10. LETNIK ŠTEVILKA 3 Listi na ovitku »Urednik! Pozabili ste napisati, kaj pomenijo tisti listi na ovitku,« nam piše rojak iz Francije. Nekateri res ugibajo, kakšna roža je to. Kot se sliši, so bili mnogi bralci veseli nad takim modernim ovitkom. Risbo nam je poslal rojak iz Nemčije in se mu prisrčno zanjo zahvaljujemo. Seveda, vsak ima svoj okus in drugi bi si želeli drugačne naslovne podobe. Kakšna je ta »roža«, povemo danes vsem, ki tega še niso uganili, risba predstavlja lipov cvet in lipov list. Neki naš vneti so-trudnik, ki se rad v pismih ponorčuje, je risbo takole pohvalil: »Za leščerbo, ki jo letos okusno krasi lipovina, zdaj pobiram. Ko bo vigred, bom skočil še na levo in desno, gor in dol, ter zbral še nove ude in jih prepričal, da ni varno v temi hoditi . . .« Lipa je slovensko narodno drevo. Simbolično predstavlja slovenski rod, ki se stoletja in stoletja rad zbira v senci lipovega drevesa in ga mami vonj lipovega cvetja in ga ob prehladih zdravi moč lipovega čaja. Našim Jožefom m Jožicam oh prazniku sv. Jožefa želimo vse najboljše! VISOKOŠOLSKI ZBORNIK 196« V Miinchenu je izšel pred meseci tretji slo- j venski visokošolski zbornik, sicer le razmno- i žen, a zanimiv in ga Slovenec na tujem z ’ veseljem prebere. Ker ga večina naših izseljencev ne bo dobila v roke, bomo iz njega nekaj prispevkov ponatisnili. Pri sestavi zbornika je sodelovalo več naših študentov; pred vsem se iz njega odražata imeni Branimir Pistivšek in Edi Gobec. Bralec »Naše luči« se razveseli ob Pi-stivškovi pesmi »Na mostu«, ki je na prvem mestu v Zborniku. Pesnik gleda na visokem mostu vlake, ki drvijo pod njim v svet, in velemesto, kjer trepeče in se leskeče tisoč malih in velikih luči. Nato pravi: Tam, kjer je luč, čctucli drobna luč, je mir, zadovoljstvo doma, tam se vse gube na licih sprostijo, nove nade in novi načrti rodijo. Sedaj šele vem, čemu na teh očeh, iščem zastonj radost in smeh, čemu so neprijazne in mrke, nezaupne in v tla uprte. Sedaj bom vzel v roke tisoč sveč, in jih bom med brate raznosil, po vsej zemlji, od lilatncga jezera do Visokih Tur in do jadranskih obal jih bom raztrosil. In še dlje, razdal in prižgal bom prav vse, da se povsod ogreje, vzradosti in nasmeje sleherno slovensko srce. Lepo je povedal g. Pistivšek in to pesem je primerna za deklamacijo na naših prireditvah. Z njo lahko letos slavimo 10-letnico izhajanja našega izseljenskega lista. Rojaki, združimo svoje moči in vsak naj nekaj sto- -ri, da bo »Naša luč« svetila povsod, kjer je naš rod po svetu, »da se povsod ogreje, vzradosti in nasmeje slovensko srce«! MAREC 1961 Dobremu se je škoda zameriti, a zločestemu se ne sme * Topla beseda Dva prijatelja sta si ogledovala dragulje. Prodajalec jima je razkazoval dragocene kamne, ki jih je imel v zalogi. Eden od njiju vidi kamen, ki ni imel nobenega sijaja, in pravi: »Ta biser pa res ni nič posebnega. Skoraj navaden kamen ...« Prodajalec ga vzame v roko in stisne s pestjo. Gez nekaj trenutkov odpre pest in pokaže biser. Čudovito se je blestil v vseh mogočih barvah. »Kako je to mogoče?« se čudita kupovalca. »To je opal, kamen, ki mu pravijo, da potrebuje simpatij. Treba je tople roke, da sc pokaže njegov sijaj,« razloži draguljar. Na svetu je podobno veliko ljudi, ki so osamljeni in ki potrebujejo simpatij, tople besede, sočutnega pogleda in pomoči, šele tedaj se jim lice razjasni in srce odpre in spoznamo, da tudi ti reveži nekaj pomenijo za življenje. Dokaz resnične ljubezni Sredi posta smo. V tej dobi nas Cerkev želi pripraviti na praznovanje velikonočne skrivnosti. Ob koncu 40 postnih dni se spominjamo trpljenja in smrti Jezusove in slavimo Njegovo vstajenje. Velika noč je Jezusovo zmagoslavje nad grobom, Njegov prehod iz smrti v življenje ter razlog in jamstvo našega lastnega prehoda iz duhovne smrti v nadnaravno življenje. Da bi srca odprla milosti velikonočne skrivnosti, nam Cerkev skozi ves postni čas ponavlja, da NI RESNIČNO KRŠČANSKEGA ŽIVLJENJA BREZ ODPOVEDI IN TRPLJENJA. Z bogoslužnim besedilom in s spokorniškimi dejanji nas Cerkev navaja na duha odpovedi. O tem duhu odpovedi in žrtve želimo napisati nekaj misli. + Duh žrtve je razpoloženje, ki nas navaja, da sprejemamo odpovedi, pritrgavanja in napore, ki jih od nas zahteva pristna ljubezen do Boga in do bližnjega. To razpoloženje je istočasno pogoj in posledica nadnaravne ljubezni. Brez njega ni resnično krščanskega življenja. Kristjan namreč ve, da je njegovo bivanje na zemlji le začasno. Na poti je proti večni domovini. Zemeljsko življenje nam je tedaj neke vrste romanje, katerega pot je začrtal naš Odrešenik Gospod Jezus. Ta pot je pot velike zapovedi evangelija: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in vso dušo in vsem mišljenjem. Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe« (Mt 22, 37-39). Ta dvojna zapoved vsebuje vso postavo. Kdor jo vrši, si zagotovi življenje: »To izvršuj in boš živel« (Lk 10, 28). Tako uči »Tisti, ki ima besede večnega življenja« (Jan 6, 68); Tisti, ki je »pot, resnica in življenje« (Jan 14, 6). + f I 1 oda omenjena pot zahteva od nas mnogo odpovedi in žrtev. Ljubiti Boga z vsemi silami kot najvišjo Dobrino predpostavlja namreč odločitev, ki daje našemu življenju čisto novo vsebino. Ljubiti Boga pomeni verovati v Njegovo besedo, sprejeti obstoj nadnaravnega sveta in zavreči vse, kar mu nasprotuje. Ljubezen do Boga nas naganja v borbo proti oviram, ki se stavljajo med Njega in nas. Te ovire so na žalost zelo stvarne in številne. So v nas in okoli nas. Naša narava je ranjena po grehu in oslabljena. Izvirni greh jo je spravil iz ravnotežja in jo zaznamoval s pečatom poželjivosti. V nas tiče nagnjenja k slabemu, nižja teženja, ki nam hočejo vladati, in strasti, ki nas porivajo v neumerjenost. Hudič in svet vso to neuravnovešenost izkoriščata proti nam. Vidne stvari in dobrine, ki so nam blizu, privlačijo našo pozornost in se polaščajo našega srca. Človek se mora stalno boriti, ako noče, da bi zlo preplavilo dušo. Tu ni počitka. Tu gre za velike reči. Dušo osvobajamo s tem, da vzdržujemo v njej ravnotežje njenih zmožnosti in trgamo verige, včasih zlate verige, ki nas preveč vežejo na zemeljske dobrine in hromijo naš polet k Bogu. Ne manjka tedaj priložnosti za odpovedi, mrtvičenje in žrtve, o katerih tako jasno govori evangelij. + Jezus, ki nam je prinesel veselo oznanilo o našem božjem zvanju, je često ponavljal, da je na Njegovi poti treba doprinašati težke in številne žrtve. Treba se je odpovedati manj važnim dobrinam v korist važnejšim, časnim zaradi večnih. Jezus zahteva, da se odpovemo zemeljskim dobrinam, v kolikor te usužnjujejo naše srce. »Ne morete služiti Bogu in denarju« (Mt 6, 25). Gospod nam nalaga, da se odrečemo neurejeni samoljubnosti: »Če hoče kdo priti za menoj, naj se odpove samemu sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj« (Mt 16, 24-25). Naše življenje naj sledi zgledu Njegovega življenja. Rodil se je v siromaštvu jaslic. Umrl je na križu. Med jaslicami in križem pa je dobrih trideset let življenja skromnosti, delavnosti in žrtev. Čemu vse to? Gospod je bil resnični umetnik življenja. On je najbolj jasno videl, kaj je v človekovem življenju važno in kaj ni važno. Zato ni bil prav nič v zadregi, ko so se njegovi učenci čudili in ugovarjali ob napovedi, da ga v Jeruzalemu čakata trpljenje in smrt. Mirno je odgovoril: »Kdor hoče svoje življenje rešiti, ga bo izgubil. Kdor pa svoje življenje zaradi mene izgubi, ga bo našel. Kaj namreč človeku pomaga, če si ves svet pridobi, svojo dušo pa pogubi?