87. iftev. Poštnima placaea v eotcmnL Salje, petek 3, avgusta 1328,__________________________Leto X, Izhafa v pondeijek, sredo in petek. Stane mesečno Din 7' — za inozemstvo Din 20*—. Pcsamczna Stevitka I Din. Račun poštno-čekovnega zavoda Stev. 10.666. NOVA DOBA Uredni&tvo In uprav.iiätvo i Celja Slrossmayerjeva ullca 1 pritličje. Rokopisov ne vračamo. Ogiaal po tarifu. Telefon int. štev. 65. Boj proti hegemohi stičnemu režimu. V Celju, 2. avgusta. Na včerajšnji seji poslanskega kluba KDK je imel, kakor sino v sredo krat- ko poročali, politični refer at drugi predsednik kluba g. Svetozair Pribiče- vic. Treba bode, da podamo svojim braloem tudi glavne točke iz tega refe- rata (vsebino rezolucije smo priobčili v sredo mod brzojavmmi poroeili). G. Svetozar Pribičevič je izva-jal mod dru- gim: Unitaristicna urcditeu drzave je bila zlorabljena. »Dne 10. navembra preteklega lota jo bila ustanovljena KDK z nalogo, da izvojuje polno enakost in ravnoprav- noist v narodu, ki ga predstavljamo, za vse takozvane prečamske kraje in za lirvatski narod še posebej. Ko je bil storjen sklep 1. decembra 1. 1918 in ko je bila sprejeta ustaiva. 28. junija le- ta J 921, «mo mislili, da bo na ta. naicin polom unitaristicne ureditve drzave oinogočeno ustviariti velik narod, ki bo lahko dal pecat svoje kulture, svoje ci- vilizacije in svojo individuaTnosti noivi evropski državi. Scveda smo pri tern predpostavljali, da bo s tako unitari- stično ureditvijo zajamčona polna enakost in ravnopravnost vseh onih delov, ki so vstopili v državno zajedni- co. Knmlu pa se je pokara:vil v obup, v nas pa učvrstil trd- no V'O'ljo, da naj bo naša zaijednici in naša sloga jamstvo za zmagio velike misli enakosti in ravnopravnosti. Vi Rte videli, da se sistem liegemonije im? boji nobonih srcdstev, da bi svojo voljo in svojo oblavst vsilil \"semu narodn. Najprej so poskušali s tern, da bi nas razdv)ojili in razdv-ojene premagaJi. Ko to ni us pel o, je bila organizirana nezaslisana brezdusna in br.exbozna gonja, ki je dovodla do zu.a-ne kata.s I ro- se v Naroclni skupščini. Ta sistem je, kakor vid'ite, hotel nad nami vladati zlepa ali grda. Treba se je zamisliti v to ideologijo. Ta družba ni mogla razumeti, kako se smo upirati osvoje- na in pokorjena raja. Ko niso zalegli obljublj:eni bakšiši, so pograbili za orozje. Kar se je nato zgodilo, je nam predstavnikoim takozvanih precanskili krajev in narodnim poslancem vsoga hrvatskega naroda onemiogocilo, da svojo pravično zakonito borbo nada- ljujejo s parlainentarnimi sredstvi v tej okrvaivljeni Narodni skupščini. Kje, kam in kako dalje? V zavcati celokupnoga našega naro- da v teh krajih, ki smatra, da, je vos ta. sistem uničon (dolgotrajno odobrava- nje), nastaja scdaj vprašanje, kje, kam in kako dalje. Vi vidite, da se v Beo- gradu od strani sedanje hegemonistic- no oligarhije poskuša podtakniti oeli borbi, ki se v/odi, značaj srbo-hrvatskc borbe. Vi vidite, da se v Beogradu po- skuša Srbstvo oddvojiti od Hrvatstva in eno postaviti proti dTugemu. Ker tudi srbski narod v teh krajih globoko cuti, dai mora ta sistem prenehati, ker hočemo rešiti državo, mečejo med na- rod gesla, s kaloivijni Jrocejo dokazati, da Hrvatstvo o^rioza Srbstvo in da so jo treba Srbstvu braniti prcd Hrvat- stvom. Mnonja sem, in to hočem po- sebno povdariti, da mora biti Srbstvo zlasti v teh naših kraiih in v. teh zgo- dovinsko usodnih dnevih, ako hočemo resiti drza.vo, solidarno s Hrvatstvom. (Viharno odobravanje.) Naše stališče o vladni krizi. Tokoni krize, ki jo nastala po straš- nih dog-odkih v Narodni skupščinJ, ka- kršnili no najdemo nikjer v preteklo- sti, so bile s strani g. Stepana Radica in z moje slrani postavljene tako skromne zahteve, da se je ves svet mo- ral cuditi tej skromnosti, ker nismo nioesar drugega zahtevali nego raz- pust sedanje Narodne skupscinein se- stavo nevtralne vlade, ki bo izvedla nove volitve ter pri tern nudila popol- no jamstvio za volilno svobodo. Mi smo dejali: »Mi zahtevamo, naj se ves na- rod po tern strašnem dogodku s>\robod- no izjavi o svoji bodočnosti. Mi zahte- vamio, da pridejo v Narodno skupšči- no elementi, ki lahko o sebi reöejo, da predstavljajo pravo in nepotvorjeno razpoloženje naroda, ker samo s taki- mi elementi lahko KDK sodeluje. Te naše zahteve niso bile sprejote, marvec je bila obnovljena. ista vlada z isto na- logo, da z nasiljeni uduši našo pravič- no borbo in obdrži hegernonijo. Ako ; KDK izjavlja pred vsem civiliziranim i svetom, da no more iti v Narodno iskupščino, iz katere je bila pregnana s kroglami, da ne more priznati Na- rodne skupščine, v kateri se namesto | argumentov duha uporabljajo argu- | inenti rcvolverja, ji bo ves civilizirani ! in kulturni sivet dal praiv. In dal nami bo prav, ako bojkotiramo to Narodno I skupščino in ako njenih sklepov za I naš narod ne priznamo. Zakljucek. Na to je porocal g. Pribioevic o po- teku vladne krize, pri čemur j© pose- • se neprestano suče okrog solnca, Ravnotako mirno mine dan ko se pere perilo, če gospodinja Izkoristi 7 prednosii, katere ima 1*1 H& Jnuinotfn! Olga Maryskova: ŽIVLJEHJE ŽEHE Zapiski Helene Klierove. . 