Št 603. : Posamezna številka 6 vinarjev z JUT*V UmJ« vaak daa — tudi ob mMU la “ — «b a. sjutoaj, tk poiMdtljkib ob M. 4o- - I>wWm znak: v Ljubljani v upnvalitva *K l^SO, g dostavljanje« na dem K 1*90; • poit« i K palletM K 1«--, Četrtletna K S—, K*1*M. Za lnaaaiatvo celoletno K M-____, Ttiefon itevllka 308. • V Ljubljani, torek dne 31. oktobra 1911. Leto II. NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. : Posamezna številka 6 vinarjev * Uredništvo in upravnlitvo Je v Frančiškanski ulici S. Oopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništva. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se M vračajo. Za oglase se plača: petlt vrata 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratneor oglašanju popust. Za odgovor je priložiti namko. : Telefon Številka 303. s Velikanski poraz Italijanov pred Tripolisoi Zgodovinski ekspoze. Dunaj, 27. oktobra. Oautsch je podal svoj ekspoze, lepe, mnogo obetajoče so te besede, a kdo bi verjel, da bi našle te lepe besede pot do srca posameznih strank! Kritična politična situacija zadnjih dni je izvabila iz list avstrijskega premi-jerja kopo lepih besed a tudi skritih groženj. Vse stranke so ta Gautschev ekspoze res sprejele tako, kakor ga je treba sprejeti v sedanji situaciji, brez vsakega posebnega navdušenja, brez vsakega posebnega zgražanja. Rešitve teživnega avstrijskega narodnostnega problema se tudi po tem ekspozeju nikdo ne obeta, to ve gotovo najbolj Gautsch sam, zato je tudi nabral strune, ki se mu zde za njegove načrte najprimernejše I Njegov ekspoze je bil nekaka snubitev meščanskih slojev, ki jih bo počasi treba pripraviti na oni odločilni trenotek, «o bo treba obračuniti z avstrijskimi tradicijami. Delavskih krogov Gautsch za svoje bodoče korake ne potrebuje, zato je bila ost njegovega ekspozeja naperjena proti socijalni demokraciji; meščanskim strankam je ta polemika proti delavstvu ugajala in to je hotel Gautsch doseči in nič drugega. Že v svojem včerajšnjem dopisu sem pov-darja), da stoji Gautsch pred odločitvijo. S svojim ekspozejem je hotel pokazati svojo dobro voljo, in na strankah je, ako se mu posreči udej-stviti to dobro voljo do dejanja 1 V parlamentarnih krogih prevladuje mnenje, da si je dal Gautsch s svojimi izvajanji razvezati roke. Posamezne stranke so že zavzele svoja — nasprotujoča se stališča, sedaj bo delal Gautsch. Nedvomno je, da bo sedaj Gatsch na svojo roko brez ozira na stranke in narodnost začel z ono važno nalogo, ki se je govorilo splošno o nji po Bienerthovem padcu. Oautsch prične sedaj popolnoma samostojno in brezobzirno z akcijo rekonstrukcije kabineta. V svojem ekspozeju je gladil pot, ko je rekel da imajo pravico do ministrskih portfeljem vse avstrijske narodnosti. Katere narode obsije žarek Gautscheve milosti, ni težko prerokovati, da dobe v rekonstruiranem kabinetu Nemci, Čehi — Poljaki svoje zastopnike je gotovo* a v parlamentu stoje še mnogi drugi zastopniki narodnosti, ki se njih posamezniki tudi ljubeznjivo ozirajo po mehkih ministrskih foteljih. Nastane vprašanje, kako ministrstvo bo zasedlo ministrsko rampo, parlamentarno ali uradniško, od sestave kabineta je odvisna tudi izbira oseb. Imena, ki se pojavljajo na listi ministrskih kandidatov, se tako hitro menjajo, da vseh niti mogoče ni zabilježiti. Ali bomo Jugoslovani deležni Gautscheve milosti, ali bodemo zagledali v novem kabinetu tudi kakega znanca iz južnih dežel? Kdo bo ta? To so vprašanja, ki nudijo mnogo materijala za ugibanja in razmotrivanja, ki pa ne morejo dosedaj voditi niti do pozitivne verjetnosti. Vse ostaja le v mejah kombinacij. Kak bo nov kabinet? Kako politiko bo uveljavil, ali, avstrijsko rečeno, skušal uveljaviti. To je popolnoma odvisno od Gautscha. V svojem ekspozeju je izrazil naskrivaj a popolnoma jasno del svojega načrta; Gautsch si želi meščanskega bloka, kot zadnje opore svojih nadaljnih akcij. Ta načrt ni nov in to je poskušal nemški državni kancelar BU-low, kako se mu je to posrečilo so dokazale volitve, ki so končale z veliko zmago socijalne demokracije; ako bo v Avstriji drugače tega se ne mora prerokovati! Kaj namerava Gautsch s svojim meščanskim blokom, to ve on sam, a gotovo je, da ga hoče vzeti v svojo šolo, da ga temeljito pripravi na svojo odločilno akcijo, na boj med meščanstvom in delavstvom 1 Gautsch bo poskušal torej rekonstruirati, kabinet vladati s parlamentom, v slučaju potrebe razpustiti drugo ljudsko zbornico, in kaj potem ? Sedanja akcija ministrskega predsednika Gautscha je gotovo in po izjavi parlamentarcev zadnja, rešiti avstrijski problem parlamentarnim in naravnim potem! Ako se pa tudi to ne posreči, ako se dobra volja Gau-tscheva razbije ob narodnostnih bojih razvitih do skrajnosti, potem kaj in kam? Glasilo čeških narodnih socijal-cev »Ceskž Slovo* poroča danes iz Dunaja o bodočih namerah vlade. Dunajsko poročilo tega lista pravi: v vladnih krogih se že od poletja sem ventilira vprašanje, kako priti v okom vedno kritični situaciji v Avstriji, dogodki zadnjih dni pa silijo vlado do odločne akcije, ki je že ves čas parlamentarnih kriz rezervirana za Gautscha. Dve struji obstojita v merodajnih krogih, ena zahteva odgoditev parlamenta za dolgo dobo, v tem času naj bi se s pomočjo § 14 sanirale nezdrave politične razmere in korigirale tudi napake volilne reforme! Ako bi se parlament po svojem sestanku pokazal zopet dela nezmožnim, tedaj naj šele vzsledi razpust in nove volitve na podlagi korigirane volilne reforme. Gbstoji pa tudi druga radikalna struja, ki zahteva nemudoma razpust parlamenta in zistiranje ustave! V dobi absolutizma naj se korenito reformira sedanji državni ustroj. Kake naj bi bile te reforme, na kaki podlagi naj se izvrše, tega se ne pove! To situacijsko poročilo ni preveč neverjetno. Ako se pregleda vse zveze natanko — čita tudi med vrsticami