« (Mt 16, 25-26). + *—7 gubiti življenje za Jezusa, kar pomeni odpovedati in / žrtvovati se, se v vsakdanjem življenju izraža na najrazličnejše načine. Jezus na več mestih govori o tem. So pogledi, ki jih človek mora krotiti (Mt 5, 28); so po-željivosti, ki jih je treba zavračati; priložnosti za greh, ki se jih je treba ogibati (Lk 9, 43-49); žalitve in jeze, ki jih je treba brzdati. Treba je držati na vajetih napuh, samoljubje, biti krotak, miroljuben in odpuščati žalitve. Treba se je odreči v korist bratu, ki je v stiski. Le berimo evangelij, pa se bomo čudili, koliko odpovedi in žrtev nam nalaga. Seveda, ne vsem enako! Od nekaterih duš Bog pričakuje več, od drugih manj. Toda od vsakega zahteva pogumen in velikodušen napor, katerega brez DUHA ŽRTEV ni mogoče izvršiti. »Nebeško kraljestvo trpi silo in silni ga otmejo« (Mt 11, 12), je rekel Jezus Kristus. Prijazna roka V nekem velikem obmorskem mestu je bilo v zapadni Evropi. Ceste so bolj ozke ponekod in stari tramvaj se kaj s težavo preriva sredi vedno večjega avtomobilskega prometa. Vozač mora neprestano paziti. Majhna nepazljivost zadostuje, da pride do nesreče. Poglejmo primer! Na neki ulici stoji sredi ceste stara žena. Po levi in desni vozijo avtomobili, z o-beh strani letijo opazke na njo. Ne upa se umakniti s srede ne na levo ne na desno. In glej, zdaj prihaja še tramvaj. Naravnost prednjo. Kam se umakniti? Od strahu se ne more ganiti. Tramvaj se ustavi tik pred njo. Zdaj jo bodo šele zmerjali! Toda ne. Vozač stopi s tramvaja, ji ponudi roko in jo popelje z roko v roki na levi pločnik. Avtomobili se morajo seveda ustaviti. Žena se zahvali vozaču in ga poprosi za njegov naslov ter nato izgine v množici. Vozač se povzpne na tramvaj in ga vozi naprej, s'rečen da je mogel napraviti dobro delo. Potniki v tramvaju se jezijo nad zamudo in delajo opazke nad staro babo, ki naj bi raje ostala doma kot pa hodila na cesto. Nekega jutra pozneje se vozač začudi, ko mu prinese poštar pismo od nekoga iz Amerike. Odpre ga in vidi, da mu piše tista stara žena, ki ji je pomagal preko ceste. Vabi ga, naj jo pride obiskat in pravi, da bo plačala vse stroške, da bo lahko preživel mesec dni počitnic v novem svetu, ker je bil tako dober, da je imel sočutje s staro ženo, ki si ni vedela kako pomagati sredi avtomobilske- ga prometa na ozkih evropskih ulicah . . . 2e ljudje znajo večkrat pokazati svojo hvaležnost. Kaj bi se potem čudili, če nam Bog obljublja srečo v večnosti! DOBIL JE IN DAL V Londonu je umrl Mihael Rogers, ki je pred dvema letoma zadel v loteriji glavni dobitek. l’o smrti pa sc je izkazalo, da nima niti toliko denarja, da bi bilo mogoče plačati pogreb. Pa se ljudje niso dolgo čudili. Pri pogrebu je namreč župnik povedal, da je bil Rogers dober katoličan in je ves dobitek podaril v dobrodelne namene. Ivan Pregelj: ''ßr o ut j a k !%Laloitni JU at eri božji Odpusti jim, ko po tetnah blodeči hirajo. V obraze riše kes jim bol, ko k Tebi se ozirajo in vračajo iz potov zlih in hočejo po luč, po dan . . . Izprosi milosti jim Ti zbog Njega boli, Njega ran. Krščansko življenje je torej zares prava borba. To je bridko skušal tudi apostol Pavel, ki je prve kristjane spodbujal k pogumnim in vztrajnim naporom. »Vsak pa, kateri tekmuje, sc vzdržuje vsega: oni, da prejmejo minljiv venec, mi pa neminljivega« (Kor 9, 25). A ne čudimo se! Saj je povsod tako, da uspeh zahteva žrtev in naporov. Človek ne postane prvak v športu brez mučnega vežbanja in strogega režima v prehrani, ne umetnik brez vztrajnega dela in ne resničen kristjan brez bolečih odpovedi in žrtev. + Toda duh žrtev, ki je nujno potreben v krščanskem življenju, ni namen samemu sebi. KRŠČANSTVO NI VERA SMRTI, MARVEČ VERA ŽIVLJENJA IN LJUBEZNI. Odpovedi in žrtve so v krščanstvu samo SREDSTVA, ki človeka osvobajajo in prečiščujejo ter ga tako vodijo k resnični ljubezni do Boga in bližnjega. Kristjan se ne odreka vsemu. Ne prezira življenja, veselja in sveta. TODA ODBIRA BISTVENO. Trudi se sebe in svet naravnavati na Boga. Z božjo pomočjo oblikuje v sebi tisto »dobro voljo«, kateri je Gospod obljubil MIR, in doživlja, kako resnična je Jezusova beseda, ki obljublja stokratno nagrado za vse, kar kdo zapusti zaradi Njega. + Z odstranitvijo odvečne zemlje in peska pripravlja podjetnik temelje novi stavbi. S kesanjem in oblikovanjem kamna kipar ostvarja umetnino. Sadjar mora drevo smotrno obrezati, ako hoče, da bo rodilo lepe sadove. Isto je glede življenja duše: brez duha žrtev in odpovedi ni solidnih temeljev, ne lepote in ne sadov. 4* 1 ako je žrtev tesno povezana s plodnostjo življenja. »Če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umrje, ostane samo; če pa umrje, obrodi obilo sadu« (Jan 12, 24). Žrtev je tesno vezana na ljubezen. Je njen pos;oj. Tisti, ki ne privoli v žrtev, ne ljubi, temveč išče samega sebe. Žrtev je priča in dokaz resnične ljubezni. Smisel za žrtve omogoča, poganja in očituje v nas z božjo pomočjo tisto ljubezen, v kateri je Jezus izrazil... vso postavo. V-ko. JUNAŠTVO Po svetu opazimo marsikaj zanimivega. Razni narodi se na primer na različne načine hvalijo in si vsak po svoje dajejo pogum. Neki rojak sporoča, da je videl na obmejnem brazilskem pokopališču velik nagrobni spomenik z naslednjim napisom: »Tu počiva 10 junaških Brazilcev, ki jih je ustrelil en bojazljivi Argentinec.« Rudar Andrej V Visokošolskem zborniku 1960. je daljši spis s tem maislovom 'izpod peresa Edija Gobca s .podnaslovom: »Ta spis posvečamo zavednim slovenskim izseljenskim rudarjem«. Nekaj potez slovenskega rudarja v Ameriki, ki je legel v grob, iz tega spisa objavljamo v »Naši 'luči« v počastitev vseh naših izseljenskih delavcev in delavk za narodno im versko stvari »Spet je na hčerkinem vrtu vzbrstelo cvetje, ki ga je Amdrej' tako ljubil. Spet iso v pomladnem veselju zapeli ptički. Počasi je lezel bledi in sključeni Andrej na vrt. Potem pa nekega dne tudi na vrt ni več mogel. Omahnil je in nič več ni mogel vstati. Nazadnje so ga odpeljali v bolnico. Andrej je zdaj vedel, da je angel smrti že zelo blizu. Prišel je Veliki petek, prišla Velika noč. Oh, kolikokrat je Andrej vabil k vstajenju! Zdaj pa bled in izčrpan leži na mrtvaški .postelji. Zdaj se poslavlja od svojih dobrih otrok in prijateljev. In venomer naroča: »Pazite, da se moji spisi ne izgube! Izročite jih, kot sem Vas prosil.