- iiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiip AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNINQ DAILY NEWSPAPER NO. 7 CLEVELAND, 0., FRIDAY MORNING, JANUARY 9, 1942 LETO XLV. — VOL. XLV: Armada na Filipinih se pripravlja za nov splošen napad od Japoncev ANGLEŽI SE UMIČEJO NA MALAJI Vrhovni poveljnik čet na Filipinih, MacArthur poroča, da se bo armada borila z vsem pogumom. - Naša armada ni imela še posebnih izgub na Filipinih. 28 Washington 8. Jan.—Vojni oddelek izjavlja, da se branite-i Filipinov pripravljajo za splošen napad od strani Japoncev. General MacArthur, ki ima razpostavljene čete severno in zahodno od Manile poroča, da je tako med ameriškimi kot filipinskimi četami morala dobra in da so čete pripravljene, da branijo otok z vsem pogumom in sposobnostjo_ Zadnje čase so se sicer vršile — ~~ ma"jše praske na vseh delih °toka, toda ker Japonci zadnje ne napadajo posebno z "0mbniki, se sodi, da se pribijajo splošen napad na VseJ črti. J Zadnjih 24 ul'ah Japonci —" Uc" niso izvedli nobenega na-^ "na važno trdnjavo Correal1. Vojni oddelek zatrjuje, a ameriške izgube na Filipinih nis? bile posebno velike, dočim imeli Japonci dosti več pad- • Tako poroča general Mac-Arthur , Zvedelo se je tudi. da Japon-zelo skrbi, kje se točasno na-ai*>eriška bojna mornari-Tako iz Tokia kot iz Berli-Pošiljajo v svet novice, da je :e Prišl0 med japonsko in ameri-0 Mornarico do boja v zahod m Pacifiku ter da so Japonci nad sovražnikom. ^ » armada uporablja pri ofenzivi topove, ki jih je zaplenila Nemcem vLondon, 8. jan.—Ruska armada je vrgla v ofenzivo novo rezervo dobro treniranih mož, da požene Nemce k hitrej-^ "miku proti domu. Nemška armada se je že umaknila na Pota do Smolenska od skrajne točke, ki jo je bila dosegla Pri Moskvi. ---7- Francoski mornarji ne dajo ladij Nemcem London. (ONA) — Nevtralni opazovalci trdijo, da je napačno mnenje, kdor misli, da maršal Petain noče izročiti francoskega bojnega ladjevja Nemcem. V resnici so pa izjavili francoski mornarji, da bodo uničili vse stroje na ladjah, kakor hitro bi zvedeli, da jih je dobil Hitler v roke. -—o- Zadušnica V soboto ob osmih bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pokojnim Antonom Koren. Družina prosi vse prijatelje, da bi se udeležili. Poroka V soboto se bosta poročila v cerkvi sv. Frančiška na Superior Ave. Theodore Petrič in Margaret Umbright. ženin je sin Mrs. Helen Petrič iz Chapel Road, Jefferson, O. Bilo srečno! potopili eno ameriško ladjo, na potu v Avstralijo. Toda te vesti so samo tipanje, da bi se zvedelo, kje je ameriško ladjevje, ker ameriška vlada zanika, da bi prišlo do kakega spopada med obema mornaricama. Japonci bi radi slišali, da bi Washington rekel: "Ni res, naša mornarica je tam in tam." Angleška linija, ki brani v severni Malaji dohod proti Sin-gaporu, se je zopet pomaknila nazaj pred navalom Japoncev. Umik je bil izveden samo zato, trdijo Angleži, da se vzdrži solidna fronta. Angleži so dozdaj izgubili na Malaji 15 zrako-plovnih pristanov. Kot nekoč v Franciji, Grčiji in na Kreti ne more angleška zračna sila dobila nadoblasti [V »v nova rezerva ima poleg )ega orožja tudi ono, ki so dobil ga ti k ii od Nemcev, ker Pustili pri naglem umi- j . Rešljivih virov se zatr-^ ^ ima Rusija še vedno ijbtC1?0 rezervo, katere se še ni Upo la" To rezerv0 Pa zdaj ob naroda. Naše gorice vinca ne točijo, ker so povezane trtice vse. . K . Naše vasice več ne vriskajo, ker so utihnile pesmice vse. / ji . _ ^S. _ V naših goricah, v naših vasicah so se razlile grenke solze. ¥ Švedi so se zganili, da bi osvobodili Norvežane Stockholm. (ONA). — Kulturne, vzgojne in razne demokratske organizacije širom švedske so začele prirejati javne shode, na katerih se pozivlje narod, naj pomaga osvoboditi sosedne Norvežane izpod nemškega jarma. V Stockholmu in dru-g'h švedskih mestih je bilo že več takih javnih shodov, na katerih so pisatelji in dnigi intelektualci ožigosali nazijske teorije in postopanje. Visokošolci stockholmske univerze so priredili pred nekaj dnevi javni shod z oziroma na pomoč Norveški. Pesnik Ture Nerman in profesor Israel Holmgren sta bila glavna govornika na več shodih. Na vseh shodih se poudarja žalostni položaj sosednih Norvežanov, katere hočejo popolnoma zatreti nemški naciji. *f 1 V teh verzih je povedana vsa bol našega zasužnjenega I naroda! človek bi moral imeti srce iz kamna, da bi se ne s pa ne zadržuje angleške čete, j = razjokal nad žalostno usodo naših Slovencev onkraj morja. | da ne bi neprestano udarjale J Toda jok in stok ne pomaga nič! Naloga ameriških Sloven-na zadnje straže umikajočega sovražnika. Čehi delijo obleko med 1 revne, da je ne dobe Nemci v roke London. (ONA) — Iz čeho-slovaških virov se poroča, da dele bogatejši sloji obleko med revne, kar jo imajo odveč, samo da je ne bi dobili Nemci v roke. Ti zbirajo zdaj zimsko obleko za vojaštvo. Iz Prage je odpeljal en vlak obleko, katero je dalo 300,000 Nemcev po Češkem in Moravskem. Nemški komisar Heydrich je izdal odredbo da se mora vsak mladina, ko dokonča šolo, prijaviti v posredovalnici za delo. Nihče si ne sme izbrati svojega poklica, ampak mora počakati, da od-oči nemška vlada glede njih jodočnosti. ŠUbe °d Moskve. Poroča se 0 novih zmagah ruske ar- rtv na ožini Karelia proti I- m in na polotoku Krimu nacijem, ki oblegajo Se- V gozdičku bo prijetno Dvorana Slovenskega doma na Holmes Ave. bo v nedeljo večer spremenjena v pravcati gozdiček. Po smrekah bodo skakali srnjaki, sloni in medvedje. Seveda, to bo šele enkrat po polnoči, ko se bo svet začel vrteti nazaj. Fantje od Euclid Rifle kluba, ki vabijo na lovski ples in srnjakovo večerjo, pravijo, da se lahko že naprej kesate, če ne boste prišli. Se reče, saj nas bo dosti, vendar bi prav radi videli, če bi bili z nami tudi vi in vi. Stražniki pri zračnih napadih jodo dobili pouk V pondeljek večer ob 7:30 se bo pričel pouk v 15 centrih za prve prostovoljce, ki so se priglasili za stražnike v slučaju zračnih napadov. Pouk bo v tem, kako bo treba stražiti domove in kako dati prvo pomoč ranjencem. Od 4,628 prostovoljcev je dobilo poziv k temu tečaju 750. Listnica uredništva A. J. — Dopisov nismo priobčili., ker se niste podpisali. Dopis brez podpisa nima prav nobenega pomena. Naj vsak čita-telj ve, kdo piše. Pozdrav! Iz bolnišnice Peter Bukovnik, 1616 E. 49 St. se' je vrni] iz bolnišnice in prijatelji ga lahko obiščejo na domu. Če to ni že višek patriotizma! South Bend, Ind. — William Olsen bi se bil rad vpisal k mornarici. Naborna komisija ga ni sprejela, ker je star že 52 let. To ga ni oplašilo. Prišel je nazaj k naborni komisiji še dvanajstkrat in vsakokrat pripeljal s seboj po enega prostovoljca, katerega je pregovoril, da se je vpi sal v mornarico. Eden izmed njih je imel slabe zobe, pa ga je peljal k svojemu zobozdravniku, da mu jih je popravil in sam plačal račun. cev je, da pomaga odrešiti sveto slovensko zemljo in jo dati nazaj Slovencem. Tega se zavedajmo pri vsaki priliki in mislimo na to noč in dan. Gornjo pesem bo pel pevski zbor "Ilirija" v nedeljo ve- | I čer 18. januarja v Slovenskem domu na Holmes Ave. Več o | | tem bomo še slišali. | g giiiiHmiiiiiiMiniiiiHiiHMHiiiimiiiiin.....minimum...........................................Himn......r.'iiiiiiiiiiiiciiiiniiiiifthmiiminn.