Gautschejevega ekspozeja, postane ta verzija celo mogoča. Zistiranje ustave bi gotovo izzvalo burjo ogorčenja v masah naroda, zato je pa Gautsch tako podčrtaval svoje besede, ko je plediral za raliacijo meščanskih strank in ustvaritev močnega meščanskega bloka, ki bi bil v času absolutizma močna in gotova opora vladi v boju proti masi in mogoče tudi ulici. A še en pasus je v Gautschevem ekspozeju, ki že nekako naznačuje način vlade v slučaju absolutizma. Gautsch je jasno priznal, da imajo vse avstrijske narodnosti pravico sodelovati po svojih zastopnikih v vladi. Znano je pa tudi iz politične zgodovine, da je Gautsch zagovornik narodnostne avtonomije posameznih avstrijskih narodnosti. In v sedanji kritični situaciji se dajo take besede in taka politična uverjenja spraviti v medsebojno logično zvezo! Dejstvo je, da leži rešitev avstrijskega narodnostnega problema le v narodni avtonomiji, a ravnotako je tudi dejstvo, da je izključeno vzpostaviti narodno avtonomijo parlamentarnim potom, ker taki poskusi bi se ponesrečili na odporu vseh strank obenem pa tudi vseh narodnosti, ker kakor ima avtonomija za posamezne narodnosti toliko dobrih strani ima v isti črti tudi toliko nepremostljivih zaprek, ki jih avstrijski parlamentarizem ne reši nikdar I Zato se je pa že tudi tolikokrat povdarjalo, da je udejstvitev avtonomije mogoča le potom absolutizma 1 Simptomatično je dejstvo, da stoji v teh kritičnih trenotkih na čelu avstrijske vlade mož, ki mu merodajni krogi zaupajo vse, ki mu hočejo dati popolnoma proste roke, da izvede voz avstrijske politike iz blata na ravno gladko pot! V ti kritični situaciji se mora imenovati Gautschev govor v petkovi seji avstrijskega parlamentn naravnost zgodovinski ekspoze. Pred važnimi odločitvami stojimo, Gautsch je podvzel zadnjo akcijo, da vlada v Avstriji parlamentarno----------- toda ako se mu ne posreči tudi sedaj, tedaj bo šel svojo pot naprej! Vse znamenja na obzorju političnega neba kažejo, da se bliža odločilni trenotek, Gautsch si je dovolj sondiral pot za svoj zadnji poskus — a ako propade vse tedaj se zgodi ono, kar je Avstrija že enkrat preživela ! Prihodnji dnevi prineso odločitev, a v čegavih rokah je ta odločitev, je danes že jasno 1 Iz slovenskih krajev. Iz Bleda. Olepševalno društvo »Zarja* na Rečici želi v domači vasi iij v Kolod« # ski ulici s svojimi majhnimi sredstvi zboljšati promet s tujci, V ta namen je že preteklo leto napravijo drsališče ne travniku. Letos je poskusilo z napravo kopališča za otroke na domačem potoku. Treba bo še na raznih razglediščih popraviti klopi in steze. Vse to pa je zvezano s stroški, katerih društvo ne zmore. Zato napravi društvo prihodnjo nedeljo 5. novembra ob 5. zvečer v hotelu »Triglav* (pri Peternelu) veselico s tombolo in plesom, h kateri se vabijo naši prijatelji. Iz Žužemberka. Prihodnje občinske volitve delajo posebno preglavico g. Ivanu Grosu, katerega že delj časa zelo skrbi, kdo naj bi nam v prihodnje županoval. Pri zadnjih državnozborskih volitvah je igral vlogo piskača, toda vkljub svoji udanosti je izgubil vse zaupanje in bil postavljen od merodajnih krogov pod kap. Sedaj si prizadeva pridobiti vpliv na ta način, da hujska zoper sedanjega župana g. Vehovca. G. Gros, iz te moke ne bo kruha, Vaša podlost nam je znana in če nimate drugega dela in skrbi, potem vam svetujemo, da mirujete s svojimi volilnimi načrti, sicer se lahko prigodi, da se Vam niti piščalke ne bo več zauj)alo. Iz Semiča. V »Jutru* smo čitali, da se naš župnik pripravlja za občinske volitve. Toda ker ima sedaj preveč opravila s svojimi kravami, je poklical na pomoč neizogibnega profesorja Jarca, od katerega veliko pričakuje. Župnik je že cel mesec pripovedoval svojim delavcem v vinogradu, da se naprednjaki pripravljajo za volitve in povdarjal. da bo poslal proti njim v boj prof. Jarca. Jarc je v resnici prišel, a o volitvah ni črhnil niti besedice, razen na koncu svojega govora, ko je poživljal občane, naj volijo v občiski svet take može, da bo ž njimi lahko govoril. Zbal se je namreč rumenn mane. Sicer nam je pa dobro znano, da so klerikalci potem na skrivnem sklenili v farovžu in pri Simoniču neizprosen boj proti naprednim Semičanom. Vemo tudi, da bi župnik postal rad župan in da hoče sedanji župan določiti volilni lokal v tričetrt ure od Semiča oddaljenem kraju, kar je storil tudi zadnjič. Ape-lujemo na c. kr. okrajno glavarstvo v Črnomlju, da se volitve nemudoma razpišejo inv vrše v občinski pisarni v Semiču. Čemu pa imamo občinsko hišo In občinskega tajnika? Volilci ne morejo stati v vasi Vertači cel dan brez jedi, kajti tam ni nobene gostilne. Možje volilci in žene volilkel Glejte komu izročite pooblastila. Če hočete izvoliti prave zastopnike, volite može, ki so pogumni, ne pa podrepnike, sicer boste morali delati za župnika hleve in kleti, kar on tudi pričakuje. Torej pozor! Vsi na volišče za napredne kandidate. DNEVNE VESTI. Naprednjaki! Udeležite se današnje dopolnilne deželnozborske volitve vsi do zadnjega in oddajte svoje glasove kandidatu narodno-napredne stranke gospodu Adolfu Ribnikarju! Današnja dopolnilna deželno-zborska volitev bo, ako vsi napred-'aki storijo svojo dolžnost, nov poraz erikalne stranke v Ljubljani, ki jo klerikalci v zadnjem času tako besno naskakujejo, ali brez uspeha, ker so ljubljanski volilci preveč narodni in preveč napredni, da bi oddali in izročili središče Slovenije protinarodni in nazadnjaški klerikalni stranki. Prepričani smo, da bo tudi današnji klerikalni naskok na Ljubljano uspešno odbit. Probujanje ljubljanske okolice. Okoli slovenske prestolice, bele Ljubljane, se bo v kratkem napravil kakor je pričakovati, močen napreden obroč, katerega ne bo mogoče nikdar razbiti. Ljubljanska okolica se v zadnjem času silno probuja. Zmago za zmago praznujejo združeni naprednjaki, klerikalci pa