« Spisi so ga najbolj skrbeli. Želel jih je zapustiti svojim slovenskim bratom kot dokaz, da je Slovence ljubil in jih tudi v smrti še ljubi . .. Pred 30 leti se je naselil v Johnstowinu, Ba. Prišel je iz Loža pri Cerknici kot pristen, krepak kmečki fant z žuljavo roko, z veselim slovenskim poštenjem, pa s še večjo slovensko vero, tisto in tako, ki je ■tako izrazito dičila naše stare slovenske očance in slovensko ženstvo po vsej Sloveniji stoletja nazaj. V Ameriki se je zaril živ v zemljo kot rudar in si s težkim krampom globoko pod zemljo z žuljavo roko kopal svoje življenje kakor velik del slovenskih izseljenskih trpinov. Nekaj let je ostal sam, pridno varčeval in si dajal na stran, da bo imel kaj v rokah, ko si bo začel plesti svoje gnezdo, svoje domače ognjišče. Iztaknil je tam v New Yorku rožico, katero je vzljubil; jo utrgal zase, se z njo povezal z vezmi svetega zakona in jo pripeljal v svoje gnezdo na Coopersdalu v Johnstowinu. In tako je nastala družina rojaka Andreja Tomca. Lepo in mirno ista živela svoje družinsko življenje, saj sta si bila duhovno tako sorodna. Om je pisal članke, ona je zlagala mične pesmice. Družina je naraščala in narasla na sedem otročičev, lepih in zdravih, kakor je bila mati Nežika Lužar. Pa je Nežika zbolela in odšla k Bogu pred časom, predno bi otroci mogli biti brez materinega skrbnega očesa, brez materine ljubezni in materine roke. Vendar je Bog gospodar življenja in tudi družinskih mater. On je že vedel, kaj je najbolj prav tudi za Tomčevo družino, četudi so se srca trgala v veliki bolečini, ko je legla mati v hladni grob k večnemu počitku. Njena plemenita duša je gotovo odšla k Bogu, kjer lahko sedaj še več stori za njo, za svoje sirote, ker je tako 'blizu Boga, ki je tako dober do itistih, iki so dobri do njega in ;kii je tudi vsemogočen. To je v kratkem dolga zgodba življenja ,po vsej Ameriki poznanega člankarja Mr. Andreja Tomca... »Kako osramoti« — pripoveduje p. Zakrajšek o njem — »Andrej marsikaterega izobraženca! Njegovi spisi so bili spisani po težkem delu v rudniku, ko je prišel domov izmučen in izgaran, ko je pustil zadnjo svojo srago v rudniku!« 'Naš narod bo ponosen, da je imel v težkih časih tudi take sicer preproste, vendar po duhu in srcu velike može. Ta primer kaže, kako bogata je slovenska duša! Koliko bogastva je v njej skritega, koliko skritih biserov ima slovenski narod v sebi, zato pa kako je vreden drugačne prihodnosti, kakor je bila njegova preteklost. . . Skoda samo to, da tak človek ni bil tako srečen, da bi bil našel očeta, ki bi ga bil poslal v šole, mu dal izobrazbo, da bi bil na še bolj odličen način dal bogastvo svoje duše 'svojemu narodu na razpolago s svojimi velikimi mislimi ...« »Že kot mlad fant se Andrej ni zadovoljil s tem, kar veleva mu stan, ampak se je zavedal, da »kar more, to mož je storiti dolžan.« Njegova rojakinja iz iste vasi, ki je bila takrat znana kot Semkova Ančka s Podloža, pripoveduje, kako je Andrej v domači vasi ustanovil bralni krožek . . . Prihajali so sosed j e in sosede, prihajali mladi in stari, pa skupaj po domače kramljali, čitali in peli . . . Ko so se kmetje in kočarji razšli in je bil spet sam, so mu rojili po mladi glavi vsi mogoči načrti. Kaj vse bi on storil za te ljudi in za svojo ljubo domačo vas, ko bi imel denar! »Amerika!« se je spomnil razgovora med očanci na vasi. »Tam 'se da dosti zaslužiti in dosti prihraniti.« Skoraj ustrašil se je te misli. Amerika je vendar tako daleč od «prelepe 'Slovenije. A misel se je zopet prikradla nazaj. »Kaj pa zato, če je daleč! Poglej, koliko se lahko naučiš, če greš z odprtimi očmi tako daleč jx> svetu. In nekoč se boš vrnil in imel znanje in denar in z vsem tem boš potem pomagal vasi in še preko mej svoje vasi!« Andrej je sklenil, «da odide v Ameriko in si tam prigara denar za izvedbo svojih na- Kibnica na Dolenjskem je znamenita po suhi robi in raznih zgodbah. Zdaj bo pa postala znamenita tudi po novem zvoniku. Med vojno je cerkev pogorela in bila poškodovana. Ostrešje so k m a hi popravili, za stolpe pa so se obrnili na rajnega arhitekta Plečnika. Ta je preštudiral vso stavbo in mojstrsko naredil načrt za nove vrhove stolpov. Na sliki so novi „vršaci” iz betona. Zgledajo res nekaj posebnega. Ko bodo povsem izdelani in bo osrednji stolpič vsak dan razsvetljen, bodo novi vrhovi stolpov ponos ribniških iupljanov in zanimivost vse ribniške doline, saj bo hiša božja tudi ponoči vidna daleč naokoli. Črtov. Skušal je bb slovesu že misliti «a veseli povratek, a srce se ni pustilo premo-'titi. Slovo od domače vasi in hišice očetove je bilo vseeno itako neizmerno težko. »Moj 'Bog, koliko sem pretrpel ob slovesu,« je zapisal pozneje v svojih spominih. Potem je prebrodil veliko lužo in s hladnimi rolkami ga je «objela Amerika. Zaril se je kakor krt pod zemljo in kot 'toliko drugih je «tudi on ostal v novem svetu in se ni vrnil več. Toda Andrej je šel Skozi svet z odprtimi očmi in odprtim srcem. (Prihodnjič dalje) Od mamona obsedeni Neki zdravnik pripoveduje, kako je bogatega tovarnarja oipozoril na ‘bližnjo smrt. Ta pa je zagrabil svoje hranilne (knjižice in čeke ter začel vpiti: »Smrt, vzemi, kolikor hočeš, samo mene pusti tukaj!« Smrt pa ni vzela ničesar, ampak mu je denar izbila iz rok, njegovo dušo pa odpeljala pred večnega sodnika. Neki duhovnik pripoveduje, da je pred smrtjo obiskal trgovca, ki je veljal za zelo skopenega. Duhovnik je z grozo opazil, kako je po postelji razložil bančne knjižice, denar in vrednostne papirje, kakor da bi si vse to pripravil, da vzame s seboj v večnost. Isti duhovnik pripoveduje o bogati ženi, pri katere smrti je bil navzočen, kako sc je tik pred smrtjo še enkrat s poslednjimi močmi dvignila v postelji in dejala: »Odprite mi zgornji predal v omari, da še enkrat vidim svoje hranilne knjižice!