- Kratke vojne in druge vesti BERN, ŠVICA. — Tukaj krožijo vesti, da bo kmalu prišlo do odločitve med Nemčijo in Francijo. Francija se bo morala odločiti: ali je z Nemčijo ali ni. Hitler bo zahteval francosko bojno brodovje in pa dovoljenje za pi-emik čet preko nezasedene Francije proti Španiji, odkoder bo udaril v Afriko. ♦ * * VICHY, FRANCIJA. — Tukaj se je slišal iz Tokia, Japonska, radio, ki je trdil, da mora Japonska napasti ameriški kontinent, ako hoče doseči zmago in pa da bo Singapor padel v par tednih. G. Fotič je podpisal deklaracijo 26 držav Washington. — Jugoslovanski poslanik g. Konstantin Fotič je podpisal v imenu jugoslovanske vlade deklaracijo, v kateri se 26 držav zavezuje za skupno borbo proti osišču. -o- WASHINGTON. — Po 1. marcu bodo izdelovale tovarne lahke in težke truke samo za armado. Za civilne potrebščine jih bo izdelanih prav malo, če jih bo sploh kaj. * * * NEW YORK. — Radio iz Londona poroča, da koncentrira Nemčija vojaštvo v južni Italiji in na Siciliji. Nemčija to dela z očividnim namenom poslati te čete v Afriko, da rešijo Rom-melovo armado v Libiji. Dodatne k zahvali V zahvali za pokojnim Antonom Stražišar so bila izpuščena imena Mr. in Mrs. Jos. Kovač Mr. in Mrs. John Laurich ter Mr. Frank Krolnik, ki so dali vence ter Mr. in Mrs. Cyril Je vec, ki sta darovala za maše Družina se vsem iskreno zahva ljuje. Zaroka Mr. in Mrs. Michael Tome iz 6206 Dibble Ave. naznanjata za. roko njiju hčerke Kathryn Joann z vojakom Fred R. Sla-per, sinom Mr. in Mrs. John Slaper iz 6724 Bonna Ave. Bil je doma za božične praznike iz taborišča Shelby, Miss. Zimska razprodaja V Rožančevi Dept. trgovini imajo razprodajo spodnjega in vrhnega oblačila za može, žene in otroke. Cene so skrajno znižane, ker je velika zaloga. Okoristite se s to lepo priliko. Nimajo pravih naslovov Uprava North American banke naznanja da je pošta vrnila že 22 pisem, v katerih so bili čeki za dividendo. Pošta ni mogla najti naslovnikov. Torej če je kdo delničarjev nove banke da ni še prejel dividende, naj pride ponjo na banko. Novi uradniki Društvo sv. Kristine št. 219 KSKJ ima za 1942 sledeč odbor: Duhovni vodja Rev. A. L. Bom-bach, predsednik Math Tekavec, podpredsednik Frank Pike, tajnica Theresa Zdešar, 20601 Arbor Ave., blagajničarka Mary Jarc, zapisnikarica Frances Kosten, reditelj Andrej Zdešar, zastavonoša Andrej Zdešar; nadzorni odbor: Josephine Bradač, Josephine Jamnik, Helen Kosten; zdrav»iki Dr. Anthony Skur, dr. L. J. Perme. * Seje so vsako 2. nedeljo v mesecu v šolski dvorani sv. Kristine v Eu-'clidu. Posnemanja vredno Društvo Glas elevelandskih delavcev št. 9 SDZ in društvo Ribnica št. 12 SDZ je vsako kupilo za $300 obrambnih bondov. Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ pa jih je kupilo za $100. Kot je videti, se članstvo SDZ zaveda svoje dolžnosti, ko naša nova domovina potrebuje naše pomoči. Še bomo kurili! Včeraj se je vrtil toplomer na 9 stopinjah pod ničlo, za danes pa obljubuje vremenski prerok "kemaj" 5 stopinj pod mero. To da enkrat popoldne se bo pa toplomer skobacal na 20 stopinj nad ničlo, kar smatrajo nekateri že za pasje dneve. Prijetna plesna zabava Jutri večer priredi društvo Glas elevelandskih delavcev št 9 SDZ plesno veselico v avditori ju SND na St. Clair Ave. Za ples bo igral Trebarjev orkester Vstopnina bo samo 35c. Društvo prav prijazno vabi vse članstvo SDZ in ostalo občinstvo. VICHY, FRANCIJA. — Ko je maršal Petain priredil diplomatom večerjo, sta sedela ob njegovi strani na častnih sedežih ameriški poslanik Leahy in lionski škof Valery. WASHINGTON. — Tajnik notrajnih zadev, Ickes, je izjavil, da se deželi zaenkrat še ni treba bati pomanjkanja gazolina. .Svetuje pa voznikom, naj ne vozijo preko 40 milj na uro, da s tem hranijo gazolin. # * * CLEVELAND, O. — Don Miller, brat demokratskega načelnika Ray T. Millerja, bo zaprisežen kot zvezni pravdnik za severno Ohio na 19. januarja. Zaprisegel ga bo federalni sodnik Freed, prejšnji pravdnik. * * * WASHINGTON, 8 jan. — Neka ameriška podmornica je potopila en japonski transport in tri japonske tovorne ladje. * * * TOKIO, 9: jan. — Japonski uradni časopis danes izjavlja, da ko bi japonska armada enkrat stopila na ameriško zemljo, da bi z največjo lahkoto "pometla vse pred seboj." -o- Nemci urgirajo Irsko, da ostane nevtralna Zurich, Švica. (ONA). — Oni dan je r^mški radio apeliral na irski narod, naj ostane v tej vojni nevtralen. Govoril je dr. Hartman, ki je poudarjal, da se bo Irska, če odstopi od nevtralnosti, zapletla v vojno kljub dolgem prijateljstvu med Nemčijo in Irsko. Opazovalci oporni, njajo, da je Nemčija apelirala na vsako državo, katero je pozneje napadla, naj ostane nevtralna. Manjši davki v Euclidu Okrajni avditor Zangerle je določil davčno mero na zemljišča za 1942 raznim predmest-jim. Tako bo za Euclid davčna mera 2.45, dočim je bila prošlo leto 2.62. Tajnikov naslov Naslov tajnika društva Kristusa Kralja št. 226 KSKJ je John Mencin, 1173 E. 61. St. IZ NAŠIH NASELBIN Carlinville, 111. — Dne 26. dec. je umrl Alojzija Parkel, rojena Kernc in stara 50 let. Doma je bila iz škocjana na Dolenjskem. Tukaj zapušča moža in dva sinova, v Frontenacu, Kaijs., mater in sestro Frances Tratar ter več drugih sorodnikov. -o- Dva milijona! Slovenska North American banks je že dosegla dva milijona dolarjev premoženja. Z dnem 31. decembra 1941, je ta banka je že dosegla dva milijo-$2,097,262.18. To je sijajen napredek! Čestitamo! Zaročila sta se Mr. in Mrs. Charles K^rlin-ger, 1086 Addison Rd., naznanjata, da se je zaročila njiju hčerka Florence z Mr. Edwin M. Warnke iz 1326 Hayden Av. Seja "Kanarčkov" V soboto ob sedmih zvečer se vrši seja staršev "Kanarčkov" 1 in sicer v SDD na Prince Ave. i i 6117 SI. Clair Ave. AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMES DEBEVEC. Editor Cleveland, Ohio. Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA : Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland Dr> aošti. celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, uo pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50: pol leta $3.00 Za Evropo, celo leto $7.00 Posamezna številka 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year: Cleveland, by mail. $7.00 per year U. S. and Canada. $3.00 for 6 months: Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription. $7.00 per year. Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. -83 No. 7 Fri., Jan. 9, 1942 Narodnost in državljanstvo ni vseeno Katere smatrajo Zed. države za sovražne tujce? Kot či-tamo so sovražni tujci vsi državljani onih držav, ki so napovedale vojno Stricu Samu, torej Nemci, Italijani, Japonci, Bolgari in Madžari. Potemtakem bi spadali med te tudi oni naši Slovenci, ki so bili prideljeni Italjii po prvi svetovni vojni, ki se nahajajo tukaj, pa še niso postali državljani Zed. držav. Nam se pa zdi, da ce zvezni generalni pravdnik to tolmači tako, da se godi našim primorskim Slovencem velika' krivica. Dasi so po državljanstvu podaniki Italije, po narodnosti niso in predvsem ne po svoji narodni zavednosti. Oni so in bodo ostali Slovenci. ' Glede tega smo se obrnili na pomožnega zveznega pravdnika v Clevelandu in ga prosili za pojasnilo in tolmačenje, da se našim Slovencem, ki morda niso še postali iz tega ali onega vzroka državljani Zed. držav, pa so tej deželi ravno tako lojalni, če ne še bolj kot tisti, kateri štejejo tukaj tri ali pa več rodov, ne bo godila nepotrebna krivica. Če. ameriška vlada sumljivo zre na sovražne tujce, je popolnoma prav. Morala bi pa razločevati med "podani-štvom" in "narodnostjo." V tem oziru je pravilno tolmačil zvezni pravdnik V New Yorku, Mathias F. Correa, ki je izjavil, da so sovražni tujci samo rojeni Nemci, Avstrijci, Italijani in Japonci, ne pa vsi podaniki teh dežel. Italijanski podanik še ni Italijan, nemški podanik še ni Nemec. Italija in Nemčija imata danes zasedenih