8554 AA 60100200 OSREDNJA KNJUNICA PRIliiuKSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini y-i inn Abb. postale I gruppo tIIU IlF Leto XXXVI. Št. 291 (10.811) TRST, torek, 16. decembra 1980 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. uovembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob, v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maj3 1945 v tiskarni .Slovenija, pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. INTERVJU PREDSEDNIKA PREDSEDSTVA SFRJ MIJATOVIČA NOVINARJU ANSE UTRDITI HOČEMO SODELOVANJE V MEDSEBOJNEM SPOŠTOVANJU RAZUMEVANJU IN PRIJATELJSTVU Vsestranski razvoj manjšin zasluži vso našo pozornost in nadaljnjo podporo Jutri prispe na uradni in prijateljski obisk v Italijo predsednik predsedstva SFR Jugoslavije Cvijetin Mijatovič. To je prvi obisk predsednika Mijatoviča v tujini po smrti predsednika Tita. Že to dejstvo nazorno govori o pomembnosti tega obiska, ki potrjuje prijateljstvo in sodelovanje med sosednjima državama ter utrjuje stvarnost ene najbolj odprtih mej na svetu med državama z različnim družbenim in političnim sistemom. Prav o tej stvarnosti je govoril predsednik Mijatovič v intervjuju beograjskemu dopisniku italijanske tiskovne agencije ANSA, Gra-zianu Motti. »Z velikim zadovoljstvom — dveh držav pri gradnji boljših odnosov na naši celini in v vsem svetu. To je lahko razumeti, kajti imamo iste želje po miru in varnosti v Evropi in v Sredozemlju. dosežemo napredek, spodbudimo in krepimo medsebojno razumevanje ter utrjujemo čut solidarnostih Na vprašanje o perspektivah jugoslovanskega gospodarstva in o bojazni, da bi stabilizacijski ukrepi, ki težijo k odpravljanju notranjih neravnovesij, lahko negativno vplivali na trgovske odnose z drugimi državami in predvsem s sosedi, je predsednik Mijatovič odgovoril: »To je le navidezni vtis. Z bo- Prepričan sem, da smo na tem je dejal predsednik predsedstva področju lahko še dalje za zgled jem za gospodarsko stabilizacijo SFRJ — se pripravljam na obisk in spodbudo.» nočemo zmanjšati ali omejiti na- v sosednji in prijateljski Italiji ter Drugo vprašanje italijanskega še splošne in trajne težnje po na razgovore s cenjenim predsed- novinarja se je nanašalo na se- povezavi in dolgoročni koopera-nikom Pertinijem, državnikom in danje kolektivno vodstvo v Jugo- ciji z gospodarskimi sistemi dru-človekom, ki je tako blizu vsa- slavi ji s posebnim poudarkom na gih držav. Nasprotno, stabiliza-kemu Jugoslovanu, ter z drugimi vprašanja, ki so se pojavljaja v cijski ukrepi imajo namen, da :___7- '_: ___L.__-__. 1 T1« n. pfntnlmn rir-7 oiroh ^ A ^ Ir italijanskimi m osebnostmi. Ta o- številnih državah po smrti pred- odpravijo začasne težave, -ki na sednika Tita. tak ali drugačen način označuje- «V teh vprašanjih — .je odgo- jo pač gospodarstvo mnogih dr-voril Mijatovič — vidimo pred- žav; s temi ukrepi mora postati vsem željo, da bi Jugoslavija tu- Jugoslavija gospodarsko sposob-di po Titovi smrti nadaljevala po nejša in bolj dinamična ter mora poti, ki smo ji sledili in jo skupaj z njim gradili. Obdobje "po Titu” se je dejansko začelo mnogo let prej, ko smo na Titovo pobudo in pod njegovim aktivnim vodstvom sestavili sedanji ustavni sistem, ki ga že leta izvajamo. «Smrt predsednika Tita — je nadaljeval Mijatovič — je ogromna, nenadomestljiva izguba za vse nas Jugoslovane. Vendar je postati vabljivejši partner v sklopu širokega mednarodnega gospodarskega sodelovanja. Možno je, da pride v tem postopku do kratkih, začasnih in nepreprečljivih nihanj nekaterih indeksov gospodarskega sodelovanja s kako državo. Pomembna pa je naša o-snovna usmeritev, to je čim širše možno sodelovanje z gospodarskimi sistemi drugih dežel. V treba reči, da je Titovo delo traj- tem ne vidimo samo gospodarske- ga, ampak tudi politični interes, ki seveda izhaja iz naših objektivnih razvojnih potreb in iz naše splošne politike neuvrščene države. V tem sklopu je Italija bila in ostaja eden naših najpomembnejših gospodarskih partnerjev. Še več, mnenja sem, da je možno s svojo*stvarnostjo, naše gospodarsko sodelovanje še no in ostaja trdno vodilo za naše življenje in za našo politiko. Tako za nas, za naša načela in naše osnovne težnje (neodvisnost, neuvrščenost, enakopravnost narodov in socialistično samoupravljanje) dejansko ne obstaja "obdobje po Titu". Jugoslavija je vedno ista svojo politiko in s svojimi tež- nadalje mzvijati.^ ^ ^ ^ njeno oceni, ki jo Jugoslavija daje. zanimanju Kitajske in Poljske za izkušnje na področju samoupravljanja. težji. «Vendar bomo storili vse, da bi se pogovarjali odkrito in pošteno o vseh vprašanjih;, toda ne za to, da bi odpirali nova trenja, ampak da storimo še en korak naprej*. Ob tem je Piccoli opozoril tudi na vlogo Jugoslavije: »Menim, da se je Jugoslavija zmeraj zavzemala za zagotovitev neodvisnosti vseh narodov in za popuščanje napetosti. Zmeraj ste zagovarjali — še zlasti pa vaš preminuli predsednik — metodo posredovanja in pogajanja za reševanje vseh odprtih vprašanj*, je poudaril na koncu svojega intervjuja koprski TV ugledni italijanski politik in izrazil svoj optimizem glede prihodnosti mednarodnih odnosov in uveljavljanja neodvisnosti narodov ter miru v svetu. RIM — Tajnik za zunanje zadeve libijske džamahirije Ahmed Sha-hati je včeraj dopotoval na tridnevni uradni obisk v Italijo. TRAGEDIJA V NEAPLJU NfiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiniiiiiiiiiiiiHiiiiiiHiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiHmiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiit OB NAPETOSTI ZARADI VOJNE MED IRANOM IN IRAKOM Konferenca petrolejskih ministrov OPEČ pripravlja nove podražitve Namesto iranskega ministra za mizo njegova slika Saudova Arabija že sklenila povišati ceno za 2 dolarja BALI — Najzgovornejše znamenje vzdušja, v katerem se je začela 59. konferenca OPEČ, je bila ogromna slika iranskega petrolejskega ministra na mestu, ki bi ga imel zasesti pri konferenčni mizi. Mchammada Tonguyana so namreč že konec oktobra zajeli iraški vojaki med spopadi v Perzijskem zalivu in je sedaj v. ujetništvu v Bagdadu, kljub pozivom Indonezije in drugih članic Iraku, naj ga izpusti pred koafererit-o. Vbjna med Iranom in Irakom, ki sta' oba člana OPEČ. je torej zaostrila do skrajnosti napetost v vrstah petrolejskih držav, ki se že kak dalj Minister Saudove Arabije Zaki Jamam na konferenci OPEČ (AP) •......minimum...................'■«'.......... Potrjena veljavnost podpisov za referendume o prekinitvi nosečnosti RIM — Kasacijsko sodišče je si noči vzelo v pretres tri reierendu hie o prekinitvi nosečnosti, ki so jih predložili radikalci in katoliška organizacija »Movimento per la vita* Sodniki so ugotovili, da so gle de na število podpisov vsi trije referendumi veljavni; sedaj pa se od Pira vprašanje, kdaj bodo italijan ski državljani poklicani, da se izrečejo o n iih. Po mnenju kasacij-skega sodišča naj bi glasovanje o teli ne potekalo na isti dan. Pisano-Bisajpia: odločitev šele v četrtek RIM - Kljub temu, da je preiskovalna parlamentarna komisija, ki obravnava primer Pisano Bisa-glia v zvezi s petrolejskim škandalom, včeraj uradno končala z deli. bo za objavo izidov potrebnih še •tekaj dni. Predsednik komisije Fer-ravasco je namreč prosil predsednika senata Fanfanija za krajšo odločitev objave izidov, da bi lahko ko bosi ja sestavila izčrpno poročilo, l^anfani je prošnjo sprejel, poročilo pa bodo izdali v četrtek. INFLACIJA PRIZADEVA ŽIVLJENJSKO RAVEN VSEH SLOJEV ŽALOSTNI OBRA ČUNI ITALIJANSKIH DRUŽIN OB LETU MOČNEGA NARAŠČANJA DRAGINJE RIM — Leto, ki se izteka, je bi-1 ali stanovanj. Ti bodo občutili prav-lo dokaj »grenko* za italijanske go- zaprav še konkretneje novo obre-spodinje in na splošno za proraču-1 menitev v prihodnjem letu, ko bo- ne italijanskih družin, ki jih je močno oklestila draginja. Pri veliki večini številnih podražitev, ki so zadevale v teh 12 mesecih tako po-trošno blago, kot tarife za javne storitve, so skoki cen občutno presegali samo raven inflacije, ki je v Italiji mnogo višja kot v večini razvitih držav in že sega krepko prek 20 odstotkov. K temu je predvsem prispevalo skokovito naraščanje javnih tarif (od najmanj 30 do največ 70 odstotkov), medtem ko so se cene petrolejskih proizvodov na primer zvišale «samo» za okrog 30 odstotkov. Sorazmerno so podražitve, o katerih odloča vlada neposredno ali po pristojnosti medministrskega od bora za cene, naložile večje breme na družine s srednjimi, »H vi®’ jimi dohodki, z odpravo nekaterih ugodnosti za večje porabnike elek trike in za lastnike počitniških hiš do plačali za »drugo* stanovanje e-lektriko skoraj šestkrat, telefon pa štirikrat dražje in bodo zanj plačevali tudi več davkov, zaradi povečanja katastrske rente za tretjino. Draginja je pa seveda prizadela življenjsko raven vseh družin in dejansko najbolj tiste z manjšimi dohodki, ki so se morale odpovedovati na razsipništvu, ampak tudi nujnemu in mnogokrat najnujnejšemu. Podražitve, ki so se pojavile v tem letu, najjasneje pona-zorujejo številke, ki izpadejo sicer dolgočasno, a so nepreklicno zgovorne Po vrstnem redu se je letos najbolj podražila naročnina za televizijo, in sicer kar za 71 od stoikov (ali 15000 lir) za čmn-bele sprejemnike, 57 odstotkov (24 000 lir) za barvne Za 50 odstotkov so postale dražje povoščene vžigalice, tuje cigarete so se podražile za 350 lir (40 odst.), italijanske pa za 150 lir zavojček (25 odst.). Telefonske tarife so postale dražje za skoraj 36 odstotkov, za več kot tretjino je narasla tudi cena časopisnega papirja, zaradi česar so bili prisiljeni za nekaj manj (100 lir) založniki povišati ceno časopisov. Za 30 odstotkov se je podražila elektrika (dvakrat več pa za družine, ki so porabile več kot 200 kilovatnih ur na mesec) od julija se je za 8,4 lire povečal tudi »termični dodatek* k toku. Kdor se je hotel peljati z letalom se je moral letos sprijazniti s 30-odstotno dražjo voznino, povprečno za nekaj manj kot 30 oostotkov so se pa podražili petrolejski proizvodi. Bencin se je v tekočem letu nam reč podražil kar petkrat in sicer «super* skupaj za 195 liter, »normalni* pa za 175 lir pri litru, medtem ko je cena kubičnega metra metana narasla (v dveh obrokih) za 5B lir ali 29 odstotkov. Stot cementa se je v tem času podražil za 920 lir ali 27 odstotkov, kuhinj- ska sol je postala dražja za četrtino (50 lir na kilogram), cene zdravil pa so se v povprečju dvignile za več kot 21 odstotkov. Avtomobiliste so še prizadele podražitve pri utekočinjenem plinu (113 lir pri litru), pri zavarovalninah (19 odstotkov) in cestninah (19 odst.). Za okrog 17 odstotkov so narasle cene gorilnega plina za kuhanje in kurilnega olja za ogrevanje, medtem ko so se voznine na železnici podražile od septembra za 10 odstotkov, cene umetnih gnojil pa so poskočile za 7,5 odstotka. V tem letu so močno narasle tudi cene kruhu, mesu in pralnim praš kom, ki so jih «sprostili», niso torej več podvržene nadzorstvu javnih oblasti. Namesto voščil prihaja-jo sedaj še neljube napovedi, da se bo v povprečji! družinski izdatek za božično večerjo povečal za 30 odstotkov v primerjavi s preteklim letom, zaradi česar bomo bržkone bolj zamišlieni, prav gotovo f>a manj veseli ob mizi. časa ločujejo med »jastrebe* in «golobe» pri temeljnem vprašanju cen. Zato so bili tudi vsi napori voditeljev 13 uradnih delegacij u-smerjeni, tako v preteklih dneh, v dvostranskih razgovorih pred začetkom konference, kot tudi med otvoritvenim delom zasedanja, k odpravi «kamna spotike*, ki je grozil razkrojiti samo organizacijo. V ta namen je indonezijski predsednik Suharto v svojem uvodnem govoru .avzeto pozval bojujoči se državi, naj odložita orožje in po-iščeta sporazum, naj še pa vsekakor odpovesta vsaki pobudi, ki bi spravila v nevarnost uspeh konference in sam obstoj OPEČ, Zato so tudi, v nasprotju z uveljavljenim pravilom, da sedijo za konferenčno mizo delegacije po abecednem redu, postavili med njima predstavnike gostujoče Indonezije. Zdi se, da je po vseh teh spravnih pobudah bila nevarnost neposrednega spopada med zastopniki Iraka in Irana odpravljena. Čeprav po dolgih posredovanjih je iranska delegacija, ki jo vodi namestnik petrolejskega ministra Hassan Sadat, opustila zahtevo, da bi v dnevni red zasedanja vključili' tudi razpravo o vojni, ki jo vodita Iran in Irak. Sporazum o dnevnem redu so dosegli šele nekaj ur po uradni o-tvoritvi konference, kar priča o težavnih razmerah, v katerih poteka. Petrolejski ministri 13 držav obravnavajo torej v glavnem temeljno vprašanje, ki zaposluje že vrsto konferenc v zadniih letih, in sicer sporazumno določeno osnovno ceno nafte, ki naj bi veljala za vse članice. Tudi tokrat so si stališča precej narazen: zagovornice «trde roke* Libija, Alžirija in Iran. se zavzemajo za podražitve, ki bi najvišjo ceno za kvalitetne išo nafto povzdignile krepko čez 40 dolarjev za sod, minister Združenih e-miratov Oteiba pa zagovarja celo začasno zamrznitev, češ da razmere na tržišču (zaradi zmanjšane Porabe v razvitih državah) in naraščanje vrednosti dolarja (kljub inflaciji) ne opravičujejo povišanja cen. _ Morebiten sporazum bo, kot obi-čaino, sad kompromisa: najverjetnejše nanovedi govorijo o poviških, ki nai bi znašali najmanj 6 odstotkov (2 dolarja za sod), največ pa okrog 10 odstotkov. Saudova Arabija, ki je nai več ja izvoznica med članicami OPEČ, je v prizadevanju za sporazum o enotni ceni že sklenila, kot je izjavil njen minister Jamani, podražiti svoio nafto od 30 na 32 dolarjev. Že take skromne podražitve bodo pa imele hude posledice za gospodarstvo vseh držav, ki morajo petrolej uvažati: za Italijo bi pomenilo nadaljnje breme okrog 350 miliiard lir na mesec. Najbolj so pa prizadete države v razvoju, ki ne razpolagajo z nafto. Zato bodo v Baliju razpravljali in morebiti sklepali tudi o pomoči Tret'emu svetu z ustanovitvijo nove Banke za razvoj, v katero nai bi članirp OPEČ vložile začetno glavnico 20 milijard dolarjev. Zmanjšana poraba bencina v Jugoslaviji BEOGRAD — V prvih devetih me secib letošnjega leta so Jugoslovani porabili manj bencina za motor na vozila kot v istem obdobju la ni. To je deloma posledica podra žitve bencina, deloma pa učinkovanja zakona o omejevanju gibanja vozil. V omenjenem obdobju so po rabili 1.641.000 ton motornega ben cina, v istem obdobju lani pa 1 mil. 782.000 ten tega goriva. Ti podaiki so del poročila o gibanju poiabe tekočih goriv v cestnem prometu, ki so ga na včerajšnji seji obravnavali delegati odbora za notranjo politiko pri zveznem zboru skupščine Jugoslavije. Po nekaterih ocenah z včerajšnje seje je bilo 70 odstotkov prihranka uporabe motornega bencina doseže nih zaradi podražitev, saj se je ben cin v zadnjem letu in pol podražil za 80 odstotkov, toda opaziti ie tudi učinek omejenega gibanja vozil. Po besedah predsedujočega v odboru za notranjo politiko Jožeta Božiča se razprave o varčevanju goriva ne smejo dotikati samo problema par-nepar, ker je po njegovem mnenju ta problem obroben. Kljub temu bi se bilo treba zavzeti za nekatere spremembe, kot je tista, po kateri bi med tednom uki nili omejevanje uporabe avtomobilov. Vzrok za to .je po njegovih besedah v tem, da je vožnja med tednom povezana tudi s storilnostjo in problemom zamujanja na delo. skratka' z normalnim opravljanjem delovnega procesa, (dd) NEAPELJ — Potres, ki je pred tremi tedni opustošil velik del južne Italije je v noči od nedelje na ponedeljek sicer posredno terjal še dodatnih devet smrtnih žrtev. V Neaplju se je namreč sesul del več stoletij starega poslopja, ki so ga pred leti spremenili v dom za onemogle in upokojence. Pod ruševinami hiše, ki jo je potres 23. novembra deloma že poškodoval, je žal ostalo osem priletnih žensk in 49-letna socialna delavka. Vsi ostali upokojenci pa so se pravočasno izognili smrti ob pogumni pomoči paznikov in bolničarjev, ki so jih dobesedno iztrgali iz postelj, kjer so mirno in nič hudega sluteč spali. Noč torej ni presenetila čuvajev, ki so pravočasno zaznali stenske premike in obvestili vse ostale uslužbence doma, ki so rešili upokojence gotove smrti. Neapeljsko sodišče je takoj u-vedlo preiskavo, da bi ugotovilo morebitne odgovornosti organov, ki so imeli nalogo, da preverijo stanje poškodovanih poslopij v mestnem središču. Dem, ki ao ga ob koncu 18. stoletja zgradili Burbonti, je bil svoj čas kraljevski dvorec Kar a III. Ko je odslužil temu «častnemu» namenu, so ga najprej spremenili v mestni arhiv, končno pa v dom za onemogle Preiskovalci so ugotovili, da so takoj po potresu stavbo dvakrat temeljito (?) pregledali gasilci in uslužbenci pristojnega občinskega urada. Izidi tehničnih .pregledov so pokazali, da je stavba po-škooovana, tako da so vse upokojence preselili v tisti del stavbe, ki je bil navidezno na'bolj odporen in stabilen. Iz doma sO izgnali tudi več kot 200 oseb, ki so se vanj zatekle po potresu, ki jim je nepopravljivo prizadel domove. Izvedenci pa so se, kot kaže, u-šteli (ali pa nemarno opravili svoje delo) in nenamerno pognali v smrt nesrečne upokojenke. Na sliki (telefoto AP): gasilci sl utirajo pot v porušeno poslopje. (imiiiiiniiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitMiiimnniiiiiimimiiiiiiMtiiMMiiiiiiiiiMiiminiiHiiiiiiiiiMiiiiniiiin DANES SE BO KONČALO IZREDNO ZASEDANJE CK KPI Predlogi KPI za rešitev pekočega vprašanja Juga V ospredju je obnova prizadetega območja RIM — Danes se bo končalo izredno zasedanje centralnega komiteja KPI, ki je namenjeno potresu, problemu obnove prizadetega obmo-čj i in »novemu razvoju* italijanskega Juga. Ni še znano, če bo v diskusijo posegel sam strankarski tajnik Berlinguer, čeprav je bilo že od vsega začetka zasedanje CK nadvse živahno. Uvodno poročilo, dolgo 42 tipkanih strani, je podal Emanuele Maca-luso, ki je pretežno napadal KD in njen klientelami sistem. Gledano iz tega zornega kota je bil Macalu-sov govor povsem v skladu z najnovejšimi stališči KPI tako, da lah- Končan upor Habreja v Čadu PARIZ — Po vesteh iz francoske prestolnice, ki jili potrjujejo tudi iz Kameruna in Libije, se je upor «severne armade* pod vodstvom Hisena Habreja v Čadu končal. Vojaške enote vladne koalicije, ki jo vodi predsednik Gouduni Weddeye, so zavzele tudi središče glavnega mesta N’Dja-mene, ki jo je prebivalstvo zapustilo po osemdnevnem letalskem in topniškem bombardiranju. Poraženi Habre je pribežal v Kamerun že preteklo noč ko je izgubil vsako upanje na pomoč iz Francije, ostanki njegove vojske so mu pa sledili včeraj, potenj ko so pognali v zrak štab, radijsko postajo ter zaloge živeža in streliva. ko rečemo, da je ta CK pravi izraz «preobrata* v politiki KPI. Macalu-so je z zavzetim glasom opisal razkroj in zaostalost Juga, ki sta sad demokrščanskega in kasneje levosredinskega «režima», ki je v tem trenutku najnevarnejši nasprotnik komunistične politike. Macaluso je tudi obnovil tradicionalno polemiko KPI do Blagajne, za Jug in splošneje proti vsem »izred-. nim* ukrepom, ki so jih sprejeli za obnovo in razvoj