosegla 1 milijon premoženja. Banka posluje šele 5 mesecev. V zgodovini Clevelanda še ni bilo slučaja, da bi kaka banka v tako kratkem Času silno napredovala. To kaže lep smisel ameriških Slovencev za gospodarski napredek.
— Mezdno gibanje premoga rs k e ga delavstva. Danes dopoldne se je vršila pri poverjenišrvu za javna dela anketa glede mezdnega gibanja premogarske-ga delavstva, ki zahteva 134% zvišanje mezd in zvišanje nabavnega prispevka. Premog bi se znova podražil za 27 K pri meterskem stotu! Izvolil se je odbor, ki bo zahteve delavstva proučil in stavil predloge. Delavci zahtevajo kot eksistenčni minimum za sam-aa 85 K, za oženjenca 122 K, za ože-»Jenca z 1 otrokom 156 K, z 2 otrokoma 190 K in s 3 ali več otroki po 220 K za delavni dan. Odborove seje se začno v ponedeljek ob 10. dopoldne pri deželni vladi (knjižnica).
— V svrho začasne ureditve zavarovanja delavcev zoper nezgode objavlja Uradni list št 118 obširno naredbo. V Ljubljani se ustanovi »Začasna delavska zavarovalnica zoper nezgode«. Namesto načelstva, kakor ga predvideva stari avstrijski zakon za upravo zavarovalnic, bo imel vodstvo zavoda upravitelj, ki ga imenuje minister za socialno politiko. Po potrebi je upravitelju dodeliti sosvet šestih članov. Pod starim režimom je bilo vodstvo zavoda v Trstu ter smo imeli Slovenci hude boje za skromno zastopstvo y načelstvu z Lahi in socialisti.
— Železni Carska zavarovalnica zoper nezgode v Ljubljani se ustanovi v ta namen, da prevzame nezgodno zavarovanje železničarjev. (Uradni list št 118, št, 371.)
— Statistični podatki prebivalstva v Sloveniji. Po izkazu o zdravstvenih statističnih razmerah v Sloveniji za leto 1919. je štela Slovenija brez okrajev Velikovec, Logatec in Postojna 995.440 prebivalcev. V tem letu je bilo rojenih 22.636, umrlih pa 15.35o\ Ponesrečilo se je v tem času v Sloveniji 474 oseb, umorjenih in ubitih je bilo 112, samomor pa je izvršilo 111 oseb.
— Eksport lesa v Trst. Prevoz lesa iz Slovenije v Trst se glsaom razgla. sila obratnega ravnateljstva južne železnice v Ljubljani ne bode več vršil v sklenjenih železniških garniturah.
— Poroka. Poročil so je v Beogradu g. Ivo P. K o s t i č, lesni trgovec in posestnik, z gdčno. Mici R e b e-k o v o, iz znane ljubljanske narodne rodbine. Bik) srečno!
— Umrl je v Smartnera pri Litiji tamošnji najstarejši član požarne brambe, klobučar Lovro Porenta v 81. letu starosti. Do zadnjega je bil čil in zdrav. Zadela ga je kap. N. v m. p.!
— V Dolskem je umrl g. Josip Z u-p a n č i č, trgovec, gostilničar in posestnik, tast g. Frana Stareta, hišnega posestnika in slikarja v Ljubljani. Pokojnik je bil zvest pristaš naše stranke. Med ljudstvom je užival splošno spoštovanje in zaupanje, kar dokazuje najbolj dejstvo, da je bil polnih 36 let župan v svoji občini. Pogreb bo jutri v nedeljo popoldne ob 4. Blag mu spomin, rodbini naše sožalje!
Dir zaupnikov IDI
za Sraniiko volilno okrožje
se vrši
v četrtek. 28. t in. ob 9. uri dopoldne
T dvorani mestnega magistrata v Ljubljani.
Dnevni red:
1. Volilni program JDS.
2. Poročilo osrednjega volilnega odbora
3. Imenovanje kandidatov v ustavotvorno skupščino za Kranjsko volilno okrožje.
4. Razgovor o načinu volilnega postopanja
5. Slučajnosti.
Vsaka krajevna organizaiqa (pol. društvo) ima na vsakih 25 članov po enega zaupnika. Pri vstopu v zbornico se vsak zaupnik izkaže z legitimacijo v smislu pismenih navodil, ki jih je prejela vsaka krajevna organizacija.
V Ljubljani, 23. oktobra 1920.
Volilni odbor JDS.
za Kranjsko volilno okrožje.
Kultura.
— Nove opere G. Puccinija. V dunajski državni operi so vprizorili prvič nove tri opere enodejanke G. Puccinija: >Plašč<, >Sestra Angehkac in >Giavni Schichic. Premijera se je vršila ob prisotnosti sJdftijM6**67* 3
— Repertoir Narodnega gledališča
v Ljubljani. — Opera:
22. oktober, petek: Faust, red A.
23. oktober, sobota: Lepa Vida, red E.
24. oktober, nedelja: Od bajke do bajke, izven.
25. oktober, ponedeljek: zaprto. Drama:
22. oktober, petek; Anfisa, uradniška predstava, izven.
23. oktober, sobota: Ljubimkanje, red D.
24.. oktober, nedelja: Pohujšanje v dolini šentflorjanski, izven. 25. oktober, ponedeljek: Ljubimkanje, red C.
— Stoletnica rojstva Blaža Korena.
K Severinovemu članku: >Štiristoletnice* imam pripomniti, da je ]>oznati biograf slavnih Slovencev Fridolin Kau-čič v podlistku sSlov. Naroda« leta 1906. objavil članek: >K štiridesetletni izdaji Kocenoveara atlasa«. — Nemcem, katerim je bil dotle Kocen učenjak pristne nemške krvi, jo Kavčič I. 1907. predaval v nabito polni Hlavačekovi dvorani v dunajskem letovišču Tivoli o delovanju in narodni pripadnosti slovečega kartografa. To predavanje so ocenjevali mnogi dunajski dnevniki. Nndnlje je Kavčič v nemškem jeziku objavil životopisne članke o Kocenu v dunajski reviji: >Wolt und \Vissen< (letnik 1907) v 50. številki >Oe.=trr. IHuFtri^rte Rundschau« (letnik 1917) s Kocenovim portretom in sliko Kocenove rojstne hiše, ter v 3. številki >Marburger Ztg.c letnik 1920.
Sevničan.
— Hrvatske dramske novitete. Zagrebško Narodno kazalište goji predvsem izvirno dramo ter je poleg izvirnih repriz vprizorilo v tekoči sezoni M. Korolijevo dramo >Zidanje Skadra«. Še tekem sezone vprizori Jos. Kosorja >Nepobjediva ladja«, Mir, Krleže >Ga-licija«, Jos. Kulundžića 2 Ponoči, Danka Andjelinoviča >Slijepci« (odmev prevrata 28. oktobra 1918), 101 Begoviča tri aktovke: >Biskupova si-novica«, >Čičak« (dalmatinski motiv) in > Cvjetna cesta« (iz zagrebškega življenja).
— Oseško narodno gledališče igra od 1. septembra ter je doslej vprizorilo v celi vrsti dramskih novitet tudi A. Funtkovo >Tekmo«, 6 oper in 1 opereto. >Obzor« poroča, da >moramo osječko kazalište bez dvojbe nakon zagrebačkog Dostaviti na drugo mjesto u Jugoslaviji«. Gostovalo bo tudi v Subotici. 2e doslej je vprizorilo 3 hrvatske izvirne drame. 1 srbsko, 1 slovensko, 1 nemško. 1 angleško ter 2 francoski.
DrnStnene ueiff In priredlfue.
— Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. V ponedeljek zvečer ob 8. je važen sestanek celega zbora, nato od-borova seja. Pridite gotovo vsi! k
— Produktivna zadruga čevljarjev za Slovenijo naznanja svojim članom prodajo usnja v ponedeljek dne 25. oktobra ob 3. popoldne. Hrenova ulica 4. Obenem razpisuje mesto prodajalca. Biti mora čevljar in že izvežban v tej stroki. Nastop s 1- januarjem 192L Ponudbe naj se pošiljajo na naslov: Josip Breskvar, Škofja ulica 10. k
— Dramatičen odsek v Mokronogu vprizori v soboto 23. t m. zvečer Anzen-gruberjevo ljudsko igro s petjem in plesom »Dolski župnik«. Igra se ponovi v nedeljo 24. t m. ob 5. popoldne.
Gospodarske vesti.
Ljubljanski trg.