več dežel, recimo Slovenijo, Srbijo,'Češko, Poljsko, Grčijo in druge. Te narode štejeta pač za svoje državljane, ne smatrati pa jih za svoje narodnosti, kar je tudi očitno po preganjanjih. Newyorski zvezni pravdnik je določil, da razni ukrepi proti sovražnim tujcem ne zadenejo raznih narodnostih iz teh okupiranih dežel. Tako bi torej ukrepi proti Italijanom ne smeli prizadeti naših primorskih Slovencev, četudi so bili postavno prideljeni Italiji. Kar se tiče okupiranih dežel v sedanji vojni, pa narode iz teh dežel ne zadene beseda "sovražni tujci," ker ameriška vlada teh okupacij ne prizna. Torej so naši Slovenci iz bivše Jugoslavije, ki so zdaj pod Italijo smatrani še vedno kot jugoslovanski državljani. Zdaj gre le za tem, če so Slovenci iz Primorja smatrani kot sovražni tujci, ker so okupacijo Primorja med drugimi priznale tudi Zed. države. Kot smo zgorej omenili, smatramo mi in se bomo za to tudi pognali na odgovornih mestih, da so naši primorski Slovenci, četudi italijanski podaniki, po narodnosti še vedno Slovenci in kot taki niso in ne smejo biti smatrani za sovražne tujce. Dobro je, da se to določi sedaj, ker ameriška vlada bo proti sovražnim tujcem vedno ostreje nastopala. IKot vemo jim je bilo zdaj ukazano, da so morali oddati vse fotografske aparate, vse radijske aparate, na katere lahko sprejemajo ali oddajajo radijska poročila na kratke valove, dalje morajo oddati vse orožje, streljivo in razstreljive snovi. Ta ukaz je samo radi varnosti naše dežele in ukrep je popolnoma na mestu. Dognati je treba samo natančno: kdo je sovražni tujec in kdo ni, ne samo po podaništvu, ampak tudi po narodnosti. France Bevk je bil ponovno aretiran 28. januarja 1934. Opisan je bil kot "nevaren element cjržavnemu redu" radi svoje književne delavnosti ter izgnan na otok Ventotene . . . Na intervencijo Pen kluba je bil spuščen na svobodo o veliki noči 1934 in dobil dovoljenje,-da sme obiskati svoje otroke v Lj ubljani. V februarju 1935 je policija zopet preiskala njegovo stanovanje in policijski nadzornik Sorge ga je posvaril, naj preneha s pisateljevanjem, kar mu itak prinaša same sitnosti. V maju 1935 je dobil dovoljenje, da se je smel udeležiti konference Pen kluba v Barceloni na Španskem. Načrt fašistične vlade pa ni bil samo v tem, da prepreči tiskanje novih slovanskih knjig, ampak je uničevala tudi stare. Ogromno število slovanskih knjig so fašisti sežgali že prej, predno so prišli na vlado. V Trstu so sežgali 5,000 knjig "Slavjanske čitaonice" in prav toliko knjig socialističnega kluba "Ljudski oder." V letu 1927 so fašisti žgali slovenske knjige na javnem trgu pred Verdijevem spomenikom, katere so pobrali iz slovenske čitalnice pri Sv. Ivanu in jih nesli v slovesnem sprevodu skozi mesto. Ko sta bila izgnana slovenski in hrvaški jezik iz šol, so našli italijanski učitelji posebno slast v tem, da so kurili peči s slovanskimi učnimi knjigami. Fašistična milicija in tajna policija v Idriji sta sežgali vse knjige razpuščenih slovenskih društev in ljudskih šol v zimi 1928-29. V Julijsko Krajino ni mogla nobena slovanska knjiga. Pridržali so jih na pošti. Če je pa kak naslovnik slučajno dobil kako knjigo, je prišla policija in mu jo je vzela, še predno jo je utegnil pregledati. Pristna narodnost v Julijski Krajini se je predvsem ka- "Sv. Trije Kralji so danes. Ko smo bili še doma, so mati na pred večer tega praznika vzeli blagoslovljeno vodo, eden izmed nas pa je vzel posodo z žirjavi-co, na katero so vrgli nekaj vejic blagoslovljenega smrečja iz "bogance," da se je kadilo in je ta prijetni vonj prevzel vse kraje, kamor smo šli "kadit." šli smo pa po vseh sobah v hiši, po vseh hlevih, po žitnici in sploh okolu vsega gospodarskega poslopja, in smo molili ves čas. Nad vratmi smo delali po tri križe in pisali črke "G," "M," "B." To naj bi pomenilo Gašper, Melhior, Baltaza, (doma smo rekli Boltežar.) * * * Lepa je bila ta navada. Prosili smo božjega blagoslova ter varstva svetih treh Kraljev. In zdi se mi, da je bilo v tistih časih več blagoslova božjega, kot ga je danes pri družinah. Družino je v istih časih držala skupaj neka blagodejna vez, ki je dajala staršem več poguma in potrpljenja z družino in svojimi razmeravi, čeprav so bile težke zlasti za pionirje, ki so se trudili od zore do mraka; otroci pa so imeli več spoštovanja do staršev, ker so se bolj živo zavedali četrte zapovedi božje. Prav tako so tudi jasno videli žrtve, ki so jih njih starši doprinašali za" nje. Ako sem šel z očetom, ko je šel na delo po farmi, sem videl, da mu je pot lil z obraza radi dela, ako sem ostal pri materi sem bil zopet priča, kako je cel dan imela opravka z nami otroci z kuho, s snaženjem hiše, s kokošmi in po leti tudi z vrtom. Takoj iz nežnih let smo videli lep zgled gesla "Ora et labora," — moli in delaj. * * * V sedajnih časih se precej lepih krščanskih navad opušča. "Delaj," se ne more opustiti. Za kruh se je treba boriti še vedno in se bo še treba boriti. Zato se pa opušča "moli." Pravimo (nekateri pravijo), da v Ameriki ni treba moliti. Molitev, in zlasti skupno družinsko molitev, smo opustili. Ali smo radi tega bolj srečni? Družinski oltarček je izginil iz naših hiš. S čem.smo pa nadomestili? Morda s kakim ogledalom, v katerega se gledamo, pa kakor pravi sv. Pavel, "brž pozabimo, kakšni smo." Zelo treba bi nam bilo ogledala, ki bi pokazalo nam, ne samo kakšni smo na površju, ampak kak-šn; smo na duši; koliko miru in prave sreče imamo iz našega tako hvalisanega "napredka." Z molitvijo je izginil blagoslov, z blagoslovom pa prava sreča in mir v družini in narodu in na celem svetu. Zveličar ni zastonj priporočal: "molit$ vedno," to je, molite vsaki dan. Tudi ni Jezus zastonj dal sv. cerkvi oblast blagoslavljati', kakor je tudi sam blagoslavljal: otroke, bolne, hiše, in sploh vse, kar je bilo poštenega in dobrega. Kedo pa danes še reče: "prosim blagoslova?" Kpliko mater je, ki prinesejo novorojenega k blagoslovu, "vpeljevanju?" Minulo je že le. ta, odkar sem slišal: "prosim, da bi blagoslovili naš dom." In koliko je še drugih slučajev, v katerih se podaja poseben blagoslov. Ljudje mislijo, da vsega tega ne potrebujejo, radi tega pa tudi blagoslova ni in sreče ni in zadovoljnosti ni. Mesto: "kje so moje rožice," pojmo rajši: kje je naša sreča zdaj ? v kater' smo bil' tako veseli, al pomlad (božjega blagoslova) je šla od nas, vzela jo je zima (nemarnosti) mraz (mlačnosti.) Denar imamo (danes že) sreče pa le ni. Blagostanje imamo (danes že) zadovoljnosti pa ni. Lepe domove imamo, pa jih po veliki večini ne rabimo — za druzega, kot da pridemo spat v nje, družinskega življenja, kjer se vsa družina zbere doma in išče zabave v medsebojnem družinskem življenju, tega pa ni in ga ni. Nekaj tega so delavske razmere krive, nekaj pa smo si sami krivi. Starši razvadijo otroke takoj od mTadega, da išče vse zabave edino le izven doma, po "šowih," po drsališčih, klubih in drugih zabavališčih. Doma kar ne more ostati. Zato je tako, da starši samevajo doma, otroci pa se po-t'kajo sem in tja proč od doma, med vsakovrstnimi tovariši, dobrimi in slabimi, in slabi imajo vedno večji vpliv nanje, kot dobri. * * * Tak je ta svet. Kaj pa nam je storiti? Vsaka družina naj skrbi, da ima vsaj nekaj skupne družinske molitve. Nekaj očena. šev, vero in priporočitev Materi božji in angelu varuhu vsak dan. Vadite otroke, da bodo ostali pri mizi, dokler je obed končan. Pred obedom in po obedu pa naj bo skupna molitev, kratka pa dobra. Zvečer naj bodo otroci doma, vsaj šolarji. Otrokom se pusti, da gredo na redke čase v • gow," toda edino le v take, katere