Juga: zanj ne smejo skrbeti le dežele, krajevne \jpra-, ve in demokratična mobilizacija partije, temveč je potrebna predvsem korenita obnova splošnejših političnih odnosov in državnega u-stroja. Le ti dve komponenti lahko dokončno rešita pekoče »vprašanje Juga*. Skratka, v težavah Juga tičijo odgovori problemom celotne države: kako pravilno upravljati javni blagor, katerim produktivnim izbiram je treba dati prednost, katere politične site so najbolj primerne za sanacijo. Macaluso je zavrnil pred-10^ o ustanovitvi posebne »agencije za obnovo*, ki so jo predlagali posamezni sektorji CGIL in drugih sindikatov, dodal pa je še, da obstajajo glede teh perečih vprašanj številna nesoglasja v okvire levice in partije same, o katerih je treba svobodno razpravljati. Popoldan se je začela razprava v katero so posegli Giuliano Pajetta, Borghini in zgodovinar Villari, ki so predvsem obravnavali tako imenovano temo o «političnem primatu* in opozarjali, da se mora KPI izogniti nevarnosti, da se popolnoma izolira- v okviru levice in pretrga vse vezi s socialisti. R. G. NEDELJSKA PROSLAVA 39. OBLETNICE USTRELITVE PINKA TOMAŽIČA IN TOVARIŠEV MLADI RODOVI BODO ZVESTO ČUVALI IZROČILO SVOJIH JUNAŠKIH BRATOV Marino Pečenik: «Globalnemu zaščitnemu zakonu se ne moremo in ne smemo odpovedati» - Paolo Šema: «Odločna izpoved skupne privrženosti idealom miru, svobode in demokracije» Na openskem strelišču na Pikel- . ših ljudeh zatrl vizijo še oddaljene cu se je v nedeljo popoldne ponovno svobode in napredka. Toda pred ------------a:"‘‘ “'i;u ,:"Ji ----- puškami na openskem strelišču tistega usodnega dne niso stali le Pin- zbrala množiča naših ljudi, sloveti sluh in italijanskih demokratov, da se poklonijo spominu mučeniške smrti Pinka Tomažiča in njegovih tovarišev Viktorja Bobka, Ivana I-vaqčiča, Simona Kosa in Ivana Vadnala. Slovesnosti, ki sta jo organizirali ANPIA-ANED iz Trsta ter VZ PI-ANPI iz Trsta in z Opčin, so med drugimi prisostvovali predstavniki Slovenske kultumo-gospodarske zveze, s tajnikom D. Udovičem, župani in podžupani naših okoliških občin, predstavniki krajevnih vodstev demokratičnih ljudskih strank ter Zastopniki borčevskih organizacij s tostran in onstran meje: za ZB iz Kopra so bili prisotni L. Caharija, V. Vremec in L. Morel, za ZB iz Nove Gorice pa V. Pavlin. Slovesnosti, med katero so prisotni počastili spomin padlih tovarišev z enominutnim molkom in s polaganjem vencev k plošči, ki predstavlja nemo in trajno cbshžje njihove ju naške smrti na tem kraju pred 39 leti, je predsedovala mlada Melita Malalan. »Vsako leto se zberemo cb tem času, da počastimo spomin tovarišev Pinka Tomažiča, Viktorja Bobka, Ivana Ivančiča, Simona Kosa in Ivana Vednala — je uvodoma dejala Malalanova — toda ne zberemo se samo za to. Vsako leto se ob besedah govornikov tudi obvežemo, da naj ne bodo te proslave samo hvaležen spomin na vse tiste, ki so darovali svoja življenja za bo'jši jutri. Toda -r ali naredimo res vsi tisto, kar obljubljamo, zbrani na proslavah? Pred mikrofon je nato stopil Marino Pečenik, ki je med drugim dejal: «Ob vsaki obletnici krvave razsodbe posebnega fašističnega sedišča na drugem tržaškem procesu, oživljamo na tem mestu ideale velikega boja proti fašizmu, v katerem so naši junaki darovali svoja življenja za resnico, pravico, svobodo in za boljšo bodočnost. Vse plemenite besede, ki jih vsako leto tu, na bazoviški gmajni, v Rižarni, ob partizanskih spomenikih v vsakem zaselku te naše okrvavljene zemlje neprestano ponavljamo, govorijo o resnici, pravici, svobodi in o boljši bodočnosti. Teda vsakič moramo žal ugotavljati, da se položaj nič ne spreminja, obratno, iz leta v leto četo slabša.* ' - ' Pečenik se je nato dotaknil glavnih problemov, ki v tem času pretresajo vso italijansko javnost in nadaljeval: «V takem položaju se moramo bolj kot kdajkoli obvezati, da mgm ko Tomažič in njegovi tovariši: stali so milijoni mož in žena, ki so kakor naši junaki hrepeneli po svobodi in demokraciji, stali so junaki, žrtve prejšnjih podobnih procesov, stali so junaki, ki so v mukah u-mirali v fašističnih zaporih. Smrt Pinka Tomažiča in njegovih tovarišev predstavlja zato za nas po membno izročilo, ki ga moramo biti vredni še zlasti v tem trenptku, ko se na obzorju zopet zgrinjajo temni oblaki, in še posebno v teh krajih, kjer nam zlečini, izvršeni v prete- klosti nad slovenskimi, hrvatskimi in italijanskimi demokrati nalagajo dolžnost, da skupno in glasno zahtevamo svobodo jezika, kulture in izobrazbe, da se odločno zavzemamo za poglabljanje sožitja in sodelovanja s sosednimi jugoslovanskimi naredi. Hkrati nam nalagajo dolžnost, da na tem mestu ponovno odločno izpovemo svojo skupno privrženost idealom miru, svobode in demokracije.* Spominska proslava se je zaključila z nastopom ženskega pevskega zbora SPD Tabor z Opčin, medtem ko je v začetku slovesnosti zapel dve pesmi moški zbor istega društva. V nedeljo na openskem strelišču NOVA PRIDOBITEV ZA NAŠO SKUPNOST Včeraj začela delovati družinska posvetovalnica za dslinsko občino Pred dvema letoma prva zamisel - V posvetovalnici bodo na razpolago otroški zdravnik, ginekolog, socialna delavka, psiholog in babica Če pomislimo, da je v tržaški občini ena sama družinska posvetovalnica (v teku so priprave za otvoritev druge posvetovalnice, in sicer v Rojanu), so okoliške občine v tem pogledu znatno na boljšem; družinske posvetovalnice so namreč doslej odprli v Miljah in v Nabrežini. od včpraj dalje pa deluje še dolinska družinska posvetovalnica v Boljuncu. Zamisel za ustanovitev te pomembne službe se je v dolinski občini rodila že pred dvema letoma; pobudo zanjo je dala skupina žensk, ki so delovale v okviru ZŽI-UDI. Izoblikoval se je predlog, da bi področje dolinske občine krila milj-ska družinska posvetovalnica Ženske pa se s takšno rešitvijo niso strinjale, zato so začele resno misliti na posvetovalnico v Boljuncu in po dveh letih prizadevanj so jo s skorajšnjim iztekom nadzorovane uprave Kriza v miljski ladjedelnici se iz dneva v dan zaostruje Včeraj so se na deželi sestali predstavniki vseh krogov, ki nosijo tako ali drugačno odgovornost za usodo «Cantieri Rito Rdriatico» Paolo Šema bomo znali kot nasledniki junaških generacij antifašističnega boja obvarovati pridobitev najzvestejših sinov slovenskega naroda. S tem, da je tistega daljnjega 15. decembra 1941 posebno fašistično sodišče v Trstu izreklo 9 smrtnih obsodb, da je skupno dosodilo našim ljudem 666 in pol leta ječe, s tem, da je fašistični teror 25 let v teh naših krajih v krvi zatiral slovenski živelj, je bil dosežen nasproten učinek od tistega, ki so si ga naši krvniki pričakovali. Boj našega človeka je bil tedaj postavljen kot vzor in skupaj z njim se je kalil splošen upor, ki je z odporniškim gibanjem postavil temelje italijanski republiki. Ta vrednota je postala glavno vodilo v boju za demokracijo in tudi danes ostaja bistven dejavnik na poti reševanja vseh naših problemov.* »Prav zato smo dolžni — je še nadaljeval Pečenik — očuvati ob e-netnosti vseh demokratičnih sil proti stalnim poskusom oživljanja fašizma tudi enotnost Slovencev, ki še vedno čakamo, da nam italijanska država prizna osnovne pravice v duhu resnične demokracije in svobode. Pravičnemu zakonu o globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, Slovencev na Tržaškem, na Goriškem, v Benečiji, Reziji, Kanalski dolini se ne moremo in ne smemo odpovedati Pred vsem v tem duhu se danes klanjamo spominu Pinka Tomažiča in njegovih tovarišev.* Nato je v Italijanščini spregovoril prof. Paolo Šema, ki je obudil spo min na tista mračna leta, ko je bil izvršen • ločin na openskem strelišču in ko so Mussolinijeve armade doživljale polom za potomom na a-friških bojiščih. Sam Mussolini je organiziral proces, ki naj bi v na- Vprašanje miljskega obrata «Can-tieri Alto Adriatico* je bito včeraj v središču pozornosti izrednega posveta v prostorih deželnega odbora. Posvet je bil izrednega značaja ne tolikp zaradi konkretnih dosežkov, kolikor zaradi širokega predstavništva vseh krogov, ki se jih rešitev osnovnega vprašanja ladjedelnice", to je njene gospodarske ozdravitve*, posredno ali neposredno tiče. Razprave, ki jo je vodil predsednik deželnega odbora, Comelli, so se namreč udeležili podpredsednik in odbornik za industrijo De Carli, podtajnik Scovacricchi, poslanca Gruber Benco in Tombesi, predstavniki političnih strank KD, KPI, PSI, LpT, PSDI, SSk, PRI, PdUP in PLI, pokrajinski tajniki sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL, prpdsednik pokrajinske uprave Car-bone, občinski odbornik Gambassi-ni, miljski župan Bordon, predsednik Krožnega sklada za gospodarske poBbde Galtopin, predsednik Sklada zg Trst Pittnni, podpredsednik tržaške industrijske zveze Vi-dali in sodni komisar ladjedfilake Totnasin. Predsednik Comelli je .uvodoma pregledal položaj v miljskem obratu in ugotovil, da «preživlja Iadje: delnica že dalj časa hudo krizo*. Kakor je nato naglasil podpredsednik De Carli, pa se je dežela ves ta čas zavzemala za to, da bi obrat vendarle premostil krizo in je poleg tega, da je zagotovila vrsto posegov v konkretno pomoč tej pomembni industrijski strukturi, nastopila tudi pri osrednji vladi, da bi pripravila družbo Fincantieri do tega, da bi prevzela 20 odst. glavnice miljskega obrata, kar bi omogočilo povečanje deleža deželne finančne družbe Friulie na 49 odst. Poleg tega je vodstvo Krožnega sklada pristalo na predlog, da bi v primeru preosnove obrata kreditirala nova naročila v razmerju 50 odstotkov. Sodni komisar Tomasin je nato pojasnil, da so pristojni organi svoj čas uvedli tako imenovano nadzorovano upravo obrata predvsem z namenom, da bi se izognili nevarnosti stečaja, in sicer toliko bolj, ker so se za nekaterimi zahtevami po stečaju obrata skrivali določeni »interesi*. Med tem časom je bil izdelan gospodarsko - finančni program za nadaljevanje proizvodnje v obratu. Položaj ladjedelnice pa zahteva zdaj naglo poseganje, kajti obdobje nadzorovane uprave se bo v kratkem izteklo. V razpravo so nato posegli še drugi prisotni strokovnjaki, predstavniki sindikalnih organizacij, krajevnih uprav, političnih strank in raznih ustanov. Glavne izsledke posveta je na koncu povzel predsednik Comelli. ki je poudaril nujnost, naj se vsaka zainteresiran;- stranka zavzame za rpšitev ladjedelnice na pristojnih mestih. Deželna u- prava bo s svoje strani nastopila pri predsedstvu ministrskega sveta. da bi z nastopom Finmeccanice rešili zadevo puljske ladjedelnice, ne da bi bito treba čakati na izdelavo oziroma izvajanje tako imenovanega področnega načrta za državno ladjedelstvo. Vse tesnejši stiki med ZKMI Devin-Nabrežina in ZSMS Radovljica Konec novembra je iz vseh vasi devinsko - nabrežinske občine odpotovala skupina 50 mladincev, članov in prijateljev ZKMI na obisk k tovarišem - ZSMS iz Radovljice. Miting je potekal v tovariškem vzaffifa in ie sedil V okvir medsebojnih stikov teh dveh organizacij. Mladi iz Radovljice, med katerimi '*so bHI ttidf-pfedstavniki občinske konference, vodilni odborniki ZSMS ter mladinci okrajnega sveta, so pripravili pester program. Skupno z njimi je skupina ZKMI šla na ogled okoliških krajev: Prešernove hiše, čebelarskega muzeja v Radovljici, kovaškega muzeja v Kropi. Tudi; tukaj so bili udeleženci izleta prijateljsko sprejeti. Med drugim so si cgledali film o zgedo-vinskem razvoju teh krajev. Naj-zanimiveiša točka pa je bil nedvem-no ogled dražgoškega spomenika, pred katerega so mladi komunisti položili venec. Petek dražgoške bitke je med drugim orisal udeleženec te zgodovinske bitke, pripadnik Cankarjeve brigade. Iz Dražgoš so se mladinci skupno podali v Podnart, kjer so se zbiali v vaški dvorani. Tu so imeli razgovor o raznih sodobnih problemih mladine. Mladi ZSMS in ZKMI so orisali dejavnost, pomen in vlogo svojih organizacij. Mladi iz Radovi 'ice so se na koncu obvezali. mogli k utrjevanju tovariških - -38f- •*®i«-T^dstavnik'J«Slt vezi. Devin - Nabrežina Prekinitev dobave električnega toka Zaradi stavke v nekaterih električnih centralah bo ustanova ENEL prekinila danes zjutraj za 1 uro in pol dobavo električnega toka na številnih področjih državnega ozemlja, to pa po načrtu, ki že od lani predvideva podobne nujnost-ne primere in po katerem so vključeni vsi porabniki, tudi industrijski obrati. Kar zadeva mesto, bodo dobavo toka prekinili med 10.30 in 12. uro, in sicer na področju, ki spada v skupino 7. Leta obsega Rojan, Sv. Ivan in še nekatere okoliške predele. Porabniki so naprošeni, da prevzamejo vse potrebne varnostne ukrepe. V KRATKEM DRAŽBA ZA ODDAJO DEL Nov korak na poti okrepitve pontebske železniške proge Včeraj zapadel rok, v katerem so podjetja lahko zaprosila za sodelovanje na licitaciji Fo podražitvi bencina malo dela na črpalkah Na bencinskih črpalkah v mestu imajo v zadnjih dneh zelo malo dela. Potem ko je vlada povišala ceno bencina v okviru ukrepov davč nega značaja, da bi pridobila nova finančna sredstva za pomoč in obnovo potresnega območja v južni Italiji, je dejavnost na bencinskih črpalkah padla za približno 70 od sto. Tržaški avtomobilisti sedaj pogosteje tanka jo v Jugoslaviji, kjer na pr. za liter bencina super od štejejo približno -250 lir- manj, kot pa v Italiji. 1 OKROGLE MIZE V KROŽKU ZA KULTURO IN UMETNOST Center za tehnološko raziskovanje velika priložnost za razvoj mesta V okviru tega organizma že deluje center za dokumentacijo - Poudarjena važnost sodelovanja z univerzo in njenimi organizmi «Priložnost, ki je Trst ne sme izgubiti; kolikor bi se to zgodilo, bo krivda izključno njegova.* S temi besedami je rektor tržaške univerze prof. De Ferra zaključil svoj poseg na okrogli mizi, ki jo je krožek za kulturo in uhietnost včeraj priredil o v sedanjem trenutku zelo aktualnem vprašanju Centra za tehnološko in znanstveno raziskovanje v tržaški pokrajini. Pred tednom dni je namreč predsednik deželnega odbora uradno umestil u-pravni svet tega organizma, ki je v sedanjem trenutku malone edino konkretno upanje za razvoj krajevnega gospodarstva. Okrogle mize, ki jo je vodil predsednik krožka posl. Tombesi, so se poleg rektorja univerze udeležili še predsednik zveze industrijcev Tassi, univerzitetna profesorja Marus-si in Costa, ravnatelj inženirske fakultete Cocco, prof. Fonda iz Centra za teoretsko fiziko in namestnik glavnega direktorja Italcantierija IIIIIIMIIIHMIIIIIIIIIIIMIHII MII IMI|IIH»»llllll»IIIIHMmiM»IIIIIMI»l»IHIIIIIII»IMlllllllllllltl»IMM«llinHIIIHIIIII»l OD DANES DO PETKA V DEŽELNEM SVETU ŠTIRIDNEVNA RAZPRAVA 0 FINANČNIH INSTRUMENTIH Večletni finančni načrt in proračun 1981 vsebujeta vsaj zametke deželnega programiranja V deželnem svetu se bo danes začela razprava o večletnem finančnem načrtu 1981-1983 in o deželnem proračun za finančno leto 1981 (poročevalec za večino je demokristjan Angeli, za manjšino pa komunist Pascolat). Skupaj s tema dvema, važnima politično finančnima dokumentoma pa bo deželna skupščina obravnavala še štiri zakonske osnutke, ki so nekako povezani s prvima dvema: to ■ splošni obra čun dežele za finančno leto 1979, pooblastilo a najem posojil v viši ni 120 milijard lir, finančne norme v zvezi z odobritvijo načrta in prora čuna in končno norme za procedure o načrtovanju. Glavna letošnja novost kot pou darja v svojem poročilu demokri st ja n Angeli, je ta, da bodo skupaj s triletnim planom in proračunom predložili tudi »splošno programsko poročilo*, ki je v bistvu nekakšna anticipacija «deželnega razvojnega načrta*. To novost poudarja v svojem po ročilu tudi komunist Pascolat, ki pa istočasno ugotavlja, da je še nemogoče govoriti o začetku dejanskega procesa programiranja, kajti še vedno ni stopil v veljavo deželni za kon o procedurah programiranja, zakon o deželnem knjigovodstvu je zastarel, reforma deželnr uprave ni bila izvedena, prav tako pa ni bila uresničena decentralizacija. Razprava o omenjenih instrumen tih se bo začela danes. K besedi se je prijavilo kar 27 svetovalcev zaradi česar bo deželni svet zasedal od danes do petka tako zjutraj kot popoldne. inž. Caporaletti. Že sama prisotnost univerzitetnih profesorjev in predstavnikov zasebne in javne industrije nam jasno kaže, da se je razprava razvila le okrog tehničnih vprašanj. Govor je bil o pobudah, ki bi jih bito treba takoj izpeljati z že razpoložljivimi sredstvi in strukturami in o predlogih, ki bi jih bito treba uresničiti v kratkoročnem in srednjeročnem planu, da bi Center za tehnološko raziskovanje v celoti izpolnil pričakovanja družbenogospodarskih sil. Predvsem pa je bito poudarjeno, da je vloga univerze in njenih organov v celotnem procesu odločilnega pomena; v ta proces se bo moral vključiti tudi Center za teoretsko fiziko iz Mi-ramara, v katerem deluje veliko število priznanih znanstvenikov, ki bi jih kazalo izkoristiti tudi za ra ziskovalni center. Center za tehnološko raziskovanje že razpolaga s 170 hektarji površine, za njegove namene pa je bito odkupljeno zemljišče bivšega begunskega taborišča na Padričah. V okviru tega organizma že deluje center za dokumentacijo, na predlog prof. Cocca pa naj bi v najkrajšem času ustanovili še operativni center za malo in srednjo industrijo ter študijski center za va lorizacijo okolja. Na predlog prof. Fonde pa naj bi ustanovili — seveda v okviru takoj izvedljivih pobud — laboratorij za proučevanje nekonvencionalne energije. Prof. Cocco je iznesel tudi vrsto operativnih predlogov, ki pa bi jih lahko uresničili s sodelovanjem ostalih univerz iz Veneta in z vsedržavnim svetom za raziskovanje. Odprte so seveda še druge možnosti sodelovanja tudi z mednarodnimi organizmi, saj je postala razisko-vatoa dejavnost med glavnimi temelji razvoja. Od te dejavnosti je odvisna tudi prihodnost Trsta: podčrtano je bilo, da bo mesto lahko oonovno za živeto samo na osnovi znanstvenega raziskovanja; samo na tak način se bo lahko razvila industri ja, ki gotovo sodi med tiste sektorje, ki preživljajo najtežjo krizo. Za dosego vseh teh ciljev je najprej potrebno ustvariti v mestu no vo industri iško kulturo, kar je pred vsem n "loga univerze. Istočasno je bito tudi poudarjeno, da Center za tehnološko in znanstveno raziskova nje, čigar zametki segajo v leto 1966, uresničen pa je bil deset let pozneje, ne sme postati takšna javna ustanova, kjer ozko strankarski interesi prevladujejo nad interesi celotne skupnosti; postati mo ra inštrument razvoja krajevne stvarnosti, ki ima le maloštevilne priložnosti za premostitev sedanjega kriznega stanja. Tržaška igralka v rimskih zaporih V Olbii so agenti protiterorističnega oddelka aretirali prejšnjo sredo 35-letno tržaško igralko Elisa-betto Bonino, ki se je mudila na turneji po Sardiniji. Za Boninovo so izdali zaporni nalog v okviru preiskave o rimskem vodu prevratniške organizacije Prima linea. I gralko so prepeljali v rimske zapore. Izpopolnitev prometnih poti je za deželo Furlanijo - Julijsko krajino življenjskega pomena. Zagotovila, da bi to ugotovitev pretvorili v prakso z izgradnjo