16 »jua«, sem zasepetaia m Diia sem /.adovoljna, da je mrak v sobi onomo- gočeval, da bi mi videl v obraz, da ni videl, kako zardevam pri spominu na svoje ponižanje. »Tedaj ste bili v toplicah in vase oei >o mi to izdale. Ali vase sree? Jvaj je delalo vase sree pri tern? Molčalo je, ker svojoga moža niste ljubili. Ali se motini?« »Ne, to je resnica.« »No, vidite. Pa sem prišel jaz in va- ša dusa ki j0 je zakon potlačil v kot, se je oglasila za besedo. Spoznala je v nieni soroduega duha in bilo ji je bo- lje, da ni sama. Za njo je prišla hva- ležnost, volika hvaležnost za to, da sem vam pomaga , da bi nasli svojo cesto in postah elovek, svoboden in svoj ^tvor.« »Kako me poznate!« SG mi je izvi]0 iz ust. »Kako dobro me poznate!« »Ker vas Ijubi-m, ker potrpežljivo leto za Ictom prilagam spoznanje k sjjoznanju, odkritje k odkritju. Vasa dusa je zanie oJpi'ta knjiga, v kateri me je ljubezen naučila čitati. Ali pa,- zito, kaj vam pravim: »Mene ima ra- da saano vaša duša, ali vase tolo, vasi f'uti in vase sree, to vaše vroče sree žene, molčijo. Zato stc mirni v moji j bližini, zato ste brez zadrege prišli k meni. Ne bojite se sami sebe, zato, ker me ne ljubite. A jaz vas ljubim pre- več, kakor da bi sprejel vašo žrtev.« Razvnela sem se, opisala sem mu, kako mi je težko ])oleg imoža. nisem mu prikrila niti udarca, ki mi ga jo radi njega dal in izrazila sem nainen, oditi od moža in živeti sama s svojirn otrokom. »Ne odvračam vas od tega, cenim vašo težnjo po resnici, vašo odvrat- nost pred hinavščino, ali opozarjam vas naprej, da ničesar ne pridobite. Zdaj imate svobodo, ki vam zaeasno zadostuje, v kratkem boste materialno popolnoma nezavisni od svojega mo- ža in imate vsaj malo mir, ki ga po- trebujete za delo. Ali glavno — Ijudje si. na ^¦cts ne upajo. Cim boste sami — ločena gospa — se usujejo na vas kot | sršeni in otrujejo vam z obrekovanji j prav vsak vaš korak. Ste dosti .silni? | Bodete inieli dovolj sile v svoji samo- ti, ko j)i'ide k vam ljubezen? A ona pride — tega si boditegotovi.« I Priznala sem končno, da ima prav, i in vrnila sem se donrov. Ali proč je moja zaslovoljnost. Zavest, da Ober- länder v ljubezni do mene trpi, mi ne da, da bi bila srečna. llazen tega me mučijo temni dvomi: kaj če se Ober- länder inoti? Ce je on moja ljubezen, ki jo v stalno izgubo pušcam mi mo sebe? Ce je on moja sreea, ki jo sama puseam iz roke? Kclo mi pove resnico? * * * Sem zopet v Rašovicah. Nisem bila tu od Jendove smrti — štiri dolga le- ta! Še lani ne bi bila prenesla muke tezkih spominov, o kalerih sem vede- la, da mo tu čakajo. Ali letos sem sil- na, tudi strah sem premogla, prazno- verski strah, da se tudi mojoniu dru- geniu detetu tu"kaj .pripeti. Ne bojim se že za Vladjo. Okrepil se jo, čeprav njegovo prožno telo ostaja stalno tanko kot leskova šiba in drob- iio obliuje ohranja svojo nežno bledost. Njegovega drobnega telesa že ne izcr- pavajo več skodljive vročice in katar, ki ga je tako dolgo mučil, se je dodo- bra izgubil. Ni kakor je bil Jenda, ne išče drugih otrok, živali ga ne zani- ünajo in mocnega solnca sploh ne pre- nese. Posedava najrajši v senci hi>se, s knjigo s slikami na kolenih in na- prosa me, da bi mu pri tern igrala na pianu. Gleda.m na njega včasih od kla- virja skozi odprta vrata na vrt in pre- senoea me njegov neotroški izraz. Ba- disi se nasiniha bkizono in uprav ne- zemeljsko, aMpa se mraci, oeka se pol- nijo s solzami in ozka prseeka težko dihajo — po tern, kar pač igraan. Vča^ sih tudi priharja k pianu in s tankimi prsti skusa izvabiti glas ove, odmev te- ga, kar sem igrala. Ali čim zazveni disonanca, skrivi obraz in nato dolgo izbira, preden se odloči pritisniti na drugo tipko. Dolgi zlati lasje se mu ko- drajo okoli glave in jaz, ki mi je tako všeč deška, kratko ostrižena glavička, niniam poguma, da bi mu jo ostrigla. Ne klice me zvečer k svoji posteljici, ne zahteva burno, kakor je delal Jen- da, da bi ga ljubkovala, vidim pa, ka- ko se jaivlja v njegovem pogledu, ki mi stalno sledi, neiznierna nežnost in lju- bezen. Ooeta se boji in se ga izqgiblje, ka- kor bi slutil, da ga nima rad. In res, moj mož, ki je bil navdušen za Jemdo, so izraža posmiehljivo o »voščeni de- vičici«, kakor ga je jel imenovati. Ne more so pomh'iti z njogovo nežno po- javo in do navelicanja mu ponavlja: »Jenda, to je bil drug dei'ko!