doživljajo neprestano poraze. V Spodnji Šiški se sploh niso upal! kandidirati, kajti nad to največjo kranjsko občino so že popolnoma obupali. Tu je bilo treba odločiti samo med naprednjaki in soc. demokrati. Drugače je bilo na Viču, v Zgornji Šiški in na Rudniku. Klerikalci so se čutili v teh občinah dovolj močne in so zato napeli vse moči, da prodro. Njim je namreč dobro znano, kaj pomenijo te občine. K sreči so naprednjaki in socijalisti uvaževali to okol-nost in šli roko v roki v boj proti skupnemu sovražniku. Temu dejstvu je pripisovati poraz klerikalcev na Viču, poraz klerikalcev na Rudniku in popolni nedeljski poraz klerikalcev v Zgornji Šiški. Boj je treba sedaj odločiti samo še v občini Moste, kjer se skušajo klerikalci krčevito obdržati na površju. Tudi tu je treba kompromisa med naprednima strankama; zmaga je v tem slučaju gotova. Probujanje ljubljanske okolice je velikega pomena zlasti za Ljubljano. Gotovo je namreč, da se te občine prejkoslej priklopijo mestu in bodo tudi odločevale pri ljubljanskih volitvah. Skrajno surovi so v nekaterih uradih klerikalni uslužbenci — posebno oni nižje vrste — in nastopajo proti naprednim strankam tako nesramno, da presega že vse meje. — Tako se nam porodi, da je te dni poslal gostilničar Č. iz Gline svojega sina v boletni urad na Turjaškem trgu, da plača užitnirjo za 99 1. vina. Sinu je dal sabo 10 K, ta pa je prišel nazaj, češ da je premalo. Nato je šel gostilničar sam na boletni urad, da bi natanko zvedel, koliko je premalo. Ali, ko pride tja, ga neki klerikalni uslužbenec, njegov sosed na Glincah, prav nesramno začne zmerjati in vpiti, naj se ven spravi, da nima ničesar iskati itd. Tako nesramno je ta klerikalni olikanec nastopil, da ga je moral podučiti neki uradnik, kako se s strankami občuje! — Klerikalna nesramnost je že tako velika, da se ji bo treba prav energično ustaviti. Zdaj klerikalci že v uradih napadajo napredne ljudi, kakor bi ne vedeli, da so oni zaradi ljudi in da jih ljudstvo plačuje. Še en »značaj*. Piše se nam: Omenili ste zadnjič, da je paradiraj na klerikalni listi za občinske volitve LISTEK. M1CHEL ZEVACO: Ljubimca beneška. To misel, ki se je zbudila v njem, je utrjeval od dne do dne; služila mu je kot nekakšna opravičba za njegov beg. Dandolo je sklenil, da zapusti Benetke in se ne vrne nikdar več. V tem zmislu je ukrenil vse predpriprave. Kakor vemo, je spravil veliko svoto v zlatu v Milan; in gondola s tremi zanesljivo udanimi mornarji je neprestano čakala pred palačo Altieri. Tri dni po prizoru, ki smo ga opisali v prejšnjem poglavju, je Dandolo stopil v hčerino sobo. Videla sta se le še redkokdaj. Pretveza, da jo mora čuvati in braniti, ni imela več prave veljave, in kadarkoli se je skliceval nanjo, mu je Leonora odgovorila : — Pomirite se, oče; saj nisem več bolna. Verjemite mi, da bi se ubranila sama, če bi imel generalni kapitan proti meni slab namen|; toda nima ga ... On mi ne more več storiti zlega. Kadar pa je Dandolo prišel k svoji hčeri, ga je vselej sprejela, premagovala se in se vedla proti njemu tako, kakor da je pozabila preteklost. Toda pod to krinko je oče dobro videl hladnost in morda celo mržnjo svojega otroka. Tisti dan je prišel k Leonori z namenom, poizkusiti zadnje, da jo spravi s seboj. In vrhutega je imel morda povedati kajti pred vrati je zamrmral: — Treba je, pa izve to podrobnost . to zopet privede k meni! Leonora je predla na kolovratu. To je bilo tiste čase delo preprostih žensk in kmetic, tricijke so izbirale s svojim prstom odličnejša opravila in Vezle ali delale šipke za svoje šerpe in pajčolane. Toda Leonora je ljubila to delo. hčeri še kaj drugega, . . Kdo ve, nemara jo Pa- so Rahli in monotoni šum kolovrata jo je pomirjal in njena misel je mogla pri tem slediti njenim sanjam, ki so se gradile polagoma in se mahoma razsipal, podobne zračnim pokrajinam, ki se tvore v oblakih. Dandolo je sedel k hčeri. Leonora je pokimala očetu v pozdrav, a njeni gibčni prsti se niso ganili od niti. — Dete moje, je izpregovoril Dandolo, ali si kaj premišljala o predlogu, ki sem ti ga stavil pred par dnevi? . . , — O kakšnem predlogu, oče? — Da bi skupaj zapustila Benetke in se umaknila v kako mesto ali vas, ki bi ti b la povšeči . . . — Saj sem vam odgovorila, oče. — Da, res je, povedala si mi neusmiljeno svojo voljo . . . — Zakaj neusmiljeno? — Zato, ker mi ta tvoja volja, da ostaneš tu, tudi če jaz odidem, jasno priča, da nimam več svoje hčere . . . Leonora je molčala. Z razburjenjem, ki ga je zaman skušal prikriti, je Dandolo nadaljeval: — In vendar, hčerka, sem morda nedolžnejši, nego se zdi... Moj greh ... Ah, daj, da ti povem, Leonora; res se mi zdi, da je potrebno ... V moj gren me je napeljevala moja ljubezen do tebe. . — Vem, oče, je dejala Leonora velikodušno, vem to: vaš greh je bil zmota vaše očetovske ljubezni. Če ne bi vedela tega, ne bi sedela tu p{i vas . . . — Še nekaj drugega ti hočem povedati, Leonora. Pogledala je očeta z globokim pogledom, ki ga Dandolo ni mogel prenesti, kajti povesil je oči. — Poslušaj, je povzel, moja želja je, da izveš ta dogodek; potrebno je; boš vsaj vedela, da če je bilo komu mogoče oteti Rolanda Kandiana, je bilo mogoče meni ... Treba je torej, dete moje. da se v mislih prestaviš nazaj v tisto strašno noč . . . — Oče, je dejala Leonora in planila pokoncu. Kako si upate izgovoriti to ime! Kako si upate buditi v meni te spomine! Njeno lice je postalo bledo kakor vosek. — Izustil f-em ime, ki ga izgovarja tvoje srce še zdaj, v slehernem trenotku tvojega življenja; omenil sem spomine, ki tarejo mene morda še bolj nego tebe ... In vendar, treba je, da me poslušaš . . . Nočem umreti, nočem izginiti s tega sveta z neznosno zavestjo, da me moja hči preklinja . . . — Ne preklinjam vas, oče je dejala Leonora krotko in obrnila glavo v stran. — Naj bo. Odpuščaš