vseh potrebnih prometnih infrastruktur, se vrstijo domala že vsa povojna leta, vendar smo na začetku osemdesetih let še zmeraj dokaj daleč od popolne realizacije vseh tistih načrtov, po katerih naj bi bila naša dežela v popolni meri usposobljena, da uresničuje svojo naravno vlogo ključnega povezovalca mednarodnega prometa med vzhodom in zahodom ter gornjim Jadranom in srednjo Evropo. V ta okvir prometnih povezav sodita med drugim zlasti izgradnja avtoceste Videm - Trbiž - Kokovo in podvojitev pontebske železniške proge. V zvezi s to infrastrukturo lahko rečemo, da so v zadnjem času pospešili postopke njenega uresničevanja. Projekt podvojitve proge med Karnijo in Pontebbo stopa v fazo oddaje gradbenih del. Ravno včeraj je namreč zapadel rok, do katerega s gradbena podjetja lahko zaprosila glav«« ravnateljstvo državnih železnic za sodelovanje ha dražbi za oddajo del. Sedaj se bo v kratkem sproži4*^pestopek dražbe, nakar bodo končno začeli graditi dodatno progo. Predvidevajo, da se bodo gradbena dela pričela spomladi prihodnjega leta. Odsek proge med Karnijo in Pontebbo je nedvomno najpomembnejši del celotnega projekta podvojitve pontebske železnice, saj bo večji del grajen pod zemljo. Temu primerni bodo tudi stroški. Računajo, da bodo gradbena dela, ki naj bi trajala šest let, stala 114 milijard lir. ZADNJA VEST Dramatično reševanje stanovalcev iz gorečega poslopja sredi Opčin To boč nekaj po polnoči je sredi Opčin na Narodni ulici v poslopju št. 40, v katerem sta v pritličju trgovina Drioli in bar Vatta, nenadoma izbruhnil silovit požar v pralnici bara, v kateri pa imajo tudi zmrzovalnike in razno plastično o-premo. Požar se je hitro razširil po vsem prostoru, goreča plastika pa je sprostila tako močan dim, da se je v hipu razširil v prvo in drugo nadstropje hiše, kar je stanovalcem onemogočilo izhod. Na obupne klice na pomoč, so v pičlih desetih minutah bili openski gasilci že na kraju požara in s pomočjo lestev začeli reševati skozi okna stanovalce, predvsem ženske in otroke. Pri reševanju nekaterih stanovalcev iz drugega nadstropja pa so se morali poslužiti tudi mask zase in za stanovalce, da se ne bi zadušili v dimu. Nagel poseg reševalcev je k sreči preprečil tragedijo, hitro pa so pogasili tudi sam požar, ki je po vsej verjetnosti — toda to bo šele morala ugotoviti preiskava — nastal zaradi kratkega stika. Skomine po bencinu Kljub podražitvi bencina se vsakomur ne da v dolgo vrsto pri jugo slovanskih črpalkah in tako so se nekateri domislili, da bi vseeno prišli do cenenega, ali bolje brezplačnega goriva. Agenti letečega oddelka so namreč med nočnim obhodom opazili v bližini bivšega hotela De La Ville, poleg avta fiat 131 z rimsko regi stracijo, posodo z zmogljivostjo ka kih 20 litrov, ki je bila z gumijasto cevko povezana s tankom vo žila. Neznanci so jo še pravočas no odkurili, medtem ko Dolicajem ni preostalo drugega, kot da ukradeni bencin pretočijo nazaj v rezervoar. Deželni predstavniki na valu Radia Koper Radio Koper in Radio Sarajevo sta skupaj pripravila serijo oddaj, v katerih bodo govorili ugledni predstavniki političnega, gospodarskega in upravnega življenja dežele Furlanije - Julijske krajine o sodelovanju s Slovenijo in s Hrvatsko in tudi nasploh z Jugoslavijo. Pred mikrofonom se bodo zvrstili: Antonio Comelli, Francesco De Carli, Gianfranco Carbone, Boris Race. Jelka Gerbec, Mario Lavrenčič. Antonio Scarano, Marcello Modiano, Delio Lupieri, Vittorio Maranaone in Arturo Calabria. Oddaje bodo na sporedu v vro i gramu v italijanščini Radia Koper vsak dan, ob 15.30 po končanem radijskem dnevniku. Prva je šla v eter včeraj, zadnja pa 26. decem bra. včeraj končno odpili. Ob tej pr1" ložnosti so se v prostorih posvetovalnice zbrale predsednica in članice odbora družinske posvetovalnice, ki so bile izvoljene pred letom dni, skupina žensk ter operaterk. Prisotni so se pogovorili predvsem o problemih in programih delovanja družinske posvetovalnice, čeprav je ta začela delovati, trenutno še ni popolnoma opremljena, saj manjkajo na primer razni zdravniški inštrumenti. Svojo vlogo bo p®" svetovalnica boljše izpolnjevala, ko bo dobro opremljena. Operaterji, članice odbora in pr.1' šotne ženske so si bili edini, da J® prvi in najvažnejši problem, kako bi informirali čim širši krog o®' čanov o vlogi in važnosti te službe. Poleg žensk bo treba pritegniti v posvetovalnico tudi moške in tako izpodriniti mnenje, da je družinska posvetovalnica «stvar za babe*. Da bi to dosegli, bodo operaterji in odbor v sodelovanju s kulturnimi društvi organizirali vrsto informativnih sestankov po vaseh. Na sestankih bi morali občani tudi izraziti svoje mnenje o bodočem programu delovanja družinske posvetovalnice. Včeraj je sicer že prišlo do določenih predlogov; tako naj bi družinska posvetovalnica skrbela 7a tečaj o spolni vzgoji mladoletnikov, ki bi ga priredili na nižji sredn.U šoli. o preventivnih dejavnostih proti mamitom, o psihološki!, problemih žensk v menopavzi, o problemih mladoletnikov; organizirali nal bi tudi tečaj za ženske, ki bi 'e želele same pregledovati in to predvsem v zvezi z rakastimi obolenh- Kot vidimo, je žg sedai kar ore-cei predtogov Poleg tega si h° ekipa operaterjev, ki to sestavi’®' jo otroški zdravnik Oskar Voioi. ginekolog.Adriano Sancin psihc1®-gin;a Zdenka Stra n, socialna delavka Maida Mahnič ter babica Silvestra Pavoni (vsi obvladajo slovenščino), sknnai z odborom prizadevala vzpostaviti tesne stike z n®* brežinsko družinsko posvetovatoico. sa.i delutota obe posvetovalnici v n-dobngm okolto. Razna obvestila SPD Tabor - Opčine: rezervacija vabil za silvestrovanje 1980 bo v Prosvetnem domu vsak dan od do 19. ure, dokler bodo razpoložljiva mesta. Sindikat slovenske šole vabi vse odbornike na prvo redno sejo odbora, ki bo danes, 16. t.m., ob 16-uri na sedežu SSŠ v Ul. Filzi 8. Prosimo, da se te seje zagotovil u- Prosveta KD Primorec - Trebče. V petek. 19. t.m., ob 20.30 bo v Ljudskem domu v Trebčah nastopil kantavtor iz Rezije Rino Chinese. Vabljeni Razstave lvaviiaieijslvn srednje šole F. Levstik na Proseku vabi na otvoritev razstave slikarja Borisa Žuljana, ki bo v šolskih prostorih danes, 16-t.m., ob 11. uri. Razstava bo odprta do 23. t.m., od 9.30 do 18. ure — razen v soboto, 20. in v nedeljo, 21. t.m. Šolske vesti uuvnaieij državnega trgovskega tehničnega zavoda žiga Zois sporoča, da bodo razredni roditeljski sestanki in govorilne ure po naslednjem redu: danes, 16, t.m., ob 18. uri za 1. a/b in 2. a/b razred in za oddelek za geometre. V četrtek, 18. t.m., ob 18. uri za 3 a/b, 4. a/b in 5. a/b razred. Najprej bodo ob 18 uri ločeni razredni sestanki, nato pa govorilna ura s predmetnimi profesorji. Že dva meseca sta minila, odkar me je zapustila moja predraga žena Lidia Bresciani por. Bratfina Ob tej priložnosti se prisrčno zahvaljujem vsem, ki so mi bili blizu v tem težkem trenutku, vsem. ki so jo imeli radi in spoštovali njeno plemenito dušo. Vinicio Brattina Trst, 16. decembra 1980 AKCIJA ZA PRIZADETE PO POTRESU POMOČ Z NAŠEGA PODROČJA SE STEKA V OBČINO RICIGLIAN0 V Riciglianu že deluje skupina tržaških specializiranih tehnikov Skoraj mesec dni po potresu še ni pojenjala nesebična pomoč prebivalcev naših krajev žrtvam potre sa Razne ustanove ir, organizacije še vedno zbirajo denai ter druge gmotne dobrine, ki ji!, bodi poslali na potresno področje. Seveda je za uspeh akcije pomembno, Ja pred vspm krajevne uprave delujejo ko ordinirano. saj bi vsaka razpršitev sil lahk. na celotno akcijo učin kovala negativno. Kot vemo, je pred kratkim posebni vladni komisar za potresno območje Zamberletti sporočil, da se gmotna in denarna .umoč tržaške občine lahko steka izključno v občino Ricigliano, ki • ^ nahaja v sa lerniški pokrajini, na meji z deželo Bazilikato, Tudi na zadnjem sestanku občinskega sveta so predstavniki strank poudarili, da mora biti pomoč občini Ricigliano sad sodelovanja in koordinacije med krajevnimi upravam.. - Medtem v občini Ricigliano že de luje skupina specializiranih tehni kov, ki pod vodstvom inž. Pocec ca popravlja električno omrežje in vodovod. Sedanjo skupino bo 29. decembra zamenjala druga, ki jo bo vodil geometer Fabio Badin, slednja bo s seboj peljala tudi pošiljko daril za družine in predvsem za otroke. V kratkem bodo v ob čini Ricigliano postavili tudi se demnajst montažnih hiš. ki so prvi večji dar ljudi iz naših krajev za preživele iz občine Ricigliano. V tržaško hranilnico se še kai napr j stekajo prostovoljni denar ni prispevki: doslej so samo tam zbrali za prebivalce, ki jih je prizadel potres, skoraj 65 milijonov lir. Po mučni bolezni nas je zapustila naša draga žena, sestra in teta KRISTA MILANIČ roj. PAULINA Pogreb drage pokojnice bo danes, 16. t.m., ob 15. uri izpred šempolajske cerkve. Žalujoči mož Stanko, sestri Francka in Slavku, nečaki in ostalo sorodstvo. Prečnik, 16. decembra 1980 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi FRANC ŽAGAR Pogreb bo danes, glavne bolnišnice. 16. decembra, ob 11.30 iz mrtvašnice Žalujoči sin Sandro in hči Marija z družinama ter drugi sorodniki Trst, 16. decembra 1980 (Občinsko pogrebno podjetje) Gledališča ROSSETT1 Danes ob 20.30 Federico Garcia Lorea: «Dom Bernarde Albe» z Lillo Brignone v glavni vlogi. Nastopajo še Elsa Vazzoler. Maria Teresa Bax, Sofia Amendola, Lu Bianchi, Maria Grazia Sughi, Susanna Marcome-ni, Lucia Modugno, Giusy Carrara, Flavia Borelli, Dina Signori in Maria Pecchinelli. Režija Giancarlo Sepe, scena in kostumi Maurizio Balo, glasba Arturo Annecchino. Predstave bodo do nedelje, 21. trn., s popustom 50 odst. za abonente, ki so že izkoristili odrezek št. 2. AVDITORIJ V petek in soboto, 19. in 20. decembra, ob 9.30 in 11.30 «La can-tatrice calva* Eugena Jonesca. Predstava za šole. TEATRO CRISTALLO V Teatro Cristallo v Dl. Ghirlan-daio nastopa vsak dopoldan od 11.30 za osnovne in srednje šole baletna skupina gledališča Verdi pod vodstvom koreografa Flavia Bennatija. Med solisti nastopa znana jugoslovanska baletka Vesna Bukorac in plesalec rimske Opere Tuccio Ri-gpno. Ostali solisti so Alessandra Bianchini, Michele Ellis, Paolo Du-fo in Bruno Malusa. Program je razčlenjen na panoramski pregled treh stoletij baleta in je zelo primeren za mladino. Program obsega plesno suito iz Haendlovih oper fAlcina* in «Ario dante», odlomke iz «Samota» Duke Ellingtona; passo double iz Mincusovega «Don Kihota» in moderni balet «Rumming» na glasbo Eumirja Deodata. Vstopnice bo treba rezervirati pri tiskovnem uradu gledališča Verdi (tel. 62-931). Kino Ariston 16.00—22.00 «La giacca ver-de». Režija: Franco Giraldi. J. P. Cassel, S. Berger. Eden 17.00 «Pomo squillo shop*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Ritz 16.30 «11 pap'occhio». S. Anni-chiarico, R. Arbore, R. Benigni, Le sorelle Bandiera. Barvni film Excelsior 16.00 «11 bučo nero». Fan tastični film. Grattaoielo 16.30 «Quando chiama uno sconosciuto». Prepovedan mladini pod 18. letom. Penice 16.00—22.15 «Bentornato pic-ch atello*. Jerry Lewis. Aurora 16.30 «Cruising». Al Pacino. Prepovedan mladini pod 18. letom. Cristallo 16.00 Film: «La nuora gio-vane». Sledi revija: «Sensualita». Prepovedano mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 16.00 «Dieei». Dud-ley Moore. Julie Andrevvs, Bo De-reck. Prepovedan mladini pod 14. letom. Capitol 16.30 «Mia moglie e una stre ga*. Renato Pozzetto, Eleonora Giorgi. Barvni film. Moderno 16.00 «La paura nella cit-ta dei morti viventi*. Prepovedan mladini pod 18, letom. tumiere 16.00, «La moglie In’ caV> re». Prepovedan mladini pod 18. letom. Volfa Zaprto. f Čestitke Danes praznuje 18. rojstni dan SILVA PERČIČ iz Saleža. Iskreno ji čestitajo in želijo mnogo uspeha v nadaljnjem življenju vsi prijatelji in Prijateljice. Danes praznuje 18. rojstni dan SILVA PERČIČ iz Saleža. Obilo sreče ji želijo mama, teta, Barbara, E-lcna ter ostali prijatelji in prijateljice. BANCA DI CREDITO Ql TR1ESTE TRŽAŠKA KRED IT N A BANKA * ;V s. P. A, - TBSr - ULICA:T FIL2I lČ» 61-A4B 15. 9. 1980 Ameriški dolar Funt šterling Irski funt šterling švicarski frank Francoski frank Belgijski frank Nemška marka Avstrijski šiling Kanadski dola' Holandski Forint Danska krona Švedska krona Norveška krona Drahma Mali dinar Veliki dinar 933.— 2,180.— 1.760.— 522.— 202.-28,75 472.— 66.— 765.— 436.— 152.— 209.— 179.— 19.— 27,50 28,- SLOVENSKI KLUB V TRSTU vas vabi v Kulturni dom danes, 16. decembra, ob 20.30 na ogled predstave DACIA MARAINI ŽENSKI NA PODEŽELJU RAZGOVOR o predstavi in problematiki, ki jo delo nakazuje! Predstavo in razgovor, ki bosta v Kulturnem domu, prireja SK v sodelovanju s SSG. Za člane kluba, ki so poravnali naročnino, je vstop prost, ODBOR ZA PROSLAVO 200 LET ŠOLSTVA 200 LET ŠOLSTVA NA TRŽAŠKEM V NEDELJO, 21. DECEMBRA, V KULTURNEM DOMU V TRSTU Ob 16. uri odprtje razstave učbenikov. Ob 16.30 odprtje razstave del z natečaja Sindikata slovenske šole. Ob 17. uri «Moji dedje, moji starši in jaz v šoli* — igra-kolaž Frančka Rudolfa iz spisov o šoli skozi tri generacije na Tržaškem v režiji Marija Uršiča. * * * Nastopata otroška folklorna skupina osnovne šole Ivan Grbec iz Skednja in otroški pevski zbor Glasbene matice. SLOVENSKO STALNO 'GLEDALIŠČE V TRSTU KULTURNI DOM DANES ob 20.30 — izven abonmaja Kulturni dom balkonska dvorana DACIA MARAINI ŽENSKI NA PODEŽELJU (enodejanka) režija: BORIS KOBAL PREDSTAVA JE NAMENJENA ČLANOM SLOVENSKEGA KLUBA ummmm Ob današnji drugi obletnici smrti nepozabnega moža in očeta Karla darujejo družine Mila, Egon in Drago Kraus 50.000 lir za ŠD Polet ter po 25.000 lir za ŠD Breg, ŠZ Jadran, ŠD Kontovel, ŠZ Sloga, ŠD Sokol. SPD Tabor ter sklad Albina Bubniča. Namesto cvetja na grob Gizele Bucik daruje Milena Šušteršič 5.000 za Slovenski center v Miljah. Namesto cvetja na grob drage Gizele Bucik daruje Maja Furlan 15 tisoč lir za poimenovanje osnovne šole v Barkovljah po F. S. Finžgarju. Ob 32-letnici smrti dragega strica Antona Miklavca daruje nečakinja Marija Kette 10.000 lir za Dijaško matico. ' Z Sklad za vzdrževanje doma A. Sirk daruje Rudolf Košuta 10 tisoč Jir. V spomin na očetovega bratranca Avguština Kalca darujeta Angela in Karlo Gec 10.000 lir za ŠZ Bor. V počastitev spomina predrage Meri Kosmina vd. Kanc daruje Ema Tomažič 20.000 lir za Dobrodelno društvo. V isti namen darujejo Ivanka Colja ter Sonja in Just 10.000 lir za Dobrodelno društvo. ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE Namesto cvetja na grob Marije Guštin vd. Škabar darujejo družina žužek z Opčin 10.000, Zofija Ravbar in Zdenka z družino 15.000, Milko in Angela Guštin (Repen 14) 15.000, Stano Križman, Genia, Sonja, Milko in Marina 20.000, Valerija Škabar (Vel. Repen 23) 10.000, Slava Škabar (Vel. Repen 74) 5.000. osebje otroškega vrtca z Repentabra 14.000 in Vojko z družino 10.000 lir. V spomin na pok. Marijo Škabar darujejo družini Peric in Kocman (Šempolaj 44) 20.000 lir in družina Čok (Vel. Repen) 5.000 lir. V spomin na drago nono Marijo darujejo vnuki 30.000 lir. V počastitev spomina pok. Matija Križmančiča daruje Silko Ražem z družino (Bazovica 82) 10.000 lir. V počastitev spomina Marije Stopar por. Kalc daruje družina Gornik 10.000 lir. V počastitev spomina Gizele Bucik darujeta družini Tomičič in Mirkovič iz Zagreba 1.000 ND za poimeno: vanje osnovne šole v Barkovljah po F. S. Finžgarju. V počastitev spomina drage mame Gizgle Bucik darujejo Saško. Ružiča. Mario, Nadja in Mario 50 tisoč lir za poimenovanje osnovne šole v Barkovljah po F. S. Finžgarju in 50.000 lir za Skupnost družina Opčine. ............HmMu.u..im................ MENJALNICA vseh tujih valut * l GLASBENA MATICA TRST Sezona 1980-81 3. ABONMAJSKI KONCERT V četrtek, 18. decembra, v Kulturnem domu v Trstu SLOVENSKI KOMORNI ORKESTER Dirigent: A. Nanut Solista: I. Silič, klavir S. Arnold, trobenta Prodaja vstopnic v pisarni GM od 9. do 12. ure in uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma PO PREDVIDEVANJU DRŽAVNE DRUŽBE ENEL Danes black-out tudi v Gorici v vseh južnih predelih občine Do prekinitve naj bi prišlo med 10.30 in 12. uro • Ne uporab-Ijajte liftov, pazite na križiščih, ker semaforji ne bodo delovali! Pa smo prišli do black-outa tudi | Pri tem velja omeniti, da se -po- KD Valentin Vodnik — Dolina priredi jutri, 17. t.m., ob 9.45 in ob 11. uri v gledališču «Fran-ce Prešeren* v Boljuncu lutkovno predstavo PETELIN SE SESTAVI Gostuje lutkovno gledališče J. Pengov iz Ljubljane. Cenjene naročnike in bralce obveščamo, da bomo prihodnjo NEDELJO 21. t.m., objavili razpis in program tradicionalnih izletov Primorskega dnevnika v letu 1981. Včeraj - danes Danes, TOREK, 16. decembra ALBINA inče vzide ob 7.41 in zatone ob .22 — Dolžina dneva 8.41 — Lu-i vzide ob 13.47 in zatone ob 2.02. Jutri, SREDA, 17. decembra LAZAR reme včeraj: na j višja temperatu- l 7 stopinj, najnižja 6,6, ob 18. i 7 stopinj, zračni tlak 1015 mb ida, vlaga 96-odstotna, dežja je idlo 2,8 mm, nebo pooblačeno s abo vidljivostjo, morje mirno, mperatura morja 9,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILA STA SE: Ivana Meula Luca Žiberna. UMRLI SO: 80-letna Maria But-rar vd. Semsey, 32-letni Adriano lach, 84 letna Maria Kralj vd. arli, 35-letni Ciro Autiero, 57-let-Radoslavo Žagar, 57-letni Gior-ino Scheriani, 56-letni Vittorio ertoch, 69-letni Egidio Locatello, Metni Mario 1-epore, 91-letna An i Deroy vd. Resto - Casagrande, ' letna Annita De Luca vd. Baici, 88-letna Maria Gerlica vd. Filippi; 60-letni Mario Fonda, 72-letna Maria Kosmina por. Kanc, 80-letna Giuseppina Perna. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9, P.le Valmaura 11. (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Goldonijev trg 8, Ul. Belpoggio 4. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Goldonijev trg 8, Ul. Belpoggio 4. LEKARNE V OKOLICI Boljunee: tel. 228 124: Bazovica, tel. 226-165, Opčine: tel 211001; Prosek: te) 225-141; Božje polje Zgonik: tel 225-596: Nabrežina- tel 200 121. Sesljan: tel 209107: Žavlje tol. 213-137; Milje: tel. 271 124. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna slržba od do 8. ure tel. 73267. predpraznični od 14 do 21. "re in praznična od 8. do 20. ure, tel. 68441. Mali oglasi telefon (040) 7946 72 PRODAM fiat 500 L - letnik 71. Zainteresirani naj telefonirajo na št. 228-188 od 15. ure dalje. OBČINA DOLINA razpisuje javni natečaj za dve mesti tipkarja/ce. Rok za predložitev prošenj zapade 23. decembra 1980 ob 12. uri. Podrobnejše informacije na občinski oglasni deski ali v tajništvu v u-radnih urah. PRODAM dnevno sobo v dobrem stanju. Telefonirati v večernih u-rah na št. 226-313. TRGOVINA glasbil išče vajenko/ca z znanjem slovenščine in italijanščine. Telefon 0481 - 73245. HIŠNO pomočnico potrebuje družina stanujoča v Grljanu. Telefonirati v večernih urah na št. 224-407. PRODAM stereofonski sistem ojačevalnik akai 62 W, kasetni re-gistrator technicus us 618, boksi kef. Cena 830.000 lir. Telefonirati na št. 211-343 — Andrej. KOMERCIALNO izvozno podjetje nudi službo vestnemu uradniku/ci z znanjem jezikov, vsaj angleščine in osnov knjigovodstva. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro «Dinamičnost». OSMICO je odprl Ignacij Stranj -Križpot 84. Toči belo in črno domačo kapljico. PEPE DACOV iz Doberdoba (Rimska ulica) je odprl osmico. Toči belo in črno vino lastne proizvodnje. NUJNO potrebujem opremljeno sobo v središču mesta ali v Barkovljah. Telefonirati v večernih urah na št. 544-21. TRIČLANSKA družina v Logu išče gospodinjsko pomočnico trikrat tedensko po tri ure. Telefonirati na št. 813878. PRODAM električni harmonij znamke ero v dobrem stanju. Telefonirati ob uri kosila na št. 220-397. PRILETNA Slovenka, vdova, išče stanovanle pri Svetem Ivanu. Ponudbe poslati na upravo Pri morskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro ((Slovenka*. pri nas. Pred leti smo brali, kako je kar na lepim za več ur električna energija zmanjkala v New Yor-ku in drugih predelih Združenih držav Amerike, prejšnji teden niso imeli luči v Novi Gorici in v vsej Sloveniji ter Jugoslaviji. Že novembra je italijanska državna družba ENEL delala poskusne prekinitve, zato je bilo vse italijansko omrežje razdeljeno v posebna področja in določeni so bili tudi dnevi in ure, v katerih bi na posameznih področjih prišlo do prekinitve energije, če bi postalo to potrebno. In smo pri tem. Včeraj popoldne je državna družba ENEL obvestila sredstva javnega obveščanja, da bomo imeli danes v Italiji, v nekaterih deželah in v nekaterih področjih (5, 6, 7 in 8) enoinpolurne prekinitve električnega toka. Včeraj zvečer je italijanska televizija v dnevnikih obvestila prebivalstvo, vendar se ni najbrž nihče spomnil, v katero področje spada, saj so bila navodila dana že pred več kot letom dni po časopisju. Prekinitve toka bodo seveda, če ne utegnejo prej rešiti vprašanja produkcije električnega toka, tudi v naši deželi. Del občine Gorica sodi v tako imenovano «7 * področje in tu ne bo e-lektričnega toda med 10.30 in 12. uro. V to področje sodi ves južni del mesta, južno od ravne črte, ki gre od števerjanskega mejnega prehoda po Ulici Vittorio Veneto do Trga Divisione Julia, dalje po Ulici Leoni do Soče. V to področje so vključeni: Sv. Ana. Štandrež, Loč-nik, industrijska cona. Sem spadajo tudi goriške tovarne, v tem področju je tudi bolnišnica sv. Justa, v kateri nimajo lastnega električnega generatorja. V mestu Gorici bo black-out zanimal 40-odstotkov prebivalstva. poleg tega pa še skoraj vse tovarne. Pazimo torej danes zjutraj v teh predelih občine. Ne bodo delovala dvigala, zato naj se jih ljudje izogibajo. da ne ostanejo blokirani v njih. Ne bodo delovali semaforji, zato naj bodo avtomobilisti pazljivi. Prav tako bodo v tovarnah morali paziti na pravilno uporabo strojev pred izklopom električne energije. Pazimo torej danes med 10.30 in 12. uro. Istočasno pa upajmo, da da do izklopov vedarle ne bo prišlo! buda še ni izčrpala, kajti zbiranje denarnih sredstev in drugega blaga se nadaljuje. Tako so skrb za, zbiranje denarnih prispevkov prevzeli na področju Gorice rajonski sveti, na podeželju so zbirna' mesta na županstvih. Mednarodno študentsko srečanje v Pordenonu V Pordenonu poteka te dni, na pobudo in v organizacij" deželnega inštituta za evropske študije (IRSE), mednarodno mladinsko srečanje. Pričelo se je v nedeljo! 14. t.m., zaključilo pa se bo jutri, 16. t.m., s poročilom deželnega odbornika za strokovno izobraževanje in kulturne dejavnosti, Daria Barnaba. Srečanja, ki je drugo po vrsti, se udeležujejo študenti italijanščine in italijanske kulture iz evropskih dežel, med temi so posebno številni študenti iz Avstrije in Jugoslavije. V petek v Gorici občinska seja Najbrž bo razprava o programski bo v petek. Že sedaj na občini predvidevajo, da bo pred božičnimi prazniki še ena seja in sicer v ponedeljek, 22. decembra. Na dnevni red pa je župan dal tudi številne interpelacije svetovalcev, ki se tičejo najrazličnejših vprašanj. Svetovalci imajo na dnevnem redu tudi vrsto potrditev odborovih sklepov, zatem pa se bodo spoprijeli še z vprašanji ki so v zvezi z gradbenimi stroški obmejnega postajališča pri Štandrežu. Javni lokali za praznike odprti vso noč Goriški kvestor je izdal ukrep, po katerem bodo javni lokali ob skorajšnjih božičnih in novoletnih praznikih lahko neprekinjeno odprti vso noč. Ukrep velja za 24. in 25. december ter za 31. december. Lastnikom ali upraviteljem gostiln, barov in drugih lokalov, ki se nameravajo po-služiti te možnosti, ni treba, da vlomijo nobeno posebno prošnjo. • Drevi ob 20.30 se bo v prostorih knjižnice v Ulici Brigata Pavia .138, sestal rajonski svet za Stra-žice. Na dnevnem redu je razprava o dokumentu, ki ga je predlo- izjavi župana le prišla na dnevni i žil svetovalec Camillo Fabbroni, ter red zasedanja občinskega sveta, ki | o nekaterih drugih vprašanjih. V DOMU ANDREJA BUDALA V ŠTANDREŽU USPEL KLAVIRSKI KONCERT Na pobudo prosvetnega društva «Oton Župančič* in goriške slovenske glasbene šole je bil v soboto v Domu Andreja Budala v Štan-drežu glasbeni večer, na katerem sta štiriročno nastopila dva mlada goriška pianista, Silvia Zaz-žaro in Boris Štakul. Prireditev je bila predvsem pomembna,. ker so se tako 'tovrstni nastopi premaknili iz mestnega središča v predmestje in s tem obogatili vaško kulturno delovanje ter povečali v vaških skupnostih zani- Še štiri prikolice za italijanski Jug Pokrajinski odbor Rdečega križa za Goriško je z lastnimi sredstvi ter izdatnim prispevkom goriške hranilnice kupil štiri nove in popolnoma opremljene stanovanjske prikolice, v katerih bo našlo udobno namestitev dvajset oseb. V prihodnjih dneh bo pokrajinski odbor pripravil podrobno poročilo o poteku in uspehu akcije zbiranja pomoči. Jutri v Gorici Consortium musicum» Na naši sliki so pevke in pevci ljub anskega zbora «Consortium musieum*, ki nastopijo jutri zvečer v go-riškem avditoriju na drugem abon najskem koncertu Glasbene matice. Nastopili bodo ob spremljavi malega orkestra. V MEGLA JE BILA TUDI V BENETKAH ZARADI MEGLE ZAPRTO LETALIŠČE V RONKAH Otežen včeraj tudi avtomobilski promet na cestah Zaradi goste megle so včeraj zaprli za ves promet deželno letališče v Ronkah, tekom dneva je postala megla gostejša, razširila se je tudi na sosedno deželo Veneto in okrog poldne so zaprli tudi letališče v Benetkah. Gosta megla je bila tudi v vsej spodnji Furlaniji in prometna policija je odsvetovala avtomobilistom, da se podajo na pot po avtocesti, kajti ponekod je bila vidljivost minimalna. Megla pa je precej ponagajala prometu tudi v spodnjem delu goriške pokrajine in tudi v Gorici sami. Včeraj zjutraj se sploh nisi znašel na ulicah ali parkirišču pri obmejnem prehodu Rdeča hiša in tudi kdor se je napotil po poti skozi Vipavsko dolino se je kmalu znašel v neprijetnem položaju. V zimskem času morajo skoro vsako leto večkrat prekiniti letalski promet in ker običajno ni razlik med Ronkamj in Benetkami ostanemo, vsaj na tem področju, za dan ali dva popolnoma odrezani od drugih predelov Italije. To velja pravzaprav za skoro vso severno Italijo, NAROČNINA ZA PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 1981 Celoletna Polletna Mesečna 49.000 lir 35.000 lir 7.000 lir Celoletna naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 49.000 lir velja za tiste, ki jo poravnajo do 30. aprila. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 84.000 lir. Vsem naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE in ČESTITKE. Vsi, ki bodo poravnali naročnino do 28. februarja 1981, bodo udeleženi pri tradicionalnem nagradnem žrebanju. NAROČNINE SPREJEMAJO: Uprava: Trst, Ul. Montecchi 6 — Tel. 794672 Uprava: Gorica, Drev. XXIV maja 1 — Tel. 83382 Raznašalci Primorskega dnevnika Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374 Tržaška kreditna banka: Tek. račun št. '192 saj so običajno zaprta zaradi megle tudi letališča v Milanu in Brescii ter Bergamu. Obvestilo Kmečke zveze Vinogradniki, ki sami predelujejo grozdje, kletarijo in prodajajo vino, bi morali imeti po zakonu predvideno sanitarno dovoljenje ter ime ti tudi klet in druge prostore ure jene po predpisih zakona z dne 30. aprila 1962. Na omenjeni zakon se sklicuje tudi dekret predsednika republike št. 327 z dne 26. marca letos, ki navaja, da morajo vsi pridelovalci vina, torej tudi tisti, ki že imajo sanitarno dovoljenje, kakor tisti, ki ga še nimajo, nasloviti pokrajin skemu zdravniku prošnjo, s katero se obvezujejo, da bodo kletne in druge prostore uredili v teku treh let. Ker zakon predvideva precejšnje globe. Kmečka zveza priporoča vinogradnikom, da čimpreb najkasneje pa do 13. januarja 1981 vložijo zadevno prošnjo. Za pojasnila in pisanje prošenj je na razpolago urad Kmečke zveze. Zgorela je lesena hiša Škode za okrog 20 milijonov Ogenj je v nedeljo zvečer popolnoma uničil manjšo, sicer že dalj časa zapuščeno leseno stanovanjsko hišo v Voltovi ulici v Tržiču. Hiša, ki je imela dve sobi in manjšo kuhinjo, je bila last 54-letne-ga delavca Silvia Argentinija iz Tržiča, Ulica Giulia 53. v zadnjem času pa je služila kot nekakšno skladišče Domnevajo, da so v prostor v nedeljo zvečer — ogenj so opazili sosedje okrog 21.30 — vdrli tatovi in morda pozabili tam gorečo svečo, ali morda odvrgli še gorečo vžigalico. Kljub hitremu posegu gasilcev je hiša, tudi zaradi lesene konstrukcije, pogorela do tal. Pri tem je ogenj povsem uničil tudi motorno kolo, motor za čoln ter tri gumijaste čolne. PO KRAJŠEM PRESLEDKU SPET VLOM V SOVODN JAH Po nekajtedenskem presledku so v Sovodnjah te dni že spet žabe ležili vlom v stanovanje. Zadnjič so neznanci vdrli v prostore občin ske knjižnice ter odnesli okrog milijon lir vreden gramofon, tokrat pa so si za cilj podviga izbrali hišo Jožefa in Verene Tomšič, v Ulici 24. maja 7. Odnesli so nekaj zlatnine, pet verižic, pet zapestnic in dve zaponki, poročni prstan ter nekaj denarja, ki so ga našli v kuhinji, med tem ko je bila zlatnina spravljena v spalnici. Svojega podviga pa neznanci po vsej verjetnosti niso utegnili izpeljati do konca. Pri opravilu sta jih po vsej verjetji osti zmotila Tomšičeva, ki sta se v prvih večernih urah vrnila domov. V stanovanje so tatovi vdrli skm zi okno, potem ko so z debelim kamnom razbili šipo. Okno je na zadnji strani hiše. Ker je precej visoko so k steni prislonili še lestev. Umaknili so se po vsej verjetnosti na isti način. Tomšičevi so bili odsotni približno poldrugo uro, kar so uspešno (na žalost tudi tokrat) izrabili tatovi Vaščani se ob vse pogostejših tatvinah upravičeno vprašujejo, če je res tako težko odkriti storilce, ki bi 'jih najbrž ne bilo treba iskati predaleč. Števerjanec padel z motornim kolesom V Števerjanu se je v nedeljo dopoldne okoli 9.30 ponesrečil 66-letni Bogomir Mužič iz Števerjana, Grajska Ulica 4. Iz še nepojasnjenih vzrokov je izgubil nadzorstvo nad motornim kolesom in padel na tla. Pri tem je zadobil lažji pretres možganov, udarec v čelo in rane po levem kolenu in stopalu, zaradi katerih bo okreval v 10 dneh. Nesreča zaradi spolzke ceste Včeraj dopoldne je spolzko cestišče povzročilo še eno prometno nesrečo v Slovrencu. 46 letni Ugo Vi-sintin se je malo po 11. uri peljal s svojim renaultom 5 po Ul. Udi-ne, ko je zaradi mokrega asfalta izgubil nadzorstvo nad vozilom in trčil v ustavljeni fiat 128, last Can- dida Ciana iz Moše. Visintin si je pri trčenju zlomil štiri rebra, zaradi česar se bo moral zdraviti 30 dni. Velika je tudi gmotna škoda na avtomobilih. • Jutri zvečer se bodo člani društva goriških pešakov zbrali na društvenem sedežu v Drevoredu 20. septembra 5, kjer bodo izvolili novi odbor. Rock glasba v izvajanju Gongov Francosko-angleška rock skupina Gong je v soboto navdušila sicer maloštevilne poslušalce, ki so prišli v gonško športno halo. Razlogov neprisotnosti si ne znamo tolmačiti, saj so Gongi bili v prvih sedemdesetih letih zelo znam m priljubljeni širši publiki mladih. Morda sta na to vplivali visoka cena vstopnice (5.500 lir) in slaba, zakasnela reklama, saj se je o tem koncertu pričelo govoriti le dva dni prej. Goriška športna hala lahko sprejme veliko več od v soboto prisotnih poslušalcev. Vodja skupine, Pierre Moerlev. nas je navdušil s svojim igranjem na tolkala. Igral je zares dobro, ne gre pa podcenjevati drugih članov skupine, še zlasti basista Hausfor-da Roiva, ki je z Moerlenom ostal še edini od nekdanje skupine. Predvajali so nam dobro izvajane sklad-de, tako iz starih albumov, kjer prevladuje igra ustanovitelja Davi da Allena, kot iz novejših, kjer lahko zasledimo glasbeno fantazijo Pierra Moerlena. Koncert nam je dokazal, da so Gongi še vedno zaželena glasbena skupina, (al) Razstave V goriški razstavni galeriji II Tor-chio v Mamelijevi ulici je te dni odprta razstava slik Egidia Cala-breseja. Slikar, ki izhaja iz Luka-nije, razstavlja predvsem krajinske upodobitve. Razstava bo odprta do 19. decembra. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Go riči dežurna lekarna Pontani & Bas si, Raštel, tel. 83-349. man je za take kulturne prireditve. Sobotni klavirski koncert je bil zanimiv, ker smo imeli možnost prisluhniti izvajanju dveh mladih pianistov, ki sta se. čeprav še študenta, na glasbenem področju, z veliko voljo in mladostno zagnanostjo predstavila občinstvu s samostojnim koncertom. Njuno pripravo je izoblikovala prof. Helena Plesničar. Številnim poslušalcem, ki so prišli tudi iz bližnjih vasi in mesta, sta pianista izvajala dela Schumanna, Brahmsa in Poulenca. Še posebno so navdušili Brahmsovi madžarski plesi, čeprav je bil ves program posrečeno izbran. Zaključni dolgi aplavz je bil Silviji in Borisu spodbuda za nadaljnje glasbeno udejstvovanje, bil pa je tudi dokaz, da si takih večerov še želimo. V spomin na njun prvi koncert, sta pianista prejela sliko, katero je ekspresno razvil požrtvoi>alni fotoamater, član društvenega fotood-seka. GLASBENA MATICA Zveza slovenskih kulturnih društev — Zveza slovenske katoliške prosvete priredi jutri, 17. decembra, ob 20.30 v Avditoriju 2. abonmajski koncert Nastopa: mešani zbor s spremljavo malega orkestra CONSORTIUM MUSICUM iz Ljubljane Dirigent Mirko Cuderman Na programu so baročne kantate in klasični moteti. Razna obvestila PD »Naš prapor* vabi na filmski večer, ki bo jutri ob 20. uri v prosvetni dvorani v Pevmi. Miladin Čeme bo prikazal film o potovanju po Burmi,; Singapuru, Borneu in Sumatri. Doberdobska občinska uprava obvešča, da, je do 20. decembra podaljšan rok za najetje enega geometra v občinsko’ službo. Podrobnejša pojasnila dobijo zainteresirani nh županstvu. Prosvetno društvo «Oton Župančič* priredi 31. decembra v Domu Andreja Budala tradicionalno Silvestrovanje. Rezervacija miz vsak večer od 17. do 19. ure v domskih prostorih. Mladinski krožek — Gorica priredi 31. decembra tradicionalno silvestrovanje, ki bo v Dijaškem domu s pričetkom ob 20.30. Zabavali se boste ob zvokih domačega ansambla. Slovensko planinsko društvo prosi udeležence smučarskega tečaja in udeležence nedeljskih izletov, naj do konca tedna poravnajo obveznosti. Istočasno prosi lastnike smučarske opreme, ki je po sejmu rabljene opreme obležala na sedežu društva, naj jo čimprej dvignejo. Kino G url ca VERDI 17.00-22.00 «Ho fatto splash*. M. Nichetti. Barvni film. CORSO 17.30—22.00 «Count down — dimensione zero*. K. Douglas in K. Ross. Barvni film. VITTORIA Danes zaprto Tržič EXCELSIOR 16.30-22.00 »Mia mo-glie e una strega*. PRINCIPE 17.30-22.00 «The black hole — il bučo nero*. Mava Gorica in okolica SOČA 18.00—20.00 «Kralj droge*. A-meriški film. SVOBODA 18.DO-20.00 »Vroča bolničarka*. Italijanski film. DESKLE 19.30 »Manekenka in detektiv*. Angleški film. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Antonio, Ul. Romana, tel. 40-497. Dušan Bordon bi prav danes slavil svoj 60. rojstni dan Tržaški rojak istrskega porekla, ki ga je fašizem pognal od doma Napreden mladenič, ki je padel kot komisar italijanske brigade Pred 60 leti, 16. decembra, se je rodil Dušan Bordon, študent, revolucionar in partizan, ustanovitelj in politični komisar 24. garibaldinske brigade »Pio Borri*. Rodil se je v Trstu kot sin skromnega državnega uslužbenca. Oče je bil doma iz Pridvora (nekdanji Sv. Anton), mati pa iz Marezig pri Kopru. Oba sta bila trdna Slovenca, sploh je bila družina znana po svoji narodni zavednosti in naprednem mišljenju. Ko je v Italiji prišel na oblast fašizem, je morala družina prebe-žati v Jugoslavijo. Mladi Dušan je prva otroška leta preživel v naselbini primorskih beguncev v Strnišču (zdaj Kidričevo) pri Ptuju,-kjer je že zgodaj občutil vse trdote življenja. S Štajerskega je prišel s starši v Ljubljano, kjer je obiskoval ljudsko šolo na Ledini, nato pa gimnazijo. Maturiral je na III. državni gimnaziji v Ljubljani. Bil je vseskozi odličen dijak. Že v nižjih razredih gimnazije si je začel širiti obzorje in znanje s prebiranjem najboljših del iz svetovne in domače literature. Že s štirinajstim letom se je začel živo zanimati tudi za socialne vede, k čemur so ga nagnile tudi hude socialne razmere, v katerih je živela družina, ki je prebivala v baraki za mestno klavnico v Ljubljani, v izrazito proletarskem okolju. Dušan je v svojem značaju združeval odlike, kakor so brezpogojna resnicoljubnost do sebe in do drugih ter globok čut pravičnosti, zato je bilo popolnoma naravno, da je v svoji razgledanosti iskal odgovor predvsem na tista vprašanja, ki so ga vznemirjala, ko je vsenaokrog sebe zadeval na surovost življenja. Začel je temeljito preučevati marksistično literaturo, do katere je prihajal po raznih virih. Od tedaj, ko si je Dušan v višjih razredih srednje šole pridobil marksistični-leninistični pogled na svet, se je tudi zavestno uvrstil med borce za lepšo prihodnost delovnega človeka, za njegovo osvoboditev izpod kapitalističnega izkoriščanja. Kot prepričan mladenič - komunist se je kmalu vključil v SKOJ, ki je v Dušanu dobil pomembno organizacijsko moč. To delo je nadaljeval tudi po maturi leta 1938, ko je kot slušatelj filozofske fakultete v Ljubljani in kot član Slovenskega kluba vodil skupaj z drugimi tovariši oster boj zja pravilno orientacijo, slovenske študentovske mladine. Tudi na univefzi je bil med organizatorji napredne mladine. Hkrati je bil med organizatorji delavskega društva »Vzajemnost* in je hodil predavat tovarniškim delavcem, širil med njimi revolucionarno misel, ter jih vnemal in izobraževal z živo besedo. Dušan je imel pero in slog kakor redkokdo. Imel je čudovito jasen in lep stil, misel mu je bila globoka in krepka, jezik je obvladoval skoraj do popolnosti. Z nekaterimi tovariši je začel leta 1938 izdajati napredno mladin sko revijo «Slovenska mladina*, ki je pomenila pravo revolucionarno dajanje. Prva, uvodna številka revije je izšla junija 1938, revija pa je izhajala do poletja 1940, ko je klerikalno-fašistična diktatura list zatrla. Dušan je bil glavni u-rednik revije. Njen večji del je napisal sam, bodisi pod kratico DB ali pod psevdonimi Stane Klemen, Boris Kalan, I. Knap, Peter Mejnik itd. K sodelovanju v reviji je Dušan pritegnil tudi Karla Destovnika, poznejšega Kajuha, ki je pisal pesmi pod psevdonimom Drago Jeran in ki bil pogost obiskovalec Dušanovega doma v baraki za mestno klavnico v Ljubljani. Dušanovi članki v reviji so se odlikovali po razgledanosti, trdni idejnosti, jasnem postavljanju problemov, izoblikovanem stilu, čistosti jezika in močni prepričljivosti. V srednji šoli in na univerzi, kjer je študiral romanistiko, je bil Dušan vnet zagovornik ideje miru in borec proti imperialističnim hujskačem. Ko je izbruhnila vojna, je sledil pozivu komunistične partije. Kot prostovoljec študentovske brigade je v prvih dneh aprila 1941 odšel na Hrvaško, vendar se je jugoslovanska vojska kmalu sesula in Dušan se je vrnil domov, v Ljubljano, kjer se je kmalu pognal v organizirani odpor, bil sprejet v partijo in kmalu prešel v ilegalo. Toda že proti koncu junija ga je policija aretirala in je bil nekaj časa zaprt v šentpetrski vojašnici v Ljubljani. Od tod so ga odvlekli v Italijo, kjer je bil v raznih taboriščih. Iz taborišča Bagno a Ripoli blizu Firenc pa sta z bratom Radom pobegnila, a so ju spet zajeli in ga po padcu fašizma pripeljali v taborišče Renicci, kakir 40 km od Arezza, od koder je z bratom in nekateri- mi ob azsulu pobegnil v bližnje hribe. Z bratqm Radom je sodeloval pri organiziranju 24. garibaldinske brigade «Pio Borri». Bil je njen politični komisar in se velikokrat izkazal kot odločen borec ter kot dober, zvest tovariš. Padel je 17. 