« Bojim sq včasih, da bo Vladja zato sovražil spomin na umrlega bratca, ali zalotila sem ga tu v Rasovica.h, kjer moja ma- li v posebnem albuinu shranjuje vse podobe Jendove, kako jih je poljubljai. Mislim, da se ne bi jezil, ako bi imel brata. — Moj zlati decko, ta želja s© ti nikdar no izpolni, coprav bi moje telo, ki je doseglo popolni razevet, gotovn še rodilo plod. Je konec, k nwzu. se nikdar no vrnem. — A imam dva in trideset let. *: Mrari t_______________\__________________:___________________»NOVA DOB A«_____________________________ ____________ Srev. 87 bej povdarjal, da nevtralci niso boteli doseči druzega ko nestramkarsko via- : do, ki bi naj le pripravljala volilno ¦ vlado in izmirila narod. Na to je po- zval k sodelavanju vse prečansko stranke in je kan,čal: »Končno jo treba naglasiti, da da- nas no bomo mogli. sklepati o vsem, kar bomo i/vrsili. Nadailjcvali homo svoje seje in boino na. tcli sejah zaivzc- li stališče k vsem vprašainjem. Ne gre za to. da zavza,inemio načolno stališče, marvcč gre za to, da organiziramo na1- J so borbo in da ustvarimo vse pogojo za našo koncno in, .sigurno zmago. Prod vsem vain pa moraim pola.gati na sree, da so morale vzdrzati vsake aik- cjje, ki bi jo begem onistične stranke laliko izrabile tako, d.a bi mogle našo borbo predstaviti kot nekakšno borbo med Srbi'in Hrvati. Vi dobro veste, kako so se predstavniki sodamjih, hego- monističnih strank približevali enim in drugim, kako so so tožili in spo- nitladi ponujali KDK, da bi v gotoivih situacijah služili. isti politiki hoigemio- nistov, kakor ji služi. da.nos stranka dr. Korošca in poslanci muslimanske organ izaci jo. KDK je odklonila vso taiko ponudbe. Tedaj so začeli z intri- ganni pri JISS in koneno pri SDS.. Od ustanovitve KDK pa do današn.jega, due so vedno znova skusali razbiti na- &o vi'ste, da bi naš narod izgnbil vero in nado, da jo splob mogiooc doseči j svobodo, enakost in ravnoipra,vnost. Za;to ne smemo vec nascdati manev- rom iz Boograda.. Vsakdo so ra.ora za- vedaii, da bo s svojimi politic™" mi za- htevami v naši državi uspel saimo te- ! daj, afco ima za seboj podporo Srborv, Hrvatov in Slovencev. Srbstvo in Slo- venslvo pa rnora tudi vodcti, da bosta j veena sluga srbijanskih strank in v najboljšem primeru njihovi oksponen- ti proti. Hrvaistvu, ako ne basta s Hr- vati za novo državno ureditev. j Na podlagi. izikusenj mioramo priti do propriča>nja, da moramo najti tak si stem ureditve nase; drzave, ki bo { jaxncil, da bodo Srbi, Hrvati in Slo- < venoi ravnopravni. činitelji no samo po iinonu in nasloivu kralja in države, nogo 1 ncli s'lva.rno. Ta; sislem borne? formulirali, ko bo moj tovaria in pri- jiatelj St. Baidic m,ogel prisastvovatr na,sim sejam, da končn.o izigradinia ' naišo država. Danes bomio j'zdielali Ip ¦okvir, v katoroga bomo spravili vse. kar jo potrebno. TTrodi(or drža^o m.ora J bil.i laksna, da so izkoristijo vso izkuš- | iije dosedanjih let.« Skrb za obrtno in trgov- sko solstvo. 1 Veliki žnpain mariborsko oblasti je | z naredbo od 30. julija 1928 usta.no- ' vil »Sklad za obrtno in trgovsko šol- ! styo«. Tai sklad se bo sestavljal iz pri- spovkov drža,vnib in a.vtonommib obla- sti in uradovj, ki so proračunsko dolo- ceni za posi>esevanJG obrtno in trgov- sko. izobrazbe, donarniib glob, ki so po i speeijalnih zakonili in zakonitih na- rodbali namonjene za, take svrbe, in prostovoljnih prispevkov javnib in za- sobnili ciniteljov. Sklad upravlja pod predsedstvom volikega zupana poseb- na upravna komisija, katera sestoji iz , sofa obla«tnega obrtnega oddelka, za- Rtopnikov oblastnega odbo-ra, trgovsko | in obrtno zbornice, Splosno zvozo obrt- ! nih zad.nig v Mariborn, Zvozo trgov- \ skih groinijev in zadrug v Ljnbljani j tor vodje urada za posposovanje obrti i obrti v Mariboru. Premozonjo sklada bo sluzilo za snbvoiH'ijonii'anjo obrtnih in trgovskili nadaljovalnih šol in nčnih tečajev. podpiranje obrtnega in trgovskoga na- | Boniilgre zn dyo po- i stelji in mizo Din 290, 420, 569. klot od je »Din 186, 220, 2H0, kavno gar- nlturo D i n • •-*• 65,74,126, I madras za- stori D i n 90, 110, 130, 1B0, obrisaSi frotir Din 30. 40, 63, otoman odeje Din P50, 450, 1000, pre- proga tekafti Din 23, 37, 4R, linoleum sobno p.eprotjo Din 2^5, 460, 540, platno za rjuhe m 2Xn 28i33,?,7, ov'lh za žimnioa Din 37,46, ¦ 09' rr"k0 1)ö i" h gijnnifinočistoDin 40, 60, ¦ 85, žim>. Di" •>5) Be -/0 nnbavijo se tudi ¦ gotovo zur. ic . pamioe in zglavniki. Prevzamo ¦ se uredi'ev hotelnv in zavodov. Blago samo v ¦ sclidni kakovoti iznajholjsih Hvetovnih tovarn. ¦ Ogiejto si izložbeinogromnozalogovoletrgovine | R. Stermecki, Celjc raščaja pri nadaljevanju praktične ali znanstveno izobrazbe, izsolanjo učnili nioči za obrtno in trgovsko nadaljeval- no solo in učne tecaje tor podpiranje visakovTstni;h obrtnili in trgovskili priroditev, ki služijo zboljšanju stro- kovne in splošne izobrazbo obrtništva. in, trgovstva. Slična naprava je že obstojala vslcd naredbo bivšo dežclne vlado v Ljublja- ni od 15. septemJjra 1920 za celo Slo- venijo, toda ta fond je žo skoz več let skoro l)rez vsakega dolvodka, ker je na- vezan le na iirastovoiljne prispevke, ka tori pa so