« Bilo jih je nič manj nego štiri in petdeset. Za trenutek je z očmi obstala na njih, nato je mrtva omahnila nazaj na posteljo. Usmiljenja vredni so ti ljudje. Hudič, ki mu je ime »mamon«, jim že v življenju mi dal miru in pokoja, končno pa pride smrt iin jim izvije iz rok zadnjo paro. iNič na boljšem niso tisti, ki vse življenje plešejo le okrog zlatega teleta in zato nimajo časa ne za Boga, ne za cerkev, ne za molitev, ne za službo božjo in svete Zakramente. Žalostno bodo te žrtve mamona nekoč stale praznih rok pred vrati večnosti. loldnc naprej. Da bi se duhovo dobro pripravili na Veliko noč, bo na TIHO NEDELJO (19. marca) velikonočna priprava za ZAKONCE, na CVETNO NEDELJO (26. marca) pa za FANTE in za DEKLETA. Podrobna navodila boste dobili pri sv. maši, vsakdo pa je že sedaj vabljen, naj res izrabi to priložnost, da bo Velika noč tudi praznik njegovega prerojenja! Prireditve: V nedeljo, 15. januarja, smo pri sv. maši molili za pokojnega voditelja slovenskega naroda, dr. Antona Korošca, čigar delo in lik nam je orisal g. Sekolec iz Londona. Dve lepo podani deklamaciji pa sta nas postavili v čas, ko je dr. Korošec vodil usodo slovenskega naroda. — V nedeljo 29. januarja je bila sv. maša darovana za pokojnega slovenskega časnikarja in zgodovinarja Frana Erjavca. Zbrali so se številni njegovi prijatelji. G. Čretnik je v kratkih obrisih podal pokojnikovo delo, med katerim zasluži gotovo največ pažnje njegovo zgodovinsko delo o Koroških Slovencih. Za pustno nedeljo smo se preselili na rue Gassendi, kjer so nas po sv. maši naši igralci in igralke razveselili z igro »Pričarani ženin«. Igro so nam odlično podali na okusno pripravljenem odru, kakor ga je zamislil g. Schönlieb Dušan. Če bi hoteli pohvaliti tiste, ki so se posebno potrudili, bi morali imenovati vse. Zato pa vsem, igralcem in igralkam, iskreno čestitamo k njihovi požrtvovalnosti in k uspehu, s čimer so nam pripravili prijeten domač večer. Prav tako se zahvaljujemo vsem številnim drugim, ki so s svojo požrtvovalnostjo pomagali, da smo se lepo zabavali. Priprava takega večera zahteva dolgega in podrobnega dela, mnogo dobre volje in požrtvovalnosti — kar je poudaril v svojih uvodnih besedah predsednik Prosvetnega društva g. Ivan Omejc. Lep uspeh naj bo vsem in vsakemu najlepša zahvala in zadoščenje, obenem pa vzpodbuda, ker se s skupnim delom vedno da doseči lepe uspehe. V igri sami je »poštar« takole predstavil igralce. Urh Dreta vaški je čevljar, ki žeja muči ga vsekdar. Pri ženi je uboga para, da on pije — res ne mara. Drugače je pa dobra duša — pri Florjančku žganje kuša, noč in dan po kopitu nabiva (raje v vino kot v vodi sc umiva). Po igri se ga pa Vi usmiPte, ter mu v kozarček vinca nalijte! Njegova žena je pa Lenka, ki na svoje strune brenka. Kada bi od dolarjev živela in v vasi glasno besedo imela. Nažalost ji pa vse izpodlcti, da od jeze kar ihti. Ker ohraza hčere se je sramovala, v Ameriko napačno sliko je poslala in tako gredo dolarji po vodi, nosila se ne bo po Diorjevi modi! Urška, hči cvetočih trideset je let, ne zna šivati, plesti in ne pet’. Stara je že to devica, hitro treba najti ji možica! Zato Tonček kar dobra je partija; mlad je še — po glavi mu gre norija. Celi dan po vasi za Urško leta, hoče, da se bije in pretepa, drugače je pa hlapček pri svoji teti — Meti! Vdova reva je in sama, ni imela sreče, da b’la bi mama. Napravila ni nobenega greha, Tonček edina ji je uteha. Zelo rada bi ga oženila in s tem snaho v hišo dobila. Neža soseda je od Lene, narave je bolj potepene. Klepetulja velikega je formata, z novicami celi dan barata, je pa mati lepega dekleta.... Cilka! (sigurno hišo pometa) Aha! Kaj ni čeden to deklič, vesel bi je bil vsak fantič. Pa kar pod nosom se obrište, ker odselila sc bo tja čez lužo, ter dobila morda kakšno pužo! John je po amerikansko! Ivan pa po slovensko! To osebo Vam sadaj predstavim. Pričarani ženin je — lahko najavim! Dolarjev je poln kot Klošar uši (ki v Pariškem Metroju leži). Prišel se je k nam ženit -dal bo pa tud’ za pit’! Dr. Skaza vaški je zdravnik aspirin zdravi vse — zapik! Tu pri nas zdravi — zdrave, zaprejo ga tud’ med krave; pa še veliko stvari se z njim godi: tudi po grbi jih dobi! Prerokovanje je pikantna stvar: Rozamunda pripravljena je vsekdar! Itaba je to nabrita, v vse žavbe je zavita! Rada ima kruh in pa klobase, pa še vino da rada vase! Končno bomo kmalu končali ter igro na oder d’jali. Se enega da Vam pokažem (visoka oseba — res ne lažem) to je — to sem jaz ta zgaga, ki na koncu v vodi gaga. Poštar sem, ki sporočila prinaša ter zmedo v igro vnaša! Sedaj pa moram zapreti gobezdalo, če ne — ne bo za pozneje nič ostalo! Mislim, da bi kar začeli — po igri bomo pa pili, jedli in peli! Poroki: V zakramentu sv. zakona so združili svoje življenjske poti: 4. februarja Anton GOMBAČ iz Harij pri Trnovem ter Jožefa HOČEVAR iz Stranjskc vasi pri Se-niču; 11. februarja pa Ivan PENKO iz Ra-tečevega brda pri Zagorju na Pivki ter Marija KONESTABO iz Pregarij. Naše iskrene čestitke z najboljšimi željami za njihovo novo življenjsko pot! Krst: 5. februarja je bil krščen Andrej MODESTIN, ki je po botrih (Stanislav Okroglič, Marija Marinič) obljubil, da bo v veselje očetu Francu in materi Matildi. Emigracija: V Avstrijo je odšla družina PREMRLOVA, mož Anton je iz Predjame, žena Štefanija Sever pa iz Št. Mihela pri Postojni. Njihov sinček Boris je v nedeljo 22. januarja prejel prvo sv. obhajilo. Z njimi je odšla tudi hčerka Laura, ki je pred kratkim prišla iz domovine. — Istočasno je odšla v Avstrijo Cvetka BUKOVEC iz Če-pelj pri Črnomlju. Vsem želimo obilo sreče v novi deželi! VIENNE (Isere). — Družina Štefana Ma-tjašeca z veseljem sporoča, da je Jožek dobil sestrico, ki je pri krstu 19. februarja dobila ime Marija Gizela. Čestitamo! Ob Luksemburgu V Piennesu je 11. januarja v 77. letu starosti umrl rojak Kobula, doma s Štajerskega; ženi vdovi in otrokom naše iskreno sožalje. Na praznik Marijinega prikazovanja v Lurdu sta se v župni cerkvi v Florangeu poročila g. Curk Leopold in gdč. Krapež Jožefa; na novi življenjski poti jima želimo božjega blagoslova. V Tucquegnieux pri Jankovičevih vstaja tretji rod: 5. februarja se je namreč rodil mali Dominik. 25-letnico poroke sta obhajala Janez Po-žlep in Jožefa roj. Razboršek. Za mnoge je njuna hiša v rue de la Victoire .33, Au-metz, zgled mirnega sožitja dveh zakoncev; hiša, v kateri in iz katere se sliši lepo cerkveno petje vsak teden, ko imajo pevke pa tu- di pevci pevske vaje, pa tudi sicer večkrat zapojemo; hiša, v kateri je obedovalo že veliko duhovnikov, prava misijonska postaja, zlasti v času po vojni, ko ni bilo na Aumetzu še stalnega duhovnika in je prišel v to kolonijo, kdor je pač imel bolj priliko, ker msgr. Grims, ni mogel velikokrat priti; pa tudi sedaj je ta hiša hiša telesnega pa tudi duhovnega okrepčila in razvedrila za mnoge. Ob tej priliki se slavljencema zahvaljuje posebno sedanji izseljenski duhovnik, ker je v tej hiši našel prvo bivališče in kjer je še zdaj na hrani in tako rekoč dobi vsega, kar potrebuje, zahvaljuje se pa tudi v imenu vseh tistih duhovnikov, katerim so bili Požlepovi dobrotniki. Iskrena hvala in Bog plačaj. Ob srebrnem jubileju jima čestitamo in kličemo: »Bog vaju ohrani še mnogo let skupaj tudi do zlate in železne!