4. 1944, v kraju Caprese Michelangelo, kjer so ga tovariši pokopali skupaj z nekaterimi drugimi slovenskimi in italijanskimi partizani, ki so padli v spopadu s sovražnikom. Italijansko odporniško gibanje mu je postavilo na grobu spominsko ploščo, pred nekaj leti pa so tudi njegove {»smrtne o-stanke prenesli v skupno partizansko kostnico v Sansepolcru, kjer so zbrali posmrtne ostanke kakih 1.800 jugoslovanskih antifašistov in borcev, ki so izgubili življenje ali v taboriščih oziroma v zaporih, ali kot borci italijanskih borbenih enot, ki so se borile proti nacizmu in fašizmu srednji Italiji. Dušan Bordon je svetel zgled mladega komunista. Bil je plemenit, borben, značajen, bil je nepopustljiv borec za pravice delovnega človeka, borec z živo in pisano besedo, pa tudi s puško v roki. Po njem je dobila ime osnovna šola v Semedeli in Kopru, kjer je tudi njegov doprsni kip, ki ga je izdelal akademski kipar Jože Pohlen. A." Kdaj in kako hladno vreme že nevarno ograža dojenčka Pomembnost primerne priprave med toplim letnim časom - Prehlad ima pri otroku, posebno pri dojenčku, lahko tudi zelo hude komplikacije Nenadni padci temperature, ki so jeseni in pozimi tako pogosti, so nevarni zdravju in jih često spremljajo prehladi. Še posebno pa je ta letni čas nevaren našim najmlajšim. Prej so bili vajeni, da so vsak dan vsaj nekaj ur preživeli na prostem in na soncu, sedaj pa so neredko kar za več dni priklenjeni na svoj dom. Ni čudno, da so nerazpoloženi in jim celo jed ne diši več tako kot prej. Žalostno pritiskajo noske na šipe in čakajo, da se bo izza svinčenih oblakov morda le prismejalo sonce. Naš najmlajši v zibelki sicer še ne zna ločiti sončnega dneva od deževnega, pa vendar čuti, da so ljudje okoli njega nekam bolj zlovoljni. In kadar se prikrade prehlad v družino, se kaj rad širi s člana na člana. Vse naokrog kiha in kašlja in ni čudno, da se prehlada naleze še najmlajši. Na srečo je narava poskrbela tako, da so dojenčki kar nekam odporni proti vsem tem nevšečnostim, še posebno, če so dojeni. Toda če zbole, prebolevajo tak prehlad po navadi težje kot starejši otroci in odrasli in se prehladu kaj rade pridružijo še nevar- ne komplikacije. Za najmlajše nahod ni šala in to tem manj, čim mlajši in slabotnejši so. Niso še sposobni dovolj učinkovito se postaviti v bran infekciji, zato se vsak infekt kaj rad širi naprej. Pri dojenčku je ob vsakem prehladu v prvi vrsti ogroženo uho. Nosek je namreč v tesni zvezi z ušesom in sicer preko posebne, pri dojenčku še široke cevke, ki povezuje žrelno vbtljno z ušesom. Otroka prične boleti glavica, vsak gib je močno boleč, milo zajoka, če se le dotaknemo ušesa ali kože okoli njega: Pojavi se vročina, otrok odklanja hrano, pogosto bruha in rade se pridružijo še prebavne motnje. Majhen otrok namreč, za razliko od odraslega človeka, reagira na infekt kot celota, tako da je težko postaviti pravo diagnozo.' Otrok tudi pogosto dražeče kašlja, ne da bi bil vzrok kašlju v dihalih. Vnetje v ušesu namreč draži globlje predele sluhovoda, podobno kot za-kašljamo, če gremo pri čiščenju ušes pregloboko. Neredko se prične v obolelem ušesu nabirati gnoj. Najbolje je, če se v tem primeru bobnič predre sam od sebe, ali pa ga prereže zdravnik, tako da se iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiu>iiiiiiiiiiiiiiiiiiiit(rfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiitijiiiiiiiuiiniiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia RAZGOVOR Z M0L1ZANCEM PROF. MARIOM SPADANUD0M Uradni stiki med molizanskimi Hrvati in predstavniki njih matične dežele Kako se iz jezika razbere, kdaj so se iz Dalmacije in od drugod Hrvati naselili v srednji Italiji - Konkretna pomoč matične dežele - Obetavno srečanje - Predlog za zaščito jezika Pred nedavnim so se po dolgem dolgem času ponovno začeli tudi uradni stiki med hrvaškimi oblastmi, med zagrebškim saborom in hrvaško nacionalno skupnostjo, ki živi v Molizeju. Gre za dogodek, ki bo prav gotovo odprl nove per-, spektive, nove možnosti razvoja Hrvatov, ki že stoletja živijo sredi Italije in ki posebno v zadnjih letih kažejo nekakšno nacionalno, (te* živitev. Razgovori med predstavniki Hrvatov iz Molizeja ter predstavniki komisije, za. kultom, #fcU4-ke in sodelovanje s tujino hrvaškega sabora so se izkazali kot koristni in so že dali svoje prve rezultate. Parlament SR Hrvatske je dal na razpolago sredstva za tri študijske štipendije za tri vi-sokošolce oziroma visokošolke iz Molizeja, ki se bodo vpisali na filozofsko fakulteto zagrebške univerze, seveda na slavistiko. Poleg tega se predvideva tudi pedagoška pomoč matične dežele Hrvatom iz Molizeja, katerim bodo iz Hrvaške poslali tudi nekaj knjig, da bi v treh občinah Molizeja, ko der živijo Hrvati, ustanovili hrvaške knjižnice. Predvidene so tudi kulturno - umetniške izmenjave in je matična dežela Hrvatska o-bljubila hrvaški skupnosti v Mm lizeju gostovanja dramskih in folklornih skupin, ki pa ne bodo prihajale le iz Hrvatske, pač pa iz vse Jugoslavije, da bi se tako za čel plodnejši in bolj tesen kultur- Prof. Mario Spadanuda ni dvogovor med matično deželo in Hrvati, ki živijo v Italiji. Gre za stike, ki naj bi prispevali k o-bogatitvi nacionalne in kulturne ravni Hrvatov, ki so že dolga stoletja ločeni, od svoje matice. Ob zaključku obiska smo se srečali s članom delegacije Hrvatov iz Molizeja prof. Mariom Spada-nudom, da bi se pomenili o rezultatih tega srečanja in še o marsičem, kar zadeva razmere v Molizeju, seveda razmere molizanskih Hrvatov. Prof. Mario Spadanuda je med drugim rekel, da je obisk predstavnikov sabora bil vsestransko koristen in da obeta veliko za bodočnost. Nato je predstavnik mo- OB ZBOROVANJU NA TRGU GOLDONI IN V KROŽKU ZA KULTURO IN UMETNOST Zakaj odpor proti trem referendumom ki odražajo zakon o pravni ureditvi splava »Zavzemati se moramo, da zakon o splavu ostane v veljavi, vendar s težnjo, da se njegova vsebina izboljša*. Pod tem geslom je Odbor za zdravje žensk v soboto popoldne na trgu Goldoni v Trstu priredil javno manifestacijo, predvsem zato, da bi tržaško javnost opozoril na nevarnost, ki preti toliko osporavanemu zakonu številka 194, to je zakonu, ki pravno dodeljuje in ureja pravico do prostovoljne prekinitve nosečnosti. Odbor, ki združuje vse tiste ženske organizacije in skupine ter tudi posameznice, ki kljub precejšnjim kritikam na račun zakona samega, predvsem pa zaradi nadvse pomanjkljivega izvajanja zakonskih »redpisov, vseeno zagovarjajo pomembnost obstoja zakona o splavu, je želel predvsem pojasniti, zakaj nasprotuje napovedanim referendumom. Referendumi sami imajo sicer različen značaj: enega so napove dali radikalci, češ da je obstoječi zakon preveč restriktiven, dva pa desničarska katoliška organizacija — Gibanje za življenje —, češ da je zakon preveč «popust-ljiv», oziroma, da dopušča preveč. Tistemu, ki ga je sprožila Radikalna stranka, članice Odbora za zdravje žensk in pa tudi članice posebnega koordinacijskega odbora, ki združuje pripadnice raznih demokratičnih strank in organizacij, osporavajo težnjo k privatiza ciji celotnega pojava. Če bi namreč, kakor predlagajo radikalci, razveljavili določene člene obstoječega zakona, bi nastala »zakonska praznina*, ki bi jo lahko zapolnili z zasebnimi posegi in uslugami. Odpadla bi namreč ob- veznost države in javnih zdravstvenih ustanov, da posege prekinitve nosečnosti opravljajo v svojem rednem poslovanju in zato ti posegi denarno ženske ne bremenijo. Seveda bi odpadla tudi, kar še posebej poudarjajo radikalci, nuja za ženske, da izpolnijo posebne obrazce s potrebno prošnjo in se podvržejo mnenju zdravnikov, mnenju, ki se nato pod prošnjo evidentira z zahtevanim podpisom. V popolnoma drugačnem duhu pa so se rodile in nato žal zelo plodno razvile pobude Gibanja za življenje: v imenu zaščite absolutne pravice do življenja organizacija dejansko skuša popolnoma razveljaviti veljavni zakon. Njen milejši, «dopustnejši» predlog predvideva namreč možnost uporabe kontracejcijskih sredstev in dopušča terapevtski splav, to je po seg za prekinitev nosečnosti samo v primerih, ko je v neposredni nevarnosti življenje nosečnice; medtem ko drugi, »trši in koerent-nejši* predlog bi zbrisal večino členov obstoječega zakona, tako da bi dejansko ostala le uvodna obveza države, da se zavzema za zaščito materinstva. Pri tem, pa je med manifestacijo še enkrat odločno in zavzeto podčrtal Odbor, da Gibanje za življenje in njegovi zagovorniki pre-radi «pozabljajo* na dejstvo, da splav kot množičen pojav v Italiji še vedno obstaja. Na to ugotovitev se je tudi v nedeljo zjutraj navezala Adele Fac-cio, ko je v tržaškem Krožku za kulturo in umetnost v imenu Radikalne stranke govorila o predlaganem referendumu proti zakonu št. 194. Poudarila je namreč, da radikalci ne nasprotujejo uzakonitvi pravice do splava, pač pa da nasprotujejo obstoječemu zakonu, predvsem pa da ogorčeno protestirajo, ker se zakon slabo, oziroma sploh ne izvaja. Zato po njihovem mnenju ne bi uveljavitev njihove teze — razveljavitev določenih členov — privedla do privatizacije splava, temveč bi končno omogočila, da bi se čim-več žensk lahko javno in za vnaprej določeno vsoto poslužilo te možnosti, ki ne bi bila več pravno seveda, ne zločin ne pravica. Ponovila je že znano tezo Radikalne stranke, da je zakon o splavu dejansko «splav», sad zgodovinskega kompromisa med Krščansko demokracijo in komunistično partijo. Vendar pa je Adele Faccio poudarila, da bi tudi njena stranka pristala na pobudo, ki bi sicer morala biti skupna vsem ženskam in demokratičnim silam, da se obstoječi zakon bistveno popravi, oziroma spremeni. Obžalovala je dejstvo, da niso vse ženske in levičarske sile složne o tako pomembnem vprašanju, obenem pa zavrela trditev, češ da so ravno radikalci razbili to složnost. Dejala je namreč, da je nas*oo radikalcev namenjen predvsem zaustavitvi pobud Gibanja za življenje in podobnih grupacii. ki ne zagovarjajo pravi ce do življenja, temveč se borijo za življenja zigota, za premoč spermatozoa, kakor so to v javnosti voditelji Gibanja že tudi povedali. V bistvu je povzela Adele Faccio, pa se uspešno zavzemajo za to, da zamorijo človeka, predvsem pa njegovo pravico do naravne spolnosti, (bp) lizanskih Hrvatov govoril o zgodovini hrvaške kolonije in podčrtal, da zgodovinske raziskave pravijo, da so se prvi Hrvati naselili v Molizeju pred približno 500 leti, ko so z dalmatinskih otokov in iz srednje Dalmacije, pa tudi od drugod, iz osrednejših predelov dežele bežali pred Turki. Na vprašanje, kako so prišli do tega datuma,..,do trditve, da,, so prvi Hrvati prišli v Molize pred petsto leti, je prof. Spadanuda rekel, (Ja , jo. . ugptfl^iter «z§|9 z,<$lo preprosta, pa čeprav hkrati nenavadna*. »V našem jeziku, v hrvaškem jeziku, ki ga govorimo v Molizeju, manjkajo nekatere besede kot so na primer »krompir*, »paradižnik* in še nekatere druge, vsekakor imena tistih kmetijskih pridelkov, ki jih je Evropa dobila po odkritju Amerike. Iz tega logično sklepamo, da so prvi Hrvati prispeli v Molize še pred odkritjem Amerike, torej pred petsto leti, .saj bo v kratkem 500 let, odkar je Krištof Kolumb preplul Atlantik. In molizanski Hrvati smo hrvatske izraze za krompir, paradižnik in še nekatere druge osvojili šele pred nedavnim, medtem ko po navadi uporabljamo za iste pridelke italijanske izraze.* Sicer pa govorite v Molizeju svojevrsten hrvatski jezik, smo rekli prof. Spadanudi. »V vsakdanjem življenju, v svojih družinah še vedno govorimo svoj hrvaški po večini «ikavski» in deloma tudi »štokavski* jezik, »ikavski*, ki prihaja iz srednje Dalmacije ter iz Bosne in Hercegovine, morda celo iz Istre. Pri nas še vedno rečemo «lipa» in «di-i vojka* in ne »lepa* in «devojka». In to velja za vse naše izrazoslovje. Kar pa zadeva naše priimke, so ti po večini hrvaški priimki prevedeni v italijanščino. Še posebej za časa fašizma je bilo veliko hrvaških priimkov prevedenih v italijanščino. To velja tudi za moj priimek, ki je med Hrvati Molizeja zelo pogost.* Ko je bil nato govor o številu molizanskih Hrvatov, nam je prof. Maria Spadanuda rekel, da v treh «hrvatskih» molizanskih občinah živi trenutno kakih pet tisoč Hrvatov, toda vsaj dvakrat toliko molizanskih Hrvatov je razpršenih po svetu, saj je področje siromašno in je v preteklosti dajalo veliko izseljencev. «V svoji vsakdanji govorici, na svojih domovih, med svojimi srečanji uporabljamo svojo govorico ali «naš jezik*, kot temu pravimo, v razgovoru z italijanskim, večinskim delom prebivalstva, pa govorimo v italijanščini, ki jo smatramo za tuj jezik.* Ste se morda zavzeli tudi za konkretnejšo zaščito svojega jezika, smo vprašali vljudnega sogovornika. »Zanimive akcije se je lotil deželni odbornik za kulturna bogastva Palmiotti, ki je deželnemu svetu Molizeja predložil zakonski načrt za jezikovno zaščito Hrvatov in Albancev, ki živijo v Molizeju. V svojem zakonskem o-snutku predlaga uvedbo hrvaščine oziroma albanščine kot drugega fakultativnega jezika v srednjih šolah. Žal pa je predlog blokiral vladni komisar za Molize, ki zatrjuje, da spada to področje v kompetenco osrednje vlade v Rimu in da torej deželne oblasti za to niso pristojne. Toda zadnja leta smo se nekoliko opogumili in čedalje odločneje uveljavljamo svojo nacionalno bitnost. Pred približno letom dni je tri hrvaške ob- čine v Molizeju obiskal tedanji jugoslovanski veleposlanik v Rimu Borislav Jovič, ki je obljubil tudi vso pomoč matične dežele in prav pred nedavnim se je ta pomoč konkretno pokazala v stikih s predstavniki zagrebškega sabora, v že omenjenih treh študijskih štipendijah in v zagotovilu nadaljnjih kulturnih stikov in obiskov iz matične dežele. Sicer pa bodo v prihodnjih letih številnejši 'naši šttr-’ denti obiskovali univerze v Jugoslaviji, že letos spomladi pa smo v okviru pobratenja med Izolo in Tolentinom v Markah imeli lepo folklorno srečanje, na katerem sta nastopila hrvaški folklorni ansambel iz naših občin ter folklorni ansambel slovenske skupnosti na Tržaškem. V bodoče se bodo ti stiki prav gotovo še poglobili. E. O. gnoj izcedi iz ušesa nazven. Sicer se lahko gnoj razširi navzad na kost ali pa celo do možganov in možganskih ovojnic, kjer lahko povzroči smrtno nevarno gnojno vnetje. Vnetje pa se lahko širi tudi v žrelo, grlo, sapnik, bronhije in celo v pljuča. Tako se nahodu lahko pridruži angina, vnetje grla z lajajočim kašljem in naraščajočo hripavnostjo, vnetje sapnika in bronhijev s sprva suhim, draže- , čim- kašljem, ki postaja vse bolj V vlažen, otroku v pljučih piska in hrope kot harmonika. * Starejši otrok je sposoben sluz, • ki mu zaliva dihala, izkašljati in izpljuniti, naš dojenček pa vso to nesnago požira ali pa, kar je še hujše, ponovno vdihava. Slabo predihana pljuča, v katerih zastaja gnojen izloček, pa so najboljše gojišče za številne bakterije, ki povzročajo pljučnico. Zato je pljučnica pri zelo majhnem otroku tako pogosta komplikacija prehlada. Pri odraslih je običajno prizadet le omejen predel pljuč, pri majhnem otroku pa najčešče najdemo številna manjša žarišča, raztresena po vseh pljučih. Iz pljuč pa se vnetje lahko razširi še na pljučno mreno. In do vseh teh komplikacij lahko pride zaradi navadnega prehlada. Na srečo pa ne vedno. Čim. odpornejši, čim bolje negovan in hranjen je vaš otrok, tem manj mu je tak prehlad nevaren, če se ga sploh prime. Zato je najboljši način preprečevanja prehlada v smotrnem utrjevanju otroka, v pravilni prehrani, ki vsebuje zadosti vitaminov, zlasti vitamina C in sploh v pravilni negi. Vaš otrok naj bo čvrst, ne pa rejen in napihnjen, da komaj diha. Pravilno ste ravnali, če ste ga preko poletja utrjevali s sončenjem, zračenjem, kopanjem na prostem ter s telovadbo, primerno njegovi starosti. Tako je vaš malček najbolje pripravljen na zimo in na vse nevšečnosti, ki mu jih ta prinaša. Če pa ste vse poletje, iz strahu, da se ne bi prehladil, skrivali v zaprtih prostorih ali pa vozili na svež zrak odetega do vratu, pa čeprav je sonce neusmiljeno pripekalo, se ne smete čuditi, če mu bo že prvi hladni piš takoj škodil. In na kaj moramo še paziti? Ne kašljajmo in ne kihajmo v o-troka, tudi ne poljubljajmo ga, če smo prehlajeni, saj z nevidnimi kapljicami prehajajo na našega otroka tudi povzročitelji prehlada. Zavežimo si raje pred obraz čisto ruto ali gazo, kadar imamo opravka z dojenčkom. In če se je vaš malček kljub vsemu vendarle prehladil? Opazujte ga, če se bo pojavil kak znak, da se vnetje širi in ob najmanjšem sumu se tako.i posvetujte z zdravnikom. dr. R. R. iiiiiiiiiminiiiimiiiiiiiiiiimuHiimiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiimmiiinimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiii Domači dogodki v slikah Na pobudo Kmetijske zadruge in Kmečke zveste so se zvrstili sestanki pridelovalcev oljk. Na sliki skupina pridelovalcev oljk v mačkoljanski stari torkli (gornja slika). V četrtek je SPDT pripravilo v Gregorčičevi dvorani «planinski večer«, na katerem so nekateri člani društva prikazali svoje diapozitive z raznih Izletov. Kot nam kaže slika, je večer priklical veliko občinstva ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Ustanove, vzgojna oddaja 13.00 Dan za dnem Rubrika dnevnika 1 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK Danes v parlamentu 14.10 Tilt Diskoteka — Predstave 15.20 Zrcalo sveta Informativna oddaja Dnevnika 1 15.40 Risani filmi 15.55 Portret zastrte ženske, TV priredba — 1. nadalj. 