izosta.li. Zaiiiimiva jo v novi nareclbi dolocba. da se v sklad stekajo tudi donarno glo- be, katero so po zakonitih prcdpisih namonjono za pospešovanjo obrtnoga in trgovskega šolstva. Takih predp^igov v Sloveniji doslej še sioer ni bilo, ven- dar pa so žo voč časa pripravlja spre- memba obrtnega reda v torn smislu, da bi so denarno globe za obrtno prestop- ke smele porablj.au le za pospeševa.nje oibrfcnega in trgovskoga šolstva, kakor \ jo to predpisa.no že v obrtnem zakonu za IErvatsko in Slavonijo. Senzacijonalna obdolžitev ministr- skega pred$ednika dr. Korošca. Poslanski klub KDK jo nadaljeval ! roera.j v Zagrebu svoja poisveto\-anja tlopoldno im popoldne. Na dnovnom redn je bil tudi razgovor o politicnih razmerah v Slovoniji. Svetozar Pribi- cevic jo omcnjal, da. m.u je nora>zumlji- j vo, zakaj se nooo dr. Korošec in njp- ! gova stramka priključiti ostalim pre- oano'in v boju za onakopra"\"nost s Sr- hijanci. dasi je to tako zelo v interesu slovenskega naroda in dasi je to poire- | bo u.aiglaisal popreje tudi sam. Tu so je mglasil k besedi posl. Josip Predaveo in je povedal, da mn jo dr. Korošotc rolcel 1. 1924, da. l)i bil a za Slovence 0,'lina re?:itpv, aiko bi so prikl.iu^ili k Ttaliji. Ni. narnreč miisliti na to. da bi SI oven oi miogli onega poil milijona svo- jih rojakoiv, ki spadajo danes pod Tta- 11jo, spra.viti v Jugoslavijo, pač pa da jo m.ngoro misliti na to. da gredo Slo- venci iz Jugoslavije pod Ttalijo in si wl 11 u: i i n ta;tn s pomočio Vatilca rs ¦' ¦ -: i ' nlturnn nvtonoimnjo. To-' \ r,;i\vr jc izjaVl'l, da if pripraivljcn ;>;•:¦- j vzeti pred vsakim forumom odgovor- J niftst za to izjavo. (Na to je dr. Koro- sen so sino'ci izja.vil v Beogradu na- pra.m novinarjem. da jo Prednvcova, izjava izmišljena, denunoijaeija.) Tr- kom nadalino seje je pororal o razmo- rab v vSloV'Oriji dr. Kramer, ki }e po- S'obej povdarjal, da so na.j v bTvaskf ja.vnoisti no zaraion.iujo klerikailiie stranke s sloven skim n.airodoim. kafor- rega. dnibra trotjina «to.ii v vrstah KDK kljub vsCTiiu tororju in pritisku. Pro- si 1 jo tudi, naj bi Hrvati vsled grde nolitiko slovonskih klerikalcoiv vseeno ne izva.iali gospodarskeiga, bojkota lrroi- ti Slovoncem, her bi pri tern trpeli nei- dolzni. ljudjo. Dr. Kranior jo koncno va.liil paslanr.o KDK onkraj Sortie, nai se udole/.ujejo sbodov v Slovoniji. Za- n.imivo je. da srfa wtopila v klnb KDK tudi oba za^rebska federalislirna no- slanoa dr. Tmm.bio in dr. Paveliö, s j oom,ur jo klnb pridobil dvo izvrstni si- li. Sklepi klubovih soj pa se ne objav- Ijajo. Zasedanje okrnjene Narodne skupičine. 0 poteku prvo seje Na;rodno skuv>- ščine smo porocali kratko ze v sredo. Zanimivo je, da so tudi vceraj.sn.je se- jo. v kateri jo podala vlada svojo de- klaracijo, niso ndelezili niti srbski ' zeniljoradniki, niti pašioevci. Tudi ! muslimanov je bilo lie malo navzočib. Zemljoradniki so po čaisniških poro- cilih »e niso odločili, ali naj tudi oni za pusle Narod no skupsčino ali no; pri radikalih in muslimanib pa je vzrok | absence bolj z.aimera radi razdclitve • ministrskih portfeljev ko kaka rosna politicna domonistracija, Vla.dna dic- klara;cija ni baigvokako roniic-k-delo; govori so o potrebi »objoktivnosti., po- )>olnega pnštonja in najvocje ekspodi- tiMn.osti v državni upravi« (vondarle epoznavanje saim,ega sebo). o potrobi zaikonodajnoga del a, nadalje da je Ba- nirev zločin le cin po-samoznika in da J bo'lo vlada ostro nastopila proti onim, ki ])i na podlaigi toga žalostnega do- godka zavajali na.rod do upora proti nstavnim in zakonitim prodpisom. Skupšeiina je ^'čora.j sprojela zo pri- pravljoni zakon o sodnikib in sodiščih RADIOW „hiimn Časa" pravi razumna Mica» „Ne stojim po cele dni pred prerilnikom in se ne mučim s lez~ kim pranjem perila. Zame to delo opra- vlja RADION in ti ': , , *s3 E a a^P 111 Mii^zä&Nfftm varuje perilo!" in. izvolila mesto umrlega Agatonovi- ca za prvega podprodsodnika zbornice demokrata Mihajla. Kujiindžica. Dva glasa je dobil tudi Dragiša Jovanovič- Lune, ki ga želi dobiti sodiščo radi proiskavo, ali je sodeloval pri Bačice- vem zlocinu ali no, Politično najvaž- nojse je sevo postopanje srbskih zem- , Ijoradnikov. Ako se ti odločijo na ab- sonco, bi stali. Ludi pri. nas kakor v so- ; sedni Romuniji vsi kmeeki jioslanci ' izvon parlamejita. Morda bi zemljo- ! radniki s takim korakom v sedanji po- ; litieni krizi odločili. Dcmače vesti. ei /jüravstveno stanje a. btjepana \ Radiča so po voerajšnjih zagrebških i poročilih naglo poboljšava. | d. Bvojna mera. Na dm gem mestu | priobcujemo objavo JTinoljarskesa I društva V Zalcu, glaisoui katere je | društvieno vodstv.o z vso energijo na- stopilo proti odredbi železniškega mi- nisirstva, da se ukine lunieljskim obi- ralcem polovicna vožnja. Kako opra- vičen jo ta korak drušitva in ikaiko j opravičena bode nevolja binoljairjov '' nad postopanjom železniškega