vidite na beli listi v Universe-Bulletin. Drugače naj imajo doma primerne zabave in igrače in igre. Toliko o "sv. Treh Kraljih"? o katerih sem to pisanje začel. Kaj ni čudno, kako beseda besedo prinese, mačka pa miš? Gorenjci tukaj še nekaj pridenejo, jaz pa ne smem, ker sem med samimi Dolenjci in tisti gorenjski izraz ni ravno lep. Ms * * Father Baznik, naš cerkveni accountant ali računar, pravi, da smo v pretečenem letu imeli preko trideset tisoč dohodkov in to navzlic temu, da so nekateri cerkev podpirali samo z levim ramenom zadaj pri vratih ob nedeljah. To je res pohvale vredno, (ne mislim na stensko podporo), mislim na vse one, kateri so svojo kvoto "sto dolarjev" izplačali za novo cerkev. Naj jim Bog povrne tisočero tukaj, tam pa, seveda, stomiljonkrat. S pospeševa. njem božjega kraljestva na zemlji, si kupujejo nebesa. Tudi nebesa lahko kupimo na obroke, takozvani "installment plan," ;s tem, da vsak dan nekaj dobrega storimo, se malo zatajujemo, premagujemo, žrtvujemo itd. Prihodnjo nedeljo boste slišali farne račune, če Bog da, in takrat, kdor je ta svoje storil, lahko vtakne palce pod "vavtre" in reče, to smo MI naredili. Precej smo naredili, hvala Begu in dobrim faranom. Father Baznik pravi, da smo izplačali v treh letih za novo cerkev in vse opremo, $118,000.00, reci sto in osemnajst tisoč. Vsega dolga ;mamo $42,000.00, (dva in štiri, deset tisoč) in to vse pri doma- zala v imenih mest, vasi, gora, rek, kar' je posebno bodlo v oči Italijane. Že v letu 1915 je začela Italijanska geografi-čna družba v Rimu pripravljati nova imena za teritorij, katerega naj bi Italija zasedla. Pozneje je bil prideljen vrhovnemu poveljstvu poseben oddelek v ta namen, na čelu profesor Bartoli/ Takoj po sklenjenem miru so začeli/Iitalijani nameščati slovanska imena z italijanskimi, vendar še ne na splošno. Toda ko so prišli fašisti na vlado, je bil izdan 27. aprila 1923 vladni odlok, s katerim se morajo odstraniti vsa, stoletja stara slovenska in hrvaška imena in nadomestiti z novimi, neznanimi italijanskimi. Da bi ne bilo kakega nesporazuma, je vlada dovolila, da je ostalo poleg novega tudi staro ime, toda staro ime je bilo vedno na drugem mestu in v oklepaju. čih ljudeh, pri faranih. Zato pa res lahko rečemo, da je cerkev naša, popolnoma naša, čeravno ima še nekaj dolga. To poročilo naj vzpodbudi še ostale farane, da bodo čim prej tudi oni dovršili svojo kvoto in prejeli diplomo dobro izvršene svoje dolžnosti. Kdor pa prav zares tega ne more, pa naj stori, kar more in to bo dobro. * * * Da bi bili vi videli, kako so naši karpentarji, žura, Fortuna, Breznikar, Bobnar, Zrimšek, Gr-den in Lekan delali v soboto na novem odru, ki ga stavijo v cerkveni dvorani. Nekateri so kar z dvema udarci pognali dolg že-belj do skrajnosti v les. Thank you, boys. Come again! * * * Prejeli smo od precejšnega števila naših vojakov odgovor na božično pismo. Vsi se zahvaljujejo šolskim sestram in dekle-tam društva Sodality, kakor tudi vsem drugim, kateri so pomagali, da je šlo toliko pisem ven. Vsi pa tudi prosijo, da se jih spominjamo v molitvi, da pridejo zopet zdravi nazaj. Prosijo pa tudi še nadaljnih pisem. Kadar je človek daleč od doma, med samimi tujimi ljudmi, je vsaka beseda od doma, kakor sončni žarek, ki razveseli, ogreje in razsvetli i. How about it, Sodality? Write soon again and let them know we think of them. * * * "In tukaj imate zopet sliko neke grde babe v zlatem okvirju. In to imenujete umetnost," se je kremžla neka ženska v prodajalni umetnih slik. "Toda, gospa, to je vendar ogledalo kar imate pred seboj," je odvrnil uslužbenec s hudomušnim prikritim nasmehom. He, he. Rad bi bil videl "grdo babo," ko je spoznala, da gleda sama sebe. * * * , Kadar sodiš druge ljudi, pazi, da ne gledaš v ogledalo in svoje grehe pripisuješ bližnjemu. "Tak bi bil jaz," je rekel sv. Filip Ne-ri, kadar je srečal velikega grešnika, "če bi me božja milost ne vzdrževala. Marsikaj' se ohrani v špiritu, le človeško zdravje ne dušno, ne telesno, nikdar! Ne stavi svoje zaupanje v alkohol. * * * V soboto se je vršila prijazna svatba, med katero sta postala mož in žena John Rožnik in Theresa Debelak. Nisem se nadejal, ko sem pred pet in dvajset leti poročal, John Rožnikove starše, da bom kdaj poročal tudi njih sina čez toliko let. Mlademu paru želimo vsega dobrega ?a dušo in telo. Za to poroko sta prišla iz Aurora, Minn, tudi brat neveste in cče, John Debelak, Mrs. John Rožnik, Jr. je namreč rojena na Hibbing, Minn. * :J: :j: Isti dan sta se poročila tudi Albina Marinčič in Louis Zgonc. Louis je od sv. Vida, Albina pa je hčerka John Marinčič-eve družine. Bog ju blagoslovi in daj, da bodo vsi Zgonci peli vedno le vesele pesemi. * * * Pa še druga dva sta se podala na pot skupnega življenja. To sta bila Mihael Dikowitski in Josephine Udovec. Oba sta še mlada, pa ker se imata rada, bosta prav gotovo tudi zanaprej si zapomnila, da je prvi pogoj sreče v zakonu krščanska ljubezen eden do drugega. Naj jima sije sonce sreče vse skozi. * * * Slišal sem ministra Snoja govoriti o tem, ko je po zanesljivih virih zvedel, kaj se godi v Jugoslaviji, zlasti na Gorenjskem. Ljudstvo trpi, pa noče simpatije, hoče moralne in gmotne podpore. Za sedaj se jim gmotne ne more dati. Zamoremo pa vsi dati moralno pomoč, to se pravi, da povsod govorimo in delamo za Jugoslavijo, kadar nam je dana prilika. V prvi vrsti smo Amerika nci in moramo pomagati naši lastni državi. Kajti, če bo Ame- rika zmagala, bo zmagala tudi Jugoslavija in Slovenci bodo pri. šli do tega kar jim gre. Torej, all out for America, pomeni, ali out for Jugoslavia! * * * Nekdo sprašuje: "Na svetu je več kot tristo različnih ver. Katera pa je Kristusova vera?" Pri tem bi nikdo nč smel imeti kakih težav. Kristus je živel pred skoraj dva tisoč leti. Toraj tista vera, ki je nastala šele lani, ne more biti prava, tudi tista ne, ki je nastala sto let nazaj; tudi tista ne, ki je nastala tisoč let nazaj, to so vse pravoslavne sekte. Prctestantovske pa itak ne gredo dalje kot pet sto let. Do Kristusa gre samo ena, to je katoliška vera. Drži se te in spolnuj njene nauke in zveličan boš. So še drugi dokazi, katerih tukaj ni čas navesti. Ako pa dotičnik pride k meni, ga bom z veseljem sprejel in poučil, če želi. * * * Emily Mary Petelin je ime mali hčerki Albin Petelina in Emi-lje rojene Anžur. Milka ni mara la dosti za ta svet, ko je prišla v Cleveland tam doli v St. Ann's bolnici. Zato je morala biti krščena prav kmalo potem, ko je dospela. Končno si je pa menda premislila. Da, če tudi ni ta svet bogve kaj, je vse eno najboljši ki ga imamo. Joseph in Mrs Rose Blaž sta jo spremila v cerkev prvikrat. Louis Grden Jr. in Johnny Mi-klič, ki sta se mudila čez prazni ke doma, sta v pondeljek zopet odšla v Fort Wayne, kjer se iz cbrazujeta v Sacred Heart Academy. Tako so se povrnili tudi vsi drugi "hajskularji" po svojih šolah iskat učenost in izobrazbe. # * * Opozarjamo vse starše, kateri imajo svoje otroke v javnih šo lah, kjer se učijo samo za ta svet n še za tega presneto slabo kot kaže zgled sedajnih razmer, opo zarjamo vse take, da pošlejo ctroke h krščanskemu nauku, ki se vrši: ob torkih po šoli v Maple Heights, v Warrensville Heights v sredo po šoli pri Ke-glovičevih, in za vse druge pa je nauk v šoli sv. Lovrenca vsako soboto jutro ob 9. Vsi ti otroci so dolžni priti v nedeljo ob 9 k maši in po maši imajo zopet nauk v šoli. Dvakrat na teden vsi otroci od šestega pa do petnajstega leta. Nocoj je sveti večer za vse one, kateri se držijo julijskega koledarja. (Pišem 6. januar- (Dalje na 2. strani.) -O-■- Lovcem