Pretočeni teden je bilo tržno življenje manj živahno. Goveje meso se konzumira močno, med tem ko svinjsko meso in slanina precej zaostaja. Svinjsko meso I. vrste stane 30 K, slanina 50 K, na debelo 49 K. Cena prašičev je dosegla višek in je pričakovati padca iste. Telečjega mesa primanjkuje, tržna ©ena je 22 in 20 K. V bodoče se bomo morali zalagati le z domačimi teleti. Drobničnega mesa je veliko po 18 K kilogram. Konzum ni posebno živahen. V zadnjem času je postal konzum pitanih volov iz Slovenije v Avstrijo zelo živahen, posebno iz Maribora in sedaj tudi iz Ljubljane. Vsi znaki kažejo, da bi znal imeti ta izvoz, ako bi se razvil so v večji obseg, zelo neugodne posledice na goveje mesne cene, kakor smo videli, da je izvoz prašičev slednjim močno navil cene. Izvozničarji govejega mesa so vsled medsebojne konkurence bliskoma navili cene volov, kar ima brezdvomno na celoten konzum katastrofalne posledice. Opozarj se interesente, da se za ljubljanski trg ne bo na noben način dovolilo podraženje govejega mesa.
V prodaji sadja je nastopila stagnacija. Nenadoma namreč so skočile cene sadju vsled velikega naukpa našega sadja od inozemskih trgovcev. Prejšnja povprečna cena 2 K za kg na debelo je močno skočila. Ta položaj vpliva močno na dovoz kmečkega sadja na ljubljanski trg vzlic popolnoma primerni ceni 4 K za kg dobrih jabolk. Stojni-čarke prodajajo jabolka 4 K kg, najlepša pa po 5 K. Opozarja se interesente, da se nikakor ne bo dovolilo povišanje teh cen. Kvaliteta sadja po stojnicah je srednja. Izvrstno blago je izvanredno redko. Kostanja je zelo mnogo, a splošno se stranke pritožujejo, da je izvanredno slab. — Gobe, jurčki so se zopet pojavile na trgu. — Zelenjave preostaja. — Divjačine na trgu letos ni, ker prevzemajo vse na razpolago stoječe blago restavracije. — Jajca so skoraj popolnoma izginila iz ljubljanskega trga. Po Dolenjski in Štajerski se kupujejo jajca v velikem obsegu za Zapreik teta d* m oač konaun ne iu§n
ostaja skoro ničesar. — Kvaliteta moke se je nekoliko z boljšala, a še vedno ne zadostno. Prejkoslej se konsumenti branijo črne krušne moke in kupujejo raje dražjo belo moko. — Peke se opozarja, da velja krušna cena 15 K za bel kruh in za vse izdelke. Male žemljice za kavarne in restavracije se smejo prodajati le v toliko dražje, kolikor znašajo stroški za izdelovanje in prida tki mlek;1..
— 2 Svetovna tonaža Londonsko strokovno poročilo navala, da se trudijo vsi narodi, ki so imeli tekokm vojne velike brodovne škode da bi se zopet izravnali Zgrajenih je bilo brodov s tonažo 4,250.000 ton proti 3,800.000 v preteklem letu, dočim se nahajajo še v zgradbi ladje 4,930.430 ton. Gori navedno letno poročilo sega do 30. junija tekočega leta. Največ ladij je bilo spuščenih v morje na Angleškkem, v Združenih državah in na Japonskem. Število v Llovdovem registru obseženih brodov znaša na koncu poslovnega leta 9587, s skupno tonažo 25 milijonov ton. Gradijo se največ za navaden promet poirebne ladje, dočim velike ladje, izgubljene tekom vojne, še dolgo časa ne bodo nedomeščene. Veliko število brodov, urejenih poprej za kurjavo s premogom, se pregradi za kurjavo z oljem.
— g Industrij, podjetja na Slovaškem.
Skupni temeljni kapital na Slovaškem preteklo leto ustanovljenih akcijskih družeb znaša 165.530 čeških kron. Pole-s tega so stara industrijska podjetja zvišala svoj temeljni kapital za 100 milijonov čeških kron. Na Slovaškem je sedaj v obratu 709 industrijskih podjetij.
— g Predvojne pogodbe italijanskih državljanov z nemškimi rvrdkami. Iz Trsta poročajo: Industrijsko in trgovinsko ministrstvo je določilo, da ostanejo v ve'javi nastopne predvojne pogodbe z nemškimi tvrdkaml: Družbene pogodbe, pogodbe glede alimentacije družinskih članov, nadalje glede pospeševanja dobrodelnih podjetij, daritvene pogodbe, nadalje ostane v veljavi tudi še cela vTSta posameznih pogo-deb, ako se izvrši uradno obvestilo v dotični zadevi istočasno na oba kompisci-scenta.
— g Bodočnost angleške industrje jekla. Neki londonski strokovni list odgovarja na vprašanje, ali bo mogla angleška industrija jekla skupno z drugimi industrijami, ki so v zvezi s fabrikacijo jekla, uspevati ali ne, da je odvisno to v glavnem od angleškega delavca Časopisje kakor rudi odgovorni politiki naj bi to vedno znova povdarjali. Pomanjkanje jekla na svetu je izredno veliko sedaj po vojni. V Angliji ne more biti govora o kaki zunanji konkurenci, kajti vse dažele, proizvajajoče jeklo, so eksportirale pred vojno skupno 20 milijonov ton jekla, sedaj pa ga eksportirajo komaj 10 milijonov. Ta množina se porablja večinoma za popravo vojnih škod.  Ker je
povpraševanje po Jeklu veliko in je Inozemska konkurenca omejena, se nudi Angliji najlepša prilika, da dvigne industrijo jekla in svojo trgovino ž njim do procvita, kakršnega Še ni bila deležna. Angleška proizvajalna možnost glede Jekla je za 50 odstotkov večja kakor pred vojno In more na leto eksportiraU skoro 10 milijonov ton jekla List polaga na srce delavcem, da naj pomislijo, da se gre tu za to, ali se bo Anglija udeleževala trgovine z jeklom s 100%, s 50% ali s samo 5%, in da je dana možnost ali za dobre mezde ali za veliko brezposelnost in bedo.
— g Preureditev deviznega prometa v Avstriji stopi v veljavo dne 2. novembra. Devizna centrali ostane še nadalje, ali le za kontrolo in v ta namen, da glavnega interesenta za devize, ki je država, preskrbuje s tujimi vrednotami. Promet z valutami in devizami se bo vršil na borzi, udeležniki pa bodo le člani dosedanje devizne centrale in pa komisijonarji, katere bo imenovalo vodstvo devizne centrale. Novi red obširi tudi valute nacionalnih držav.
—g Adresar za Slovenijo*, katerega že težko pričakujejo vsi, posebno pa industrijski, trgovski in obrtniški kroGri, je že v tisku in izide tekom prihodnjega meseca. Knjiga bo imela bogato vsebino in bo nudila vsakemu brez ozira na stan in poklic zlasti pa kupčijskim in obrtniškim krosrom splošno sliko našega gospodarskega razvoja in bo pokazala vsakemu pot in možnost uspešne oddaje svojega blaga in pa nabavo njemu potrebnih predmetov, ter se vsem krogom toplo priporoča. Knjiga lično vezana stane v pred-naročbi K 240.— proti takojšnemu predplačilu K 120.— in 6e naroča pri uredništvu Adresarja, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5.
BORZE.
LDU Prajja, 22. okt. Devize: Zagreb 61?, Dunaj 20, Budimpešta 20, Valute: dinarji 245, avstrijske krone 20, poliskl bankovci 26.
d Curih, 22. oktobra. Devize: Berolin 8.95, Ho'andtja 194.75 Novi Jork 634, London 21 76. Pariz 40.90, Milan 23 85, Bruselj 43.30. Kodam 37.75. Stockbolm 123.75, Kristija-nija 86 75, Madrid 89.75, Buenos Aires 230, Praga 7.60, Varšava 0.— Budimpešta 1.60, Bukarešta 10 60, Dunaj 2.10, avstrijske žigosane krone 1.85. Devizi Beograd in Zagreb nista notirani.
— d Dunaj, 22. oktobra. (CTU) Devize: Amsterdam U110, Berlin 538.50, Curih 6100, Kristijanija 5250, Kodani 6300. Stockholm 7400. Valute: Nemške mar'e 583.50 romunsk' leji 643, bolgarski levi 470, švicarski franki 6075, francoski franki 2475, italijanske lire 1500, angleški funti 1275, ameriški dolarji 370, carski rubljl 280. Kurzi v prostem prometu: Zagreb 290—320, Buditnpešta, plačila v nakazilih poštne hranilnice in v žigosanih kronah 95—105, madžarske žigosane krone 94—106, Praga 479—503, Varšava in Krakov v poljskih markah 116—138. čehoslovaške krone 476—500, novi dinarji 1200—1250.
nain&uepta poročile«
IZ SEJE DEŽELNE VLADE.