mini- strstva, kaže mod drugkn to, da so imeli udeloženci ta.fcozv. »tabora« v Dobrišivasi — i^olovično vožnjo. Tore] ]iopolnoma politic.no, celo izzivalne prireditve kaikor je bil ta klerikalni »tabor«, uzivaj'O ugodnosti — naše hmcljarstvo ])a no! In dr. Korošoc je so zadnjic v Dobrisivasi sain hvalil »doloi« svojo stranke! d 0 davčnem izeiuwenju. Zna.no jo. dai je Narodna skupščina letosnjo .spo- mlad. izonačila in zdatno povišala »e.m- ljiski davek zai celo držaivo. V zakonu o noposrednjih daivkih predpisuje el. 19 strikten rok, v katerem mora pned- ložiti finančni minister Narodni skup- ščini zakon o zemljiškem katastru. Ta rok potečo te dni — in v Srbiji so vsled ' toga lotos niti no bode začel nadalgati kataster, ki bi moral itak biti gotov wo le v 10 letib. Na ta nacin bode za- | enfcrat poteklo še 11 let, predno bodo imieli v Srbiji kataster in novo »iz- ! onaoono« odmero zemljiškoga dan^ka. Trajallo pa bodo seveda še dalje, pred- j no bode izdielam tarn kataster. Komen- j tar bode rmenda celo za našo Koirosče- ve pristašo nepotreben. d Sprejem trgovskih vajencev in va- jenk. Groniij trgovcev v Gelju opozaxja svoje člane, kateri namieravajo spre- j'Oti novo vajence ali vajemke, da to sto- re še tekonii mieseca avHusta. To je nuj- no potrehno, da laliko takoj po v«topu zacnojo obiskov.ati trgov.siko nadalje- vaJm.0 solo. Pozneje vstopivsi se ne rao- rejo vec sprejoti v to solo in izgubijo glede sole celo leto, s čemur so tudi I vaj'eniska doba podaljša, ker gremij I ne smo učnih spriceval potrje.vati, no da lyi bil va.jo.nec ali vajenka z uspe- j horn do'Vrvsil navodeno šoloi. Vaižno je to razniiorje tudi za stai'se, kateri. naiw- ravajo svoje otroke določiti za trffov- ! ski staii. Taikim staršem se i^riporoca, | da v zgora-j navedenem roku poiščejo j učna mesta za otroka, ki ima veselje ¦ in se želi izabraziti za trgoviski stan. : Zabteva se naj man j z uspchom dovr- j sona sestra-zredna lj-udska sola ali dva I razreda moscainsike sole. i d Nesmisehw izzivanje. Goljski »at- | letiki« .so ob pribodu na sportne pro- ; store dosledno pozdravljaili s »hip, hip, hura«. miesto s prod.pisamim »zdraivo«, gotovo zaito, kiefr jo to sokolsiki po- : zdrav. Stodaj je vend a. r tako da.leč, da, jib bodo naučil. mainiro Ljublj. noga- metni podsavez. j d BruUvo »Soča«, podruznica Ce- ; Ije, naznanja vsorn članom,, da ima i svoj poslovni lokal pri rojnku Lojzetu I lkistji v Razlaffovi ulici 6. Odbarove j seje in sostamki društva se bodo vrsi.li | vs'olej ob sredab zveoer v gnsHlni Fi- | lijicic. I d Karambol med woiociklou) in ko- I lesarjem. V cetrtek zveoer je zavozil 1 nioinci'klist st. 16-57 v kolosarja, ki jo ., „ k7 > N 0 V A DOB Ac_______________________________________________SlranJ^ mvoail iz Aleksamdrove ulice na Kre- kov trg, ter imu zdrobil zadnje kol'o. Lvolesar je padel in se lahko poškodo- ral. Motociklist je po nesreči sedol na motor in se jadirno odpeljal, vendar so okoli stojeci gledalci zapazili nje- >ovo stevilko in motociklista naznani- i policiji. cl Iz poštne sluzbe. Promosoeni ste poštni uraidhici Vida Ušoničnik iz St. Pavla pri Preboldu vs Polzelo in Ana Hud alas iz Ljubljana v Žalec. d Sestanek Narodne slrokovm1 zve- ze v Celju. Odbor NSZ v Gelj-u sklicu- jo vso cianstv.0 na .sestanek za ncdoljo 5 t in; ob 10. dopoldne v klubavi »abi Goljskega doma. Soja bo važna in je obvezna za vse cla.nstvo. d Celjska policijska kronika. Dr. Alfredu Juha.rtu v Askereevi ulici je l)ilo iz padstrešja ukradenega nekaj per II a v vrodnosti 850 Din. — Skr#- ga;li 'so se radi otrok Š. in gospa Sch. Vsled tega sta zakonska Š. napadJa Sch. v njenem stanovanju. Š. je polila. najprej Sch. z vodo, na tv pa jo je so s sk.le.do udarila. — Prevozniku Uni- on ske pivovarne je nekdo ukraidel nied pot jo zaboj piva. Najcenejša in najboljšč je so- davica z oriL, angl. sifonsko steklenko SPA RKLET. d Napad na upnika. Pred par dnevi jie krojaški mojster g. Leon zaupal slašeičarnarju Medijevieu dve obleki y vrodnosti 2200 Din. Ker je g. Leon zvcdel. so istega dne, da je Medijeviču Kodnijwko zarubljeno vse njegovo pre- možein.je, je šel takoj drugi dan k njo- m,u in zahteval obleko nazaj. Medije- vič 5e je izgoviarjal, da. ima obi eke sliir.anj'CTi'0 pri neki stranki v dm gem mid'stropju in je talka spoljal ges:>. Loona po stopnicah v nek temcn pvo- stor, ga podrl tam na tla in ga ne- asmiljeno obdeloval z nogaimi in, roka- md. Z lesen0 cokljo m« je prizadjal rane na gla;vi, tako, da je g. Leon mo- ral iskati pomoo pri zdrawiiku. K sre- ci je bil v pritlicju zklar g. Rojc, ki jo na klicanje stekel po stopnicah in re- sil g. Loona iz Turkovih rok. Po kon- čani borbi je Medijevič romal v zapor. d Izlet v Store priredijo godbeniki »Geljskega godbenoga drustva« to ne- deljo, dne 5. t. m. Odhod iz Golja- ob Pol 3. uri. pop. z vlakom. Nato spsta- nek na vrtu restavraoije Adrinek. — Vabljeni