mi. Toda kljub temu si prepričana, da sem bil jaz od začetka do konca te tragedije izdajalec svojih dolžnosti. V tem pa se motiš, in najsi ti bo še tako težko, treba je, da ti pokažem natančno resnico. Moj notranji mir zahteva to . . . danes bolj nego kadarkoli. Leonora se je oborožila s pogumom. Vrnila se je na svoj sedež h kolovratu, pognala ga, sklonila glavo in dejala: — Če je potrebno za vaš notranji mir, potem govorite, oče . . . — Preden se dotaknem bistvenega dejstva, vedi, da če Roland Kandiano ni bil aretiran že najmanj desetkrat, odkar je pobegnil, je to preprečil veliki inkvizitor beneški ... Ali sl vedela to? — Ne, oče, je odgovorila Leonora z dušečim se glasom. — Vedi še nekaj ... Par dni po njegovem begu iz ječe mi je prišel neki berič povedat, da pozna skrivališče Rolanda Kandiana. Ta mož je govoril resnico. . . . Peljal sem ga na sredo Lida, in ko sva bila sama, daleč od vsake priče, sama v najini gondoli, sem zahteval od njega, naj pozabi, kar ve, in naj ne ovadi begunca . . . Berič ni hotel ... Ali veš, kaj sem storil? . . . Zabodel sem ga in vrgel njegovo truplo v morje: tako je bil Roland Kandiano otet. Leonora se je stresnila. Toda ostala je sklonjena nad svojim kolovratom. — Razumem, je dejal Dandolo bridkostno. Vse to je bila prepozna pokora . . . Toda poslušaj dalje ... to, kar ti povem zdaj, se je zgodilo mnogo prej ... že na predvečer tiste strašne noči . . . Pbslušaj . . . Leonora je trepetaje sklanjala obraz, da prikrije svoje bridke muke, ki so jo trpinčile ob s rašni verigi spominov, dvigajočih se iz očetovskih besed. Toda oče je bil dejal: , — Moj notranji mir zahteva, da govorim. v Noven* mestu (pri katerih so klerikalci pravkar korenito pogoreli) bivši predsednik liberalne dunajske »Save* profesor Makso Sever. Pozabili ste pa še na eno tako kapaciteto, katere ime se tudi blesti na omenjeni kandidatski listi, in sicer med namestniki za I. razred; ta gospod je bil tudi svoje čase navdušen .Savan* in seveda tudi navdušen liberalec, pa je avan-ziral zdaj za klerikalnega kandidata — piše se Franc Stopar in vzgojuje na novomeški gimnaziji mladino. — Sicer bi pa ravno na novomeški gimnaziji našli še kak tak .vzor značajnosti*, ki slučajno še ni na klerikalni kandidatski listi, a morda še kdaj pride. —■ O srečna slovenska mladina, ki imaš take .vzorne vzgojitelje*, ki ti jih je poklonilo — liberalno dijaštvol Gospodarki bojkot izvajajo v Ljubljani klerikalvi proti naprednim meščanom s tem, da hodijo kupovat rajše k nemškutarjem žveplenke z zvezdo, nego Ciril Metodove k Slovencu. Neki trgovec recte kramar blizu škofije je prodal pred par leti svojo kramarijo s firmo za drag denar. Pred lanskim si je napravil in odprl na drugem prostoru novo prodajalno s svojo firmo. Ali klerikalna buča je zvita, pa je naredil zdaj napis Janko X. češ, ker sem prejšnjo firmo z .Janez X. prodal*, bi me takoj po-gruntali! V .Domoljubu* in dr. klerikalnih cunjah pa pravi: Podpisani naznanjam svojim odjemalcem, da sem prejšnjo firmo prodal in je moja trgovina zdaj samo na . . . trgu! Volitev In Vsi svetniki so baronu Schwarzu in svetniku Pertotu spet rdeči nosovi, ki jima mole izpod postelj, zato sta dala komandirati spet cej trop policajev in žandarjev po mestu. Takih budalosti in izzivanj še ne pomnimo v Ljubljani! Otvoritev predavanj docenta dr. M. Rostoharja na filozofski fakulteti češke univerze je bila — kakor smo poročali — v petek, 28. t. m. Predavatelja so s ploskanjem pozdravili navzoči slovenski, srbski, hrvatski in češki poslušalci, ki so napolnili vse-učiliško dvorano v Klementinu. Dr. Rostohar je otvoril svoja predavanja s temi besedami: »Ponosen sem na to, da otvarjam svoja predavanja na češki univerzi, ki je bila in je središče srednjeevropske kulture. Mi Slovenci smatramo za svojo naravno pravico, da dobimo na češki univerzi tudi slovenske stolice. Trdno smo prepričani, da nam vsak odkritosrčen Ceh to pravico rad prizna in bo z veseljem pozdravil tudi otvoritev predavanj v slovenskem jeziku. Naj bi na ta način postala češka univerza nerazdružljiva vez med Čehi in Slovenci. — Na to je začel dr. Rostohar svoja predavanja o elementarni logiki. Po sklepu predavanja so mu čestitali zastopniki .Zveze češkoslovanskega dijaštva.* Zavednost češkega poslanca. Radi afere atentatorja Vavraka, ki je kakor znano streljal v zbornici na justičnega ministra dr. Hochenburgerja, je bil povabljen za pričo tudi češki poslanec Viškovsky, ki je pobral eno izmed izstreljenih krogelj. Poslanec Viškovsky je zahteval od dunajskega sodišča, da ga kot češkega poslanca zasliši v češkem jeziku, kljub temu da je zmožen nemškega jezika. Dan pozneje je dobil poslanec Viškovsky sporočilo, da je sodišče reflektiralo na njegovo pričevanje. Tako varujejo Čehi svoj narodni ponos in značaj. Naj bi bil poslanec viskovsk^ vzgled posebno našim nekaterim narodnim damam, ki tako rade vedno brbljajo svojo blaženo nemščino in to celo same med seboj. Revizija ljudskega štetja v Gorici je končana. Število Slovencev se bo pomnožilo najmanj za štiritisoč. Goriški magistrat je naštel pri prvem štetju 6653 Slovencev, revizija pa jih bo naštela najmanj 10.000. Seveda tudi to število še ne bo natančno. Z mirno vestjo namreč lahko trdimo, da je v Gorici okolu 12.000 Slovencev. Lahov uspeh revizije seveda ne bo nič iznenadil, neljube so jim le škandalozne sleparije, ki so prišle pri reviziji na dan. Gorica ima po zadnjem štetju okolu 28.000 prebivalcev, med temi samo 16 000 Lahov, ki neomeje-nogospodarijo v občini in principijelno odklanjajo tudi še tako opravičene slovenske zahteve. Revizija sama go-riškim Slovencem ne bo popolnoma nič pomagala, ako ne bodo ukrenili še nadaljnih potrebnih korakov. Zahtevati morajo od vlade z vso odločnostjo, da opozori goriški magistrat na njegove dolžnost napram goriškim