— d Ljubljana, 23. oktobra. Iz 173. seje deželne vlade za Slovenijo. Delavstvo Trboveljske premogokop-ne družbe je stavilo nove mezdne zahteve, ki so silne visoke. Če bi jim trboveljska družba ugodila, bi to povzročilo veliko povišanje cen premoga. Skliče se enketa na najširši podlagi za presojo tega vprašanja. Predsednik deželne vlade poroča o svojih intervencijah v Beogradu radi koroškega plebiscita. Razpravljal je ponovno z ministrom zunanjih del dr. Trumbičem in z ministrskim predsednikom. Regent Aleksander ga je sprejel v daljši avdijenci. Izročil je regentu kakor tudi ministrskemu predsedniku in ministru zunanjih del obširno spomenico o koroškem plebiscitu.
Za P r e k m u r j e se ustanovi namesto dosedanjega civilnega ko-misarijata okrajno glavarstvo za Prekmurje s sedežem v Murski Soboti. — Občina J ezer-s k o se prideli v sodnijskem in upravnem oziru Kranju. Za jugovzhodne dele Koroške, ki nam pripadajo po mirovni pogodbi, se ustanovi vGuštanju okrajno sodi § č e, davkarija in ekspozitura okrajnega glavarstva v Slovenjem gradcu z potrebnimi uradi. — V seji poroča naš delegat dr. Š u b e 1 j o položaju na Koroškem. Od plebiscitne komisije je zahteval, da zagotovi osebno varnost ter varnost življenja in imovine naših uradnikov in slovenskega prebivalstva na Koroškem. Predlagal je, da se sestavi medza-vezniška komisija, ki na] kontrolira neprestano in efektivno delo avstrijske uprave, da se preprečijo vse krivice napram našim so rojakom. Plebiscitna komisija je v seji dne 19. oktobra sklenila« da avstrijski delegat izda v coni A proklamacijo« v kateri se zajamOJo varnosti, Id jih daje člen 92 st. germainske mirovne pogodbe. Naš delegat je naprosil« da se v posebni proklamaciji ponove tudi oni odstavki razglasov med zavezniške plebiscitne komisije, ki so pisani v Istem duhu, Uprava v plebiscitni coni A se odda postopoma. Glede Javne lastnine kakor železnic, mostov, cest aprovizačnih zalog itd., za katere le naša uprave založila velike vsote, se sestavilo natančni zapisniki, na podlagi katerih nam bo mogoče reklamirati naše investicije. V svrho ugotovitve investicij se ustanovita dve medzaveznišld komi-
siji, v katerih bosta zastopana tudi po en zastopnik naše države in Avstrije. Komisiji bosta sestavili inventar, izvršili cenitve in uredili vse potrebno. V splošnem se poudarja, da naj ostane slovensko ljudstvo doma, naj posestniki ne prodajajo zemljišč. Na Koroškem naj ostanejo zlasti domači duhovniki in učitelji. Vztrajati moramo pri zahtevi minoritetnih šol, do katerih imajo pravico po mirovni pogodbi. Slovensko ljudstvo na Koroškem naj se zaveda, da ima i po mirovni pogodbi zajamčene miri oritetne pravice, da bodo stali tudi še naprej pod varstvom Jugoslavije, ki bo v prvi vrsti poklicana, da ščiti naše rojake proti vsem krivicam od strani Nemcev pri ligi narodov.
POGAJANJA Z ITALIJO. Rim, 22. oktobra. »Tribuna« piše: Pravijo, da se direktna pogajanja za Adrijo ne morejo tako dolgo nadaljevati, dokler ne zapuste jugo-slovenske čete onega dela Koroške, ki so ga svojevoljno zasedle po plebiscitu, ki je izpadel ugodno za Avstrijo. Tozadevno se pripominja, da je minister Trumbič v resnici obljubil zaveznikom, da bodo jugoslovanske čete neposredno izpraznile celovški okraj, toda za Italijo je pod častjo, da bi se pogajala z državo, ki vkljub obljubam napram zaveznikom dovoljuje in izvršuje podobne svojevoljnosti. O nadaljevanju pogajanj se torej ne more govoriti tako dolgo, dokler Jugosloveni de facto ne zapuste Koroške. Toda tudi v tem slučaju bi bila konferenca v Isola-belli dvomljiva. Čas in vreme nista ugodna za sestanek sredi jezera. Sicer pa pravijo, da je treba počakati na izid političnih volitev v Jugoslaviji.
ITALIJA IN JADRANSKO VPRAŠANJE.
Rim, 22. oktobra. Minister grof Sforza se je vrni v Rim. V Turirru ie imel sestanek z Oiolittijem. na katerem sta se razgovarjala o obnovitvi pogajanj z Jugoslavijo. Oiolitti se vrne jutri v Rim, kjer se bo sestal takoj ministrski svet, ki bo odločal o smernicah za pogajanja z Jugoslavijo. V parlamentarnih krogih se zatrjuje, da hoče Italija stopiti v pogajanja v duhu spravljivosti ter najti rešitev jadranskega vprašanja, ki bo združljivo z najvišjimi narodnimi interesi. Predvsem pa hoče Italija pri teh pogajanjih pokazati Evropi in javnosti svojo dobro volio,  priti do sporaz* *
uma z JugosJavio. pa naj bo pote. 1 uspeh kakršenkoli
— Rim, 22. oktobra-   Časopis ie poroča:   Po najnovejših vesteh s: zdi, da je vlada v Beogradu na podlagi sklepa Vrhovnega sveta ukazal 1 izprazniti Koroško. Vsled tega Italij 1 najbrž ne bo nasprotovala sestank ■ delegatov, ki naj bi se vršil   te dr Ker se bo udeležil pogajanj jugoslr venski ministrski predsednik, se ni . da se bo udeležil pogajanj tudi Oif -Iitti.   V   uradnih krosrih se zatrjuje, da namerava italijanska vlada ures ničiti sledeči program: Meja Julijski Alp, neodvisnost Reke v zvezi z Italijo, svoboda Zadra, posest nekate rih dalmatinskih otokov, kakor tuci: strategične in kulturne garancije.
AVSTRIJSKI PRORAČUN.
— Dunaj, 23. oktobra. Avstrijsk" proračun za leto 1920—21 izkazuj izdatkov za 33.19, dohodkov za 20.(. in deficita za 12 fn pol miljarde napram deficitu 10 in pol milarde v preteklem letu._
Raznoterosti.
* Siromašni ekskralji.   Iz Ženeve
poročajo, da se ve iz zanesljivega vira. da se Dahajajo v švicarskih bankah številni dragulji raznih ekskrnljev in dinastij, kakor ruske, avstrijske in nemške. Ti dragi kamenji so vredni okob 435 milijonov dolarjev. Ze prodana zaloga dragih kamnov in vrednosti se ceni na dvaki.at tako visoko vsoto.
* Edison kot spiritist. Iz Njujorka je prišla v evropske liste vest o novi Edisonovi iznajdbi. Edison je baje iznašel način, kako se bo moglo po električni poti občevati s pokojnimi. Edison je baje rekel o tej svoji iznajdbi: Smešno je mislili, da morejo ljudje občevati v. drugim svetom samo preko medija. Treba konstruirati električni stroj, ki bo bolj občutljiv kakor človek, pa bo mogoče govoriti s pokojnimi in tako bo izključena vsaka sumnja glede >onega< sveta. Ako pa ta stroj ne bo imel vspe-ha, potem pa ni treba verovati na >oni boljši svete. Kdo jamči, da je Edison res tnko cororil?
* Maršal Foch. Neki pariški modni list ie bil pozval svoje čitateljice, nai povedo, fcaterega velikega moža na svetu bi rade poročile. Došlo ie 5000 odgovorov, med temi se je izjavilo 2000 žensk, da bi želele poročiti francoskega maršala Focha. Za njim je bil najbolj popularen Flaubert, 18 pa jih je bilo tako prismuknjenih, da so se izrekle za italijanskega norca D' Annunzia.
* Starost ženske ostane skrivnost Iz Portlanda v Ameriki poročajo, da jeTj vrhovna sodni ja odloČila, da se ne me-J re prisilile ženske, da bi navedle svojoj starost, ko se hoče vpisati   v volilni' imenik.    Elizabeta Holman namreč ni hotela povedati, koliko je stara, zato. pa je registracijska oblast   ni hotela-vpisati v volilni imenik. Holman se je' pritožila na sodnijo in ta je odločila v njen prilog, na kar je bilo naročeno re-i gistracijski oblasti,   da  mora vpisati ženske, tudi ako nočejo povedati, ko-| liko so stare. Holmanova je bila izjavi* la, da je stara nad 21 let.