« — Še to: Janez je prav na dan srebrne poroke obhajal svoj fiO. god, kar se ne zgodi tako pogosto, tri dni prej pa izpolnil 60 let življenja. Na mnoga leta! Ob nemški meji Iz Tiaše ipisarne: Letošnja zima do sedaj še ni bila posebno huda, vendar pa nam je iztrgala iz naših vrst zelo veliko rojakov: V noči med 10. in 11. jan. je nenadoma umrl v Habsterdicku Bogataj Andrej, roj. 1892 v Delnicah nad Škofjo Loko, cerkveno pokopan 13. L v Sti-ring-Wendlu; 21. L je odšla v večnost vdova Fortuna Marija v St. Avoldu, pokopana istotam 23. L, rojena pa 19. 9. 1887 v Št. Pavlu v Savinjski dolini; dne 23. L se je po dolgi bolezni preselil v lepše življenje Ropo-tar Jurij, rojen 14. 4. 1888 v Braslovčah na Štajerskem, cerkv. pokopan 25. jan. v Rouh-lingu, kjer je živel zadnji čas pri svojih hčerkah; istega dne se je pridružila angelčkom mala Lidija Cop, 5 mesecev stara, pokopana v Freymingu. 28. L je zatisnil oči po dolgi težki bolezni rojak Matko Franc v Rosbruck, roj. 3. 3. 1886 pri sv. Katarini pri Trbovljah. Njegova dobra žena Fani mu je z vso ljubeznijo lajšala trpljenje. Tudi »Naša Luč« mu je po njegovi izjavi vedno prinesla veliko tolažbe. Večkrat previden s sv. zakramenti je bil cerkveno pokopan 31. 1. v Rosbrucknu. — Dne 4. 2. je umrl v bolnici na Hochwaldu vsem rojakom priljubljeni Bučar Anton iz Frey-minga, roj. 9. 9. 1895 v Št. Petru v Savinjski dolini, večkrat previden s sv. zakramenti, pokopan cerkveno 8. 2. v Freymingu. Za vsake praznike je z veseljem prejel sv. obhajilo. Gostoljubno je dal vedno postreči vsakemu duhovniku, ki je prišel k njemu. Trpel je vdano in sv. vera mu je dala moč, da ni obupal. Vso pohvalo zasluži njegova dobra žena za vso skrb za njega! Dne 5. 2. je v svoji cvetoči dobi umrl v Morsbachu krojač Knez Kazimir Anton, roj. 4. 3. 1932 v istem kraju. Precej časa je že bolehal na pljučih. Ko mu je vodenica zalila srce, je previden s sv. zakramenti odhitel v kraj večnega zdravja in večne ljubezni. — Istega dne je kot strela udarilo družino Novak Ivana v Habsterdicku, ko je ponoči zadela srčna kap njihovo 18-letno hčerko Karin (Katerino). Njena lepota in Ijubez-njivost sta očarala ne samo mladi svet, ampak vse, ki so jo poznali. Na proslavi, ki so jo organizirali policaji leta 1960, je bila izbrana kot najlepša dekle v Stiring-Wen-delu. Zato so nekateri časopisi ob njeni smrti prinesli tudi njeno sliko. Pri lanskem romanju v Habsterdicku je skupaj z drugimi nosila tudi pri procesiji lepo sliko Matere božje z Brezij, ki je v kapeli v Habsterdicku. Zdi se, da jo Mati božja v njeni nežnosti in milobi ni pustila, da bi se pokvarila v zapeljivem svetu in jo je vzela k sebi! Vsem naštetim rajnim želimo, da bi jim zasijalo naše večno Sonce, Jezus Kristus s svojo milostjo v srečni večnosti! Vsem sorodnikom izražamo globoko krščansko sožalje! + V upanju na lepo skupno življenje sta sklenila cerkveni zakon v Creutzwald-Ncu-land Velušček Jožef in Wilma Kunst, hčerka naše pridne, dolgoletne raznašalke »Naše luči« Antonije Kunst. Poročenca je blagoslovil podpisani slov. duhovnik, naše drage pevke iz Creutzwalda pa so lepo zapele pri sv. maši 4. 2. v kapeli v Neuland, kakor tudi pri skupni proslavi tega zakona v dvorani prosvetnega doma te kolonije. Želimo jima iz srca, da bi zidala celo življenje svojo srečo na trdni veri in dobrotljivosti naših staršev! Isto želimo tudi Jožefu Balindu in Jovanki Subošič, ki sta se poročila v cerkvi v St. Avoldu 11. 2. ter Vodenik Francetu in Mireille-Tercziji Di Rosa, ki sta sklenila sv. zakon v cerkvi v Merlebachu dne 18. 2. Tudi drugim nejavljenim želimo vso srečo! Ne pozabite, da je poleg Vašega stanovanja še eno stanovanje, kjer ste vedno dobrodošli: to, je cerkev, hiša božja, kjer dobite moč, tolažbo in pravo medsebojno nadnaravno ljubezen! Prve pomladanske rožice že gledajo zvedavo v svet: zvončki, podleski, marjetice. Podobno so zagledali svet in razveselili starše: Osmuk Bertrand, sinko Jožefa Osmuk in Ane Gorenje, krščen 10. 1. v Creutzwaldu; Ivanček Škvorc, sin Ivana in Celec Marije 22. 1. v Merlebachu; istega dne v isti cerkvi Robert Mihael Brnobič, sinko Erkole Brno-biča in Viktorije Tuljak; 10. 2. pa je bila krščena v Merlebachu Silvija Štuva, hčerka Mirka Štuva ih Terezije Koecher iz Hom-bourg-Haut. Vsem tem in enako neprijavljenim želimo, da bi srečno prehodili svojo določeno pot! Nekateri mali otročiči še niso krščeni: nikar ne odlašajte, pripeljite jih vendar v družbo božjega Deteta, da jih satan ne dobi v svojo oblast! + Po predpostnem času smo prihiteli v postni čas: priprava za prekrasni velikonočni praznik! Vse bo zopet lepo: Vaše hiše, Vaši vrtovi: zakaj ne bi bile tudi naše duše v lepem cvetju milosti božje in čednosti vseh vrst. Da bo to lažje doseči, bova zopet s č. g. Dejakom, slov. župnikom iz Aumetza, prehodila vse kolonije, da opravite lahko sv. spoved za Veliko noč. Kdaj in kje vse to bo (kot vsako leto) naznanjeno v domačih časopisih! Izrežite sporočilo, dajte ga brati še drugim! Začela se bodo zopet romanja v Lurd: Škofija Metz priredi prvo romanje v aprilu, toda vlak gre najprej po raznih krajih Italije, nato šele v Lourdes. Tega mi ne želimo! Nas vabijo rojaki iz Pas-de-Calais, ki gredo s škofijskim romarskim vlakom iz Arrasa meseca maja, in Poljaki, ki gredo meseca julija ter imajo posebni vagon iz Beninga do Pariza, kjer se pridružijo drugim. Prihodnjič povemo, kako smo se domenili. — Stanko, slov. župnik iz Merlebacha. Pregled delovanja Misije (nadaljevanje) Društva: V naši okolici imamo slovenska, hrvatska in srbska društva. Kdor poroča samo o enih, je poročilo nepopolno! Z glasbo, petjem, veselimi večeri, poleti z izleti, skušajo društva ohraniti ljubezen do lepega materinega jezika; cerkveni zbori pa po vseh kolonijah (zlasti v Merlebachu) nedeljo za nedeljo spominjajo naše vernike na pesmi, ki so jih kot otroci poslušali v svoji domači cerkvi, ter vsem narodom pokažejo, da so ostali zvesti sinovi in hčere svoje vere in svojega naroda. Želimo le,da bi se vsa društva lepo razumela in da ne bi bilo sovraštva med narodnostmi! Vsi delajo težko, vsi potrebujejo zabave, vsi smo slovanske krvi! Na Vaših praporih je glavna misel: brat pomagaj svojemu bratu! Tega se držimo! Naša luč: v letu 1960 je je prihajalo v našo okolico veliko izvodov (375 + 50). Mnogi naročniki so umrli, drugi se preselili zato pa drugi ostanite zvesti in pridobite še druge! 