17.00 Dnevnih 1 — Flash 17.05 3, 2, 1. . . Kontakt! Rdečelasa Ana — risan film Zakaj? - TV film - Plm šča — Risanka '18.00 Ludvvig van Beethoven, 2. nadaljevanje 18.30 Kulturne aktualnosti Dnevnika 1 '■ 19.00 Colargolov božič, risanke 19.20 Dogodivščine Davida Bal-foura — 9. epizoda 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Slika v zrcalu Ingmarja Bergmana 21.25 Hollywood: CENZURA, 3. epizoda Kaj je resničnega v življenju Hollywooda in ameriškega filmskega sveta v že davni dobi začetka ameriške kinematografije, o čemer se je tako veliko govorilo? Današnja tretja epizoda Hollywo-oda bo govorila o navadah in razvadah velikih »zvezdnic* in filmskih producentov, pa čeprav je še vedno govor o nemem filmu. Vsekakor je bil tedaj alkohol na izredno visoki ceni, prav gotovo so nekateri filmski umetniki tedaj uživali mami la in splošno življenje nekaterih filmarjev ni bilo prav zgledno, vendar je splošno mnenje ameriškega ljudstva glede razvratnosti Hollywo-oda močno priterano, pač v smislu svojega lažnega pu ritanstva. 22.15 Nepremagljivi Zbirka Malvem — TV film 22.40 Koncert ansambla Area 23.20 DNEVNIK, Danes v parlamentu, Vremenska slika Ob koncu Zrcalo sveta: Informativna oddaja Dnevnika 1 Drugi kanal 12.30 Dragi očka: Preveč »pop* — TV film 13.00 DNEVNIK 2 - OB 13. URI 13.30 Šola se obnavlja: Umetnostna vzgoja 14.00 Popoldan, dnevna rubrika 14.10 Edvard XII. princ waleški, 7. epizoda 15.25 Kako uporabljamo filmsko kamero 16.00 Evropski dnevi 16.30 Skupina petih — TV fiHn 17.00 Dnevnik 2 — Flash 17.05 Popoldan — II. del 18.00 Otrok in psihoanaliza 18.30 Iz parlamenta Rex Harrison, Alain Delon, Dnevnik 2 — Šport 18.50 Planet Toto Prikaz princa smeha v 25 nadaljevanjih Vremenske napovedi 19.45 DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO 20.40 Iz našega žepa Tednik Dnevnika 2 2L30-Rumeni rolls-royce — film Igrajo: Ingrid Bergman. Omar Sharif, Shirley Mc Laine. . . Ob koncu DNEVNIK 2 -ZADNJE VESTI Tretji kanal 19.00 DNEVNIK 3 19.30 Dnevnik 3 — Deželne vesti 20.00 Na pomoč, superbabica! 20.05 Večerna glasba 20.45 Koncert — glasbeni film z A. Branduardijem 22.25 DNEVNIK 3 JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.00 in 10.00 TV V ŠOLI: _ - Prva slovenska naselja, Pravljica, Prirodopis, Književnost in jezik, Glasbena vzgoja. . . 1C.15 Šolska TV: Tehnika in upodabljanje, Zaloge energije 17.15 Poročila 17.20 Dimnikarček se potepa po svetu 17.30 Pisani svet: Zelena bratovščina 18.00 Glasba narodov: Kondorjev let 18.30 Obzornik 18.40 Stari pisker, oddaja iz cikla Čas, ki živi 19.10 Risanka 19.24 TV nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 DNEVNIK 20.00 TV tribuna: Druge pati ni Povečanje izvoza blaga in storitev, zadrževanje uvoza ter dosezanje bolj usklajenih odnosov v devizno-bilančnem in plačilno-bilančnem položaju Slovenije in Jugoslavije bo v prihodnjem letu ter tudi petletju izrednega pomena za uresničitev gospodarske trdnosti. Seveda je to v zapletenih mednarodnih gospodarskih razmerah izredno zahtevna naloga. Če pa hoče zares utrditi nadaljnji gospodarski razvoj, druge poti ni. Tako pravijo ekonomisti, ki podčrtujejo tudi, da bo treba v Sloveniji in v Jugoslaviji marsikaj spremeniti v vsakdanjem vedenju, v miselnosti in v ekonomski politiki. 20.55 B. Cia vel: Tuja hiša, nadaljevanka 21.40 V znamenju 21.55 Iz koncertnih dvoran: Ilaydn, šivic Koper 17.25 Boginja — ponovitev filma 19.00 Odprta meja 19.25 Otroški kotiček Risanka iz serije Jakec in čarobna svetilka 20.00 Risanke — Dve minuti 20.15 Stičišče 20.30 Nočna policijska služba, film 22.05 Dnevnik danes 22.15 Locandina flash 22.20 Narodna glasba: ŠVEDSKA 22.50 Hudičevo same — TV drama Zagreb 17.45 Pustolovščina 18.15 Knjige in misli 19.00 Kulturni pregled 20.00 Aktualnosti 20.55 Izgubljeni v vesolju — film ŠVICA 18.10 Program za mladino 18.50 Star blazers, risanke 19.20 II carrozzone 20.40 Narečno gledališče: L’onomastic 21.35 Veliki voz 22.35 športne vesti TRST A 7.00, 8,00, 10.00, 13.00. 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji alma nah; 9.00 Glasbena matineja; 10.10 Radijski koneeit komorne glasbe; 11.30 Beležka, sledijo: Folklorni odmevi; 12.00 Četrtova srečanja; 12.30 Kulturne rubrike naših ted- nikov; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček; Mladinski zbor Glasbene matice; 15.00 Sodobni sound; 16.00 Poslanstvo Ci-ril-Metodove šole; 17.10 Mi in glasba: Nove plošče; 18.00. Sodobni italijanski deželni dramatiki: Al-viero Negro: Joanne, izvedba SSG; 18.50 Priljubljeni motivi. KOPER (Italijanski program) 6.30, 7.25, 13.30 Poročila; 6.05 Jutranji koledar; 6.27 Kinospored; 7.15 Objava sporeda; 13.00 Pregled dogodkov in napoved programa; 13.05 Domači pevci zabavne glasbe; 13.40 Male skladbe velikih mojstrov; 14.00 Mladim poslušalcem; 14.37 Glasbeni notes; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Iz zborovskega arhiva; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba; 17.00 Sotočje; 17.45 Ansambel Beneški fantje. KOPER (Slovenski program) 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.:», 17.30, 18.30, 19.30 Poročila: 7.00 Glasba za dobro jutro; 7.20 Horoskop; 8.32 Muratti mušic; 9.15 Knjiga na radiu; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je. . .; 10.15 Orkester Baiardi; 10.32 Mozaik; 11.1» Kirn, svet mladih; 11.35 Znane. . . zelo znane; 12.00 S prve strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Prijetno popoldne; 14.(X) Orkestralne miniature: 15.00 Mladi pred mikrofonom; 15.15 Plošče; 15 45 Zbori pojo; 16.00 Glasovi naših dni; 16.15 Folk glasba: 16.32 Crash; 17.00 Glasbena fantazija; 17.32 Poje Ban Perlman; 17.45 Radijski oder; 18.15 The Salsoul Orchestra; 18.32 Spomnimo se na opereto; 19.00 Večerni zbori. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujenje; 6.30 Ob zori diskretno; 7.15 Kakšna glasba!; 8.40 Včeraj v parlamentu; 8.50 Glasbeni trenutek; 9.00 Radio anch’io; 11.00 štiri četrtine; 12.03 Vi in jaz; 13.25 Kočija; 13.30 Ulica Asiago Tenda — oddaja z občinstvom; 14.03 Nezavestna glasba; 14.30 Stoletje politične satire; 15.03 Ra!ly; 15.30 Popoldanski radijski spored; 16.30 Gledališki glas; 17.03 Patchwork, za mlade poslušalce; 18.35 Italijanski country rock; 19.30 Pozabljene strani italijanske glasbe; 19.50 Gledališka družba; 20.45 Easy listening; 21.03 Mestni kino; 21.30 Folklorna glasba; 22.00 Prilike, kulturni časnik; 22;:» Glasba včeraj in jutri. RADIO 2 15.30, 7.30, 8.:», 9.30, 10.00, 11.30, 12. :», 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.:» Poročila; 6.00 - 8.45 Dnevi; 9.05 Zgodba ptice črnoglavke, 2. epizoda; 9.32 Radio 2 — 3131; 11.32 Šolska oddaja; 11.56 Tisoč popevk; 12.10 Deželni programi; 12.45 Radijski kontakt; 13.41 Sound-Track; 15.00 Radio 2 - 3131 - II. del; 16.32 Disco klub; 17.32 Radijske predstave; Čas glasbe; 18.32 Direktni prenos z bara Greco; 19.50 Glasbeni prostor; 22.00 Nočni čas; 22.20 Par lamentarna panorama. LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14 00, 19.00 Poročila; 5.30 Jutra nja kronika — obvestila; 6.10 Prometne informacije; 6.20 Rekrea cija; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Z glasbo v dober dan; 8.30 Iz glasbenih šol; 9.05 Z radiom na poti: 9.40 Turistični napotki; 10.05 Rezervirana za. . .; 11.35 Znano in priljubljeno; 12.10 Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.00 Danes do 13. uri; 13. :» Priporočajo vam. . .; 14.05 V korak z mladimi; 15.30 Zabavna glasba: 15.50 Radio danes, radio jutri; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17. uri; 18.00 Operne arije in monologi; 18.30 Pojo amaterski zbori; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Bojana Adamiča; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.30 S solisti in ansambli JRT; 21.05 Radijska igra; 22.00 Našim rojakom po svetu; 22.25 Iz naših sporedov; 22.:» Tipke in godala; 23.05 Lirični utrinki; 23.10 S popevkami po Jugoslaviji; 00.05 - 4.30 Nočni program — glasba. ZGRADILA GA JE ERSA, ZAČEL PA NAJ BI DELOVATI PRIHODNJE LETO Kraški cvetličarski center na Proseku naj postane aktiven dejavnik v razvoju cvetličarstva pri nas Njegov deželni značaj ne sme biti pretveza za zapostavljanje slovenskih cvetličarjev - Vodilni funkcionarji in osebje centra morajo obvladati slovenščino - Neizpolnjene obljube pristojnih oblasti . V Italiji je kmetijstvo še vedno najbolj zapostavljena ekonomska .Mnoga. To dejstvu prihaja v današnji krizi še bolj očitno na dan. Neharmonski in neprogramiran eko konomski razvoj po drugi svetovni Vojni je zapostavlja! kmetijstvo pred kratkoročno bolj rentabilnimi panogami. Zato uvaža danes Italija polovico prehrambenih artiklov, število zaposlenih v kmetijstvu stalro pada in ni nobenega dolgoročnega načrta, ki bi usmerja! razvoj tega življenjsko važnega gospodarskega sektorja. Tudi Trst se ni ognil napakam v razvoju kmetijstva. Naši kraji niso primerni za velike kmetijske koncerne, pač pa so v naših bregovih idealni pogoji za razvoj specializiranih kultur. Breg pa ni dostopen, saj ni niti cest, ki bi po vezovale breg s kraško planoto. Po leg nerazumevanja oblasti pa pestijo naše kmete še druge nezgode, kot so razlastitve za razna nase Ija, ceste, naftovode, industrije itd. žal je naš kmet dvakrat tepen, prvič gospodarsko -in socialno, kot človek in državljan, drugič pa kot član slovenske narodne skupnosti, ki petintrideset let po vojni še čaka na svoje pravice. V tako temno Poč kdaj pa kdaj vsaj navidezno tudi posije žarek svetlobe Tak žarek je odprtje Kraškega cvetličarskega centra, ki bi moral začeti z delovanjem prihodnje leto. Center je zgradila Deželna usta nova za razvoj kmetijstva (ERSA'. Njegova naloga naj bi bila nuditi, v prvi vrsti krajevnim cvetličarjem, pa tudi ostalim v deželi, ten nično pomoč in napotke pri obde lovanju in prodaji pridelkov. Za snovan je kot eksperimentalna cvet ličarska enota («azienda pilota per la floricoltura*), kjer naj bi poskusno gojili različne vrste cvetja, raziskovali tržišče in usmerjali cvetličarje v gojenje specifičnih vrst, ki so za tržišče in za naše klimatske pogoje najbolj primerne. Center leži južno od Proseka na poti v «Bakovce», v sončni in pred burjo precej zabranjeni dolinici. Se stavljajo ga velika stavba, ki ima 750 liv. m in pet toplih gred. Ce lotna pokrita površina, ki je name njena cvetličarstvu, znaša okoli 1.600 kv. m. Tople grede so zgra jene po najsodobnejših kriterijih in so zelo kvalitetno tehnično opremljene. Naj omenim samo tehnične značilnosti največje tople grede: po .krita je s steklom in meri 4Od kV. 'in. Opremljena je s ; to polno klima . v.. ~~ ~ — rT"'''”'""'" Sedež Kraškega cvetličarskega centra na Proseku tizacijo (zrak ogrevajo termoventi-latorji, za ogrevanje zemlje pa skrbijo v zemljo zakopane plastične cevi, po katerih teče topla voda). Za zalivanje in umetno gnoje nje je instalirano posebno omrežje cevi, ki vsaki rastlini posebej do vaja določeno količino vode in hra nilnih snovi. Za poletno hlajenje je tudi odlično poskrbljeno. Streha to ple grede je namreč razpolovljena in se ob previsoki notranji temperaturi avtomatično odpre. Na strehi je tudi merilec za veter, ki uravnava odprtje strehe v primeru burje. Greda je opremljena z avtoma tično napravo, ki meri in prilagaja vlažnost zraka optimalnim vrednostim. Vsi podatki, ki jih zbira merilec vlage, razni temometri v gre di in aerometri pa se stekajo v majhno elektronsko centralo, ki jih obdela ir, avtomatično koordinira delovanje vseh aparatur, da se v gredi ohranijo najboljši klimatski pogoji. Dve topli gredi sta pokriti s ste kleninu šip^tnj.,, dv^.lRg s, posebno yv$to .plastične mase., Te zadnje imajo obliko tunela in se po kli- < 11( "• >y 11 f.'« | : ‘■. matskih napravah razlikujejo od steklenih. Vgrajeno imajo ameriško klimatizacijsko napravo «cooling». Paleti delujeta na eni strani grede dva ventilatorja, na nasprotni strani pa so vgrajeni posebni panoji, po katerih se pretaka voda. Ko ventilatorji srkajo zrak iz gre de, vdira na nasprotni strani, zrak skozi panoje, ki se v stiku z vodo ohladi. Za zimsko ogrevanje pa skrbijo termoventilatorji. Dva ventilatorja pihata zrak skozi radiatorje, tretji pa topel zrak razprši po celi strukturi. Nimajo pa te tople grede vgrajenega ogrevanja tal. Kot smo prej omenili, je stavba centra precej velika. V njej so skladišča za čebulice, stanovanje za tehnika in stanovanje za upravnika centra, dvorana za predavanja, prostori za pripravo cvetja, skladišče in hladilnik za cvetje ter prostori za upravo centra. Ob teh zadnjih podatkih se nam spontano porajajo nekatera vprašanja: kje so oro stori obljubljenega sedeža ERSA za našo pokrajino? Kje so obljubljeno skladišče in prostori za Cvetličar sko - vrtnarsko zadrugo s Proseka? Kam so končale obljube o na mestitvi osebja, ki bi moralo obvladati jezik velike večine kmetov in cvetličarjev naše pokrajine, ko je v centru že nastavljeno osebje, ki slovenščine ne obvlada in ki je sedaj nameščeno za upravljanje centra. ' c Da osvetlimo omenjeno zadevo, ki so jo sprožila ta vprašanja, .je potrebno, da napravimo skok nazaj, v leto 1989. Takrat, kot tudi pozneje, so kmetje na Tržaškem zahtevali, da bi ERSA ustanovi t tudi v naši pokrajini svoj sedež, ki bi služil tukajšnjim potrebam V ta namen je leta 1969 Kmečka zveza zahtevala sestanek s predstavniki ERSA. Na sestanku, na katerem so bili prisotni tudi nekateri župani iz okolice Trsta in predstavnik tržaške pokrajine, je takratni predsednik ERSA gospod Lucca obljubil, da bo ERSA v najkrajšem času ustanovila samostojen pokrajinski center za tržaško pokrajino. Vzporedno z razvojem tega centra teče tudi razvoj cvetličarsko -vrtnarske zadruge s Proseka. Prve zadruge najdemo že leta 1968 na pobudo Nadzorništva za kmetijstvo iz Trsta. Razmere takrat niso bile še primerne, da bi se cvetličarji združili: Dežela pa je dve leti pozneje sprejela več zakonov v korist zadružnih pobud in tako orno gočila tem pot do prispevkov in nizkoobrestnih posojil za kmete. ERSA je tako prevzela pobudo Kmetijskega nadzorništva in pozval* krajevne cvetličarje naj se združijo v zadrugo, da bodo lahko prejemali deželne prispevke, in ori tem obljubljala vso potrebno tehnično in finančno pomoč. Cvetli-čarsko-vrtnarska zadruga .ie bila tako ustanovljena leta 1970 in združuje sedaj večino cvetličarjev in vrtnarjev iz naše pokrajine od Milj do Nabrežine. Cvetličarji skupno kupujejo čebulice, gnojila in tudi skupaj nastopajo pri reševanju raznih problemov, ki se nanašajo na delo in večkrat na odnose s pristojnimi ustanovami. Leta 1972 .je ERSA predlagala, da bi ustanovila eksperimentalni center za cvetličarstvo v naši pokrajini Center kot tak naj bi bil glavni dejavnik za razvoj cvetličarstva v tržaški pokrajini, v tem smislu je ERSA izdelala tudi študijo, v njegovih prostorih pa naj bi imeli Nova sodobno Opremljena topla greda pri proseskem centru svoje prostore, tako pokrajinski —......r........■■.■■....■..■.■.■.m.mm.>••.mmi.mmmmmmMmmmmmmmmmimimiii.......••■■mi.iimmimmimmimiHiiiimmi ŠE EN BUNUELOV FILM V CAPPELLIUNDERGROUND «Cet obscur object du desire» prevzame in razburi gledalca s svojimi provokacijami in marsikdaj nerazumljivo simboliko center ERSA za našo pokrajino, kot tudi Cvetličarsko-vrtnarska zadruga. Kmečka zveza in Cvetličarsko-vrtnarska zadruga sta soglasno podprli pobudo, pod pogojem, da ERSA ustanovi vsaj samostojen pokrajinski center in da na čelo centra imenuje slovenske strokovnjake za boljše razumevanje lokalnih problemov in za boljše delovanje centra samega. Tako je Cvetličarsko-vrtnarska zadruga tudi prispevala za spremembo regulacijskega načrta, ki na mestu, kjer je zrastel center, ni predvideval nikakršnih gradenj. Tudi kar se tiče prodajanja pridelka je zadruga že takrat zahtevala zagotovila, da center ne bi prodajal proizvodov kar bi lahko škodilo krajevnim proizvajalcem. ERSA je takrat svečano obljubila in zagotovila, da bo proizvodnja cvetja samo v eksperimentalne na mene in da bo možnost prodaje prišla v poštev samo za raziskovanje tržišča ter da bo v najkrajšem času tudi ustanovila svoj avtonomen center, k.jer bodo slovenski strokovnjaki in slovenski načelnik. Vendar do danes upravičene zahteve naših kmetov in obljube pristojnih oblasti niso še obrodile za želenih sadov. Nasprotno, na raznih sestankih z javnimi upravitelji in političnimi predstavniki je bilo na začetku veliko obljub, s časom pa še obljub vedno manj. Dejanski posegi pa so se v zadnjem času, v nasprotju z zahtevami naših kmetov in njihovih organizacij, pokazali le negativni in v neposredno škodo našega gospodarstva. Tako je deželna uprava tihotapsko namestila v centru čuvaja in tehnika, ki sploh ne obvladata jezika naših kmetov, kar predstavlja resno oviro, da bi lahko ta pobuda res služila svojemu namenu. Še hujše pa je dejstvo, da so v zad njem času prišle tudi jasno na dan težnje določenih krogov in političnih sil, ki bi hoteli izključiti Cvet-ličarsko-vrtnarsko zadrugo in krajevne obdelovalce iz vodenja Cvetličarskega centra. Razumljivo je, da predstavlja tržaško tržišče tudi za ostale cvetličarje v deželi važen cilj in bi torej oblast v centru na Proseku pomenila za njih tudi konkreten korak k osvajanju in mono polizaciji našega tržišča. To dejstvo pa bi prav gotovo pomenilo veliko škodo za naše cvetličarstvo, ki še zdaleč ni deležno tolikšnih podpor, kot v ostalih pokrajinah. Zato smo .prisiljeni se vprašati', ali res pri vsem tem ne igra odločujočo vlogo narodnostna pripadnost naših kmetov? Če se motimo, bodo dokazala samo dejanja in dobra volja prisotnih oblasti, ki naj Cvetličarskemu centru na Proseku omogočijo, da postane odločujoč de javnik razvoja našega cvetličarstva. IGOR STARC Kulturne prireditve v slikah V Bazoviškem domu je bila v petek zvečer predstava «ženske se predstavijo*. Poleg nastopa ženskega pevskega zbora iz Doline so dolinske žene uprizorile kratko igrico (Gospod petelin* Na pobudo mladinskega krožka Prosek - Kontovel so v Kulturnem domu na Proseku v petek odprli razstavo slikarja - naivca Claudia Clarija Mladinski krožek - Trst je začel serijo večerov, posvečenih moderni lahki glasbi. Prvi večer, ki je bil prejšnji teden v Gregorčičevi dvorani, je bil posvečen angleški pop glasbi v šestdesetih letih. V Cappelli Vnderground so pred dnevi odvajali drugi Bunuelov film letošnje zim-? filmske sezone, «Cet obscur object du de-e», ki je izšel v Italiji z naslovom «Questo '.uro oggelto del desiderio». Film nosi let- 0 1977 in je istega leta prejel tudi oskarja najboljši film tuje produkcije. Za tem Bunuelovim filmom se skriva dolin zelo zanimiva literarno kinematografska idba, ki se je začela že leta 1898. ko je v anciji izšel roman Pierra Louysa, ■ Trento, Spezia - Prato, Triestina - S. Angelo Lodigiano. ROKOMET ♦MIKAL »RVAKOV Kolinska Slovan v četrtfinalu Kolinska Slovan - Steaua 22:19 LJUBLJANA — Rokometašem ljubljanske Kolinske Slovana je u-spel podvig. V povratnem srečanju osmine finala pokala prvakov so premagali romunsko moštvo Steaua z 22:19 (11:10). Ljubljančani so se tako u-vrstili v četrtfinale, saj so v prvi tekmi v Bukarešti izgubili z dvema zadetkoma razlike. V ljubljanskih vrstah je bil najuspešnejši Krivokapič, ki je dosegel sedem zadetkov. Cividin - Rovereto 20:14 Mercury - Tor di Quinto 24:18 Rubiera - Banco Roma 19:19 LESTVICA Cividii. TS 20: Forst in Tacca 17; Rovereto 14; Fabbri in Eldec 11; Banco Roma 10; Mercury 9, Čampo del Re 8; Rubiera 7; Jomsa 6; Volksbank in Conversano 4; Tor di Quinto 2. PRIHODNJE KOLO (11. 