------ 1   ■ r
Poizvedbe.
— Osebo, ki je 21. m. m. po operni ; predstavi >Lepa Vidac pobrala zlato zapestnico, ee opozarja, da jo v teku 24 ur vrne v upravi >Slov. Naroda«. -- ■ ■- -
Glavni urednik: Rasto PostosSemšek. Odgovorni urednik: _ Božidar V o d e b._^
Poslano.*
Obtožba ministra Jovanovlćo, < Z ozirom na notico, ki so io priobfiul nekateri ljubljanski dnevniki pod zgornjim: naslovom Izjavljamo, da so vse obtožbe gospoda ministra Jovanovlća popolnoma neosnovane, jih odločno zavračamo ter prosimo, da se napovedana preiskava v resnici čimprele vrsi.
Na nezaslišan očitek gospoda ministra Jovanoviča pa, da Je bilo koroško ljudstvo v coni A na naravnost nečuven način oropano nJemu namenjene hrane In da Je bilo siromašno ljudstvo v coni A prikrajšano z*] živila in da so se Nemci v coni B prehra-, njevall z našimi živili na škodo siromašnega ljudstva v con! A, ugotavljamo zaenkrat samo,  da smo po plebiscitu  ob likvidaciji družbe morali  pripeljati nazaj v Ljubljano; okroglo 50 vagonov živil, (moke, sladkorja, pšenice,   masti, slanine itd.),   ki Jih vkljub^ Izborni kakovosti In nizkih cen nismo mogU' oddati.
Ce misTJ gospod minister JovanovtćV da bo na ta način zvrnil krivdo slabega izS*.^ da plebiscita na Koroškem na druga ramena, se moti
Koroška gospodarska družbe z o. z. Ljublhma.
* Za vsebino tega spisa ie uredništvo' odgovorno, ko!!kor določa zakon*
Imate bolečine? V obrazu? V ceV lem telesu? Vaše mišice in živci Vam odpovedujejo? Poizkusite pravi Feller-jev Elza - fluid! Bođete se čudili! 6 dvojnatih ali 2 veliki steklenici 36 K.
Ali trprte na počasni prebav]? Na slabem apetitu? Zaprtju? Proti temu pomagajo prave Fellerjeve Elza - krog-
Uice! 6 škatljic 18 K. Prava, želodec okrepčujoča švedska tinktura, 1 steklenica 15 K. Omot in poštnina posebej a najceneje. — Eugen V. Feller, Stt&ica 4ojia, Eiza-trg, it 238. Hrvatska,
1L
2RU
6. stran
.SLOVENSKI NAROD', dne 24. oktobra 1920.
244. štev.
nflh deli ia oprema
garaža ls delavnica
Ljubljana,
Gosposvetska c. 14 Vegova ulica št 8.
oglaševalec glasoviri e* in trjo ve« x glasbili
Ljubljana, VVolfova ul. 12
Ki z Rdi
Naslov pove uprav. Slov. Naroda. 8008
TrgaTSki SBtmdgni ss sprelme. Anton Butat, trgsfec. Brežice, i
Ito zelmi petite ijard skoro nov,
se ceno proda v hotelu Tratnik Sv. Petra cesta. 8032
Išče se kompanjon Lta.?£!£
ražo. Naslov pri upravi Slovenskega Naroda. 8020
Lepa iMtim *nXL
di mesta Maribor na prodaj. Nasiov v upravništvu Slov. Naroda. 80 1
CAfMA^.'ni vajena vsega gospo-DOSpOUi .Ud, dinjstva In nekoliko šivanja, želi službe. Naslov pove upr. Slovenskega Naroda. 8029
JHesečne aaeSKNfSPJ
Grem tudi kot sostanovalec Posredovalcu plačam 100 kron. Plačam dobro. Preskibim tudi živila. Ponudbe na: Aston Presker, Sv. Petra cesta 14 8035
bsaifi le timmm s eraoo aii
km* Ponudbe na upravništvo Sloven-llCL Skega Naroda pod »Hrana 7969-.
liljlaMilstrBisailifSrgičo
nm*A*\ Pismena vprašanja je vpo-BOUlUltu]. slati poštno ležeče Ljubljana, pod šifro .Ugodna prilka 7952'. 79S2
Pozor, igralci! Proda se več
I«MMAiii<»    JANC. Cegnarjeva ulica UnnOmiU     štev. 4., Ljubljana. 8028
€nos3dstropna hiša l7£mž
mi, vrtom, njivo, ribnikom, lepa lega vodovod in električna razsvetljava v hiši se proda. Vprašati je pri tvrdki E. Hofman, Kočevje. 7862
Kaprsda] trgovinska oprava.
posredovalnici Novotnv, Dunajska c 14. 8022
Poizve se v
Ha brano ie stanovanje se sprejme
k boljši uradn ški rodbini, sesroieči iz 4 oseb. 10—15 leten dijak ali dijakinja. Mesečno 1000 K. Kje, pove upravn'štvo Slovenskega Naroaa. 802?,
flunini »trni za čevljaria ali sedlarja difulUl sil L j se proda. Ljubljana. Selo Moste 48/L, vrata 6. 8019
Šivalni strnil moBd in 2enskJ so iVdim siroji nap,0da]. LjUD iaria
Selo Moste 48/1., vrata 6. 8024
Cfenilnib   lončen, srednje velikosti
4?££inamft,   in otroški voziček se
prodasta. Cesta na Rožnik 29., Ljubljana. 8026
Mm kifloir
skoraj nov se za nizko ceno prod^. Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 8041
Gospodična izurjena stroje-
p,:-!,«!  vešča   vseh    pisarniških del
fi dR« išče službe v Maiib oru. Ponudbe pod »Begunka« na Zastopstvo Jago-slov. zrOTia,  Maribor,  Slovecska ulica 15.
fc039
Brez posebaega naznanila
Egoa ksron Zois naznanja v svojem in v imenu vseh ostalih sorodnikov, da je njegova srčnoljub-ljena mati, gospa
Epija talita Zois rej. tiarenlca Mil
danes dne 13. oktobra po dolgi in mučni bolezni mirno preminula.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo, dne 24.  t. m.   ob  pol  4.  uri  popoldne iz hiše žalost Gosposka ulica št. 15., na
V LJUBLJANI, dne 23.
pokopališče k Sv. Križu oktobra 1920.
Naznanjamo tužno vest, da je naš nad vse ljubljeni in skrbni soprog in oče, gospod
Josip Zupančič
posestnik In gostilničar
v petek, dne 22. oktobra ob 10. uri dop. po kratki mučni bolezni v 74. letu svoje starosti, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika bode v nedeljo 24. oktobra ob pol 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Dolsko št. 27, na pokopališče pri Sv. Agati.
Svete maše zadušnice se b odo brale v farni cerkvi pri Sv. HelenL
V Dolskem, dne 22. oktobra 1920.
Zalnfoč! ostali.
3? • Sigi
Zahvala.
Povodom smrti naše nepozabne matere oziroma sestre, tašče in stare matere gospe
smo prejeli toliko izrazov sočutja in ljubezni, da nam m mogoče vsakomur posebej se zahvaliti.
Izrekamo torej tem potom prisrčno zahvalo vsem, ki so nas tolažili v naših težkih urah in nam na ka-koršenkoli način izrazili svoje sočutje, vsem darovalcem prekrasnih vencev in šopkov in vsem mnogobrojnim spremljevalcem blage pokojnice na njenem potu k večnemu počitku, sosebno častiti duhovščini, zastopnikom oblasti m uradov ter Celjskemu pevskemu društvu,
CELJE, dne 19. oktobra 1920.
Ranili mio, ir. Krta?fara ii Hitita..
Preda se m nii sKoraJ db? kdpč
■ broom) iz dunajske prvovrstne tovarne. Poizve se v upravništvu Sloven^esa Naroda. 7973
Kupij
fl -p   ovčje (jagnje) pa tudi u 3*   duge kože za kožuhe, eventualno tudi dobro ohranjeni kožuhi Ponudbe pod #R. R  8012* na upravništvo Slovenskega Naroda. 8012
Imm noti instroMoriu
za učenke ali učence ljudske šole, pro ti opo'danski  in večerni hrani event. tudi proti plačilu.   Naslov pove uprav. Slov Naroda. 8013
proda
•p za 100 hI praznih vin-skih in alkoholnih, dobro ohranjenih, takoj rabn*h. hrastovih srdov. Vprašati je pri Rndofu Ko&alj, Ljnbliaca. Prešernova ulica 54 i. 8016
državnim om. sedaj
"Kinn 3BoalM v Liub,Jan| spre*.