Slovencem. Enaka mera za vse. Če mora ljubljanska občina za par nemških otrok vzdrževati tudi par nemških šol, morata isto storiti tudi Trst in Gorica, ki imata velikansko slovensko manjšino. Iz gledališke pisarne. Danes v torek se poje tretjič v sezoni B. Smetane krasna opera »Prodana nevesta*. Predstava se vrši za nepar-abonente. — V sredo, na vseh svetnikov dan se igra E. Raupacha žalo-igra v petih dejanjih .Mlinar In njegova hči*. Glavne vloge igrajo: g. A. Verovšek, gdč. Wintrova, g. A. Drenovec, ga. A. Danilova ter ga. Bukšekova. Predstava se vrši izven abonnementa, za lože par. — V četrtek prvič na našem odru .Kralj* (.Sire*), tragikomedija v štirih dejanjih, ki se godi v Parizu za časa zarot proti življenju francoskega kralja Louisa Philippa. Predstava se vrši za nepar-abonnerte. — Opera pripravlja Wolf Ferrerjevo »Suzančlno tajnost* in »Ksenijo*. Iz ljudskošolske službe. Na mesto zaradi bolezni na dopustu se nahajajočega učitelja Izidorja Smoleta je imenovan za suplenta na ljudski šoli v D. M. v Polju Vincencij Sajovic. Na mesto zaradi bolezni na dopustu se nahajajočega nadučitelja Frana Rusa pride kot suplentka na Bled gdč. Ana Čop. — Za provizorično učiteljico-voditeljica ljudske šole v Zalemlogu in na ekskurendni šoli v Davči je imenovana Kristina Veber. Iz srednješolske službe. G. dr. Franc Čadež je imenovan za suplenta na c. kr. državni gimnaziji v Gorici. Iz sodne službe. Sodnika dr. A. Kaiser in A. Nagode v Ljubljani sta imenovana za okrajna sodnika, isto-tam. Prebivalstvo na Češkem. Po zadnjem ljudskem štetju šteje kraljevina Češka 6,621.818 prebivalcev. Od teh je 4,241.000 Čehov in 2,467.721 Nemcev. Je že zopet tu tista ljubljanska nemškutarska dvojezičnost na hišnih stenah, kjer ponujajo gospodarji na listih svoje mesečne sobe in stanovanja. Ali smo Slovenci res odvisni v Ljubljani od vsakega nemškutarja? Krščanska ljubezen. Kdor bere v moji hiši .Narod* ali »Jutro*, zanj v moji hiši ni več stanovanja. Tako je nahrulila te dni neka tercijalska posestnica na Sv. Petra cesti svojo napredno stranko, in ji — odpovedala za november stanovanje. Cene novemu vinu so na Dolenjskem 26 do 30 K hektolitru. Najboljše se je vino obneslo v Trški gori in v Krškem, najslabše v novomeški okolici. V Istri so cene vinu izredno poskočile. Knjižnica Gospodarskega naprednega društva za šentjakobski Okraj je nastanjena v Dragatinovi hiši, Vožarski pot št. 4, in posluje odslej vsako sredo od 7. do 8. zvečer ter vsako nedeljo od MALI LISTEK. Praznoverje v službah papeštva. (Iz 12. zvezka knjižnice češke .Svobodne Misli*). (Konec.) Da sta papeštvo in katoliška cerkev v prvi vrsti odgovorna za .kruto preganjanje čarovnic, je jasno iz tega, kar je napisal dominikanec Jernej Spina, zagovornik gnusne cerkvene prazne vere, v svojem spisu .Razprava o čarovnicah*. V tem spisu beremo sledeče velezanimivb razlaganje: .Cerkev odobrava postopanje proti čarovnicam. Kar pa uradniki apostolske stolice vrše po navadah in kot sodniki, posebno če gre za uničenje življenja na najgroznejši način, ne more biti nepravično, kajti sicer bi bila rimska cerkev kriva največje malomarnosti, krutosti in nepravičnosti. Inkvizitorji so papeževi odposlanci, karkoli store, naj je pravično ali nepravično, za to je odgovoren papež, posebno zato, ker pozna njih dela. Ko bi torej delovanje inkvizitorjev bilo krivično, bi bil tega kriv papež, ker molči, in tega ne zabrani. Da čarovnice letajo po zraku in tudi drugače čarajo, dokazujejo tudi ti razlogi: Kdo bi si drznil o tem misliti drugače, nego naša sveta mati cerkev? Njeno naziranje je pa jasno že iz tega, da daje inkvizitorjem svojo podporo in avtoriteto. Tudi je privolitev cerkve za delovanje inkvizitorjev ne samo indirektna s tem, da sploh razsodb inkvizitorjev ne kara, temveč jih naravnost odobrava, ampak je njeno soglasje tudi direktno in posebno, ker daje inkvizitorjem posebne prednosti, da čarovnice preganjajo do popolnega iztrebljenja in popolne pogube. V tem smislu je treba razlagati bulle papežev Innocenca VIII., Julija II., Hadrijana VI., Klementa VII. v prilog inkvizitorjem.* S tem odlomkom iz spisa katoliškega meniha, ki je nehote, toda prepričevalno razložil, da je rimsko papeštvo odgovorno za divjanje inkvizicije in za praznoverje, ki ga je cerkev gojila jn vzdrževala, sklepamo vrsto zgledov o krivih potih, po katerih so »Kristovi namestniki* vodili svojo cerkev. Na mesta apostolov ljubezni in ponižnosti so sedli gospodstva željni tirani, obdani od posvetnega sijaja, ki so z razširjanjem in utrjevanjem najhujših vraž, s pomočjo ječ, mučil in pol 11. do pol 12. dopoldne. S tem je dana možnost, posluževati se knjižnice tudi onim prebivalcem, ki ob delavnikih ne morejo priti po knjige in jih vračati. Zaradi praznika Vseh svetnikov je knjižnica otvorjena danes v torek zvečer, jutri pa zaprta. Obenem se obračamo do vseh, ki jim leže knjige morda v kakem podstrešju v prahu, da bi jih darovali tej knjižnici. Naj pridejo med ljudstvo, naj se izobražuje naša mladina, ki je tako željna pouka in poštenega razvedrila. Ogenj. V vasi Slepšek pri Mokronogu je zbruhnil pred par dnevi v hiši posestnika Franca Zupančiča ogenj. Ker je bil takrat ravno hud veter, so iskre letele na vse strani in zažgale še tri hiše in 13 gospodarskih poslopij. Poslopja so bila večinoma vsa s slamo krita in zato popolnoma pogorela. Škoda znaša 24 000 K, zavarovalnina pa samo 4700 K. Ogenj je baje pod-netil neki štiriletni otrok. Mesna stojnica zgorela. V nedeljo popoldne se je nenadoma vnela mesna stojnica mesarja Martinčiča na Glincah. Škoda znaša 2000 K, ki je pa deloma krita z zavarovalnino. Huda ženska. Ko je v soboto zvečer prišla soproga nekega stolarja v žganjarno na Karlovški cesti in pregovarjala svojega moža, naj odide domov, je prišlo med njo in neko tobačno delavko do prepira in konečno