Naša sezona je že skoro pri kraju, samo še lisice in kunci so še malo v strahu, o ja, pa tudi žolti Japonci in gotov sem, da bo teh prav malo ostalo, ko bo kon kjer j regs noV reteWa m* lelUi ribe ■avl )ba#atan Melton je nesrečno končal Jo- Dv, , a dni-smo potovali po go- "?i-i!JU in prišli tretji dan k iz~ -lud Maleea Colorada. In no—.; jebiio gorovje za °SjiJni' Se Je vreme popolnoma emenilo. Bili smo na razvo- • U Atlantiškega in Tihega mo-Ja. 10 elite, a, z3 do tja nas je spremljalo stran 0 nebo in lepo vreme, on- S>'o ' ^erra Madre pa se je kar ):efikrat na dan zoblačilo in t. i' evihti e se D, apletle je l0Vf S*iav. rrala n P3 ,goV« i n a dek Oil ezevno vreme je imelo svo-lab ° stran> Pa tudi svojo |0vZalenja in vode je bilo Ucj. i za konje in za nas, toda te? mokri smo bili ves dan in rob> nočevali na prostem, se lv% ^dar nismo pošteno po-je J' Po hudi vročini, ki nas br<"1 • • 110 lice Slo" ime' ;s i" niu ,, d» pro'1 cen re ns' J-M e so nas prale. Pa koj se Spet zjasnilo. Nestalno vre-ob gornjem Coloradu i. a zal' cem ibiin .učila na prerijah onstran al(anega gorovja, je utegnila j0v ^nadna sprememba ško-našemu zdravju. Mi tri-)ijj ennitou, Emery in jaz, smo Vremenskih neprilik vajeni, ]; v ni delo, če smo tabori-ežju in premočeni, pa ubo-^^l se mi je smilil, po poj-in ^estmana je bil razvajen De]0tnehkužen in Je gotovo trni j škodovalo pa mu k sreči Potrpežljivo je prenašal Vreme. Seveda ne rečem, 'tiHE? tu^i nam ne bila v takih nil. Prišel je z višine nam naproti in prispel na vznožje obenem z nami. Podrobno smo si ga ogledali. Indijanec je bil, pol v usnje pol v callico oblečen. Njegov obraz se je zdel pošten, prijazen je bil. Arožja ni imel. Vljudno nas je pozdravil in nas radovedno gledal, prav kot bi rad spregovoril z nami kako besedo. Odzdravil sem in vprašal: "Katerega rodu je moj brat? "Zuni sem," je odgovoril. "Odkod pa prihajajo moji beli bratje?" "Iz Acome." "In kam so namenjeni?" "H Coloradu in še dalje. Ali pozna moj brat svet tod okoli?" "Poznam. Doma sem tukaj." "Sam si?" "Sam z ženo." Nekoliko čudno se mi je zdelo, da živi Indijanec sam in brez družbe v divjini. "Ali ni nobenih bratov tvojega rodu v bližini?" sem ga vprašal. "So. Pa moja hiša stoji na samem," je rekel z negotovim glasom. "Hišo imaš? Je blizu?" "Čisto blizu." "Bi lahko prenočevali v njej, da bi nas ne pral dež?" Ves vesel je povedal: "Seveda! Ako vam je prav, vas koj popeljem na svoj dom. Hiša ima streho," je pridjal, kot da streha na hiši ni sama po sebi umljiva, "noben dež ne prodre skozi streho in vso noč kurimo." "Zelo lepo." In previdno sem dodal: "Si smemo hišo prej ogledati?" "Da! In če vam bo ugajala, lahko ostanete pri meni." Pogledal sem tovariše. Winnetou ni rekel nič, Emery je pokimal, Vogel pa je dejal navdušen: "Le pojdimo! Bolje raztrgana koča z ognjiščem ko tabore-nje v dežju in v mokri obleki!" "Dobro!" sem dejal. "S teboj pojdemo. Pokaži pam pot!" Obrnil se je in stopil. Šli smo za njim. Emery je prijezdil na mojo stran ijn dejal po nemško: "Zuni — ? Kaki so ti ljudje? Si se že kedaj srečal z rdečkar-jem iz rodu Zuni?" "Večkrat že. Zuniji so najštevilnejši rod med pueblani. Svojčas je bil rod Zunijev jako ugleden. Miroljubni so in na darjeni, vobče jih cenijo za najboljše pueblane." Pokimal je. "Mož se mi ne zdi sumljiv — Ampak radoveden sem, kaka je NEWBURsKE NOVICE (Nadaljevanje z 2 strani) ja). Mi se držimo Gregorjan-skega. Kaj je pa zopet to? Le čakaj ti povem. Rimski cesar Julian, ki je opazil, ali pa so drugi mesto njega opazili, da je zaostal za solnčnim časom, je koledar popravil in naredil vsako leto kot 36514- To je pa nekako 11 minut in nekaj sekund predolgo in zato je papež Gregor XIII leta 1582 ukazal, da se naj čas za deset dni preskoči naprej, tako, da je je štelo 15. oktobra, mesto 5. oktobra. Od takrat pa do danes je Gregorjan-ski koledar, ki pride najbližje pravega solčnega CciSci, ze zopet nekako tri dni pridobil in je danes že trinajst dni razlike. Kaj pa prav za prav leto pomeni? Eno leto je tisti čas, ki ga rabi svet, da pride enkrat okoli jonov milj), in pride prav isto' Tobačnica in policaj minuto nazaj na isti prostor, kjer! Na čudovit način je tobačni-je bila pred letom dni. Kaj ga pa'ca rešila policistu življenje. V žene?? Kako, da ne omaga in Lizboni je neki policist na svo-gre vedno prav isto hitrost? Ka-| Jem službenem obhodu srečal ko, da se ne zaleti v sonce alijdva pijanca —' razgrajača, kako zvezdo? če to malo pomi- Opomnil ju je, naj mirujeta, a sliš, moraš priznati, ako rabiš! mesto, da bi poslušala moža po-pamet, "kako mogočen Si, O j stave, sta ga napadla. V pre-Bcg!" "Nebo in zemlja oznanu-1 tepu, ki se je razvil, je bil pojeta Tvojo slavo . .." le človgk se licist ranjen. Pijanec ga je dobi. ki se drzne.bogokletno kričati: "narava;" "znanstvo," "usoda!" "Boga ni brcne take slepce. V Ameriški Domovini sem či-tal onile dan, kako je Rusija napredovala pod boljševiki. Ima slike iz raznih krajev Rusije, ki to kažejo. Bral sem pa tudi v knjigi, k; jo je pisal neki exko-munist, kateri je sam delal tam tri leta in videl na svoje oči, kako zatiran je kmet in navadni delavec tam. Slično sem slišal še namreč obstrelil z revolverjem. Krogla je predrla plašč in na-Koklja naj i to pa je zadela na tobačnico, ki jo je imel policist v žepu. Na kovinasti tobačnici pa se je krogla odbila in odletela v hlače. Policist je obnesel samo malo osmojeno kožo, a odnesel pa je življenje iz pretepa. . -o- Verska organizacija Najsvetejšega Imena obstoja iz leta 1274, ko je papež Gregor X. dal Janezu iz Vercelli dovoljenje za ustanovitev take organizacije. sonca, in to natančno povedano 1 o drugi, knjigi, ki jo je istotako je ravno 365.2595981 dni, ali po domače povedano 365 dni, 6 ur, 13 minut in 49.3 sekund. To je vzrok, namreč tih 6 ur in 14 minut, da imamo vsake štiri leta en dan več v letu — 366 dni. In to pa zopet ni prav natančno, zato na vsakih sto let nekako pre-skočno leto odpade. Ali sedaj veste kaj je leto? Ha? Ali razumete? Ali se čudite, da ta naš svet, ta velikanska krogla, na kateri živimo, leta okoli sonca in naredi vsako leto 560,000,000 milj, (reci pet sto šestdeset mili. pisal očevidec, ki je šel v Rusijo meneč, da gre v delavski paradiž, pa pravi, da je bolj podobno peklu. Bodimo oprezni, da ne bomo 'nasedali na komunistične limance in pustili, da nas boljševiška propaganda omami, če je Rusija res tak raj, zakaj se pa vsakemu tako mudi ven iz nje, če je slučajno v njo zašel? -o-- Komarji, ki prenašajo bolezen malarijo, povzroče vsako leto od dva do tri milijone smrtnih slučajev. For America, Give! MALI OGLASI Jako dobra služba Sprejme se žensko slovanske narodnosti, da bi pomagala v gostilni in v kuhinji; ima stanovanje, hrano in dobro plačo. Oglasite se na 783 E. 222. Sr. v Eu-clidu. (8) Sobe se odda Odda se v najem 4 lepe sobe. Oglasite se na 1000 E. 64. St., zgorej. (8) Peči poceni Rabljene kuhinjske peči na plin v dobrem stanju od $5 naprej. Oglejte si jih pri Norwood Appliance & Furniture 6104 St. Clair Ave. 819 E. 185. St. (Jan. 9, 13, 15, 20) Kupim harmoniko želim kupiti rabljeno harmoniko na 120 basov. Oglasite se s ponudbami pri George Panchur, 829 E. 143. St. (.7) Trgovina naprodaj Proda se konfekcijska trgovina z stanovanjem; jako zmerna j cena. Nahaja se blizu cerkve in šole. Pokličite Liberty 9370. (9)' Soba se odda Opremljena soba se odda in tudi hrana se tam lahko dobi na zahtevo. Oglasite se na 1551 E. 49. St. (Jan. 5, 7, 9, 12) Soba s hrano Odda se fantu lepo opremljena soba s hrano. Za naslov vprašajte v našem uradu. (Jan. 7, 9, 