„JMIIU «JU£ai      me  pomožno bla eajničarko. Pogoj: lepa pisava in izurjenost v računstvu Prednost imaio onr, ki so pri stariših v Ljubljani Pismene ponudbe s spričevali  ie poslati na na-
: lov Kino Ideal L i ob! jaca. 8017
jlbsdviran jurist f2Pl,
v službi kot soliotator, £eli enake službe Uje na deželi ker v Ljubliani nc dobi stanovanja za rodbino. Ponudbe pod .Si'Hcitator 8918' na upravništvo Slovenskega Naroda. 8018
Kup'm na KorošVem:
Zago, mlin, vilo, posestvo če je tudi v r-ribh. kupim tudi parno lokornoblk) in polnojarmenik (Vollgatter). Ponndbe z natančnim popisom in ceno na Andre' Marine, pošta Gomilsko prt Celin. 800'
in nemškega jezika,  strojenisia išče službe. Spričevala se ponijelo na zahtevo. Ponudbe nai se po?ljeio na unrav Slovenskega Naroda pod .Marinka 7976*
Podam   belega 6letnega zanesljivega
radi začasne opustitve lova. Naslov: Hektor, št. 42, pošta Višnja gora. 8004
fetorisfifiJG
zmožno samostojne korespondence strojepisja, st'nog'afije in vseh pisanrških del, s^reizne takoj M. Rani, tram'.
Prosijo se direkrne pon-jdbe. 7975
Cvetlična in rszna druga se-
iti Pri 2 kupuie J°S'P Urbanič. trgovina lIMslia s semeni, Ljubljana, Miklošičeva
cesta št 8.
7913
trgovski vajenec £&S5£»
se sprejme takoj v večjo manufakturno trgovino. Naslov pove uprava Slovenskega Naroda. 7948
trgovino dobro IŠo*o,
kraju, vzamem v najem event kupim, ponucbe rod .November 1920" na Poštno ležeče Šoštanj 7937
na prometnem
0?es ima ceno nanroSai
Sever & oTsv. LJubljana, We!-fova ulica 12. 7997
Trstjs za sirane IzrisloiB ie
na debeio in drobno m2 po K 4-80 pri večjih naroČil h znaten odpust Stetaer Anton, LI«uljana, Jeranova ulica 13 Trnovo. 425/6
pozorf     U]odna prilika!
Proda se v Ljubljani velika hifia z obsežnim vrtom, ležeča na pe-ife-ij-mes»a. Stanova je s 1 februarjem 1921 za kupca. Cena samo 70 tisoč din. Hiša pravkar temeljito renovirana. — Vpraša se in ponudbe pod „Korana* Ljubljana, Aleksandrova c 9/11. 7928
Po mm trni kop
aluminij, on in nikel.   Ponudne z navedbo množ<ne in cene na .Cinal" to varna kovinskih predmetov, Celje 5726
Cisti ffiBiim masi,
sprejema ponudbe od 50 kg naprej po najnižji dnevni ceni tvrdka Jark» Ponovit, Ltnbliana. 5931
ie kontorlsllnia
ki je ropolnoma vešča stenografije in strojepisja Prednost imaio refektan-^inje, ki imaio prakso v žel<?znins-<ih -igovinah. Strojne tovarne in livarne d. d. L u!>! ana. 8025
Pri rndniskent konrumu se
mm poslovodja. g,ff^i
:ko naobražen. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja, osebnih podatkov in zahtevo plače se naj vpo-šljejo na uprav. Slov Naroda pod geslo .Poslovodja/8031-. 8031
rlACnnikirilA ki W P011^^31« • »etno OOSpOOUSOt deklico za 3. razred
par ur na dan ali pa v iole prostih
dneh, liče boljša rodbina.  Dobivala bi
lahko tudi hrano dneve pouka. Naslov
pove oprava Slov. Naroda. 8042
le kralja Petra
v velikosti 47X66 cm priporoča
Ifarodna Mam f MIlani.
Cena K 24-
Kilo ođtfa Kor M vMolta ms-
53ČEO MUH J^fSSA
.Kor š>c 796X)" na upravništvo Sloven-kega Naroda. 7980
p;s Ini široj „^ammond"
malo rabljen, se ceno proda, (tastov pove upravništvo Slovenskega Naioda 7927
Velik pripraven štedilnik
za gostilničarje se takoj poceni proda. Poizve  se v Sodni   nlici   s t 6. L desno
7984
Sprejme se starejša boljša
mm\M mo
katera ima prakso v manufakturni stroki. Ponudbe pod Manufaktura 7979' na upravo Slov. Naroda. 7979
Dobro vpeljana trgovin? na Korolken s posestvom se
M^ikfO« ali zamenja z drugo trgovino t'IUUd v Jugoslaviji. Ponudbe pod .Korotan 7950' na upravn štvo Slo\en-skega Naroda. 7950
^IVSfMSlAi  preoarva takoj v vseh modernih niansah ravnotako vse druge predmete. 6C8'i
Tovarna los. Reich, Liubfisna.
zopet redno ordinira za očesne bolezni od 10—12. dop. Donajsua cesta 17.
780>
Moli
se dobijo najceneje in zahtevajte po" nudbe od K. A. Kregar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 21—23. 7712
najboljSe vrste se dob na debelo pri Fr. Bačuar, specijalna pekarija, Moste ari L obijani. 7808
litnp kaoo in
fino marmelado
ponuja d. d- Triglav, tovarna hranil v Šmirci pri Kamniku Istotam se kupujejo zadevne surovine. 7034
_____
stanovanjska hiša
primerna za industiijsko podjetje ali vele rgovino v ljubljanski periferiji izven u?itnin kega rasona z velikim dvoriščem in gozdom se takoj proda. Pojasnila daje Dr. Viljem Krejči, odvetnik Wolfova al. 5, L nadstr. 7932
Popolnoma soha
bukova dne
vsako množino se dobavajo. Drva se dostavijo na dom tudi pri naročilu va-gonske množine. Ahaci era cesta 10, tramvajska  postaja:   Sv.  Petra cerkev.
7982
parketne cleftice, trstjs sa štuke turo dobavlja takoj ▼ vsaki cen* i ni
Jos. Puh, LjubUano,
Cfradaaka nL 22.
Telefon 513.
se bo vršila 15. ia 26. oktobra t. 1. od 9—12-, Ia om 2-5. IM pep- v predilnici, (Kolodvorska ul. 39). Prodajala se bo nova, stara hišna oprava, več motornih (motocikelnov) koles in mizarsko orodje s 5 skobelniki Hobelbank) ter več drugih pred metov. Torej pazite, mizarski obrtniki, ženini in neveste, na to priložnost! Ivan Golta«, m*z. tmoiater, UmUlua. 7946
Različno novo lepa pirilo
z predvojnega blago In krasno ročno delo za posteljno penlo se proda. Bar irska steza 5._793Q
Po xelo znižani ceal nova
dvsUolG^s. Plašči, zrarnte.. livaL stroll
in vsakovrstni deli, karbldne svet Ike, goriići itd S refemajo se v eooravi« vilo dvokolesa In rami stroji nri BATJBLU, LJubljana Stari trg 18.
7823
Piida. se rad! atn
vino z mešanim blag :m v neoosre ni bližin' premo.eokopa trboveljske družne blizu Kočevja HiJa ima velike prostore, čedna stanovanja, kleti, ledenco, verando, Kegljišče in lepe hleve. Oko i hiSe (c lep spnćnat vrt-zraven obziren sndnji vrt,-k hiSi spada 40 oralov zemlje-po?*?, poja in travniki. Več se izve pri Hans Kresse, trgovec v Ko
čevja. 7779
17 lm*mm interesu zanieuaff-!
cenovniic   .,PH!TTY" Ia. vo_*en9 kreme xa   ćeclte.   Izdeluje Prva jaffMlnjan-ska hemlćna tvornica Hori Sad,   Szestieaji nI. 7.
955
Hrniaške $mm\m tfnltn v Liniji ani rMo|i *SZ£2?
kajigovodk njo, ki b- bila obenem tudi prodajalka.   Pismene  ponudbe je
roslati dr* 2'. oktobra t. 1. nač Inku g. Ivana Kersci.a, Resljeva c I, 1. rai-
stropje, desno. 8030
H15-3 o
s kompletno stanovanjsko opremo (takoj za ..vseliti), 1 par konj , sadni in zelenjadni vrt, se radi odpotovania takoj ro ceni proda. Cena pod 330 000.- kron. Poizvedba na anon-čnl zavod f,Vedei<a Mar;bor, Grepor-čičeva ul. 6. Tel  13?. ŠB3&
Erjavec & Turfc
m i žoleznlno
pri „Zlati lopati44
preje Hammerschmidt,
IjsfiOim. Msazorjoi trg M l
nasproti Križanske cerkve. 4049 Zaloga cementa.
kavčuka
Ciril Sitar
UUBUANA
'ći ce
stavbeni prostor
ob državni cesti z gozdom oddaljen 5 minut cd kolodvora v ljubljanski periferiji se takoj proda. Pojasnila daje Dr. Viljem Krejči odvetnik ? Ljnblani. Woifova nlica 5, L nadstropje. 7931
Obl konces. informačni zavod
LJubljana, Cankarjevo nabr. 5 dobavila vse kreditne in privatne in-formaci e v tu in inozemstvu. V abone-mentu   ter posamezno cene zmerne
Proda se 3 rolete
2 sta dolin 2-6' ra   široki  102 m.