do pretepa. Delavka je bila ranjena na glavi in na levi roki. Devet oseb aretiranih. V soboto ponoči je policija aretirala devet oseb, med temi štiri pijance. Proti jutru je napravila pogon in v raznih skrivališčih v Vodmatu aretirala štiri osebe, ki so bile brez prenočišča. Ko je že napočil dan je v Kolodvorski ulici razsajal neki krojaški pomočnik, ki je grozil neki trafikantinji, da jo zabode, razgrajač je imel pri sebi nož in britev. Policija ga je izročila deželnemu sodišču. Krepka zaušnica. V soboto se je vnel prepir med nekim de- lavcem in nekim posestnikovim sinom na dvorišču neke hiše na Poljanski cesti. V prepiru je dobil delavec od svojega nasprotnika tako krepko zaušnico, da mu je počila ušesna mrena. Najdeno. Včeraj našel g. Ignacij Kozjak, ki stanuje v Novem Vodmatu št. 95., zlato žensko uro z verižico in dvema obeskoma. Kdor jo je izgubil, naj se zglasi pri najditelju, kjer dobi uro takoj nazaj. Tri nesrečni kolesarji! V nedeljo popoldne je vozil neki fant iz Ilovice tako neprevidno s kolesom po Starem brdu, da je podrl na tla 72-letno vdovo Katarino Pichlerjevo, ki se je pri padcu lahko poškodovala. Ženo so pasantje odpeljali v njeno stanovanje. Gledališko društvo na Jesenicah priredi v sredo dne 1. novembra 1911. v dvorani pri »Jelenu* na Savi gledališko predstavo »Mlinar in njegova hči*. Začetek ob polu 8 uri zvečer. Sedeži po K 1*40. K 1— in K — 60, stojišča po K —.40. Popravek. V članku g. M. Skrbinška v včerajšnjem »Jutru* se ima glasiti stavek: »Drame niso zato tu, da pomorejo umotvoru dramatičnega pisatelja do veljave in vspeha* sledeče: .Drame niso zato tu, da pomorejo igralcu do veljave in vspeha.* »Ideal*. JDanes, jutri in v četrtek nov spored: .Žurnal Pathč*, tedenski pregled. .Ponesrečena vojna ladja v Toulounu”, aktualno. »Čuda Rčntge-novih žarkov*, jako zanimiv posnetek. »Poroka nadvojvode Karla Franca Jožefa s princesinjo Žito Parmsko*. »Stenotipisti*, komična privlačnost.— Zvečer namesto »Žurnal Pathč*: »Ljubosumni Covv - Boy“, zanimiva dram?. — V petek specijalni večer s prekrasno živalsko sliko »Prijateljstvo do živali* in drugimi lepimi slikami. — Moderna električna fotografija je odprta vsak dan od 9. ure dopoldne do 10. ure zvečer; 12 slik stane sarno 80 vinarjev. _______________ Itallfansko-turška vojna. Še vedno! Italijanska vlada je vnovič izjavila, da odklanja v sporu s Turčijo vsako posredovanje. Takih izjav je bilo že dosti, ali v začetku je Italija dajala take izjave iz drugih vzrokov kot danes. Takrat je ona že nastopala odločno in samozavestno, zaupala je v svojo premoč in je mislila, da je bolje za njo, ako zavzame Tripolita-nijo in Cirenajko, ker potem bo lahko odklonila zahtevo Turčije po suvere-niteti,'zahtevo, ki Italiji nikakor ni bila simpatična, ker je hotela imeti Tri-politanijo brezpogojno in popolnoma za sebe Danes Italija najbrže drugače misli in morda ne pretiravamo, ako mislimo, da bi Italija danes rada priznala sultanovo suvereniteto nad Tri-politanijo in Cirenajko, ako bi ji le hotela Turčija izročiti ti dve deželi brez nadaljnih bojev. Ali danes Italija takih pogojev ne more sprejeti, ker bi se splošno mislilo — in to mnenje J»i bilo tudi pravilno — da je ona odnehala samo zato, ker se je položaj v Tripolita-niji za njo zelo poslabšal. Italija hoče sedaj najbrže izvojevati najprel nekoliko zmag, potem pa velikodušno priznati sultanovo suvereniteto nad Tri-politanijo in Cirenajko. Vprašanje je samo, kdaj izvojuje italijanska ekspedicijska armada kako večjo zmago, da bi se potem italijanska vlada mogla delati »velikodušno*. Ako so resnične vesti o naravnost grozovitih porazih italijanskih čet, potem ta čas še ni tako blizu. Te ve- sti prihajajo sicer iz Carigrada, vir torej ni posebno zanesljiv, ker na Turškem znajo svoje zmage in nasprotnikove poraze še bolj poveličevati kot v Italiji, tako da popolnoma ni verovati nobenemu in kadar se vrši kaka večja bitka, je treba vedno počakati nekoliko dni, da si ustvari človek na podlagi raznih poročil pravo sodbo o njenem izidu. Včeraj so bila razširjena iz Carigrada poročila, po katerih so Turki zopet zavzeli Tripolis In Ben-gazl, oziroma, da so Italijane premagali in jih. potisnili z njihovih dosedanjih pozicij čisto nazaj v zgoraj imenovana mesta in da se vršijo sedaj tik pred mesti, oziroma v mestih samih obupni boji, katerih izid sicer še ni znan, ali Italijanom se res slaba godi. Priobčujemo ta poročila, kakor so prišla: Tripolis, 30. oktobra. Ena italijanska devizija je napravila na turške čete protinapad. Italijani so se iz bojazni, da jim prestrižejo povratek, v neredu umaknili ter so izgubili 300 mrtvih, med njimi več častnikov in 760 ranjenih* Carigrad, 30. oktobra. »Ikdam* poroča: Turki so v neposredni bližini Tripolisa napravili okope in se bližajo v štirih kolonah mestu, Italijani so bili poraženi. Turki so mnogo Italijanov vjeli, med njimi tudi tri stotnike. »Tanin* poroča, da so Turki v neposredni bližini Tripolisa zaplenili tri italijanske mitraljoze. Tudi tripoliško prebivalstvo se je vzdignilo proti Italijanom. Carigrad, 30. oktobra. »Ikdam* poroča, da je moralo italijansko bro-dovje vsled viharja zapustiti tripoliško obal. Turki so porabili to priliko, da so skupno z Arabci napadli Tripolis in mesto tudi zavzeli. Boji so nepopisno krvavi, Turki so ueli tudi več tisoč Italijanov. Končno se je Turkom posrečilo zavzeti 'mesto Tripolis in Bengazi, Po Carigradu krožijo tudi vesti, da so Turki zahtevali od Italijanov, da zapuste okolico Tripolisa ip Bengazija. Berolin, 30. oktobra. »Berliner Allgemeine Zeitung* poroča od sobote : V petek so napadli Turki in Arabci Italijane. Boj traja še sedaj. Mohame-danci se bore z navpušenjem. Italijani imajo težke izgube ter so izgubili mnogo častnikov. V soboto zjutraj so Turki in Arabci pridrli tik pred mesto. Po mestu so