so vsi člaaii in prijatelji dru- stv-a! V filucaju neugodnega vremona se isti vrši pozneje. d Rodbinsla tranedija. V Polčah pri Braslovčah sta se v pondeljek zvwer skregala zakonska Simon in Mari;a Fülicijan. Mož so je liudo razburil tor je a- jezi zadial svioji ženi -oseni sinrtno- nevarnih ran, tako da dvomijo, en lio- do ostaJa pri življenju. Felicijan je na to zbežnl öd liise in se je v hmeljskem nasadu g. OmJadica; obesil. Vzrok pre- pira so bile premoženjske in družin- ske razmore. Felicijan jo zapustil štiri male otroke. d Sokolsl'o drmtvo na Polzeli pri- redi svoj letošnji telovad'ni na,slop v nedeljo, dne 5. avgusta 1928 ob 4. uri popold:ne na svoj em letnem telovadišču pri kolodvoTU. Po telovadibi se vrši ve- lika ljurlska veselica, pri kateri igra priznani ta'jnburaski zbor. Vsa bližnja bratska društva se naprosajo, da se udeleže tega nastopa. d Sokolska olimpijjska vrsta jo od- sla ^¦c;eraj dopoklne iz Ljubljana iiro ko Monakovega in Kölna v Amstor- d;iiu. Vrsto vodi br. dr. Viktor Mur- nj.k, tekmovalci so pa Josip Primožič, Leon Štukelj, Tone Malej, Boris Cre- ^rka, Kdo Antonljcvic, Ivan Porenta, fetane IDerganc in Drago Giotti. Vladi- n\\1' Or°l jo rewerva. Kot sodniki so .I1- v Anisterdam Nande Svetlič, Jo- ze bmrtnik, peler gumi in Sta,ne Vid- itkiK 1 repricani smOs da nam bodo nasi sokoli delali. v Amsterdamu cast prod cehm svetom! d Notno lekarniko duzho v Celju ima o,d sobote dno 4. t. m, do petka. dne 10. t. m. lekarna »Pri križu« na Ca.nkarjevi cesti. d Clasilno drustvoy Celju. Tedensko službo ima: on nedeJj«e, dne 5. t. m. do IPrvi pogoj l^^ot^nH je čista, nežna in gladku pult, ki B se dosega z uporabo ¦ VESNH CREME ¦ Lckarna PRÄUNSPERGER, Zagreb, ^3 StarCičev trg 18.______ H sobote, due 11. t. m. TIL vod pod po- . veljstvom g. E. Bandeka. ! d Pozor! V soboto in nedeljo zvečer j se vrši v »Hotelu Balkan« vrtni kon- '. oert priljubljenega Jaizz Tria. Vedno ; sve/e pivo ter zabave bo obilo. 712 ] d Dunusnji številki je za mestne na- ' rocnike priiožena priloga trgovine s i premogom Franjo Jo>st v Gelju, na kar . opozarjaimo čitatelje, d Okrajnu cesta Celje—Teharjc je j v pa.su rned Žiinnjakovim marofoin | in daljnovodom za živahen promet ; vsekakor preozka. Kadar se taim kri- ! žajo vozovi aili celo avtomobili, so ¦ pešci vedno v snurtni nevarnosti; na. i oni strani strmL lurib, na drugi skoro j navpiena 4 m brežina s casino ogra» ! jo, pa si v škripcih, da ne veš ne kod j ne kaim. Ta kalanniteta pa so še poveca, ko navozijo ku]ie oestnega kamen ja, : takrat so oesta zoži na 4 m in kmetico ' se kar križajo, če jih na teh mestih j zalotijo vozovi. Pri dainašnjcm veli- kem proimetu, pomislite samo na šo- larje, ki gredo v mesto — je brezbriž- nost v tern oziru naravnost neodpust- na. Ako okrajni zastop že res nirna sredstev za razširjenje — pa naj vse- ka v hrib banket« za odložitev šodra. ho vsaj nokaj poma,galo. Govori. sc\ da bo prevzel to cesto oblaistni ndbor. takrat pa bo dolžnost oblastnih po- slancev, da ukrenejo kar jo treba. Sp eno naim je na srcu. Pešpot za co-sto je napravljena le tako dal-ec, kot scun celjska okolica, Teharčani pa je niso V.CÜ vredni, oni so navajeni gaziLi blato! d Cerkev v Sloveniji in politika, Po mnogih cerkvah v Sloveniji so nazna,- nili gg. župniki sestavo vlade g. dr. Korošca s ])lakati ali z nabitjem prvo strani. »Slovenca«. Da se klerikalna stranka veaeli tega dogodka, je razum- ljivo. Tod a v Slovemiji je skoraj 40% katolikov, ki niso prißtasi »tränke g. dr. Korošca in ki smatrajo sestavo to vlade v sedanjem momentu (t. j. po umorih v Nairodni skupščini) za po,- litično nespaniet in direktno izzivanjo dobre tretjine državljanov SHS. JCako gledajo potem ti Slovenci ta;ka nazna- nila na — cerkvonih vratih? Ali so pri nas cerkve last — klerikalne stran- ke in župniki uradni agitatorji te strankc? Ako jo tako, potem morajo nositi tudi vse pasledico in nimi'i.w: pravioe do pritožJje, ako jini Mo slovi na irrsle. d Zelo razveseljiv pojav v Sokol- stvu. V Varaždinu ddajo intenzivno na tern*, da bi se združila tamošnji »jugoslovanski« in »hrvatski« Sokol. Ta lep vzgled bi utegnil najti posne- mianje tudi drugod, kar bi ugled in us'pesnast dela v našem Sokolstvu le povzdiignilo. d Podjelni sportniki. V nedeljo so odpeljej'O trije člani I. slov. sportn. kluba v Mariboru s čolnički iz Mari- bora po Dravi in Donavi v Beograd. Zracna črta znaša 400 km, dejanska pot pa 600 km. Ti podjetni Masribor- čani so gg. Petrovid, Vezjak in Lod- vinka. d Tozba za Belje. Pred mednairod- nim sodišoem v Haigu leži sedaj tožba bivšega nadvogvode Friderika za oil- škodnino 84 milijonov zlatih kron za znano državno posestvo Belje, ki je bilo prod vojno njegova last. Friderik utemcljuje svojo tožbo s tern, da so se glasom trianonskega mirovnega ugo- ^¦ol1a sniela vzeti. samo on a poseistva. ki so bila kronska, ne pa tudi pose- stva