12.) PREMOG — COKE Razvažamo po vsem Clevelandu. Vprašajte za naš budget načrt. Pregled furnezov zastonj. WHITE WAY COAL CO. 3858 SUPERIOR AVE. HEnderson 6177 DAJEMO EAGLE ZNAMKE RUDY B0ŽEGLAV VINERY 6010 ST. CLAIR AVE. Najfinejša vina, domačega izdelka, dobite na kozarce ali v večji količini za na dom. Postrežemo tudi z "okusnim prigrizkom. Se priporočamo! QEUNTIN REYNOLDS ameriški časopisni poročevalec odgovori vsa vaša vprašanja v One Day in Soviet Russia Filmska slika, polne dolžine o pogumnem narodu, ki se sedaj bori poleg demokracij, da stre Hitlerja. Tudi najnovejše.slike iz ruske vojne. Začne v soboto 10. januarja PENN SQUARE THEATER EUCLID IN 55. ST. Z sodelovanjem Cleveland-ske-ruskim združeftim odborom za pomoč Sovjetski Rusiji. Del vaše vstopnine bo šel za zdravniško pomoč Sovjetski Rusiji. Pozor, hišni posestniki! Kadar potrebujete pri hiši delo pri popravljanju streh, žlebov ali pri fur-nezu, se zanesljivo obrnite name. Delo garantirano, cene zmerne. FRANK RURE * 16021 WATERLOO RD. KEnmore 7192-J Delo dobi Išče se natakarica, stara nad 21 let, za delo ob petkih in sobotah zvečer. Vprašajte na 747 E. 185. St. (8) BODITE PREVIDEN VOZNIK Mnogo nesreče se pripeti radi pokvarjenih oči. Dajte si pregledati oči, da se boste počutili varne Vid mora biti tak, da lahkb razločite številke na metru brzine, da vidite, kako hitro vozi. Imamo 30 let izkušnje v preiskovanju vida in umerjanju očal. Zadovoljni boste v vsakem oziru. EDWARD A. HISS lekarna—farmacija in optometristlčne potrebščine 7102 St. Clair Ave. BLISS COAL CO. PREMOG IN DRVA Zastopstvo WHITING STOKERS 22290 LAKELAND BLVD. KEnmore 0808 3 TREBUŠNE PASOVE IN ELASTIČNE NOGAVICE >-( imamo v polni zalogi. Pošiljamo tudi po pošti. i MANDEL DRUG CO. i 15702 Waterloo Rd., Cleveland, O. M SrTYTTTTTTTTVTTTXXXTIXiro Harmonika naprodaj • Proda se Tabijena harmonika z 120 basi. Oglasite se med 9 dopoldne in 1 popoldne na 1028 E.-72. St._(9) Bekie dobi delo Išče se dekle, staro okrog 20 let, za hišno, delo pri dveh odraslih osebah. Lahko ostane ponoči ali pa gre domov. Vprašajte na 11704 St. Clair Ave. (8) Ignac Slapnik, st CVETI JČ AR 810!! ST. CLAIR AVE. HEnderaon 1123 GAY INN 6933 St. Clair Ave. Godba in ples vsak petek in soboto . . . Najboljša pijača ENdicott 8811 (Fri. -x) ZAKKAJSEK FUNERAL HOME, Inc. 6016 St. Clair Ave. , Telefon: ENdicott 3113 1 Oblak Furniture Co. TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo irj vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVI. HEnderson 2978_ Zimska razprodaja Zaradi zakasnele zime je ostalo veliko spodnjega in vrli-nega oblačila za može, žene in otroke, katerega moramo razpredati po zelo nizkih cenah. Kupite sedaj in prihranili si boste denar. Ameriški Rdeči križ ne pobi- tista stavba, ki jo imenuje "hi-1 ra samo denarnih prispevkov, pač pa ima sedaj tudi poseben 4 ifli1 Si ;Sih ^Sla H;, ' Pa če bi bila še tako rev- nočeh streha dobro- rtim in 5 g *tva> Zato tudi aša! i-abU' slid'! /ar« M df o ali Pj en' Je bil *?ričat' &aji in go-tnj 6 80 se menjavale z zelenijo .rHtami. Južno od nas nek-Da e 'ežala Sierra Blanca, ki j^ v dežju nismo videli. V so se oblaki razPršili> Si Jih Je kdo 0(iPihnil> in ti^!'0 nebo se je'smejalo nad 801'' Ampak seveda kako dol- It | .Sidled se nam je odprl. Na še deževalo, pri nas pa je bil zrak .lasen in Daleč naokoli se je M J kf ln — in tudi na bližnji S Sm° videli- kJer -ie stal sa" i .Vi' človek. Menda je že v , J v 8tal na goli višini. ij°> ,1 so' —. Hm —! Bi ne bilo slabo, če bi po deževnih nQčeh spet spali pod streho in si posušili obleko!" Zuni nas je vodil črez zeleno trato, potok se je vil po njej. Na koncu trate je stala Zunije-va "hiša." Pa kaka je bila! Štirikoten kup blata —. Stene so bile iz blata in streha je bila iz blata, pomešanega s tr-stičjem. Eno samo luknjo je imela "hiša," služila je za vrata, za okno in za dimnik. Ena sama soba je bila v hiši, obenem spalnica in kuhinja, stanovanje in klet, shramba, drvarnica in menda tudi hlev. V kotu. je ležala zelenjava, ki jo je Zuni prideloval na polju ob poto-čiču, v drugem kotu je bilo ležišče, suho listje, pokrito s ko-jami. (Dalje prihodnjič.) n&s je zagledal,,se je zge- _ oddelek za zbiranje krvi, katero se potem uporablja za transfuzijo ranjencem na bojnih poljanah in vojaških bolnišnicah. V Clevelandu se kaj pridno od-zivljejo državljani, ki so pripravljeni darovati en pint svoje krvi, ki bo mogoče rešila življenje enega našega ranjenega vojaka. Kdor se počuti zmožnega utrpeti toliko krvi in jo je pripravljen darovati, se lahko zglasi v glavnem stanu Rdečega križa na 3111 Prospect Ave. Cleveland je eno izmed 16 mest, kjer Rdeči križ še posebno apelira na državljane, da žrtvujejo nekaj svoje krvi, katero potem v posušenem stanju pošiljajo v vojaške bolnišnice, kjerkoli se nahaja naše voja-' štvo. Moški in ženske v Cuyahoga okraju so pokazali polno razu- mevanje za ta apel Rdečega križa in se kaj pridno odzivlja-jo s prispevanjem krvi. Do sedaj se je odzvalo že krog 2,000 moških in žensk, ki so darovali nekaj svoje krvi za naše ranjene vojake. Mrs. William G. Mather, predsednica odbora za prostovoljne prispevke krvi še posebej apelira na vse zdrave državljane v našem mestu, ki so v starosti od 18 do 60 let in so zdravi, da se prijavijo za darovanje svoje krvi, da bo tako omogočeno imeti vedno dovolj krvi za transfuzijo na razpolago: Če bi se kje prijavila skupina najmanj 50 ali več prostovoljcev za darovanje krvi, je na razpolago avtomobilski oddelek, ki bo šel na delo v okrožju 80 milj kfog Clevelanda. Vsak, ki želi prispevati kri, naj se priglasi pismeno, tele-J fčnično ali pa osebno na 3111 j Prospect Ave. Telefon ENdi-j cott 7575. _ Hiša naprodaj Proda se hiša 6 sob; cena $5,600. Nahaja se severno od St. Clair Ave. in E. 117. St. Vprašajte zvečer na 1130 E. 72. St. _(8) Lepa prilika za podjetnega Slovenca Proda se grocerijsko trgovino po zmerni ceni. Poizve se na 1192 E. 61\ St. tel. HEnderson 2736. SPECIALS Friday — Saturday Fresh Roll Butter, lb. 37c Good Cooking Potatoes, 15 lbs.............29c Sweetheart Soap Deal, 4 Bars.......19c Kirkraan Soap Flakes Deal, 2 Large Boxes .33c Silver Dust (with Towel) 2 Large Boxes.....43c P and G Soap, 10 Big Bars........39c SPECH FOOD STORE 1100 6.63rd St. • HE-0674 $1.35 MOŠKO SPODNJE UNION PERILO, s kratkimi ali dolgimi rokavi, mere 38 do 46, 79^, Deloma volneno $145 85c UNION SPODNJE PERILO za dečke s kratkimi rokavi _' 491 DEBELE VOLNENE NOGAVICE za može 29d, 39£, 49^ par NOGAVICE ZA DEKLICE kratke ali do kelen par 29f? in 39^ ROKAVICE ZA MOŽE za delo 15p, 29č, 49£ za praznik $1.29, $1.59, $1.95 Imamo tudi v zalogi delovno obleko, blankete, kovtre, rjuhe in druge šivalne potrebščine. R0ŽANCE DEPARTMENT STORE 406 East 156th St. in Waterloo Rd. FLANEL SRAJCCE ZA MOŽE, sive, olave in barvaste 79£, $119, $1 75 $3.50 VOLNENI JOPIČI ZA ŽENE rujave, zelene in plave barve, mere 38 do 46 $245 Deloma volneni _$1.19_ 85c UNION SPODNJE PERILO ZA DEKLICE 1 Silke-Wool. 2 do 12 _49£_ $3.50 VOLNENE KIKLE ZA ŽENE IN DEKLICE. vse mere $1.69 25c 36INCH TEŽKA FLANELA Lepe barye, i ar d 24£ 27-INCH BELA FLANELA iard 14^ Ustanovljeno 1908 Zavarovalnino vseh vrst vam točno preskrbi HAFFNER INSURANCE AGENCY 6106 St. Clair Avenue ^uštvo Glas elevelandskih delavcev št. 9 SDZ prireja plesno zabavo "Mid-Winter Frolic" V SLOVENSKEM NARODNEM DOMU NA ST. CLAIRJU LOUIS TREBAR IN NJEGOVA GODBA Vstopnina 35 centov * * * * Za las je manjkalo ROMAN * * * * Jacques, tv^ja Diana te roti. Govori!" "Ne morem." "Zakaj ne?" Diana čaka nekaj sekund, in ker ni bilo odgovora, reče, ne da bi bilo čutiti kaj očita j ma v njenem glasu: "Ali ni prva dolžnost nedolžnega .