1 dolga 2 62 m široka 04 cm z okvirji m 3 steklena vrata, izve se Vila Drina na Sleda. 8001
PfoMi ate tiral
v zapučino nadsprevodnika gospoda Ivana Sila spadajoče hišne in kuhinjske o; rave, obeke ii pe ila se bo vrSita v torek dne 2t. oktobra t. 1. v Saodaji Sliki v Lepodv« rskl žilici cl« 181 oa 9. nri dopolndne.
7988
Za mizarje deske
»d 2'/a do 5 cm debele ne žanri .e, samo  smrekov   les 1 vrste, se prodajo rbl;2no 2 vagoza.   Kupec naj st3vi ceno m javi do 3, novembra t I. Val. Gregorca ▼ Mengeš. 8000
Kior potrebuje
lemscheiiste im za
iarmeniH
od 1 mtr 20 do 1 mtr 70 dolge, klo? koiomaa, ta en »o, belo pločevino vateiks la Tovot msst raj se obrne na Frtn Petan. L.nbl*ans, na Grada.
8007
2 motorja
za vrtilni tok
130 220 voltov, 970 obratov, nova iz tvornice, kompletna, sta naprodaj Iacj. Roft« Ba^en, 3raz, Eatziaaorgasse 2lr. 10«
Telefon 2551.
R DRIR -
I/F1N1LIN 5LnLKQPv
rLEtLNI rrtirscK
[rl^lR-lIDILKI U U BUS K fl
cnj
Koviecov
in l®?hlz
šolaklh ia tržnih anđi
V U L K a H
orva ingosiovenska tvornica kovčegov, terbic in koipete robe. 6009
i Osi 9. J a.
Na zahtevo drage volje se pošljejo vzorci v pošt. paketih.
Zahtevajte cenik
zastonj
n poštnine prosto
D.
Xot komercijalni voditelj,
zastopnik ali kaj stičnega, želi priti k velikem podjetju v kateri Koli malo mesto Slovenije (Kranjska, Slov. Štajerska ali Koroška) akademsko in strokovvo naobražen č5 letni gospod z 12 letno samostalno prakso v največjih indu->trljalnih, transportnih, trgovskih in bančnih podjetjih. Govori poleg hrv.-rbsk« rn nemški, nekoliko angleški, francoski in italijanski. Kato lk, oženien. Ponudbe pod: |»Hnrat 7923* na uprav-n štvo Slov. Naroda 7923
Uradno dovoljena, ie 29 let oe stojeća na|etare|aa liakljansfca -
nuiinaigici liaimij n boljših
G. FSux
Gosposka nlica 4, L nadstropje levo.
nameiča službe iščoče boljše vrste. 2 gospođini! k samskemu gospodu, 2 kontoristinji, ena v Zagreb, dru^a k nekemu grofu na deželo, zelo dobre plače, vzgojiteljica k otrokom v Ljubljani plača K 340—360 vse prosto, 5 soba« ic za tu in zunaj, več kuharic na vse kraje mnogo deklet za vsa del j. Starejša pr prosta oseba, ki ima nekaj pokojnine, ima prednost, k malem obrtu za lahka hišna aela.
Reflektira se. samo na dekleta z dobrim spričevalom ali pridne začetnice.
Prt casojHm o-vocU* <eoa*a »» oMamr.
Ljubljana 4, Mestna trg štev. 23.
Največja za'oga ur, zlatnine in srebrntne. Lastna protokohrana tovarna ur v Švici.
Ha loterija
pol državno kontrolo
Žrebanje
0415. dO Z5. fec. 1920
Cena srečke za vseh 10 žrebanj samo S 40*— s aoito K 42«—
Glavni dobitek
lm 1.1
2 po 200.000-—, 4 po 100.000*— 8 po  50.000-—, 10 po 20 000 — 10 po 10.000 — kron itd.
Izplača  takoj po žrebanju brez vsakega odbitka.
Naročbe iz cele države sprejema:
Oilo raireAao lairllo
juh
rmn ulica i
TY
8752
i g    »SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA 1»gj»l
LJUBLJANA. SELENBURGOVA UUCA ŠTEV. 1. ■ ' '  1 !   -  .:■     IMTERE8NA SKUPNOST S HRVATSKO ESKOMPTHO BANKO IN SRBSKO BANKO V ZAGREBU. =====
IzvrSuje vse banine transakcije najkulantneje.
DENARNE VL06E. — NAKUP IN PRODAJA: EFEKTOV, DEVIZ, VALUT. - ESKONPT MENIC, TERJATEV, FAKTUR. — AKREDIKTIVI. — BORZA.
Banka Voivodina d. noyi Sad
Telefon 240 Brzojav: ,,Vojv. Novi Sad Sobno odelenje Banke Vojvodine prodaje najinlantnije sve zemaljske proizvode kao žito, kukuruz, zob, ječam, raž, brašno, mekinje, pasuli, kudeljn, seme od kudelje i Sirka, segedlnsku papriku, vunu itd. 6713
Naznanilo.
Opozarjam stranke, da prevzei mam vsa tozadevna naročila kakor tud' moderniziranje klobukov, tu v tovarn v Ljabljani pa ima isto pravico tvrdka
čević i TerSan v PreSernovi nI. 5, ne pa gotovi ljudje, kateri hodijo po mesti in prevzemajo naročila za moje ime, proti katerim bodem tozadevno
- pal.
Franc Serar,
»Bvaraa slamnikov in klobukov, Stob p. Domžale pri Ljabljani. 7112
Originalne
St i, 2, 3 nove, najmodernejše, ima v zalogi po ugodnih cenah
it rel Floriončlč,
Cel|e.
Oblatilnica za Slovenijo
priporoča
svojo veliko zalogo
-•»»ovrstnih    čevliev, po najnižjih cenah.
Opozarjamo na nakup zlasti vse konsumne in nabavne zadruge in - javne nameščence. Slednje opozarjamo, da si morejo naba-
oblačilne in obuvalne potrebščine na obroke samo še
do konca decembra t 1.
o solidno, cene ugodne!
. ' Si - psoeiuane tenke • Ščurki
e vtia zalepa mora poginiti ako npotrebite noja najbolj iskošena in povsodi hvaljena iredsrva kakor: proti poliskim mišim 10 K. ia podgane In mili stane K 10*—; za ie-rrte a posebno močna vrsta 20 K ; lesebno močna tinktura za stenice 12 K;
* lec moljev K 10*—; prašek proti BTČeaaai 10 in 20 K: mazilo proti nsem pri
i. 5 in 10 R; mazilć za osi pri živini n in 10 K; prašek za uši v obleki in pe-ln20 K; tinktura proti mrčeso na sadjr In zeleniadi  (uničevalec rastlin)
i ? prašek proti mravljam 10 K: marilo oroH garjem 12 K. Posili a po povzetju. Uioć za eksport M. Junker, Zagreb 15., Petrlnleka ulica 3.
SpPBime sb:
Reflektira
i
zmožen bilance, kakor tudi
se samo na prvovrstne moči z večletno prakso, vešči slovenskega in nemškega jezika. — Z znanjem srbohrvaščine imajo prednost. — Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in zahtevo plače je vposlati na upravn. lista pod „Prisfcos! in ZfflOiRttf 8QH'
PRISTNE KRANJSKE KLOBASE
zopet razpo&ilja v vsaki množini starorenomircna tvrd*a
M. URBAS - LJUBLJANA
Slomškova ulica št. 13.
Zvezke
za višje šole, crnilo, peresa« radirke m druge šolske potrebščine na debelo in drobno se dobe pri L. Peva-lek, L]abl|aaa, Žico vali a ulica 4
Je Ravnikar, LJybS;arsa
Kolodvorska al. 26 (vhod skozi vežo).
Zaloga sukna, vseh vrst porhaniov. hlačevin, tiskovin, cefirjev, oksfortov, sifonov itd- itd. po najnižjih cenah.
Klavirj! na obroke  in na posodo!
Najsloviteiši planini in harmoniji: F6rs;er Stelshammer, Heftamann. Ugla sevanje In popravila airokovnjaako in ceno.