1. 81) Tor di Quinto - Banco Roma; Ro^ vereto - Mercury; Forst - Cividin; Jomsa - Fabbri; Čampo del Re -Volksbank; Conversano - Tacca; Eldec - Rubiera. MAX žehtem odboru zveze, kjer so močnejša društva iz Pordenona in Vidma (pridružili so se jim tudi Goričani, ki so tako dobili podpredsednika) popolnoma prevladala. Deželni odbor je sedaj za prihodnje dve-letje takole sestavljen: Predsednik: Poles (PN). podpredsednika: Previde (UD) in Barzan (GO), odborniki: Borlina in Giusep-pin (PN), Berlasso in Vescul (UD), njim pa je treba dodati v odboru še predsednike pokrajinskih komitejev, ki so Delle Vedove (PN), Ve-drizzi (UD), Fgrigo (GO) in Cottur (TS). Tržaška pokrajina je tako v tem novem odboru največ zgubila, kar je tudi logična posledica slabega kolesarskega kadra v Trstu, o koristila pa se je z dvolično predvolilno igro Gorica. Vendar pa ni bila revolucija v deželnem odboru edina novost, sai se ie na 151 delegatov 51 odločilo za premestitev sedeža deželne kolesarske zveze v Videm, proti jih je glasovalo dvaj set, ostali pa so bili odsotni. Poleg volitev, je bilo na nedeljskem občnem zboru tudi poročilo dosedanjih dejavnosti te organizacije. sledila je diskusija in pozdravi deželnega delegata CONI prof. Ci-vellija ter podpredsednika italijanske kolesarske zveze dr. Zennara. Na vrsti je bilo tudi nagrajevanje najboljših kolesarjev in zaslužnih kolesarskih delavcev, med katerimi je prejel plaketo kolesarske zveze tudi član slovenskega kolesarskega kluba Adria iz Lonjerja Radivoj Pečar. Kdo pa je novi predsednik deželne kolesarske zveze v Furlaniji -Julijski krajini? Aleardo Poles je star 42 let, je predsednik kolesarskega kluba Li-venza, dela pa v Pordenonu kot sindikalist CGIL. Takoj po izvolitvi je poudaril, da je problemov v deželnem kolesarskem športu dosti, potrebno pa bo trdo delo, da se bo ubranil ugled deželnega kolesarskega odbora v Italiji. R P. ClKLOKROS OFEJA AL FOLOLARi Petelin osmi Graziano Barattin je zmagal tudi v osmi izvedbi dirk v ciklokrosu za trofejo «A1 Fogoler* in si je tako praktično že dva kola pred koncem zagotovil končno zmago, saj je v nedeljo v Krminu bila občutena odsotnost Del Bianca in Novellija. Nastopil je tudi tokrat član Adrie Pe- telin, ki se je uvrstL na osmo mesto. Lahko bi bil boljši, vendar pa vedno izgubi, predvsem v začetnih krogih, ko se le s težavo ogreje in izgubi vsakokrat dve do tri mesta. Na skupni lestvici ie sedaj Petelin med več kot petdesetimi vo zači enajsti, na lestvici amaterjev pa četrti, to mesto pa je priboril tudi društvu na ekipni lestvici. VRSTNI RED NEDELJSKE DIRKE 1. Barattin (VS Mottense) 2. Vettorel (La Puiese) 3. Dal Grande (La Puiese) 4. Valerio (Mobili Del Mei) 5. Peltorosso (UC Cividalesi) 8. Petelin (Adria Lonjer) R. Pečar HOKEJ NA LEDU V r ut J ATELJSivlH TEKMAH Poraz in zmaga Jugoslavije LJUBLJANA — Jugoslovanska reprezentanca v hokeju na ledu je odigrala dve prijateljski tekmi proti madžarski reprezentanci. V prvi je Madžarska zmagala s 6:3 (3:1, 3:0, 0:2), v drugi pa je slavila zmago Jugoslavija s 6:4 (2:0, 2:1, 2:3). | Jadranovci (v temnih dresih) so tudi v soboto zanesljivo zmagali KOŠARKA V PRVI ITALIJANSKI LIGI Tržačanom in Goričanom ni uspel podvig Hurlingham izgubil v Rietiju proti moštvu Ferrarelle - Tesen poraz Tai Ginseagu v Brescii proti Pintinoxu * Drugi spodrsljuj Turi samie Ferrarelle - Hurlingham 89:76 (41:37) HURLINGHAM: Tonut 10, Laurel 29, Lawrence 19, Mina 12, Baigue-ra 6. Meneghel, Ritossa, Scolini, Iacuzzo, Ciuc. FERRARELLE: Danzi 16, Sojour-ner 26, Kiffin 20, Bruuamonti 13, Sanesi 12. Olivieri, Blasetti, De Sta-sio 2, Colantoni, Di Fazi. SODNIKA; Palonetto in Montella iz Neaplja. Hurlingham je doživel predviden poraz v Rietiju in ostaja še vedno na predzadn'em mestu razpredelnice. Seveda Tržačani še niso obsojeni na izpad, saj se za še dve raz- položljivimi mesti za obstanek meri najboljšimi bori kar pet ekip. Iz tega kotla lahko izvzamemo ekipo Ferrarelle. ki je na nedeljski tekmi dokazala, da sodi med ekipe, ki bi se morale brez težav rešiti. Lombardijeva ekipa tokrat ni zaigrala slabo, naletela pa je na nasprotnika, ki je imel absolutno premoč na odbitiii žogah, kar je na takem nivoju odločilnega pomena. In to kljub zanesljivi igri Mine, ki je pravzaprav edini center tržaške e-kipe, ter Laurela in Lavvrenceja, ki pa sta prekrhka, da bi jemala odbite žoge mnogo krepkejšemu Dan-ziju, Sojournerju ter Kiffinu. Omeniti gre, da je tokrat Poz-zecco (Lombardi je diskvalificiran in Si ja,.^*kma*ogte«tel-s ■tribune,) za lep flel tekme obdržal na igrišču mladega Tonuta, ki igra iz tekme v tekmo zanesljiveje, medtem ■ko kaže, da ni Ritossa več v taki blesteči formi kot v začetku prvenstva. Pintinox - Tai Ginseng 82:78 (47:44) PINTINOX: Motta, Marušič 12, Garret 21. Palumbo 10, Fossati, Hunger 13, Costa 4, SpiKare 22, Fer-randi, Magistrini. TAT GINSENG: Valentinsig 10, Tu-rel 4, Pondexter 23, Premier 6, Ar-dessi 12. Pieric 5, Hayes 18, Anto-nucci, Campestrini, Putin. SODNIKA: Vassallo in Di Lella. Goriškemu Tai Ginsengu ni uspel podvig v Brescii, pa čeprav se je moralo domače moštvo Pintinoxa močno potruditi, da je strlo odpor Goričanov. IZIDI 16. KOLA Purisanda - Bi!ly 70:75 Squibb Recoaro 86:59 I&B - Grimaldi 102:87 Banco Roma - Scavolini 96:87 Antonini - Sinudyne 48:57 Pinti Inox - Tai Ginseng 82:78 Ferrarelle - Hurlingham 89; 76 LESTVICA Turisanda 28, Billy 24, Squibb in Sinudyne 22, Grimaidi in Scavoiini 20, Ferrarelle in Pintinox 14, Recoaro, I&B in Banco Roma 12, An-tc-nini in Hurlingham 10, Tai Gin-, seng 4. PRIHODNJE KOLO (21. 12.) Tai Ginseng - I&B; Recoaro - Bil-ly; Sinudyne - Turisanda; Grimaidi - Hurlingham; Antonini - Pinli-nox; Banco Roma - Ferrarelle; Scavolini - Squibb. PRVENSTVO A-2 LIGE Dalipagic dosegel 37 pik Carrera vseeno izgubila Carrera je torej doživela še en poraz in čeprav ostaja še vedno sama na vrhu lestvice, se ji druge ekine nevarno približujejo. Tekma v Trevisu je bila izredno napeta in se je kot sam izid 81:80 kaže, odločila šele v zadnjih sekundah. Da-lipagič je dosegel 37 točk in še vedno vodi na lestvici strelcev s 516 koši. IZIDI 16 KOLA Liberti - Carrera 81:80 Tropic - Matese 93:80 L ITALIJANSKA LIGA HP v vi • • i* lrzaski Lividin zopet uspešen Cividin TS • Rovereto 20:14 (9:4) CIVIDIN: Pušpan, Sivini 1, Ove-glia, Pisehianz 8, Pipan, Andrea-sich 5, Calcina 3, Guštin, Scropetta 3, Bozzola, Brandolin. GLEDALCEV: okoli 2.500 V osrednji tekmi 10. kola prve italijanske lige je Cividin pred velikim številom občinstva premagal italijanske prvake Rovereta. Tržačani so bili od začetka do konca i-gre v vodstvu. Tekma pa ni bila lepa. IZIDI 10. KOLA Eldec Conversano 24:18 Tacca Čampo del Re 34:22 Volksbang Jomsa 25:28 Fabbri - Forst 21:21 W.m Posnetek s prvega svetovnega pokala v dviganju uteži v Madridu. Na sliki: Sovjet Leonid Taranenko (AP) MnMmiiiiniiiiiiuiiiiaiuiiianfiiHiiiaiiiiiniiiNBniiaHimiiiimaNamiiiiiMiiiiiNiNiiiiiMiiiiiiiitiiiniii|f|l||||||||||l||||U|l|||gll||N,|||,la|l,|ia||iaiHIIIIIII|lllia|IIIIIIIIIIBMiaailMiail|ll^|||li'|V|^||||||||||Naa*||||m^N|nn^artH|m PO TREH TEKMAH SE JE V NEDELJO KONČALO TEKMOVANJE Zfl TROFEJO CROSS C0UNTRY* Roverijeva, Pečar in E. Bonanno zmagovalci Tudi ostali Adriini tekmovalci zadovoljili - Nastopili so tudi Borovi člani V nedeljo se je v Padričah s tretjo tekmo v krosu končala letošnja izvedba trofeje »Cross country», ki jo vsako leto organizira tržaški kolesarski klub «Gentlemen». To tekmovanje je sestavljeno iz treh posameznih tekem, ob koncu katerih je sestavljena končna lestvica, ki šteje rezultate vseh treh krosov. Vse tekmovanje .je bilo letos razdeljeno na sedem kategorij, od katerih dve ženski (deklice in članice) ter pet moških (dečki, člani do 30 let, do 40 let, do 50 let ter starejši od 50 let). Tekmovanja so se pričela 30. novembra s prvim krosom v Dolini, ki mu .je teden kasneje (7. t.m.i sledil drugi spet v Dolini (zaradi nemogoče steze v Bazovici), končno pa je ves ciklus končal še nedeljski kros. ki je potekal po asfaltirani cesti od Padrič do Trebč in nazaj (dečki in deklice samo od Trebč nazaj). Vsega tekmovanja se je udeležilo 48 tekmovalcev, od katerih je bila lon.jerska Adria naj številneje zastopana z 12 atleti raznih kategorij. Poleg Adrie je slovenske barve zastopal še tržaški Bor s tremi svojimi člani. Gotovo pa so največ pokazali prav lonjer-ski atleti, saj so na končni lestvici zasedli kar tri prva mesta, poleg tega na so v kateaoriiah dečkov in deklic popolnoma orev'ada li z osvojitvijo vseh najboljših mest. Med deklicami ie najboljšo formo pokazala enajstletna Sandra Rove-ri. kateri sledi nn drugem mertu dve leti mlajša Mariza Viller. Tre tje mesto pa je bilo last še leto mlajše in presenetljive Lare Mila no, ki je iz tekme v tekmo pokazala nekaj več. Končno najdemo še na četrtem mestu Tanjo Kakovič, ki bi gotovo posegla po višjem mestu (v nedeljo je tudi zmagala), če se ne bi morala odreči prvi tekmi. Za popoln uspeh slovenskih barv sta poskrbeli še borovki Var-ka in Kata Kozlovič z osvojitvijo petega, oziroma sedmega mesta. Drugo zmagoslavje je Adria zabeležila med dečki z osvojitvijo pivih treh mest z Vasilijem Pečarjem na čelu, kateremu sta sledila Marko Saksida ter Maks Viller Peto mesto je pripadlo borovcu Jaru Kozloviču, šesto in sedmo pa a-drievcema Danielu Giacominiju ter Michelu Ciaku. Za tretjo zmago je poskrbel še veteran Girolamo Bonanno z zmagami v vseh treh krosih in seveda tudi na končni lestvici. Ta bivši kolesar sedaj pa le rekreativec, obenem pa tudi trener atletske sekcije lonjerskega društva, kaže, da mu leta sploh ne težijo, saj jih ima že 49, a je še vedno zmožen enakovredno konkurirati z več desetletji mlajšimi atleti Za to svojo zagrizenost in resnost je bil nagra jen z veliko trofejo, prenos katere mu je dal več preglavic kot sam tek. 1 Ob koncu naj omenimo še naj mlajšo kategorijo članov, kjer je Adria imela dva svoja predstavnika, od katerih se je na.ibolie uvr stil Fabio Ruzzier ki si 'e kon "n-' tretje mesto zagotovil prav v zadnjem krOBU, medtem ko je Karet Bonanno z nekoliko slabšim tekom v nedeljo zasedel četrto. Na nedeljskemu teku je končno sledilo še nagrajevanje najboljših, kjei so zmagovalci bili deležni le pih pokalov, pa tudi ostali niso bili Draznih rok, tako da so si ob koncu vsi zaželeli še mnogo takih tek movanj, ki so poleg treninga tud. prilika za starejše in mlajše, da v tem času, ko se še ni pričela zim ska sezona z uradnimi tekmovanji, preizkusijo svojo moč in vrednost. Ob tej priložnosti je lonjersko društvo sklenilo, da organizira prvi teden prihodnjega leta podobno tek movan.je, na katerega bodo povabljena vsa tržaška kolesarska društva ter seveda slovenska društva, ki gojijo atletiko. Izidi zadnj‘ega krosa DEČKI (1.900 m) 1. S. Cilicar (Marathon) 0’ 13”; 2. Vasilij Pečar (Adria) 7’25”; 3. Marko Saksida (Adria). 7'30"; 4. Maks Viller (Adria) 7'49"; 6. Jaro Kozlovič (Bor) 8’04"; 8. Daniele Gia-comini (Adria) 8’07"; 9, Michele Ciak (Adria) 818”. DEKLICE (1.900 m) 1. Tanja Kakovič (Adria) 9'24": 2. Sandra ltoveri (Adria) 9’ 25”; 3. Mariza Viller (Adria) 9’27”; 4. La ra Milano (Adria) 9'40”; 5. Varita Kozlovič (Bor) 10’04”; 6. Kata Ko zlovič (Bor) 11 '05". ČLANI A (5.500 m) 1. G. Zuzich (Inter 1901) 2F24"; 2. G. Ceschia (Pedale TS) 21'44”; 3. Fabio Ruzzier (Adria) 22'27”; 5. Karlo Bonanno (Adria) 23'25". ČLANI C (5.500 m) 1. Girolamo Bonanno (Adria) 22' in 57”. Končna lestvica po treh tekmah DEčRl L Vasilij Pečar (Adria) 58; 2. Marko Saksida (Adria) 52; 3. Maks Viller (Adria) 42, 4. R. Funamč (Marathon) 38; 5. Jaro Kozlovič (Bor) 36: 6. Daniele Giacomini ,.(A-dria) 27; 7. Michele Ciak (Adria) 23; 8. S. Cilicar (Marathon) 20; 9. S. Faciuto (Gentlemen) 19; 10 R. Pellizzaro (Pedale) 14; 11. F. Lau: dano (Pedale) 14; 12. R. Boscolo (Cottut) 9. DEKLICE 1. Sandra Roveri (Adria) 56; 2. Mariza Viller (Adria) 52; 3. Lara Milano (Adria) 44; 4. Tanja Kakovič (Adria) 38; 5. Varka Kozlovič (Bor) 38, 6. A. Furlanič (Pedale) 30; 7. Kata Kozlovič (Bor) 20. ČLANI A L G. Zuzich (Inter 1904) 58 ; 2, G. Ceschia (Pedale) 56; 3. Fabio Ruzzier (Adria) 44; 4. Karlo Bo nanno (Adria) 40; 5. R: Zuzich (Inter 1904 ) 36 ; 6. F. Vegliak (Crem eaffe) 29. 7. C. Perselli (Talbot • GO) 16; 3. F. Bassan (Moschioni) 9. ČLANI C 1. Girolamo Bonanno (Adria) 60, 2. F. Marega (SCAT) 54; 2. M. Furlanič (Pedale) 44; 4. G. Tonetto (DLF) 32. R F V RAZNIH POKALIH Squibb - Cibona Jugoplastika-Carrera luui oi letien bo v rabina evro^Sivm Kosar is.arskin po..a.in ze.o pester. Osreanje srtcanje tega tedna bo za nas lieuvuuuio Uiev,s„ji 'sixo.au v LatuUjU meu oqu«u-tx,m m zagreosso CiDono. ZannOivo pa im tuui jutrišnje srečanje v OpiHu meu oo-tnačo ougopiasuso in carrero iz Beneu;. naywoca in invari-ši so seveua v iej icsmi ta-vomi. V Kc.acevern pcsaiu pa bo še en jugosiovansso - nau-janssi dvoooj. V oengradu se bosta namreč spoprijem crvena zvezda in t en arelie iz Rietija. PuKAL PRVAKOV ČETRTEK, 18. 12. Sinuuyne rsoicgna (It.) - Ma-kam Tei Aviv (izr.); nosna bara jevo (Jug.) - CoKA MosKva (SZ) POKAL POKALNiH PRVAKOV DANES, 16. 12. SKUPiNa B: Squiob Cantu (It.) - Cibona Zag.eo (nug.) JUTRI, 17. 12. SKUPINA A: Efes Istanbul (Turč.) - Turisanda Varese (It.) KGRAČEV PCKAL JUTRI, 17. 12. SKUPINA A: Crvena zvezda Beograd (Jug.) - Ferrarene Riea (It.) SKUPINA B: Partizan Beograd (Jug.) - Juventud Bada-lona (sp.) SKUPINA C: Jugoplastika Split (Jug.) - Carrera VE (It.) SKUPINA D: Standard Liege (Bel.) - Zadar (Jug.) Sacramora - Eldorado 101:94 Štern - Hortky 70:81 Superga - Mecap 92:71 Fabia - Brindisi 111:93 Magnadyne - Rodrigo 84:83 LESTVICA Carrera 24, Brindisi in Superga 22, Liberti in Honky 20, Eldorado, Matese, Tropic in Sacramora 1(5. Fabia 14, Magnadync 12, Mecap 10, Štern in Rodrigo 8. PRIHODNJE KOLO (21. 12.) Carrera - Fabia; Matese - Liberti; Honchi - Magnadyne; Eldorado -Brindisi; Tropic - Sacramora: Mecap - Štern; Rodrigo - Superga. Marko SMUČANJE SMUK ZA SVETOVNI POKAL V nedeljo slavil Švicar Muller včeraj pa Avstrijec Weirather V smuku je v nedeljo nastopil tudi Križaj, ki je dobil svoje prve točke v kombinaciji - Muller v vodstvu V nedeljskem moškem smuku, ki so ga priredili namesto onega v Gortini. (ki je odpadel) in je veljal za kombinacijo, je Jugoslovan Križaj prvič zbral točke tudi iz kombinacije. Izreden ekipni uspeh so sicer odnesli Švicarji in Avstrijci, saj so se le oni (z izjemo Kanadčana Podborskega) uvrstili na prvih deset mest, toda Križaj si je s 55. mestom priboril tudi 11. mesto v kombinaciji, to pa mu je prineslo še pet dodatnih' točk za svetovni Pokal. * Zmagal jc Švicar Muller, lestvica Pa je bila taka: 1. Muller (Švi.) 2’01”24 2. Weirather (Av.) , 201"59 3. Podborski (Kan.) 2'02”QO 4. Resch (Av.) 2'02-'07 5. Spiess (Av.) 2’02”13 LESTVICA KOMBINACIJE 1. Muller 18,24 2. Stock 19.66 3. Wenzel 21,01 4. P. Mahre 22,59 5. Enn 24,25 11. Križaj 53,45 Na včerajšnji preizkušnji v smuku, ki je potekala spet v Val Gardeni, pa je slavil Avstrijec Harti Weirather, ki je tako zabeležil tudi svojo prvo zmago v tekmovanju za svetovni pokal. Weirather je presenetil domala ,vse, saj ni imel najboljšega vmesnega časa, na drugem delu zelo zahtevne proge pa je bil izredno hiter in privozil na cilj s 13 stotinkami sekunde pred rojakom Spissom., Tako je bil uspeh avstrijskih smučarjev popoln, saj so poleg prvih dveh mest zasedli še peto s Stoekom in šesto s Klammer-jem, ki je pravzaprav največje presenečenje dneva. Zmagovalec iz Innsbrucka je namreč letošnjo sezono začel zelo poletno * iri tekmuje kot prenovljen. Sam pravi, da so temu vzrok nove smučke Sicer pa je bil včerajšnji smuk MlimtjaMUlllllllllllllllllllllllllllltllllllMIIIIIIIIIIlIftlllllllllMHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlilllllHItllllllttllll ObBOJKA V PRVENSTVU MLADINK Slovenski derbi Bregu Brežanke zanesljivo premagale Kontovelke Kontovel — Breg 0:3 (10, 14, 3) KONTOVEL: Tatjana in Valnea Cibic, Ban, Mariza in Nataša Daneu, Kemperle, Pertot, Prašelj, Starc in Regent. BREG: Zeriali, Slavec, Martinelli, Stepančič, Pečenik, Canziani, Ota. Salvi in Daniela Zeriali. Brežanke so igrale skozi celo srečanje zelo borbeno, dobro so sprejemale in gradile igro, še posebno Uspešne pa so bile ob mreži. Kontovelke so tokrat popolnoma razočarale. V prvem setu so se zbrale, ko je bilo že prepozno, saj je imel Breg preveliko prednost, da bi lahko nadoknadil,, zamujeno. Boljše so igrale le v drugem setu, v katerem so že vodile z 12:4, toda te prednosti niso obdržale in so predvsem zaradi velikega števila zgrešenih servisov prepustile set nasprotnicam. V nadaljevanju pa- so Popolnoma popustile, tako da so Brežanke osvojile mnogo točk kar s servisi. , . Po tej zmagi vodi na lestvici Breg, ki ima sicer enako število točk kot Kontovel. Sloga ima pa boljšo razliko v setih. Zmagovalec bo tako znan šele v zadnjem kolu, ko se bosta pomerila v slovenskem derbiju Breg in Sloga. T. C. ŽENSKA D LIGA Pieris — Sloga 1 (15:11, 5:15, 9:15, 9:15) SLOGA: Adam, Benčina, Grgič, Kovačič, lučka in Anamarija Križ-mančič, Leve, Sosič, Suzana in Valentina Vidali. Sloga si je na tujem igrišču priborila prvo prvenstveno zmago, čeprav ni občinstvu pokazala vsega, kar zmore Mogoče zaradi treme, mogoče tudi zaradi premalo izkušenj, je v prvem setu prevladala na igrišču zmeda To so nasprotnice seveda izkoristile. Igralke Sloge niso gradile igre in še manj zaključevale akcije. V ostalih treh setih so prijele vajeti igre v roke in zaigrale bolje, šibko šesterko so v ..glavnem premagale s servisi. Prepričani smo, da bo mlada še-sterka Sloge igrala v bodoče tako, kot je navajena igrati. L. K. MOŠKA D LIGA Solaris TS — Juventina GO 1:3 (15:17, 16:14, 10:15, 1:5) JUVENTINA: Plesničar. Faganel, Mučič, Maiič, Golcb. M. Černič, Jarc, Petejan, Juren, Gomišček, L. Černič, Pahor. V 2. kolu odbojkarskega prvenstva D lige je Juventina odpravila tržaški Solaris. Tekma je bila nezanimiva, ker sta obe ekipi prikazali slabo igro. Na obeh straneh so si sledile napake, predvsem v izvajanju servisov. Lepih zaključkov je bilo Zelo malo. Belordeči so pričakovali močnejšega in kvalitetnejšega nasprotnika, a so se globoko ušteli. Niti belordeči niti nasprotniki si niso prizadevali, da bi prikazali nekaj kvalitetne igre in si tako zaslužili zmago. Komaj v četrtem setu so se Juventinci prebudili in so popolnoma nadigrali domačine. Vsem napakam in slabi igri sta botrovala slaba razsvetljava in neprimerno igrišče. Pohvala gre mlademu sodniku, ki je tekmo sodil pravično in brezhibno. V prihodnjem kolu se bodo belordeči pomerili s šesterko H Mo-dulo iz Trsta. II Modulo spada med močnejše ekipe tega prvenstva, zato se v soboto obeta zelo zanimiva tekma. —i.p.