razširjene vesti, da se bliža 20.000 Arabcev. Berolin, 30. oktobra. »Lokalanzet-ger* poroča iz Tripolisa, da Italijani dan za dnevom vodijo v mesto na sto in sto Arabcev, ki jih trumoma streljajo. V- ponedeljek je paelo 560 Italijanov mrtvih in ranjenih. Italijani slabo streljajo. Disciplina pojema, častniki so izgubili glave. Carigrad, 30. oktobra. Na visoko porto so došla poročila o turških zmagah. Italijani so izgubili baje nad 3000 mož. Tem vestem nasprotno pa se zatrjuje v nekem brzojavu italijanska uradna »Agenzia Stefani*, da je vladal predvčerajšnjem po dnevu in po noči v Tripolisu popolen mir. Komu naj sedaj človek veruje ? Resnica bo najbrže taka-le: Turške čete, pomnožene z arabskimi prosto-volJcL so napadle Italijane v njihovih pozicijah, jih premagale in jgvrgle nazaj v samo mesto. Morda se celo vršijo bitke okolu samega glavnega mesta, ali da bi Turki zavzeli mesto, to zveni preveč neverjetno in to poročilo je treba sprejeti z največjo rezervo. Ali eno je gotovo, namreč da se italijanskemu ekspedicijskemu vojn v Tripolitaniji in Cirenajki prav slabo godi in Italiji ne preostaja drugo, kot hitro mobilizirati in poslati na bojišče še kakih 100.000 mož, ker z 42000 možmi,gkolikor jih ima sedaj približno na bojišču, ne opravi ničesar. P? prav hitro bi morala Italija to storiti, ker sicer se ji lahko pripeti, da bi bilo prepozno. Turki so močnejši kot bi si bit kdo mislit, to nam dokazujejo vse dosedanje bitke. Njihova moč je v tem, da )itl tako vsestransko in s takim navdušenjem podpira domače arabsko prebivalstvo, za katerega so mislili Italijani v začetku, da ostane popolnoma mirno in da se ne bo vmešavalo v vojno med Italijo in Turčijo. To je bila, kakor se sedaj jasno vidi, velikanska zmota in težkim posledicam te zmote se more izogniti Italija samo na ta način, da pošlje na bojišče čem prej in čem več novih čet, ki bi bile kos tako številnemu, in bojevitemu sovražniku. Prava vojna pa se sedaj, šele začenja in razmere so sedaj take, da je skoraj izključeno, da bi ostala vojna lokalizirana na samo Tripolitanijo in Cirenajko, ampak se razširi najbrže tudi na azijsko in evropsko Turčiji. Stvar postaja vsakega dne nevarnejša. Pustolovstva sodnega pisarja. Berlinska policija je prišla te dnj na sled velikanskim sleparijam pusto. ^ morišč ter groženj z večnim ognjem po Smrti držali krščansko ljudstvo v telesnem in duševnem suženjstvu in mesto krščanske tolažbe razširjali bedo, trpljenje, strah in grozo povsod, kamor je segala njih grozepolna roka. Preteklo je že nad 100 let od trenutka, ko je cerkveni dostojanstvenik zažgal grmado, na kateri je zgorela zadnja žrtev, obsojena zaradi čarovnišva, toda vera v čarovnice in zvezo ljudi s hudičem še dozdaj ni izginila iz cerkvenih naukov, in cerkvena bogoslovna »znanost* katoliške cerkve še danes smatra one vraže za resnično in brezdvomno resnico. Srednjeveški nazori in duh nasilja niso izginili in so se izpremenili le v toliko, da je cerkev vsled novodobne prosvete izgubila moč preganjati domnevane čarovnice, krivoverce in duhovniški vladi nevarne ljudi z ognjem in mečem in jih na krvav način pogubljati. ________ Spletke Pija V. proti angl. kraljici Elizabeti. Papež Pij V., svetnik rimskokatoliške cerkve, je proglasil z bullo z dne 25. februarja 1570, da je angleška kraljica Elizabeta odstavljena in se je udeležil tudi spletk proti njenemu življenju. Elizabetin naslednik Jakob I. je z javno obtožbo obdolžil papeža, da so po njegovem naročilu spovedniki najeli morilce, da bi kraljico umorili. Bellarmin, ki je prevzel uradno odgovor na javno kraljevo tožbo proti papežu, si niti ni upal vsebine te točke obtožbe tajiti. Papežu udani Filip II., španski kralj, je pisal o tem vojvodi Albi, da mu je papežev agent Ridolff izročil pisma in navodila papeževa in da mu je dal natančna poročila o zaroti proti življenju angleške kraljice Elizabete. Papež mu je baje svetoval, naj stvar v papeževem imenu izvrši kot udej-stvitev papeževe bulle, ki odstavlja kraljico Elizabeto s prestola. Važne dokaze za udeležbo in sokrivdo papeževo na zaroti dajejo pisma Castellija, papeževega nuncija v Parizu in kardinala Coma, takratnega tajnika rimske kurije. Castelli piše Comu: »Vojvoda Guise in vojvoda iz Mayene sta mi sporočila, da sta se odločila naročiti umor( angleške kraljice pri kakem katoliku, ki bi ga kot takega ne spoznali, in sta sklenila izplačati za to njemu ali pa njegovim sinovom 100000 frankov. Rekel sem mu (vojvodi Guise), da o umora te hudobne žene našemu gospodu (papežu) ne bom pisal, in niti ne prosim Vaše Vzvišenosti, da z njim izpr, govori. Kajti četudi sem pre* pričan, da se bo naš gospod, papeži veselil, če Bog na kateri koli način njegove neprijatelje kaznuje, vendar bi ne bilo ugodno, da bi njegov (t. j; božji) namestnik to kazen s takimi sredstvi povzročil." Kardinal-tajnik je odgovoril na to pismo dne 23. maja: »Poročal sem našemu gospodu, papežu, o tem, kar mi je Vaša Vzvišenost pod šifro sp°* ročila o angleških stvareh, in ker Njegova Svetost lahko le odobrav*« da se to kraljestvo na kak način otrese pritiska in vrne spet Bogu in njego^1 sveti veri, izjavlja Njegova Svetost, da bo v slučaju, da se ta stvar izvršit onih 100 000 frankov brez dvomov prav dobro porabljenih." .. Spletke proti kraljici Elizabeti sicer niso imele nobenega uspeha, toda dajejo zgodovinski dokaz za to* da se je sveti papež Pij V. udeleži zločinskega naklepa in ga je oao-braval. Slovenci darujte za »Sokolski dom“ v Borovljah- lovca Mčllerja, sodnega pisarja. Mčller je star 34 let in je bil že dalje časa zaradi bolezni na dopustu. Sodišče ga je uporabljalo samo za dela najnižje vrste, vendar si je znal pridobiti MSller splošno zaupanje svojih predstojnikov. Kot tak si je znal pridobiti vstop v najboljše berlinske kroge. Nastopal je vedno kot dr. Henrik Mertini, štabni zdravnik. Naglašal je, vaun soba s posebnim vhodom se takoj odda v Frančiškanski ulici štev. 8, pritličje, levo 638 1—1 Korespondenca. Gospod mlad v stalni službi, v dobrem gmotnem položaju želi družice inteligentne Kranjice, čilega zdravja z nekoliko imetjem. Tajnost zajamčena, pisma se na željo vrnejo. Dopisi na inseratni oddelek .Jutra* šifra »Dušan*. 