človeka, da dokaže svojo nedolžnost?" Videti je bilo, da je jetnik postal obupan. Nervozno se je gladil po očesnih trepalnicah Potem.se je pa sklonil k Diani, tako da je lahko čutila njegovo dihanje nad svojimi lasmi, in rekel: "In če človek ne more, nikakor ne more dokazati svoje nedolžnosti?" Diana je po teh besedah od-skočila, bleda kot smrt in se tako tresla, da .se je morala nasloniti na zid. Gledala je Jac-quesa Boiscorana s pogledi, v katerih je bila izražena vsa groza njene duše. , "Kaj si rekel?" je končno za-jecala? "O moj Bog!" In nesrečni mož se je zasme-jal,- Bil je to smeh, ki ga da od sebe Človek, ki je zgubil zadnje upanje. Kmalu potem pa reče: "Hotel sem reči, da se dobijo okoliščine, ki popolnoma preobrazijo naš razum. So to nezaslišane okoliščine, ki povzročajo, da začne človek sam nad seboj dvomiti. Hotel sem reči, da se.je vse proti meni za-rotilo,»da hotel sem reči, da če bi bil jaz na mestu sodnfka Galpina in on pred menoj, da bi postopal popolnoma enako kot je on nastopil." "Ti si blazen!" zakriči Diana. Toda gospod Boiscoran je ni slišal. Vsa grenkoba, katero je občutil zadnje dneve je izbruhnila v njem. Postal je rdeč v obraz in ves vznemirjen. Končno pa zine s slabotnim glasom: "Ha, nedolžnost naj dokažem —! Lahko je to povedati, toda kako? Ne, ne, jaz nisem kriv, toda zločin je bil storjen, in za ta zločin zahteva pravica svo- stavi vec? "Kje ste bili?" me vprašujejo, "ko se je pripetil umor — ? Da, kje sem bil? Ali morem povedati? Ako sebe opravičim, tedaj bom obdolžil druge. In kaj če se motim, in če ne motim, kako naj dokažem resnico svojih trditev? Morilec in požigalec je seveda šel do skrajnosti,. da zakrije svojo osebnost —. Na ta način se je zgodilo, da je obtožba padla na mene. Ah, če bi človek mogel vedeti, kaj se bo zgodilo v bodočnosti? Kako naj se branim pred obtožnico? Blaznež! Hudournik me je vrgel s pota in me uničil. Jaz nisem niti otrok, niti nisem lopov, vselej sem zrl ljudem odkrito v oči. Izmeril sem vso nevarnost in dognal sem', da je strašna, toda pomagati si ne morem." Diana se strese, nakar zakriči : "Kakšna usoda nas čaka!" To pot jo je slišal gospod Boiscoran in postalo ga je sram radi slabosti, katero je kazal. Toda predno je mogel pomiriti svoje občutke, je začela Diana nadaljevati: "Naj bo! Prazne misli so to! Resnica mora pred vsem na dan! Samo resnica je nezmotna nepremagljiva. Jacques, govoriti moraš resnico, polno resnico, ne da bi skušal kaj zakrivati." "Nemogoče je!" šepeta Jacques. "Ali je resnica tako strašna tajnost?" "Nemogoče je verjeti." Diana ga pogleda z izrazom groze na obrazu. Nič več ni spoznala njegovih lic, niti njegovih oči, niti glasu, katerega se je posluževal. Bliže se stisne k njemu, in ko vzame njegovo roko v svojo nežno roči co, reče: "Toda meni lahko vendar poveš?" Jacques se strese, umakne se nekoliko in odgovori: "Prej bi povedal komu dru gemu kot tebi!" Čutil je, kako uničujoč je bil ta odgovor, zato še hitro pri- jega krivca. Ako nisem jaz streljal na grofa Claudieuse, ako jaz nisem zažgal njegovega gradu, kdo je bil torej kri- V blag spomin prve obletnice smrti našega ljubljenega sina in brata Rudolph Sturm ki je za vedno zatisnil svoje mile oči dne 9. januarja, 1941 Kako žalostno so dnevi, Odkar Te več med nami ni, ljubljeni sin in dragi brat, Spomin na Tebe pa bomo ohranili v naših srcih na vekomaj. Žalujoči ostali: Andrew in Mary, starši Mary Winters in Jane Winters, sestri Joseph in Edward, brata. Cleveland, Ohio, 9. januarja, 1942. "Tvoje misli so preveč čiste za enaka sramotna dejanja. Nikakor ne želim, da bi bila tvoja poročna obleka omadeževa- na po najmanjšem drobcu blata, v katerega so me nasprotniki potlačili." Ali je bila ukan jena? Nikakor ne, toda imela je toliko poguma, da se je kazala ukanje-no. Z mirnim glasom odgovori: "Dobro torej. Toda resnica mora prej ali slej na dan." "Da, gospod Magloire bo zvedel resnico." "Torej, Jacques, napiši vse, kar misliš povedati gospodu Magloire. Tu je pero in črnilo. Zaneseš se lahko, da mu bom vestno vse.izročila." "So stvari, Diana, katerih se ne more napisati na papir." Diana je čutila, da je poražena. Jasno ji je bilo, da ni na svetu orodja, ki bi uklonilo njegovo železno voljo, toda kljub temu reče še enkrat: "Toda če bi te rotila, Jacques, pri najini preteklosti in pri najini bodočnosti, če bi te prosila pri oni neskončni, večni ljubezni, katero si mi prisegal?" "Ali res želiš, da postanejo moje jetniške ure še tisočkrat hujše kot so že? Ali mi hočeš odyzeti zadnjo trohico moje moči in mojega poguma? Ali,v resnici nimaš nobenega zaupanja več v mene? Ali ne moreš počakati še nekaj dni, ko pride čas za razjasnilo?" Jacques umolkne. Nekdo je potrkal na vrata in skoro.ob istem času zakliče ječar Blan-ing pri vratih: "Cas beži. Rad bi bil spodaj, ko se bo straža spremenila. Ri-skiral sem že dovolj. Družinski oče sem." "Pojdi sedaj domov, Diana," reče Jacques. "Domov pojdi! Kar misliti ne morem," da bi te kdo tu zalotil!" Diana je plačala dovolj drago, da ji je bilo znano, da sedi precej varno v zapoi'u, toda kljub temu ni ugovarjala. Jacquesu ponudi lice v poljub. Pol mrtva, oprijemajoč se sten, se je vrnila v ječarjevo sobo. Tam so pripravili za njo postelj, na katero se je zdajci vrgla v polni obleki. Ostala je na postelji nepremično, kot bi bila mrtva. Otopela je tako, da ni mogla več čutiti strašnega trpljenja. Zunaj je bil zasijal že dan, osma ura je odbila, ko je čutila, da jo je nekdo prijel za rokav. Oglasi se ječarjeva žena: "Moja ljuba gospodična, sedaj bi bil najboljši čas, da se umaknete. Mogoče se bo kdo čudil, ker vas bo videl samo na ulici, toda mislili bodo, da prihajajte od sedme jutranje maše." In ne da bi odvrnila besedico plane Diana kvišku. V trenutku si uredi lase in obleko. Kmalu se zglasi tudi Blangin, ki je bil ves v skrbeh, ker Diana še ni zapustila poslopja. Diana seže v denarnico, vzame ven en tisoč, ki ji je še ostal in ga izroči ječarju rekoč: "To je za vas; želim, da se me zapomnite, ako bi vas zopet potrebovala." Potem si pa zastrne oči s pa j. čolanom in hitro odide. Enajsto poglavje. Baron Chandore je preživel strašno noč svojega življenja. Skoro sleherno minuto je tipal žilo svojega edinega sina. Sinoči je dejal zdravnik: "Ako preživi še eno noč, bo mogoče resen." Ko se je delal dan je sin umrl. Tekom usodepolne noči je stari gospod trpel enako kot tekom večera, ko je vedel, da se Diana nahaja izven domače hiše. Sicer je dobro vedel, da so Blaning in soproga pošteni lju-lje, kljub njih skoposti in zavisti. Vedel je tudi, da je Jacques Boiscoran poštenjak. Kljub temu pa je slišal .stari sluga v hiši, da je gospod Chandore vso noč korakal po svoji sobi; ko je bila ura sedem se je že nahajal spodaj pri vežnih vratih ter skrbno zrl na desno in levo po ulici. Okoli pol osme ure se prikaže gospod Fol-gat. Komaj mu je voščil dobro jutro in Jiiti besedice ni razumel, kar mu je pripovedoval odvetnik, da ga navdahne z novim zaupanjem. Končno pa vzklikne stari mož: "Ah, tam prihaja!" In ni se "motil. Okoli vogala se prikaže Diana. Z mrzlično naglico prisopiha v hišo, kot bi čutila, da njene moči odpovedujejo tako, da bi jo moral kdo skoro nesti po stopnicah. Stari ata Chandore jo je pričakoval z neizmerno, skoro divjo radostjo, stisnil jo je k sebi in neprestano vzklikal: "O Diana, otrok moj dragi! Kako sem trpel radi tebe! Koliko časa te ni bilo! Toda sedaj je vsega fyonec. Pojdi, pridi, požuri se!" Skoro jo je odnesel v sprejemno sobo ter jo nežno položil v naslonjač. Poleg nje poklekne in od radosti se mu s smehom polnijo lica. Toda ko jo je prijel za roko je vzkliknil: "Te roke, zdi se mi, da gorijo! Vročica te je napadla." Chandore jo pazljivo pogleda. Diana odstrani tančico. (Dalje prihodnjič) Slovenci! Jugoslovani! Vabljeni ste, da se udeležite f ODA ZA AMERIŠKO v nedeljo 11. januarja 1942 ob 2:30 popoldne v PUBLIC MUSIC HALL GLAVNA GOVORNIKA: JAN MASARYK zunanji minister češkoslovaške vlade v Londonu SIDNEY HILLMAN vodja zveznega produkcijskega urada v Washingtonu Shod sklican od: Amalgamated Clothing Workers of America Češkoslovaški narodni svet THE MAY CO'S BASEMENT Brr — zakaj naj bi ras zeblo — pripravite se za zimo Spodnja oblačila . . . MOŠKE ZIMSKE UNION SPODNJE OBLEKE "Chalmers" in druge boljše obleke! Kakovostne težke b o mbažne union spodnje obleke! Polna mera! Dolgi ali kratki rokavi . . . do gležnjev! Velikosti 38 do 46. 