posameznih članov dinastrjp. d Na mdni razstavi ob letosnjem je- sonskem velosejmu v Ljubljani od 1. do 10. septembra bo izbrano namizno sadje tudi. naprodaj v zabojih po 20 do 50 kg. Naši sadjarji pa bodo videli, kako je treba namizno sadje odbirati in v zabojih pošiljati, da so zadovolji odjomalec. Zastopane bodo vse boljše vrstc domiaoega sadja, opozarjamo zlasli na izvrstno do?eaijsko voščenko in šlajersko mošančko. d i)va otroka zcjorela. V Riloznoju 1 wi Slov. Bistrici je zgwela te dni vi- ničarija posestnika Majana iz Šmart- nega na Pohorju. Vink"ar.ja in njegove zone ni ])ilo doma; v zaklenjeni hiši sta zgorola oba otroka, triletna hcerka Marija in štiriinpolle-tni Ivan. Sumi we, da jo bil požar iiodtaiknjen. d Po osnrilb dneli, zakotw je skušala Elizabeta Maicek v Ninčicevem svoje- ga m.oža zastrupiti. Mož je pa slučaj- no ai-zenik v kavi opaizil in je dal ze- no zaj^reti. Mačkova je storila to v sporazumu s svojim bivšim ljubim- cem. depa Hwatiea \ \ ': //y^^51^ ceni lepo perilo | //°W/^/aM, 'n s^rbi^ da bo { z^^^/X/mm dolgo irajno in j /f Sii^^^Äy se vedno blešča- I // ^M? /iB lo odsnage. Ona I »^V /^W^ rac^j *eSa YQbi le j Ml LO d Podjetni ztigrcbski noflometniki. Zagrebški nogometni klub »Gradjan- ski« namerava napraviti v 1. 1Ü29 tur- I nejo v Južno Ameriko. Najpreje bi nastopil v Lisabonu, potem na Kanar- skih otokih in. daJJe v Braziliji, Uru- guaiyu in v ArgentiniÜ. Ta ideja je dobra, naj se cuje o nas tudi v Južni Ameriki! d NajdaljM zeleznwni predor na Balkanu, ki ga je zgradila naša drža- va skozi Ivan-planino (proiga, Saraje- vo—M/ostair) in ki je dolg 3.125 m, jo že vtoliko gotov, da bode vazil v ne- deljo skozi njeiga prvi vlak s xpotniki. Pi'eiclor poimenja veliko ola.išanje pro- j niiela med Sarajcvoih in miorjom. I d tlospodarsko-obrtna razstava v Daruvaru. V Daruvaru se vi'si volika okrožna gospodarsko-obrtna raasta^a od 8. do 12. septembra t. 1. Informacijo dajo Gospodarsko drustvo kot zadruga v Daruvaru. m d Duh vremena doveo jo sa sobom, da se za pranje danas ne treba upo- trel)lj.a.va.ti ništa drugo nogo Rad ion. rr(vhničke Visoke Školo istraživalo u Radion i ustanovile, da jo potjnmo mv škodljiv za rublje i da je dovoljno rub- lje pol sata u rastopini Radiona ku- hati, pa je potpuno čisto. At extra kinTf Celje. Petok 3., sobota I 4. in nedolja 5. avgusta: »Cesar Jožef I //. in čecljarjeva hču. Krasna ljubav- na dramai v 6 dejanjib. V glavnih ulo- gah elita berlinskih umetnikov Harry Lied Ike, Xenia Desni, Ijivio Pavandli, Merman Piciia in Hans Brausewetter. Ta izredno lepi film daleko prekaša velefilm »Gozdairjeva hei« (»Förster- christl«), ki se je lani z ogromnim uspeliora i>redvajal v Mestnem kinu. V petek orkester! HMELJARJEM! G. ing. Gibor Blaittny, voditelj fito- patologičneiga zavoda v Pragi, pripo- roca kot najboljše sredstvo zoper rde- eo'ga pajka skropljenje z 2—4% zveple- no-apnovo brozgo, ki jo ima v zalogi g. Anton Jurca v Ptuju. * Izredna glavna skupščina Hmeljar- skega drustva za Slovenijo se bo vršila v nedeljo, due 12. avgusta t. 1. ob pol clevctili pred.poldno v l'loblekovi dvora- ni v Zalcu. Povodom zborovanja se bode tudi določila mezda za hmeljske obiralce. Skupščine se smejo udeležiti le društveniki in vabljeni gostje. Va- bila se bodo razpošiljaJa pravočasno. ¦ Zoper ukinitev polovične voznine za I hmeljske obiralce je drustveno vodstvo energično nastopilo, ko se vendar dan- daines podeljuje ta ugodnost vsem dru- štvom, wprav potujejo v svrho razve- seljevainja. d Ljudje, ki trpe na tezkeni telesnem odvajanju in jih pri tern mučijo obo- lelosti debelega črevesa ter ])ic silica krvi v spodnjem delu telesa, pritisk krvi na možgane, glavobol in utripa- nje srca, naj popijejo zjutraj in zvo- tier po četrt kozarca pri rod ne grenei- ce »Franz-Josef«. Vodilni zdravniki kirurgieinih zavodov izjavljajoi, da se voda »l^ranz-Josef« uporablja z naj- boljšim uspehom pred operacijam' trebuha in za njiini. Stran 4._________________________________________>NOVA DOBA«____________________________ §tev. 87. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA Delnlška glavnica Din 50,000.000"— Rezervni zaklad okoli Din 80,000.000-— Centrala: Ljubljana, Dunajska ©. FOORXJZNICE: Brcžice» Celje, Črnomelj, Gorioa, Kranj, Logateo, Mari- bor, Nlatkovič, Novi Sad, Novo mesto, Prevalje, Ptuj, -----Rakek, Sarajewo, Slovenjgradec, Split, Trst. — — BrzoJAvni naslovi Banka LjisbSjana Telefon št. L61, 4*3,5$2,503 in 504 se priporoca za vse Y bančno sfroko spadajoce posle« Izjava. Besede, katere sern izgovoril na- pram g. Alojziju Stegerju, trgovcu v Gerncih pri Ptuj a in drugim osebam o gospej Josipini Rom iz Celja, izjavljam, da so resnične. Celje, dne 3, avgusta 1928. ANAKLET LUKMAN. Isjttva» Izjavljam, da nisem plačnik za dol- gove, ki bi jih napravila moja žena ROZA TURNSEK, poprej Karničnik. Celje, 1. avg. 1928. Alojz Turnsek, krojaski mojsfe?1 Spcdnja Heidinja 52. Učenka vešča sloveriskega in nemškega jezika, sc takoj sprejme za modno in koiifekcijsko trgovino. Prednost imajo one, ki znajo_ že nekaj Sivati. Vprašn se pri tvrdki R0Ž1Č, Celje, Kralja Petra c. 31. Železni štBdilnih nov, znatnke „Lutz" se poceni proda. Natančne poizvedbe da vodstvo Javnega skladišča in prevozne družbe v Celju. Selitve l v mestu in na deželo, strokovno in najceneje potom »pedJicije Maks Koschier, Gelje, Preöernova ul. 3. Ü č e n e c iz dobre hiše in samo z dobrimi spri- čevali se takoj sprejme v veletrgovini R. STERMECKI, CELJE. 