Aifons Breznik
bivši učitelj Olasb. Matice, Ljubljana, Kongresni trg 15 (pri nunski cerkvi).
Violine, citre- harmonike.
Strune vseh vrst ne debelo in drobno
Velikanska zalega.
J
jedilne in gosposke sobe. Salonske in kuhinjske opreme od navadnega do najsolinejšega izdelka. Vseh vrst pohištvo na drobno in na debelo po jako ugodni ceni v zalogi pohištva
Karola Preis,
!rg t
Ceniki brezplačno. Za ogled na razpolago brez obveze za nakup.
r
Graohit Schmelztiegel) od 2 do •50 kg vsebine za topljenje zlata, bikra, medi in drugih kovin p«vcrazredne marke: J. FANTA » ATENT. Generalno skladišče za kraljestvo SHS pri tvrdki
reiber iFriedrieh
govlna kovin In kovinarskih proizvodov, Zagreb« Vlaska u« 1%
Stalno skladišče grafita za topilnice vseh vrst kovin in medene DioŠevine, bakrenih in medenih čevi. okovov za stavbe in pohištvo, orodja ter železnega in kovinarskega blaga. 6448
Isolanka tovarna CarI Pollak v Uljani
izdeluje  zopet priznano najboljša usnjata
gonilna jermena
za vsakovrstne stroje in pogone,
Kože za preuleSo mobflfj
špecijalnega stroja in najokusnejših vzorcev.
Gradbena pod|etje
ing. Dukić i drug
£jubijana, Resljro cesta 9.
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
lajenčni klozeti, umivalniki, kopalne   pečf, emajlirane lite ban te.
Točna dobava z izvoznico.   Vcl'ka zaloga Leopold Blau & C o., Oes. m b. B. , Wien II.t Aapernbrucken-
gasse   $.   Eksport  po  vsem svetu Interurbani telefon 43351. 7793
Ceneralno zastopalvo se odda.
«3
Važno
za u Wien putujuće trgovce želje carske struke!
M. Singer, Wien
Klel ne Spertgnese 8
preporuča svoje bogato sortirano skladiSte raznovrstne žel jeza rske robe, oru d j a, gradievnih okova itd. Velike partije robe odmah trun slio dobavile.
6645
- Šivalni stroji dospeli -
za obrtno in rodbinsko rabo v vseh opremah. Istotam se dobi vse posamezne dele, igle in olje, potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje.
Josip Petelincy Ljubljana, Sv. Petra nas. 7«
RafT*        Zahtevajte ponudbo ~W0
od i/4 - S kg,
ki jih razpošilja na vagone in manjše količine
LisgoBftt Sef, Klaribor, Preiernooa ulica L
Tovarniška zaloga papirja ln pisalnega orodja. Telefon 148. Brtofavl: Papirsef Maribor«
Zahtevajte ponudbo 'M
d 50 posestev
(hiš, premogokopov, vrelcev itd.) ima na predaj   AtttOU p. ArZOttŠOk
Obi. konc. posredovalnica za nakup in prodajo hiš ter posestev,
CELJE, Kralja Petra cesta 22.
OROSISTI!
RES
TRGOVCI
OROSI STB!
Zmožna tvornica za ani-Unske barve za obleke
išče za razpečavanje svoje oblastveno varovane znamke »Mobr* v kuvertah, iz najboljših nemških anilinov, napravljene v 16 različicah, ki brez madežev in proti pranju odporno barva volno,   poluvolno,   svilo   in bomkaž,
IH TRGOVSKIH Z
Interesentje zahtevajte ponudbe in vzorce. Edini izdelovalec
HANS SCHMIDT
Wl£N XIII 3M Sampogasse S.
VEZ.
7956
Z BARVA
GOVINE
Eaiflas:
HBUCKAU, subotiška družba za vnovčevanje sadja in centralna žganježgalnica proda svojo tvornico s popolno opremo.
Tvornica leži neposredno ob železnici poleg postaje Subo-
tica-Kozkorhalz.
Zemljišča je 5 oralov.
Poslopja: 1). Ravnateljsko poslopje, nadstropno s kletmi; 2). Stanovanjska hiša z dvema stanovanjema, vsemi postranskimi prostori; 3). Hlevsko poslopje s kolnicami; 4). TvorniŠko poslopje; 5). Skladišče za utenzilije; 6). Stransko poslopje; 7). Mostna tehtnica; 8). 50 cementnih kadi.
Nepremičnine: Popolna tvorniška oprava z vsemi utenzilijami.
Popolen vodovod, eiektromotor, pisarniško pohištvo, okoli 450 hI brezhibnih sodov, decimalne tehtnice, 56 lesenih kadi, stavbni materijal, kqčije, tovorni vozovi itd , itd.
Pismene ponudbe najkasneje do L novembra na pisarno „BUČKA", Subotica.
Ponudbe ponudnike vežejo, za družbo so obvezne Šele, ko jih odobri glavna skupščina.
Objekt se lahko vsak čas ogleda, inventar pa je interesentom na razpolago v tvornici »BUČKA*. 7953
Cenjenim odjemalcem vljudno naznanjamo, da smo zopet otvorili svojo dobro znano mai fakturno detajlno trgovino z manufakturnim blagom v popolnoma prenovljenem lokalu. Za blii jočo se zimsko sezijo priporočamo vsakovrstne novosti, katere so ravno došle iz inozemstva, bito razno volneno in sukneno blago za dame in gospode, dalje perilne barhente, flanele, cehi sifone, potrebščine za krojače, šivilje, tapetnike i. t d. Zagotavljajoč prijazno in solidno
se priporočamo
BERNE
veletrgovina z manufakturnim blagom, Ljubljana, Mestni trg fttj
^^£aSSiiiiiiiiiiiiiBliiaaaiiivS&^
eV...................%
Podpisana tovarna javlja, da je oddala vso svojo letošnjo zimsko produkcijo svojih različnih suknenih izdelkov ljubljanskim tvrdkam I. C. Maver, Franc Ks. Souvan in Feliks Urbane, kjer so ti izdelki cenjenim odjemalcem po izredno ugodnih cenah na razpolago.
iš Tovarna sukna Brata Horo, Uetrinje. SI
s:          —— is
■ B   Z oztrom na gornjo objavo obveščamo svoje odjemalce na debelo in drobno, *T
BB   da smo prevzeli od sta~orenomirane Vetrinjske tovarne vso letošnjo produkcijo fl|
BB   njenih čisto volnenih izdelkov, kakor Jod nov,  ševijotov, dublejev v izredno BB
BB                                               bogati izberi, BB
Cene so proti minuli seziji zo več kot polovico nižje. ■■
|| L L Ml Franc Rs. Sm M
^^■■■■■■■^■■■"■■'BSISgiBSBBSlf^ *<BflSJBBBBBBSaBBSflaB3BBBflBBflBflB**'
BB
JC
K
Jadranska banka
sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji
jL Prevzema vse bančne posle pod na|agoone|sual pogoji.
Beograd.  Celje,   Dubrovnik. Kotor, Kranj, LJubljana, Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, Trst, Wien.
Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v
tu- in inozemstvu.
B
Q$*
CS
726
se prodajajo po znatno  znižanih cenah.
na debelo in drobno.
i zaiamčeos i? ara nai
IVAN KRAVOS
Trgovina in zaloga: Aleksandro a cesta 13., Karibor, Sedlarske delavnice: Koroška c. 17. Sedlarski, jermenarski in torbarski Izdelki: različne opreme, za konje, torbice za potovan e, nahrbtniVi, cVkolcnice (gamaš;) i: usnja itd   Kakor tudi v to stroko spadajoče pritikline. 'Niklasti okovi (garniture) za vprege. Gonita! jermeni za stroje iz Ia usnja v raznih širinah v zalogi. Šivalni In vezalni jermeni.
Postrežba ločna in solidna I 7969
Karbollnef, katras, strešno lepenko, lessl cemec^ (katr. smole), asfalt, Izolirao plošče, ^šip^oof (ž Ia coreslt), štnkainro, apae, ope&o, portlaađ cement
in vse druge gradbene potrebščine po možnosti najhitreje dobavlja
Ljubljanska komercijalna družba — Ljubljana,
Bletareisova c. 18. — Telesc 4G8. 7143
1 vf
• S -. 'a ll ni
Ml ttlfc!vJ
i'
>9    i.' S
Liubliana, Pynai§!:a eesta-Stoi^ee
Telefon 532. Osrednja pisarna: flEeksDnirova c. 3.
Največja jugoslovanska izdelovalnica moške, deške in otroške obleke. Samo na de&oio! 2a?no na c3etoe!o!