98 Deške 10% volnene spodnje obleke S kratkimi rokavi, do kolen ali gležnjev. Velikosti 24 do 34. Nekoliko neredni. Naprodaj Otroški 10% volnene spodnje obleke Za gorkoto tekom zimskih mesecev. Izborne spodnje Union obleke za dečke in deklice! 10% volne, 83% bombaža, 7% rajona v dobro izdelanih oblačilih! Dolgi ali francoski vzorci. Velikosti 2 do 12. Moške "Chalmers" 10% volnene spodnje obleke posebna cena .25 Izognite se prehladom z dobro spodnjo obleko! Dolgi ali kratki rokavi . . . 90% bombažni vzorci do gležnjev! Polna mera . . . 90% bombaža, 10% volne. Velikosti 38 do 46. Ženske Tuckstitch bombažne spodnjice za $<£ Neredne, 3 za $1 vrste! Gorke in udobne! Telovniki in hlačke rednih velikosti. Ženske 12% volnene Tuckstitch spodnjice 39c Težke hlačke ali' talovniki. polna mera .. kvalitativni vzorci. Samo redne velikosti. The May Co. Basement NAZNANILO IN ZAHVALA V globoki tugi naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je previden s tolažili svete vere za vedne preminil naš nadvse ljubljeni soprog in oče ANTON ZUST Blagopokojni je bil rojen dne 15 januarja, leta 1891, vas Vrh, fara Sv. Trjic Kralji pri Logadcu. Preminil je dne 9. decembra, ob 8 uri zjutraj ter bil pokepan iz hiše žalosti po opravljeni zadušnici v cerkvi Marije Vnebovzcte" na Ilolmes Ave. in na sv. Pavla pokopališče dne 12. decembra ob 9. uri dcpcldne. Pokojni je bil član društva Mir, št. 142 SNPJ. Tukaj zapušča pcleg globoko žalujoče soproge, dveh sinov in hčere strica John Zust ter v stari domovini več bratov In sester. V globoki hvaležnosti se želimo najlepše zahvaliti vsem enim, ki so položili cvetje ob krsti! našega blagopokojnega soproga in očeta. Naša najlepša zahvala naj velja sledečim: Mr. in Mrs. Martin Paulin, družina John Asseg, Mr. in Mrs. V. Brezar in hčerka, Mr. in Mrs. Frank Vadnal in sin, Mi. in Mrs. Joe Mah, Mr. in Mrs. John Paulin, družina Anton Osredkar, Mr. in Mrs. Frank Sustarsic, Frank in Martin Nagode, Mr. in Mrs. Joe Market in sin, družina Theresa Se-day, Mr. in Mrs. Anton Mah, Geneva, Ohio; družina Zust, Edna Ave.; družina John Zust, Monterey Ave., Mr. in Mrs. Jce Salomon, družina Salmich, Frank Kcvacic, John in Frank Kenik, Mr. John Trčfck in Peter Dolinar, Mr. in Mrs. John Trcek, Beech Gicve, Ind.; družini Kumel in Knez, Mrs. Aneonia Peiechlin, Girard, Ohio; Molly in Dare, Misses Ger-tiude Josephine Krehar, The Brotherhood Railway Carmen of America, The Beech Grove Car Dept., Mr. in Mrs. John Paulin, Franklin, Kans.; društvo Mir. št. 142 SNPJ, Jim Blatnik in prispevatelji venca sosedov in prijateljev. Najlepše zahvalo naj prejmfejo številni darovalci za svete maše, katere se bodo darovale v mirni počitek našega nikdar pozabljenega soproga in očeta. Našo najlepšo zahvalo naj prejmejo sledeči: Mr. in Mrs. Anten Može, družina Jos. Scday, E. 160th St.; družina Salmich, Mrs. Spilar, E. 159th St.; Mr. in Mrs. A. Sedy, E. 157th St.; družina Frank Trepal, družina Joe Alich, Mr. in Mrs. John Mulle'c Mr. Albert Bostnick, družina Klun, Mrs. Mary Nainiger, Mrs. Ann Znidarsic, Whitcomb Ave.; Mrs. Mary Malovrh, Holmes Ave.; Frank in Josephine Trcek, Mrs. Ana Jalovec, E. 162nd St.; Mis. Frances Butter, Mrs. Kumar, Holmes Ave.; Mr. Jchn Sedej, E. 155th St.; Mis. Krall, E. 157th St.; Mr. inj Mrs. Ignacij Fatur, Mr. in Mrs. Stokel, E. 159th St.; družina Kovačič, Mrs. Petrovcic, E. 162nd St.; Mrs. Zaman, E. 160th St.; Mr. in Mrs. Tram-push, Mr. John Kenik, Mr. Frank Kenik, Mr. in Mrs. Smer-dtl, Mr. in Mrs. Jchn Kaucic, družina Strumbly, Mr. in Mrs. Stekel, Whitcomb Ave.; Mr. in Mrs. Matt Kastelic, Mr. in Mrs. A. Mausar, Mrs. Walter, Nicholas Ave.; Mr. Louis Kun-stel, Mrs. Mary Jereb, Mrs. Hoge, Mr. in Mrs. Joe Tomsich, Mr. in Mrs. Jo® Pavsel, Mrs. Dolgan, Holmes Ave.; družina Zupančič, E. 158tli St.; Mrs. Anna Butts, Mr. in Mrs. J. Elo-var, družina John Paulin, Mr. in Mrs. Lustig, Antonia Za-bukovec in sin, družina Theresa Sedey, Mrs. Duša in sin, Mr. Paul Logar, Cherry Valley, N. Y.; Mr. in Mrs. Zorko, Mrs. A. Metzdorf, Mr. in Mrs. Joe Manganila, Mr. John Zust, Monterey Ave.; družina Osredkar, družina Krauter, Mr. in Mis. Chas. Stork, Mrs. Fortuna, Beech Grcve, Ind.; Mr. in Mrs. Luka Trcek, Mr. in Mrs. A. Srebot, Mr. in Mrs. Sibe-nik, Mr. in Mrs. Praust, Mr. in Mrs. Joe Markel in sin, Mrs. Mary Mivsek, Mr: in Mrs. Vidensek, London Kd.; Mrs. Pe-•terzaj, Schafer Ave.; Frank Rastresen, Mr. in Mrs. O'Con-nell. Beech Grove1, Ind.; Rev. James Rogers, Beech Grove, Ind. Iskrena hvala vsem onim, ki so dali svoje avtomobile za prevoz spremljevalcev na pokopališče brezplačno na razpolago. Našo najlepšo zahvalo naj prejmejo sledeči: Mr. Frank Yentez Mr. John Paulin, Mr. John Asseg, Mr. Lawrence Leskovec, Mr. Matt Kastelic, Mr. A. Novak, Mr. Anton Mah, Mr. J. Krauter, Mr. Jce Markel, Mr. John Zust, Monterey Ave.; Mr. Anton Osredkar, Mr. Herry Trepal, Mr. Frank Zlberna, Mr. Joe Zele in Mrs. Wiswell. Iskrena hvala za udeležbo pri pogrebu in sicer: Mr. in Mrs. O'Connell, Mrs. John Trcek, Mr. Joe Markel in Mr. Praust vsi iz Beech Grove, Ind., ter Mrs. Perechlin, Girard, Ohio. Najlepšo zahvalo naj prejme monsignor Vitus Hribar za podelitev svetih zakramentov za umirajoče ter Rev. Joseph Čelesnik za opravljeno zadušnico in cerkvene pogrebne obrede. Iskrena hvala sorodnikom, sosedom in prijateljem za prvo pomoč in tolažbo ob času bolezni int smrti blagopokojnega. Najlepšo zahvalo naj prej pogrebni zavod Josip Žele in Sinovi za lepo urejen pogreb in vso najboljšo postrežbo. Iskrena hvala Mr. Jim Blatniku za podelitev krvi v por moč blagopokcjneniu. Najlepšo zahvalo naj prejmejo vsi oni ki so prišli pokojnega kropit, so pri njein čuli, nas tolažili, kakor tudi oni, ki so se zadušnih molitev udeležili in onim, ki so ga spremili na pokopališče k večnem počitku. Hvala tudi onim, če je pomotoma njih ime v zahvali izostalo. Končno hvala vsem za vse, kar so nam ob času žalosti v družini kaj dobrega storili. Dragi in ljubljeni soprog ter dober in skrben oče. Nenadno in nepričakovano si se ločil od svoje družine, katera Te je močno ljubila. V najlepši moški dobi, ko smo najbolj potrebovali gospodarja in očeta v družini, posegla je vmes neizprosna smrt in skalila srečo miru in ljubezni. Legel si v grob poleg svojega nedavno umrlega sinkota—postal si mu neposredni sosed—dva sveža grobova in za nas dve skeleči, nikdar zaccljeni srčni rani. Ob Vajnih grobovih kleči izjo-kana soproga in mati ter poleg žalostni: hčerka, sinovi, bratci in sestrica v tužni prošnji k Vsemogočnemu: Daj jim mirni počitek v ameriški zemlji do svidenja nad zvezdami! Žalujoči ostali: MARY ZUST, soproga. MARY, hčerka; ANTON in FRANK, sinova. Cleveland. O., 9. januarja. 1942. t