26 raznašalcev imamo po raznih kolonijah. Težko, neprijetno je Vaše delo, dragi sotrudniki, toda vsak Vaš korak, ki ga storite, ko razširjate dober list, Vam bo bogato poplačan z božjim blagoslovom! Ni dvoma, da ni nobenega izseljenskega lista, ki bi Vam prinesel v Evropi toliko sporočil o naših izseljencih in Vam prinesel toliko tolažbe v Vašem trpljenju kot ta list! Družinske pratike je bilo predlanskim razdeljene 335, lani pa za letošnje leto 350. V mnogih hišah zapaziš na steni, kot je bilo to doma, viseti družinsko pratiko, ki nas vse važne dni spominja na svetnike, na praznike, na Tvoj god in god Tvojih dragih. — V letu I960 je bilo razdeljenih preko 200 mašnih knjig poleg listov in časopisov, ki so jih prejemali naši rojaki od drugod. Na koncu pa moramo omeniti še dvojno delo, ki so ga sijajno izvršili v preteklem letu rojaki in ki je dvignilo ugled naših izseljencev med vsemi narodnostmi, ki so tu zastopani: Prvo veliko, krasno delo je lurška votlina pred kapelo Hospice Ste. Elisabeth v Merle-bachu. O tem smo že pisali in prinesli sliko: Sestre, ki imajo tu hiralnico v oskrbi, so preskrbele gradivo, načrt, delo, izpeljava pa je vse delo naših pridnih mož in fantov! Je nekaj edinstvenega daleč naokrog, in narejeno z ljubeznijo in navdušenjem (po težkem stanovskem delu) in izvršeno točno po pravi lurški votlini, le v manjšem obsegu. Do zdaj še ni bilo nobene svete maše v njej, spomladi pa bomo v lepem vremenu večkrat tu zbrani pri lurški Materi božji. Dragi zidarji in delavci! Postavili ste s tem stoletni spomenik sebi in našemu narodu v čast in slavo! Drugo delo je krasno izvršen cerkveni kor v kapelici Ste. Elisabeth v Merlebachu. Naši mizarji in sodelavci (imena so bila že objavljena) so ne samo z velikim navduše- njem, ampak tudi z natančnostjo v kratkem času po delu podrli stari kor in naredili novega, ga »oblekli« zgoraj in spodaj z lepimi parketnimi deščicami in deskami tako, da je francoski arhitekt, ki je natančen v vseh malenkostih, moral izraziti: to delo je res sijajno! Ljudje, ki prihajajo v kapelo, pri odhodu iz nje z veseljem dvigajo svoje oči in občudujejo to podrobno izvršeno delo! Naš cerkveni zbor ima sedaj odličen prostor na koru in po 15 letih bodo vsaj med pridigo lahko sedeli; lepa priložnost je sedaj tudi za velike slovesne sv. maše. Gradivo za lur-ško votlino tako kot za cerkveni kor so plačale sestre te hiralnice, enako in veliko vsoto pa so jim prihranili naši delavci z delom, ki so vsega naredili brezplačno! Vsaka kaplja Vašega potu pri delu lurške votline in cerkvenega kora naj Vam in Vašim družinam prinese tisočkratni božji blagoslov! Ko nas že davno ne bo več na zemlji, bodo ljudje kazali na lurško votlino in cerkveni kor ter govorili Vam v čast. To je odlično delo sinov naroda, ki je tu častil Marijo in tako lepo skrbel za božjo hišo in božjo službo! # Zahvala moji družini in drugim Iz srca se Vam naj lepše zahvalujem za vse, kar ste mi izkazali lani in 5e posebno letos na moj 77-letni rojstni in godovni dan. Ljube hčerke in Vaše družine in dragi sin z ženo: Bog Vam plačaj! Daj vam ljubo zdravje, sveti blagoslov in Iju- bežen med seboj. — Hvaležnega srca se zahvaljujem tudi odbornikom in članom društva „Slavček" za vsa darila v 1. ISKSO. Ponosna sem na naše društvo. Hvala tudi g. konzulu. Živio naše društvo „Slavček” in naša slovenska skupnosti Bog plačaj tudi gdč. Albinci /Albert za vso dobroto in prijaznost, ki mi jo skazuje. — Marija PAPEŽ, Falk, Francija. Nica Kako živimo v Nici? Štiri poroke smo imeli že letos, vse hr-vatske. Toda, nič se bati! Slovenci se pripravljajo s peterimi pari! Seveda postni čas bo najbrže malo zadržal, ne pa onemogočil, da bi ne stopili »v kup«. Saj hrupnih gostij ne pripravljamo. Marica Čelikova se resno zanima za orgle. To bo koristno posebno ob porokah, da ne bodo tako »na tiho« šli k oltarju. — K Dvorniku Francu sta prišla žena in sin. Srce ga z družino vleče naprej v svet. Kdo bo zmagal navsezadnje? Seveda, kjer bo eden, tam bo drug, — Furlanovi so vedno enako delavni: Ipavčeva družina pa vesela, da je kaj, ko je pač sedaj »družina«! Sonja pa prav na tihem misli, da ni dobro, če je človek sam v življenju. Bomo videli. —■ Novakovi so se preselili, bogvedi kam. V »Naši luči« popravljamo neljubo pomoto, kajti Lojze se ni poročil s Stoparjevo, ampak Sturmovo Vido. Pač moramo to omeniti, da bomo vedeli, kam kateri spada. — Pri Petričevih so dobili fanta, ki bo nosil ime svojega očeta Toneta. Takšen je »ta mali«, da bo najbrže kar kmalu šofiral! To je veselja! — Podgornikovemu Marjanu v Manosque se je pa tako dogodilo, da je »kaput« samo avto. Hvala Bogu, da je tako, da ni kaj težjega! — Vidičevi so se preselili na 149 Bd. Gambetta. So zmeraj dobre volje in polni idealov. Prav je tako! Iz Draguignana je odšel v Združene države Ferdinand BAROMIR, doma iz Ljutomera na Štajerskem. Razen nedelje 19. in 26. marca, vse ostale nedelje imate cel dan priložnost za velikonočno sv. spoved. Tri zadnje dneve velikega tedna enako cel dan in vsako uro. Vsak kristjan poskrbi, da prejme svete zakramente za veliko noč. P. Jakob vas poziva, da ne pozabite na to, da je naša skupna sveta maša vsako 1. nede- ljo v mesecu prav gotovo ob pol 5. pop. pri Št. Barthelemy. Prihajajte k mašam polnoštevilno, kajti, če bi ne, se lahko zgodi, da nam prostor ne bi bil več na razpolago. In Marseille? Kdaj bo prihodnja skupna služba božja, bo sporočeno s posebnim pismom na vse. Tudi boste imeli pred velikonočnimi prazniki priložnost za prejem sv. zakramentov. — Pripravljajo se kar tri poroke. Ko bodo zares že stopili pred oltar, takrat bomo prišli pa z imeni na dan, kdo je in kakšni so bili. — Primc Pavle je dobil k sebi svojo ženo in hčerko Darinko. To je seveda sedaj veselje! — V zavetišču »Petites soeurs des pauvres«, Chemin des Mazarquez, živi Tavčar Jakob. Prav bi bilo, ko bi ga kdo od rojakov obiskal. LIEGE — LIMBURG: Tretjo nedeljo v januarju je šlov. kult. društvo »Slavček« imelo svoj redni občni zbor, kjer je stari odbor položil račune o delu v pretekli poslovni dobi in ukrepal o bodočnosti. Za tekočo poslovno dobo so člani izbrali sledeči odbor: G. Jakoš Vinko, predsednik; g. Čotar Jože, podpredsednik; g. Spital Pankrac, tajnik; g. Janežič Alojz, podtajnik; g. Pušnik Vinko, blagajnik; g. Mrgole Ant., drugi tajnik in g. Korošec Ferdinand, tretji tajnik; g. Novak Stanko in g. Janežič Alojz, zastavonoši. — G. Stanko in ga. Alojzija Novak sta sprejela važno službo pevovodje; g. Ackovič Aleksander, režiser; g. Kavše Anton in ga. Berlec pa sta preglednika računov. Čestitkam novemu odboru pridružujemo iskreno željo, da bi se vsi člani zložno zbrali okrog njega in pridno pomagali pri delu za slovensko skupnost v tujini. Novi člani cerkvenega občestva: V Heus-denu se je v družini Kukovac že pred meseci rodil sinek Janez v veliko radost njegove mame, dveh sestric, posebno pa očeta g. Ivana. V Winterslagu so v družini g. Slavka in ge. Greti Komac zelo veseli male hčerke, ki je pri krstu dobila ime Emanuela. V Dil- senu so v družini ge. Elze Budna, poročene Steine že pred meseci dobili hčerko Jeanine. V Lanklaaru so v družini Teskač Anton dobili ljubko hčerko Danico. V Eisdenu pa so v družini ge. Terezije Bučko družinski blagoslov povečali z brhko malo Ingrid. — Vsem mladim družinam iskreno čestitamo k njihovi sreči! Nova družinska ognjišča: V Hoevezavel je g. Žabot Bernard, marljiv društveni delavec, popeljal pred oltar gdč. Zanjkovič Ano. V Eisdenu pa je gdč. Jarc Eli sklenila zakonsko zvezo z g. Kavalowsky Laslom. — Obema mladima paroma toplo čestitamo in želimo vso srečo! Naši bolniki: Mali Pelikan Anton iz Win-terslaga, ki je bil pred meseci v bolniški oskrbi, je že zdavnaj popolnoma okreval. 