Hrznarsifi oafsovejši, tastooroč&i isdells^ kakor pelerine! boeg muli, itd. so v zalogi'
Mcdezniziranfe Fsakc^rstse ko-isStotrlEe v Da|krnfšen« časa pr!
T
krzna?, 7146 UDBLJAKA, G^scišče 7 (nasproti dram« gledališča.)
vseb    velikosti izdelujejo
Brača Srnina, topa. Saimifte 56.
Vzore! se pf»ši3 afo brezplačno.
Prevzei sem zastoostvo prvovrstnih tvnrnic:
nudim elektrotehnični materijal, betonsko železo, različen železni materija! in motorje. Zahtevajte ponudbe
Gjorgjs Grajic
88? Bs°?raj» JfiktHn ul 15.
k.
t:
TT7 r.V\7
M A     it 1
Kavarno sva na novo elegantno opremila ter se priporočava za obilen poseL —  Na rjzpotago električen klavir. —
Z velespoSiovanJem
99
^   IT* JI M||4   Stari   (T3 veirsposiovanjem
iL   D Leo in rani Pogačnik.
tJUUfilllU
veleprima, lastnega izdelka, repično, laneno olje. kit z lanenim oljem ter vsa tehniška olja in tolšcobe, dobavljajo točno z zaloge, tudi za eksport
Oifabrike^ L?..?d^ig Berna^sr,
Wla«f IV., Brucknerstr. 4.   Tele?. 59313, 54471.
Tvornice: Lang, Enzersdorf, Neupest. Spretni podeželni in zastopniki  v  narodnih  in balkanskih   državah  se iščejo.
Strug?raka i~ strojna kljnčsvaićars'&a delavnica
Ambrož-Grošičar LjuMjaia, Trnoviki pristan štev. 32.
Naznanjava slav. občinstvi, da sva otvorila strojno deia*nco ter jemljeva v popravilo vsakowstne kmet'is<e stroje in orod i. kakor tudi mlinska turbin
ska poprav.Irj, d^lie s• sa!ke v;ch vrut, stroje za opeko, motorje Itd i. s. vsa-v to s^oko spadajoča deli in se zavezujeva za hitro točno in sol dno postrežbo.
osuiich-Une
Trst — Amerika Sew - Tork - Sneno s - Ay.es ■ Bfo   di   Janelro   Santos - HontevJdeo.
Brezplačna pojasnila in prodaja vozmh listov za p tnike iz Slovenije edino ie pri;
Simon Kmetec.
Ljublfasa, Eolodvivtka nl'ca 26.
it M
Tovarna ;v;;
s. Helen
vsakovrstno - -......blago.
Kemično cist! obkke
Liubliana, Poljanski nasip 4. Svetlolika *S?£3E Podružnica: Selenburgova ul. 3 ,— ,
Podružnice
Maribor fVovomesto Eocevie
O csposka nI. 38. Slavni trg štev 39.
99        im V
veletrgovina žganja družba z o. z.
_ m Hal • Telslon It ft 535.
Naznanjamo našim cenj odjemalcem, da je došlo novo blago in smo cene kljub novi trošarini tako nizko računali, da smo v stanu postreči našim odjemalcem najceneje z dobrim blagom.
Slivovko, brinjevec, rum, konjak in razne likerje. — Prosimo blagovolite pred nakupom vprašati za nase cene.
SPECIJALNA
2 ^Fh        S n
ti
HcgleSkCSa sakna, velika izbira modnih in športnih oblek za gospode in dečke, površnikov, raglanov,   zimskih sukenj etc.
Ravnokar došli
B^T     Ia iažni plašči H
za dame in gospode, od Kr. 900. — 1020.— Prva kra^Jska razoošrlfalna
schwab a siuaic
Ljubljana, Dvorni trs 3>
lastni modul atelje. Lastni modni atelje
DIN I CA
Krema za ciste?
Cisti, lika in
konzervira usnje
Proizvaja: „3LAVIA" tvornica kemičnih proizvodov del. dr., ZA0RZB, lilca 213
Telefon 5-46. Brzojavi: „CEMIfi"
—
C Vv 'ŠSJ i-
LJUBLJANA,
ZicSovsNa ul. 39 Ovorskl trg t.
Priporočam veliko izbiro najnovejših ntodelov, svilenih klobukov, čepic in slamnikov za damo in deklice,
Žalni klobuk! vedno v ta logi.
Popravila točno in ceno.
Veliko stovarište štofova pribora i odela
li« Stal
Beograd. Knes Mifcal-ovo ul. br. 44. Tel. br. 513. Adresa za telegram: Stnktt - B no grad.
ima uvek na stovarištu velifcl i lep izbor svakovrsnih štofova. Prodaja na manje i više   po   vrlo povoljnim cenama.
šivalni stoji
tO najpopoindiall   Največja zaloga za vsakovrstno obrt od navađnjih do najf nejših oprem. Već letna garancija.
!gn. VQky Ljubljana, Sodna ulica štev. 7-
a trgope hiša
s portalom in velikimi izložbenimi okni, na najboljšem vrlo prometnem kraju Maribora, velika trgovina s stranskimi prostori, se takoj proda z zalogo blaga vred kaki banki, grosistu ali vsetržnici. Stanovanje takoj na razpolago. Pisma na Hndoll Oaissor. so nična ekspedicija, Maribor.
Sanatori)
Tobelbad pji foaje i
Vse leto odprto. Termalni vrelci. Absolutno zaveten kraj. / termalni plavalni basini. Elektro-hidro-terapija. Dietno zdravi enje. Pojasrila daje Sa^atoriums-Leitong nnd Ansknnftsa b»l Wien I., Lethringerstr8S£8 3, Fernsprecher 582S5.
Vojaško nastanjavaho društvo mesta Celi
Vsled pravnoveljavnega sklepa občnega zbora tega društva se prodajo prostovoljno sledeči objekti, ki so društvena last:
1. zemljišče vi. št. 365 d. o. Mesto Celje, obsegajoče stavbeni prostor v sredini mesta Celje s šemalno vojašnico (dvonads pno ca 70 mt. dolgo poslopje, ležeče ob prometni cesti, pripravi industrijo ali tovarno), skupna cenilna vrednost K l.OOO.Ot I
2. zemljišče vi. št. 249 d. o. Mesto Celje z Jožefovim d v. dvoje enonadstropnih stanovanjskih hiš, zraven stavbišče prime za tovarno oz. industrijo sploh v izmeri 4 ha 13 a 52 m2, 1
v severnem delu mesta Celje tik državne železnice, cenilca vrednost K 1,250.000—.
3. zemljišče vi. št. 193 d. o. Spodnja Htidlnia, obsegajoče 64 a 80 m2 travnikov, primerno za stavbišče oz. industrijsko jetje, ležeče  12 minut  severno mesta Celje,   ceniina vredaos K 450.000—.
Ponudbe na društvenega predsednika g. dr. Avgust Schurbfja, odvetnika v Celju. v> i
Važno!
Važne i
Gospod Ivan Zib!!ić, veleposestnik in veletrgovec v Aleksand Egiptu naznanja vsem cenj. jugoslov. trgovcem, industrijalnim pod jetnikom ter izvoznim in uvoznim družbam vljudno, da je pr ljen dajati najkulantnejše in najzanesl:ivejše vsakovrstne inforr j in podatke osobito glede izvoza in uvoza z Egiptom in to v> toliko časa, dokler ne bodo urejena poslovanja z jugoslova konzulatom odnosno trgovskimi zbornicami.   Gospod Zibetič ie rodom Dalmatinec, goreč jugoslovanski rodoljub, kateri  uživa osobito evropejskih kolonijah kot predsednik jugoslovanskih društev Aleksandriji najvišje čislanje in priznanje, kajti ta mož biva tujini že nad 50 let. — Vsa tozadevna pojasnila daje tuka;
tvrd ka
Prin
trgovina z manufakturo na debelo,   Turjaški trg št. 1, p: Židovska ulica štev. 1, L nadstropje. 71B
— Brzojavni naslov: Banka Ljubljana. —
DeSniSka glavnica 50.000.000 — kron.
ITHfl BANKA
Stritarjeva ulica Stev. 2.
Rezervni zahladi 45,000.000»— kron.
JUBLJAHI
—   Telefonska številka 261 ln 413. —
Glavnica z rezervami 95.000.000*— kron.
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru, Borovljah ter ekspozitura v Ptuju.
Izvršuje vse bančne posle najlcjulantneje.
Sprejema
ge na knjižice in tekoči raiun
proti ugodnemu obrestovanju
''TTBTI Hl I lili H
|OTttiif« Ia tf«k »Narodu« tiskarne*
Kupuje in prodaje vse vrste vrednostnih papirjev, valut
in dovoljuje
vsakovrstne KREDITE