632/2—1 Mlad gospod želi korespondiruti z zabavno gospico pod šifro .Adam*, poste re-stante, Ljubljana. Pisma do'10. novembra. 2-1 ----------- Pojasnilo. Na »Slovenčeve" podle laži z dne 13. t. m., v katerem pravi, da sem tudi jaz kandidat narodne napredne stranke, izjavljam prvič, da nisem bil, drugič pa da od danes naprej ne maram več občevati ne v gostilni in ne v trgovini s klerikalno stranko. Kar se tiče laži, da sem na cesti napadal ljudi zaradi g. dacarja Lenasija, je mene sram, da poznam njegovega očeta kot naprednjaka ter obžalujem, da je prišel tako daleč. Dalje, kar se tiče cerkve, naj cerkev občane pusti «a ™»u ter se naj drži svojega. Če bode šlo pa tako naprej, je bolje, da vrata zapro ter narede tempelj kupčije. Naj se le lepo zahvalijo županskim volitvam, kjer so tako sramotno pogoreli. Kar se pa tiče godbe, je vendar združena stranka tako močna, da bi tistih 14 plošč lahko sama kupila. Toliko v pojasnilo. Leopold Črnigoj, gostiln, in trgovec. Na Viču, dne 30. oktobra 1910. L. J. Frohlich sobni slikar in pleskarski mojster, dekoracije, napisi jn cerkveno slikarstvo Ljubljana, Hrenova ulica 17. Poštno-hranilničnl račun itev. 113.059. Hotel »Južni kolodvor11. Danes v torek krvave, jetrne in pečene klobase domačega izdelka. Vljudno se priporoča STELZER. Lepo meblovana zračna in velika mesečna seta s posebnim vhodom, v I. nadstropju, v neposredni bližini II. drž. gimnazije se odda s 15. novembrom. Naslov pove upravništvo »Jutra*. Laška in dunajska KUHINJA nasproti glavne pošte Od danes naprej polenovke. Okusne morske ribe se oddajajo tudi ven po nizki ceni. Dobra kuhinja pod dobro znanim kuharjem Sonatto. Postrežba točna in solidna. Za obilen obisk se priporoča Marija Petrlgoj. Fotografske aparate in veliko zalogo vseh v to stroko spadajočih potrebščin priporoča fotomanufaktura in drogerija „Adrija“----------------- v Ljubljani, Šelenburgova ulica 5. Najprimernejša igra za manjše odre je enodejanka Češko spisal V. Štech, prevel V. M. Zalar. (Repertoarna igra češkega .Nar. divadla" v Pragi.) Pet moških, dve ženski vlogi. Cena 60 vinarjev. Dobiva se v knjigarnah in pri založniku V. M. Zalarju v Ljubljani. Najboljše odgovori „Slovencu" vsak naš prijatelj, ako se naroči na „Jutro“, ali pa najde novega naročnika! Imi zi trtiji® itlmi v katerem se zdravi pod zdravniškim nadzorstvom raznovrstne skrlvljenje hrbtintee, izbočen hrbet, neenake rame, neenaka ledja itd. }e v Gosposki ulici štev. 8, pritlično. Pojasnila se dobivajo ob delavnikih od 4. do 5. ure popoldan istotam. Krasne nevesti za jesenske sezijo In po že znano najnižjih cenah dobite v modni PFTFD ŠTFDK' trgovini rL 1 CK J 1 LI\I\ Ljubljana, Stari trg St. 18. Specijalna trgovina najmodernejših bluz, jutranjih oblek Ia kakovosti; moško, žensko in otroško perilo, velika izbira najmodernejših moških klobukov in čepic, dalje čepic za dame, deklice itd. ALFONZ « BREZNIK c. kr. izvedenec in udtelj Glasbene Matice. Največja In najstarejša trgovina in izposojevalnica klavirjev tn harmonijev. Velikanska zaloga vsega glasbenega orodja, strun in muzlkallj. -uMiSr Ljubljana, Kongresni trg 15 (nasproti uimske eeiOrvo.) Klavirje dvome tvrdke Bd* sendorfer, Czapka, HOlzl A Heitzmann, Stelzhammer in Manborg (amer. harm.) imam }le jaz izključno edini zastop-Inik za Kranjsko v velikanski 'zalogi in izbiri. Ne dajte se varati po navidezno cenem, I vsiljivem *pofelnu“, osobito, | ker nudim vsakomur, da si po kolikor mogoče najnižji ceni ali na čudovito majhne obroke brez vsakega zadatja nabavi ____ prvovrsten instrument z resnično pismeno 10 letno garancijo. Stari klavirji najugodaefo v zameno. Izposojevalnina najnižja. Popravila in uglaSevanje vseh glasbil najceneje. Preigrani klavirji vedno v zalogi. Violine, citre, kitare, tamburice, harmonike, telov. rogovi in strune po tovarniških cenah. — Vea «*»■ odprto I XI! K M 3 m URE Priznano največja, resnično domača, že 25 let obstoječa eksportna tvrdka. Franc Čuden, """1 urar — Ljubljana, Prešernova ulica 1 samo nasproti Frančiškanske cerkve je delničar =---------- največjih tovarn švicarskih ur .Union* v Genovi in Bielu, on torej lahko po originalno tovarniških cenah garantirano zanesljive, v vseh legah in temperaturah po njegovem astronomičnem regulatorju regulirane, svetovno znane ALPINA URE • • z matematično preciznim kolesjem — v zlatu, tula, arebru, nikeljnu in jekli s. = prodala == Nedosežno velika izbira. Večletne jamstvo. Ceniki zastonj in poštnine prosti Pulte o jtliga dobitka ladatoe podporo v narodna lo obinokerkrtm namena. ■ ■■■■■■ «a>B m a aa ■■Mina ■■■■■■UBiimi Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8. smBiaaasssssssss^=ssssss regiatrovana zadruga z omejenim jamstvom ====s==ss5=esb=ks======s ho§rto zalogo najnovejših tiskovin za šole, krajne Šolske svete, županstva ki druge urade. — Tiskarna sprejema vsa v t> risanko ta ttogmfclco sMo spadajoča dela ter jih izvriuje točno, okusno in po solidnih cenah. — Tiskanje Šolskih knjig in časopisov Waj33CLodLer23.ejš© črlse©. IAtogrx©SJ®- THE KtA to. Ljubljana, Šelenburgova ul. 7. §•* Ogled prost. Ceniki zastonj in franko. k »S Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. ^ Stritarjeva, ulica štev. 2, (lastna hiša) priporoča promese dunajskih komunalnih srečk za žrebanje dne 2. novembra tl. Glavni dobitek K 300.000*—. Cena K 18*—. Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči1 račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili 4' 2 0