1'udi ga. Matilda Javornik iz Vuchta, ki je bila v bolnici v Leutu, je že popolnoma ozdravela. Enako je že trdno na nogah g. Viktor Janič iz Eisdena, ki je bil operiran na želodcu. Dalj časa je bolehala ga. Ledinek iz Eisdena. Težko je bolna gdč. Gorenj-šek Berta iz Mechelena. G. Vlado Falkner iz Houthalena se je zdravil v rudarskem zdravilišču v Lanakenu. Prav tja se je zatekel tudi g. Hočevar Anton iz Eisdena. G. Vinka Žirovnika iz Eisdena že vso zimo muči rudarska bolezen. Poverjeniku Naše luči, g. Stefanu Rogelj iz Eisdena, se je zdravje obrnilo na bolje. — Vsem našim trpečim pošiljamo tople pozdrave. Po dolgih letih bolniške postelje je mirno v Gospodu zaspal g. Turič Petar iz Eisdena. V grob so ga položili poleg njegovega zvestega prijatelja, pok. Antona Globelnika. Naj počiva v miru! Še iz Eisdena Miklavžev večer društva Sv. Barbare dne 18. 12. 1960. je bil zelo dobro obiskan, Miklavž je obdaroval mlade in stare. — Naši malčki so pod vodstvom RAK Alojzija (ml.) podali nekaj krasnih deklamacij, s solznim očmi so navzoči v največi tišini poslušali naše male. Za zaključek so pri jaslicah zapeli božično pesem. Hvala Lojzetu, le tako na-prej! Občni zbor društva se je vršil 15. 1. 1961 pri slabi udeležbi. Pozivamo tu vse člane, da se v bodoče polnoštevilno udeležijo zbo- rovanja ter se sami prepričajo, kako se društvo vodi; tudi je važno poročilo o gmotnem stanju društva. - Izvoljen je naslednji odbor za leto 1961: predsednik Gostišar Franc; podpredsednik in odbornik prosvete Rak Alojz (ml.); tajnik Smrke Ivan, nam. Snu-rer Ivan; blagajnik Trkaj Franc, nam. Volk Franc; računska preglednika Rak Alojz (st.) in Mastnak Franc; pobiranje članarine Kukovičič Andrej; knjižničar Rak Alojz (st.) Na seji 29. 1. je odbor sprejel 18 novih članov (znak zaupanja). — Za leto 1961 se nam obeta nekaj lepih prireditev, v kratkem času bo lepa komična igra in plesna zabava; za dober obisk se že sedaj priporočamo. Točen dan in program bosta pravočasno javljena. Društvena knjižnica pri G. Ud. Juršič, Dorpstraat 115 Eisden, je na razpolago vsem Slovencem. — Odprta je vsako soboto od 10 do 12 ure; pristojbina znaša 2 fr. na teden od knjige. Prihajajo tudi nove knjige. Tit Okoli Oberhausena Krsti: V januarju sta praznovali dve slovenski družini v Oberhausenu krst. V Medveškovi družini v Osterfeldu se je rodil fantek, ki so ga prinesli h krstu 14. januarja. Dobil pa je ime Anton. Častno nalogo botrstva sta prevzela zakonca Pušnik iz Oster-felda. — V Miheličevi družini v Osterfeldu, Herzogstrasse, pa so dobili deklico. Pri krstu, kamor sta jo prinesla zakonca Podržavnik, je deklica dobila ime Milojka- Milenca. — Staršem in botrom iskrene čestitke! Poroke: V prvih dneh po božiču je kar završalo med mladino v Oberhausenu in okolici. Izgledalo je, da se hoče vse poročiti. Slovenski župnik je že nameraval zaprositi za kaplana, da bi bilo mogoče vse pare pripraviti na poroko. Pa so mu pari sami priskočili na pomoč. Nad polovico si je še pridržalo čas za pomislek. Trije pari pa so ostali pri besedi. — V soboto 14. jan. sta prišla po cerkveni blagoslov Ojsteršek Alojzij iz Ojstrega pri Laškem in Lapornik Vida iz Govca pri Celju. Bradač Jože, doma v Žužemberku na Dolenjskem je stopil pred Duet Mladoslovencev v Wengcrnu. Tri mesece stari Franček poje sopran, osemmesečni Bojan pa alt. oltar z nevesto Ano Hannen iz Neussa am Rhein v nedeljo, 15. januarja. V soboto, 21. jan. pa sta praznovala poroko Otto Brauck-mann iz Osterfelda in Pavla Zabukovnik iz Vuzenice. Vse tri poroke so bile v kapelici St. Josefshospitala v Sterkrade. — Srečo na življenjski poti! Družabnivečer:V nedeljo, 15. jan., je bil za Slovence v Hildenu in okolici družabni večer. Ob pol šestih zvečer smo imeli skupno sv. mašo v kapelici bolnice na Wal-derstrasse. Petje med mašo je vodila Torši-čeva gospa iz Rheinhausena. Tudi navzočim fantom in možem je vlila poguma, da so poprijeli od tenorja do basa. Tako je bila ta služba božja res nekaj lepega in domačega. Po maši smo šli v Kolpinghaus, kjer smo imeli rezervirano lepo dvorano. G. Jernej H. iz Diisseldorfa je prijel za harmoniko (mislim, da je ni podobne v Sloveniji, saj bi moral delati zanjo tamkajšnji delavec eno polno leto, ne da bi jedel in si kaj drugega kupil) in rezal Avsenikove, da je moralo vse staro in mlado na noge. Po vsakem plesu pa je zadonelo petje, da je bilo veselje. Najprej so se oglasili Štajerci, pri drugi mizi so dali duška Dolenjci, v drugem kotu pa je bilo čuti celo solo. — Pa pravijo, da je na Slovenskem prenehalo petje! Če to res velja, potem ne velja za Slovence v svobodnem svetu, ki jim cingljajo novci v žepu! Okoli Essena Poročila sta se 14. 1. 19(il Vladimir Javornik iz Maribora in Beznik Marija iz Gorij pri Bledu. Oba stanujeta sedaj v Wuppertalu, poročila pa sta se v Altenes-senu, v cerkvi St. Johann na Karlsplatzu. — 3. februarja pa je Miroslav Kravanja iz Soče popeljal pred oltar Albino Krajnik iz Predila in sicer v cerkvi St. Thomas v Ber-geborbecku. — Obema mladoporočenima paroma želimo na skupno življenjsko pot božji blagoslov! 1. februarja smo pokopali v Altenessenu staro Slovenko, gospo Heleno Komlanc. 2e dolgo vrsto let je bila v Nemčiji, zadnje čase pa je bolehala, sedaj pa je smrt končala njeno trudapolno življenje. — Vsem žalujočim sorodnikom v Altenessenu in v domovini naše sožalje! Januar in februar sta med Slovenci na Nizozemskem meseca letnih občnih zborov. Drugi za drugim so odbori polagali račune o svojem poslovanju v preteklem letu in delali načrte za bodočnost. Člani društva sv. Barbare v Heerlerheide so za leto l!)t>l zbrali sledeči odbor: G. Gril, predsednik; g. Jožko Robek, podpredsednik; g. Golob, tajnik; g. Povh, blagajnik; g. Januš, blagajnikov pomočnik. Preglednika sta g. Sterman in g. Händler. Zastavonoša je Stermanov zet g. Karel. — Odbor društva sv. Barbare v Hoensbroeku je ostal isti tudi za bodočo poslovno dobo: G. Klander Janez, predsednik; g. Resnik Jože, podpredsednik; g. Živec Jože, tajnik; g. Sinkovič Rudi, blagajnik; g. Ulaga Artur, podblagajnik; g. Železnik Franc in g. Vodeb Franc, preglednika; g. Železnik Filip, zastavonoša. — Tudi v društvu sv. Barbare v Lutterade so obdržali stari odbor: G. J. Kropivšck, predsednik; g. A. Kropivšek, podpredsednik; g. Stanko Re- berlek, tajnik; g. S. Hansen, podtajnik; g. kamers Th., drugi blagajnik; g. F. Novak in L. Schreurs, preglednika; g. A. Muha in St. Kropivšek, zastavonoši. — Slovenski