3 3s Letne obleke in komplete, puloverje, veste, lemberČke po najnovejših vzorcih in konkurenfnih ' cenah nudi na drobno in debelo i touarna pletenin MICfl HRIŽflNIČ, Celje, 12 Polul« 4. 35 Prevxema tudl podplefanjc noga-ic. fV* Oglašujte! **WQ Alojz Turnsek, Celje, Spodnja Hudinja 52 se priporo^a za izdelovanje vsakovrstnih nioških oblek po nizki ceni. Čisti in popravlja tudi staro obleko. Proda se hiša v Gaberju pri Cclju s prostornim stano- vanjem (electr. luč in vodoyod v hiši) z vel. vrtom, alt se odda v najem s 1. febr. 1929. Pripravna je za kako obit, ker je v centrurnu Stirih tovarn in zraven vel. sta- novanjskih his. Poizve se pri Jarh Josipu 5 v Oaberju 129. _____10s Gospodinje! uporabljajte za čiščenje: p a keta, BinoSeja, ples- kanih ta5, pohistira, šip ifd. samo „KOMET", tekoči vosek ki je najizdatnejša, najcenejSa in naj- boljSa politura za tla. Čiščenje ž njim je brez truda. Zahtevajte ga v trgo- vinah ali direktno pri Dra;^.. V'V'DARIČ, j 24 Celje, Javno skladišče. 16 Izposodite si elektricnü aparat ! Gospodinje, pozor! *m v / „rkx" M. Rnuch, Celje, Prcšernouo ul. V Zunanja navocila se izmujejo najkulantneje. IP. n. občinstvu na znanje! Spec//a/no izdelovanje vseh vrst finega mehkega in ŠkrobHenega moškega Deri!a po men in duna/skem kroju oriporoča c. občmstvu konfekcija moškega peri I a M. & S>ajh Celje, Zavodna št 37 {bivša Jungerjeva hiša) 52-49 Gramofoni in plošče iz tovarne Edison Bell-Penkala Ltd. kakor tudi ploščo «His Master's Voice» in «Columbia» katere vodi imenovana tovarna na zalogi, se dobijo proti gotovini in po zelo ugodnih obrokih pri Gor« I Leskoyseh v Celje knjegarra in yelei^owina a papiri^ms pisaEnimi in ^isaBnimS predmeti. Starčka ki bi imel nekaj denarja, bi do smrti vzela v r.elo oskrbo. Naslov v upravi. Üi ppodajolha (poslovodMnjg) s kavcijo, se i§če za Celje takoj. Po- nudbe pod „Poslovodkinja" na upravo. ^J^ ÜMAinflA lz vse^ nadnikov in Hrßinofl naib°^e vrste —i stavija najcenejše Franco JoSt, CeSjc, Aleksaodrova ul. i M. Joštov paromlin Medlog — Celje > Pr'odajalna Gosposkse uL 27 [ Na debelo I Na drobno! Proa juznosrojerska iorslo Mm v Ci G0 Cankarjeva ul. dt. It Q71 "r~ priporoča svoja tzvs'&tnai namixna ieift odb^^na ^^ /^ soB'ismenina ViNA vseh vrst v sodih in steklenicah /\ ^^- po zrnernih cenah. ^Rl MT** Vzorci na razpolago ! tLm Drva mehka in trda^ proda v vsaki količini in po najnižjih cenah Prva jugoslovanska lesna industrija v Celju. P. N. OBČINSTVO, POZOR! TOPT i\ Vr^nn za umivanJ'e» kopanje, pomivanj^, pranje, segre- A\/lL Ju \.P f 171/1/ vanje sob itd., segreva enostavno hitro in poceni PATENT JEKLENA REŠETKA vsebujoč veliko kurilno ploskev, ki se montira nameslo navadne rešetke v vsak normalen štedilnik. Ne ovira pri kurjavi, ne pri kulianju ter segreva vodo takoj 2e pri najmanjšem ognju ter je topla voda takoj na razpolago, nadkriljuje vse dosedanje zastarele toplovodne naprave.Štedljiv pri premogu in času, ker odpade vsak > postransko kurjenje za segreyanj« vode v kopalni peči, kotlu itd Napravaje neobhodno potrebna za kopališča, zdravilišča, bolnice, hotcle ter stanovanjske hiše. Vse dosedanje naprave delujejo izborno, kar je razvidnoiz mnogo pohvalnihin priporočilnih pisem.lnso na razpolago. I oslu- žite se enakih naprav, ki jih dobavi in montira solidno strokovnjasko in poceni tvrdka BELAK & INKRET rNSTALACIJSKO PODJETJE ZA ELEKTRIKO, VODOVOD IN CENTRALNE KUR J AVE (JELJE PRESEI^NOVA ULICA 3 POJASNILA IN PRORAČUNI BREZPLAČNO Najoeija zaloga in samopFOdaja "c"e«!t: najpriprovneišh aa- ccn« a.«a,t,no znižane! ^aa PITCH koles ¦"—i-im" ^waffenrad« • —¦ ¦*¦» ^¦¦^ ^*^ aaataaa» ^LobV ^a"7 m ^a»* Va9 ysa ^olesa s torpedoprostolekom in povratno stopalno ¦ 12 mesecey garancija. Cena «d D600 Din naprej. zavoro. Največja zaloga delov koles in Sivalnih strojev po najnižjih cenah. Popravila ¦ m BiBw-a^a-i«^ **. mm **. a ** ***+. tujih izdelkov strokovnjasko, hitro, dobro in ceno. ; A. NEGER. Celje, Gosposka ulsca 32. NajvečJa reP.,acijska dei^.a. LaaaifllllllllllllliaiiBBBaaBaaDHiBiiaillllllllllliaillllllllllltlllllllBlllllliBlBIIIIIIRIIIIIIIIIIIII11 m i * Vsi stroji so za j ¦ vezenje pripravni. i ¦ P 0 U K v vezenju ¦ 5 ZASTONJ. \ TisVa in izdaia Zvezna ti&karna. — Od?ovor«n za izdajatelja« tiefcarno in redakcijo ^MUan Cttina « C«JM-