dekliški krožek v Heerlerheide je ob priotnosti č. s. M. Justine zbral naslednje predstavništvo: Gdč. Hilda Železnik, predsednica; gdč. Ma-rijanka Šalej, tajnica in gdč. Martiča Händler, blagajničarka. Vsem našim odborom toplo čestitamo in želimt) obilo uspehov. Vse Slovence in Slovenke na Nizozemskem pä pozivamo, da se složno zberejo okrog svojih odborov pri naporih za napredek slovenske skupnosti v tujini. Prvo nedeljo v februarju je g. Prah iz Maastrichta praznoval 60-letnico življenja. Čestitamo in kličemo: Na mnoga leta! Naši bolniki: Že nekaj tednov se zdravi v bolnišnici naš rojak g. Drenovec iz Firunssu-ma. G. Romih iz Heerlerheide je bil v zdravniški oskrbi v Heerlcnu. Tu se še vedno zdravi g. Poglajen. Ge. Ložnik iz Lindeheu-vela, ki je težko obolela, se je zdravje že obrnilo na bolje. Pričakujemo, da bo g. Banič, ki je v sanatoriju pri Roermondu. že skoro spet med nami. — Vsem dragim bolnikom pošiljamo posebne pozdrave. Slovenska pisarna na Nizozemskem s sedežem v Heerlerheide sporoča, da bo letos transport v domovino odpeljal 3. avgusta in se vrnil 27. avgusta. Nemudoma naj se javijo predvsem tisti, ki še nimajo v redu svojih potnih dokumentov. Nismo še poročali, da je o božiču pogorela naša slika Marije Pomagaj pri oo. frančiškanih v Heerlenu. Upamo, da bomo kmalu imeli novo. Stroški bodo delno kriti po zavarovalnici. NEKAJ ZA ŠALO Francozi napišejo služkinji na delavsko izkaznico »Bonne ä tout faire«, kar bi slovensko doslovno pomenilo »dobra za vsako delo«. — Tako je Slovenka v Franciji, ki je imela tako izkaznico, hotela dobiti delo. In njej kar ni šlo v glavo, zakaj so jo odbili, češ saj je »bonne ä toub faire«. Magnetična. — »Kako, da Gizcla tako privlačuje moške?« — »Mislim, da je to v njeni krvi.« — »Kako to?« — »Njen oče je namreč izdeloval magnetične igle ...« Poizkusi: Soška dolina Tu bistra Soča se preliva, Odkar slovenski narod biva. Le malo tu čez hrib Meja slovanska je za hip. In tesnobne so doline Naših gora, le male so ravnine, Saj opevan je ta kraj. Ker Goriški Slavček je nekdaj Iz srca opeval ta raj. Kraljuje naj to gorovje Rajsko nam lo višavje. Alpski svet in življenje Je nam še na tujem v veselje. Slavko Šturm, Francija Za dobro voljo Otroška modrost. — Mama pokara hčerko, ki noče iti spat: »Fanika, zakaj nisi pridna? Glej, kako so pridne kokoške!« »Da, ali z njimi gre tudi koklja spat!« Dobro je povedal. — Učitelj: »No, Tomo, iz česa so napravljene ribiške mreže?« Tomo: »Iz lukenj, kii so povezane z vrvico.« Ob prepiru. — »Dober zakonski mož tla-je svoji ženi toliko denarja za gospodinjstvo, kolikor ga potrebuje.« — »Toliko denarja sploh ni na svetu!« Briga ga zdravje! — Zdravnik: »Koliko pa popiješ na leto?« Franček: »Kakih 600 do 700 litrov vina.« Zdravnik: »Nesrečen človek, to te mora uničiti!« Franček: »O ne! Saj ne plačam niti polovico! Dobim ga zastonj ali pa pozabim plačati!« Penny. — Turisti «o si ogledovali veliko brezno na škotski visoki planoti. — »Ali je bila ta luknja zmeraj tako velika?« je želel vedeti eden izmed turistov. »Ne,« odvrne vodič. »Prej je bila to majhna luknjica, vhod v mišji brlog!« — »Čudno! Kako pa je iz tega nastalo brezno?« vpraša turist, »čisto preprosto,« odvrne vodič. »Nekemu Škotu je nekoč padci vanjo pennv .. .« UPRAVA SPOROČA M. Draškovič, Bridgeport, U. S. A.: Smo prejeli, hvala. F. Turšič, Francija: Hvala za pismo in poslano. Lepo pozdravljamo. š. Lutar, Pennemort, Francija: Smo prejeli. Periodique "n ctfG' '/MX Vez med Slovenci v zapadni Evropi 10. LETNIK »«C IZIDE desetkrat v letu; vsak mesec razen junija in avgusta. » « Na strehi /tli železen škrat enonog, na vrhu zlat. Če nevihta vreme spači, strelo brž poti zemljo stlači. (potop-ns) a + (b-c) + tl + (c-f) + g ENAČBA + (h-i) + (j-k) + (1-m) + (n-o) + (p-r) + (s-t) + (u-v) = x a = otok v Jadranskem morju, b = ornament, c = naziv za apnenčast svet z značilnimi pojavi, d = ime filmske igralke Novak, e = cigara, f =, palica za čiščenje pluga, g = veliko jadransko pristanišče, h - znamenita avstralska operna pevka (Nellie), i = otok, kjer je živel v pregnanstvu Napoleon, j = strupena pražival, ki je z navadnim mikroskopom ni mogoče videti, k = pripadnik slovanskega naroda, 1 = glasbilo, m - tuje žensko ime, n = praznina, luknja, o = rastlina, zelišče, p = največji mislec meščanske družbe, r — koloidna snov, s = ležeča vrata, t = kokoška, u —. ideja, v = kurir, x = slovenski pregovor. Kdor ga želi, naj se obrne do bližnjega poverjenika, ali pa naj ga NAROČI naravnost pri upravi v Celovcu. » « Če ga naročite pri upravi v Celovcu, STANE NA LETO 28 šil., 50 bfr, 6 NF, 4 h. gld, 5 DM, 700 lir, 12 angl. šil., 1.50 dolarjev. » « DOPISE za številko, ki izide konec meseca, mora uredništvo prejeti vsaj do 10. v mesecu. IZPOLNJEVANKA 1) 1 2 3 4 5 6 2) 4 2 5 3 1 6 3) 1 2 3 5 6 4 4) 4 3 2 5 6 1 5) 1 2 3 4 6 5 6) 3 1 2 4 6 5 Vse besede v izpolnjcvanki so sestavljene iz istih črk. Ista številka pomeni isto črko. I. kralj Langobardov v 6. stoletju, 2. pesnik iz Slomškovega prosvetiteljskega krožka, ki mu je dal Prešeren svoje pesmi v jezikovno popravo, 3. mesto v severni Italiji blizu Bergama, 4. okroglina, 5. slavna italjanska pevka iz 19. stoletja (Marietta), 6. z lahkim plinom napolnjeni zrakoplovi. REŠITEV UGANK IZ 3. ŠTEVILKE NL: V Zlogov niča: Sveti Valentin. — Pravokotnik: Both dober! — Enačba: k(rožnik), do(bičck), r(Anina), S(kader), am(Pula), Hoče, Je(senicc), roba, K(veder), do(minij), r(udnina), noč, c(dniiia), tan(Agra), i(zabela). Kdor sam hoče, je rob, a kdor noče, ta ni. » « UREDNIŠTVO IN UPRAVA: „Naša luč”, Viktringer Ring 26, Celovec — Klagenfurt, Austria. » « Za uredništvo odgovarja: dr. Janko Hornböck. Založba: Družba sv. Mohorja. Tiska: Tiskarna Družbe sv. Mohorja. Vsi v Celovcu. Printed in Austria SLOVENSKI IZSELJENSKI DUHOVNIKI: ANGLIJA: Ignacij Kunstelj, Offley Road 62, London S. YV. 9. England. — BELGIJA: Vinko Žakelj, nie des Anglais 33, Liege, Belgiquc. — Kazimir Gabcrc, Place du Nord 23, Charlcroi, Bclgiquc. — FRANCIJA: Nace Čretnik, Jože Flis, Ciril Lavrič, vsi: Ruc S. Far-geati 4, Paris XX, France. — Msgr. Valentin Zupančič, rue Claude Debussy 17, Lievin, Pas-de-Calais, France. — Stanislav Kavalar, Pavillon XII/43, Billy-Montigny, Pas-de-Calais, France. — Anton Dcjak, ruc Victoirc 33, Aumetz, Moselle, France. — Msgr. Stanko Grims, rue N. Colson 24, Merlebach, Moselle, France. — P. Jakob Vučina, 11 Montec Clairc-Virenquc, Nice (A. M.), France — NEMČIJA: Dr. Janez Zdešar in Ciril Turk, oba: Mathildestrasse 18, Oberhausen -Sterkrade, Westf., W. Deutschland. — Dr. Franc Felc, Hindenburg Str. 20, Esslingen/Neckar, W. Deutschland. — Franc šeškar, Zieb-landstrasse 32/11. Rgb., München 13, W. Deutschland. — NIZOZEMSKA: Vinko Žakelj, rue des Anglais 33, Luik, Belgic.