— v veliki negotovosti, saj sc je na progo vlegla gosta megla, tako do 13 organizatorji prestavili štart za pol ure, obenem pa tudi skrajšali progo za celih 300 metrov. Kaže. da to ni ustrezalo Švicarjem, pa niti Kanadčanom, saj je na primer Peter Muller zasedel tretje mesto, Read pa je bil šele šesti. Že sedaj pa je na dlani, da so Avstrijci letos v smuku v dobri formi in da ne bodo dopuščali presenečenj, čeprav bi znali Muller in Kanadčani poseči kdaj pa kdaj po najvišjih uvrstitvah. Italijanom pa ne kaže nič dobrega, saj je bil Plank šele trinajsti, Giardini pa triindvajseti. Naj pri tem omenimo, da se je mladi italijanski smukač pri padcu na progi poškodoval in si izpahnil desno ramo. LESTVICA 1. Weirather (Av.) 1’52”24 2. Spiess (Av.) 1'53”09 3. Muller (Švi.) 1’53”36 4. Mili (ZDA) 1'53”80 5. Stock (Av.) 1’53”88 6. Klammer (Av.) Read (Kan.) 1’53”90 Naslednja preizkušnja za svetovni pokal bo spet v smuku, in sicer v nedeljo v St. Moritzu, zaenkrat pa izgleda skupna lestvica tako: 1. Muller 65 točk, 2. Spiess 56, 3. Stenmark 50, 4. VVairather 45, 5. Stock 41, 6. Podborski 36. 7. Read 35, 8. Križaj 26, Enn in Wenzel 23. Brescia - Inter X Cagliari - Bologna X Catanzaro - Ascoli 1 Como - Perugia 1 Fiorentina - Roma X Juventus - Pistoiese 1 Napoli - Torino 2 Udinese - Avellino 1 Lazio - Piša 1 Lecce - Foggia X Milan - Cesena X Cavese - Sambenedettese 1 Francavilla - Salernitana 1 KVOTE KVOTE: 13 - 9.006.800 lir 12 — 330.100 lir V DRUGI AMATERSKI LIGI Derbi v Križu v znamenju živčne igre Križani so nad Brežani slavili tesno zmago - Točka za Zarjo - Kras ni igral Vesna Breg 3:2 (2:0) VESNA: Bubnich, Purich (v 9. min. Zucca), Perisutti, Acquavita, Pribaz, Vecchio, Bortolotti, Pipan. Starc, Candotti, Doglia (v 85. miri. Tenze). BREG: Micor, Albertini, Tritta, Dazzara (v 65. min. Klun), Dagri, Pinzin. Lovriha, Samec, Jez, Azzo-lin, Strnad. SODNIK: Bergamaschi iz Tržiča. STRELCI: v 16. min. Zucca. v 35. min. Bortolotti, v 55. min. Doglia. v 47. min. Lovriha, v 85. min. Klun. OPOMBE: v 23. min. izključen Azzolin. Gledalcev: približno 350. Neodločen izid bi bil prav gotovo bolj odgovarjal temu, kar sta v nedeljskem derbiju pokazala Drva na lestvici, Vesna, in gostje iz dolinske občine. Večji del tekme je moral namreč Breg odigrati v desetih, potem ko je dokaj poprečni sodnik predčasno poslal v slačilnico Azzolina, ki si izključitve res ni zaslužil. Brežanov se je tako polastila živčnost, še zlasti, ko so po dveh hudih napakah obrambe prejeli dva gola. Nestrpnost se je po- lastila tudi gledalcev, tako da je prišlo do res neljubih in obsojanja vrednih prizorov ob robu igrišča. To je poudaril tudi predsednik Vesne Angelo Bogateč, ki je po tekmi dejal: «Prava škoda, da si sami med seboj mečemo polena pod noge in si prihajamo navzkriž, Italijan ski tekmeci pa se smejejo na naš račun. Čas bi že, da se enkrat za vselej s tem preneha.» Predsednik Brega Silvan Klabjan pa je pripo mnil: «Kl.jub visokemu vodstvu domače enajsterice se je žal pokazalo, da njeni navijači ne znajo ceniti vrlin nasprotnika, ki .je bil po mojem mnenju vseskozi enakovreden.* Do izključitve Azzolina sta si bili ekipi res enakovredni. Vesna je bila bolj prodorna v napadu s Starcem, Bortolottijem in Doglio, vendar je Breg s precejšnjo lahkoto z lepo kombiniranimi in hitrimi akcijami zlahka prodiral pred vrata nasprotnika. Z igralcem manj pa ni mogel učinkovito uveljaviti svoje i-gre, ko je po dveh hudih napakah obrambe prejel dva gola, pa se je ekipe polastila precejšnja živčnost. «Izključitev je res pogojevala našega nasprotnika,* nam je med odmorom dejal Valter Purich, ki se je že v 9. minuti poškodoval in je moral z igrišča. «Vendar menim, da je bilo naše vodstvo zasluženo, čeprav je Breg dobro igral. Naši pa so bili bolj mirni, gostov pa se je polastila nervoza.* V nadaljevanju je Vesna še naprej napadala, pri Bregu pa je prišla na dan tudi utrujenost. Zgleda-lo je, da je rezultat že zapečaten, saj je po samih desetih minutah Doglia z izrednim lepim strelom pod prečko še povišal za Vesno. Gostje pa se niso vdali in najprej z Lovriho, nato pa še s Klunom zmanjšali zaostanek, vendar je tudi domača enajsterica imela dve izredni priložnosti s Starcem, ki je dvakrat zadel drog, toda rezultat se ni več spremenil. «Sodnik nas je oškodoval, je po srečanju dejal Strnad,* vendar to v nobenem primeru ne zmanjša zaslug Vesne. Če bi bili v enajstih, ne vem, kako bi se bilo končalo...* «Do izključitve je bil to res pravi derbi, tako po kvaliteti igre kot Na derbiju med Vesno in Bregom je žal prišlo tako med igralci kot med gledalci do obsojanja vrednih izpadov po odnosu na igrišču,* je pripomnil trener Brega Softič. «Ko smo ostali v desetih, pa smo svojo i-gro morali spremeniti in je morda tudi to krivo, da se je enih in drugih polastila nervoza. Tudi gole smo dobili brez potrebe, vendar smo lahko zadovoljni, da smo tudi z igralcem manj v drugem polčasu dosegli dva zadetka.* Trener Vesne Mandanicci je tudi pohvalil igro Brega, vendar je dodal: «Tekmo so Brežani skušali sprevreči na raven obračunavanja, namesto da bi se posluževali zdravega agonizma. Naš nasprotnik je bil dobro pripravljen, hiter, naša igra pa je bolj izpiljena. Izključitev pa je pogojevala tudi nas, ker smo morali paziti, da se srečanje ne izrodi, saj imajo nekateri naši igralci rumene kartone in nismo mogli tvegati, da bi bil kdo izključen. V nedeljo nas namreč čaka sila pomembno in težko srečanje proti Staranzanu. Na srečo pa se je po odmoru živčnost precej polegla.* DB Zarja — Baxter 1:1 (0:1) ZARJA: Puzzer, Grgič, Žagar, Samese, Macor, Križmančič, Fonda, Mosetti, Lenarduzzi, Dana (v d.p. Fabio Ražem) in Vojko Ražem. BAXTER: Donadel, Bianco, Co-ciancicb, Castellarin, Suerzi, Ca-massa. Ranbar (v 68. min. Hgante), Mahnich (v 84. min. Gangi), Maio-rano, Poli, Maurel. SODNIK: Damele iz Tržiča, STRELCA: v ,18. min. Raubar in v 91. min. Lenarduzzi. Zarja in Baxter sta se v nedeljo pomerila na trebenskem igrišču, ker je bilo zaradi ledu nemogoče igrati na bazovskem pravokotniku. Takoj moramo povedati, da Bazovci niso zaigrali kot znajo in so tudi tokrat pokazali zelo medlo igro in precej vrzeli v obrambi. Tekmo so sicer Zarjani začeli napadalno in pritisnili Tržačane v kazenski prostor, toda nevarnejših akcij ni bilo. Kmalu pa so se igralci Baxterja »prebudili* in prevzeli pobudo na sredini igrišča ter v 18. min. po nesporazumu obrambne vrste Zarje prešli v vodstvo z Raubar-jem. Po golu so zarjani pritisnili, toda razen rahle terenske premoči niso dosegli ničesar, nasprotno pa so bili Tržačani tokrat velikokrat nevarni v protinapadu. V drugem polčasu je Zarja silovi- teje pritisnila, da bi prišla do izenačenja, toda od minute do minute so postajali igralci živčnejši, tako da so bili vsi poskusi zaman. Tržačani pa o se v tem delu tekme odlično branili in poskuša) s protinapadi postaviti rezultat na varno, toda vratar Puzzer je nekajkrat rešil svoja vrata. Zelo razburljive pa so bile zadnje minute tekme, ko so Bazovci dobesedno navalili na nasprotnikova vrata. Ko je že kazalo, da bo morala Zarja poražena z igrišča, je mladi Fabio Ražem, v podaljšku, z osebno akcijo preigral nekaj nasprotnikov, stekel v kazenski prostor ter lepo podal do Lenar-duzzija, ki je s silovitim strelom premagal Donadela. Časa, da bi eden ali drugi spremenil rezultat, ni bilo več in sodnik je odpiskal konec srečanja. Najboljša na igrišču sta bila tokrat Fabio Ražem in Puzzer. BIG ...........................................................................................................................................m....................................................................................................... V 3. AMATERSKI LIGI KOŠARKA V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU - t /»**• 'r I f* » • . -.&$> t&r ■ PRVA LETOŠNJA ZMAGA DOMA Goričani so povsem zasluženo odnesli Beglianu obe točki Dom — Begliano 83:69 (32:37) DOM: Kogoj 25, Čubelj 3, Semolič 8, Ziani 17, Devetak 15, Dornik, Pcdberšič 14. PON: Montanari v 4. min. d.p., Tonzar v 12. min. d.p., Dornik v 16. min. d.p., Kogoj v 19. min. d.p. SON: Dom 25, Begliano 27 v' nedeljo so domovci končno prvič shvili zmago, v le.ošnjem pio-mocijskem prvenstvu in to povsem zasluženo. Kljub okrnjeni postavico zaigrali 'zredno učinkovito in predvsem požrtvovalno. Tudi trenerja Gojkoviča ni b’lo tokrat na klopi, vsekakor pa je želja po zmagi pomagala prebroditi vse težke trenutke srečanja. Igrali so na odprt-m igrišču v Beglianu, ki je izr> dno majhno in ne omogeča, da bi se igralci popolnama uveljavili. Nizka temperatura je našim igralcem pokazala zobe, toda dobra uigranost in predvsem izredna obramba je omogočila »belo-rdečim*, da so zapustili igrišče neporaženi. V prvem polčasu so gostitelji izkoristili domače igrišče (in navijače), da ko prešli. v vodstvo in so ga tudi obdržali do konca prvega polčasa. Domoveem v tem delu ni šlo preveč dobro, zlasti v napadu, kjer so storili nekaj grobih napak. V drugem polčasu pa so dali vse od sebe, startali so na vsako odbito žogo, začeli so z igro mož-moža po vsem igrišču, dokler jim nasprotnik ni predal končne zmage. Dva do-movca sta sicer morala predčasno z. pustiti igrišče, teda prednost se je večala iz minute v minuto, do končnih enajstih pik prednosti. Pohvaliti je treba vse igralce, ki so prvič pokazali v letošnjem prvenstvu izrecno željo po zmagi, zlasti pa sta omembe vredna Kogoj, ki je bil skorajda nezgrešljiv in pa Pcdberšč c, ki se jž v obrambi boril kot le on sam zna. M. Č. IVI IN IB ASKET Bor B — Don Bosco A 34:76 BOR B: Kovačič 7 (0:1), Lokar 12, Civarci 6, L. Ltppolis 4 (0:2), P. Lippolis 1 (1:2), Marini, M. ZVEZA SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI sklicuje v petek, 19. t.m., ob •19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju v dvorani Al bert Sirk v Križu 10..REDNI OBČNI ZBOR z naslednjim dnevnim redom: 1. Otvoritev občnega zbora 2. Izvolitev predsedstva občnega zbora 3. Poročila 4. Pozdravi poročilih 5. Volitve 6. Razno in diskusije o Pertot, B. Pertot, Sedmak, Šik 6 (2:2). SODNIKA: Vascotto in Pegan. •PON: Civardi. F”koč poraz Bora B nf domačem igrišču. Srečali so se s favoritizira-nim Don Boscom A, ki juriša na končno zmago. Tekma ni bila lepa. Pažmcvi varovanci so bili kot posamezniki ha enaki ravni kot nasprotniki in bi se naši fantje lahko enakovredno kosali tudi z močnejšim nasprotnikom. Tekmo pa 50 izgubili zaradi napak, ki so jih »plavi* zagrešili (več kot polovica točk gost je iz slabih podaj borovcev), poleg tega so prvič metali na koš miniDasketa. Vsekakor dobra lekcija za borovce, ki se bedo med tednom v društvenem derbiju pomerili z Borom A. Maks Inter 1504 — Kraški zidar Sežana (0:32 KRAŠKI ZIDAR: Kaučič, Rešeta, Ferfolja, Perič, Julita 4, Renčelj, Bemstič, Ozbič 16, Švab, Dolgan 2, Svetina, Bizjak- 12. NOGOMET Slab in pristranski sodnik hudo oškodoval Sovodenjce Mladost si je po nepotrebnem zapravila zmago - Juventina osvojila točko - Ponovno odložili zaostalo srečanje med Gajo in Primorjem Sovodnje — Isonzo 0:1 (0:0) SOVODNJE: Cabas, Devetak, Kovic, Petejan (Florenin), Tomsig, Vižintin, Butkovič, Gomišček, Šuligoj, Sambo, Milloch (Tomažič). Eno 'najlepših srečanj v letošnjem; prvenstvu 3. amaterske lige, ki jih je odigrala enajsterica Sovodenj, je pokvaril izredno slab sodnik Roberto D Eredita, ki je vseskozi ral)il piščalko le v korist I-sonza, ki je tako brez večjih težav in tudi zaslug osvojil to srečanje. Tekma se je dobro. pričela in gledalci so prisostvovali zares zanimivemu nogometu, takemu, ki ga na igriščih 3. lige ne vidimo vsako ne deljo. V tem zanimivem akordu i-gre pa le ena neuglašena nota: sodnik D'Eredita, ki je že v II. minuti pokazal, kako se ne sodi nogometne tekme, ko je v korist Ison način ukrepa proti njemu. Pismen protest je slovensko društvo poslalo tudi na nogometno federacijo. P. R. S. Lorenzo — Mladost 2:1 (1:1) MLADOST: A. Gergolet, Pahor (D. Gergolet), Gerin, Šuligoj, D. Frandolič, E. Gergolet, Z. Frando- Po lepi zmagi nad Libertasom, so za dosodii \\ -metrovko. Ta srečo tokrat igralci Krašk-ega zidarja iz, domače ^pe pa so gostje strel Sežane, v okviru turnirja Zini & Rosenwasser, moral kloniti Interju 19C4, ki spada med favorite za končno zmago. Gostje so bili kos na-spro'niku le v dveh četrtinah, ko je bil delni izid 20:16 za Inter; nato pa so Sežanci nenadoma popustili; vsekakor moramo reči, da niso razočarali. Med posamezniki bi pohvalili Bizjaka in Czbiča, ki sta večkrat presenetila nasprotnikovo obrambo; v naslednji tekmi bo Kraški zidar i-gral v soboto, v Športni palači proti Ferroviariu. Maks Proti Kontovelu so se Bregove mladinke izkazale zlasti z borbenostjo Meneghin najboljši igralec v Evropi MILAN — Mednarodna žirija, ki jo sestavlja 44 košarkarskih strokovnjakov in novinarjev, je podelila prvo nagrado za najboljšega evropskega igralca prejšnje sezone Dinu Meneghinu. Na drugo mesto se je uvrstil igralec beograjskega Partizana Kičanovič, na tretje pa Dalipagič, ki letos brani barve beneške Carrere. V prejšnjih štirih sezonah so bili zmagovalci te nagrade, ki jo razpisuje neka italijanska revija, Marzorati (dvakrat) DaMremč in Tkačenko BOKS Zmaga irca Nasha DUBLIN — Irec Charlie Nash je ponovno osvojil naslov evropskega prvaka v bantamski kategoriji Nash je namreč v 12 krogih po točkah odpravil prvaka Španca Francisca Leona. zgrešili. Slabo sojenje pa se je v drugem polčasu še stopnjevalo in doseglo višek v 27. minuti, ko je sodnik dosodil v korist gostov drugo 11 metrovko zaradi prekrška, ki ga ni bilo. Gol, ki so ga gostje dosegli, je seveda razburil duhove i-gralcev in navijačev, tako da se je srečanje spremenilo v slabo predstavo Ob koncu naj še povemo, da nam je športno društvo Sovodnje poslalo pismeno izjavo, v kateri odločno protestira nad izredno slabim sojenjem tega sodnika ter zahteva, naj nogometna federacija na ustrezni 3. AL NA GORIŠKEM IZIDI 11. KOLA Juventina - Pro Farra 0:0 Brazzanese - Azzurra 0:1 Adria - Capriva 1:6 Piedimonte - Auda ' S. Lorenzo - Mladost Sovodnje - Isonzo 0:1 Italcantieri 2:1 Vermegliano 2:0 LESTVICA Poggio, Pro Farra in S. Lorenzo 16, Audax, Azzurra 15, Piedimonte 14, Isonzo, Mladost 13, Juventina, Brazzanese 10, Fogliano, Italcantieri, Sovodnje 9. Capriva 7, Vermegliano 3 in 4udax 0. PRIHODNJE KOLO (21.12.80) Audax - Poggio, Vermegliano - Brazzanese, Isonzo - Adria, Azzurra - Fogliano, Mladost -Juventina, Pro Farra - S. Lorenzo, Italcantieri - Piedimonte in Capriva - Sovodnje. Poggio Fogliano - 3. AL NA TRŽAŠKEM Od dveh napovedanih zaostalih tekem so v nedeljo odigrali eno samo in sicer S. Luigi -Inter TS 2:1. Derbi m Fadri-čah med Gajo in Primorjem pa so morali že druaič odložiti. V šestem kolu je blatno igrišče preprečilo nogometašem Gaje , in Primorja, da bi stopili na igrišče, tokrat pa je bilo igrišče na Padričah pokrito z ledeno skorjo in je sodnik o0-novno odložil srečanje na poznejši datum. Verjetno bodo derbi, ki je edina zaostala tekma v skupini M. odigrali že v nedeljo, 21. t.m. V tretje gre rado, previjo... Upajmo! B. R. lič (Nardon), Ballaminut, Ferfolja, Lavrenčič, Kobal. STRELCI: v 9. min. Gerin; v 37. min. Kobal (avtogol); v 54. min. Tonut (enajstmetrovka). Mladost se z gostovanja pri S. Lorenzu vrača praznih rok. česar je v glavnem kriva samo živčnost nekaterih igralcev doberdobskega moštva. V prvem delu srečanja je Mladost igrala dobro in brez težav nadzorovala igro, sadove pa je žela že v 9. min., ko je Gerin izkoristil lepo prodajo Ferfolje in z glavo premagal Franca. Tudi po golu so Kraševci dobro nadaljevali. Domačini so skušali zaustaviti, naše fante z grobo igro, kar jim'je tudi u-spelo, pri tem pa gre omeniti, da je bil sodnik preveč popustljiv. Kraševci so imeli lepo priložnost, da podvojijo, ko jim je sodnik dosodil enajstmetrovko: streljal je Ballaminut, vendar je Franco strel ubranil. Namesto vodstva z 2:0, pa je prišlo do izenačenja, nakar so naši fantje povsem popustili. V drugem polčasu je bila Mia dost v vse večjih težavah. Gostje so igrali povsem neorganizirano in kaj kmalu postali plen razigranih domačinov. g. d. Štiri zmage, trije remiji, 23 golov, tekmo Kras - Op. Super-cafje so odložili zaradi poledenelega igrišča v Repnu. To je obračun nedeljskega 13. kola, po katerem je število zaostalih tekem naraslo na 10 Kot zanimivost bi lahko dodali, da je ena sama ekipa odigrala vseh 13 tekem, to je zadnjeuvršče-ni Domio. Zato bo verjetno edino ta ekipa lahko izkoristila predvideni počitek 28. decembra. Vse ostale ekipe pa bodo morale na igrišče poleg 28. decembra tudi 11. januarja, seveda, če ne bo prišlo do sporazuma, da lahko igrajo tudi med tednom. Nogometna zveza je že določila, da se povratni del prvenstva začne 18. januarja. V nedeljskem zavrtljaju je od naših ekip prišla do zmage le Vesna, ki je v derbiju proti Bregu slavila deveto prvenstveno zmago. Derbi v Križu (posebno v prvem delu igre) je potekal v znamenju zrahljanih živcev; na srečo so se nogometaši (in tudi navijači) v nadaljevanju precej umirili. Skupno je sodnik pokazal kar šest rumenih in en rdeč karton. Zmaga Vesne sicer ni bila nikoli v dvomu (Starcu je prečka dvakrat preprečila pot do gola). V začetku drugega dela igra je Vesna zanesljivo vodila s 3:0 in šele ko so Križani nekoliko popustili je Breg prišel do dveh zadetkov. Zarja, ki je morala zaradi poledenelega igrišča v Bazovi-Ci gostiti Baxter v Trebčah, je le izenačila. Zasneženo iarišče v Trebčah je vrecej pogojevalo igro obeh ekip. Med ostalimi izidi bi morda omenili visoko zmago Liberta-sa nad Costalungo, ki po tem porazu zaostaja za ekipami, ki se borijo za napredovanje in s tem je Costalunga ponovno (že tretjo sezono zaporedoma) razočarala vse, saj so v zadetku sezone vsi predvidevali, da o o dveh negativnih sezonah Costa-lunga v tretje ne bo razočarala. IZIDI 13. KOLA Vesna Breg 3:2 Costalunga -Libertas 0:1)1 Kras - Op. Supercaffe odlož. Domio - Giarizzole 2:2 Zarja - Baxter 1:1 B. Marco - Staranzano 0:0 Rosandra - CGS 4:2 Campanelle - Čampi Elisi 2:1 LESTVICA Vesna 20, Staranzano 16, Rosandra 15, Campanelle in Zarja 14. Costalunga in Libertas 13, Kras 12, Breg 11. Čampi Elisi in CGS 10, S. Marco, Op. Supercaffe, Baxter 9, Giarizzole 7, Domio 6. 2 tekmi manj Rosandra. Costalunga, Kras, Breg. S. Marco, Op. Supercaffe, Giarizzole; 1 tekmo manj Vesna, Staranzano, Campanelle, Zarja, Libertas, Čampi Elisi, CGS, Baxter. PRIHODNJE KOLO (21.12.80) Op. Supercaffe - Costalunga, Baxter - S. Marco, CGS - Kras, Breg - Campanelle, Giarizzole - Rosandra, Libertas - Domio, Staranzano - Vesna, Čampi Elisi - Zarja. iiiiiiiiiiiiiiiiiiniiMiiiiiiiiiimiiiimimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiMiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmuiiiiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiitiiuiiMiiiii Delovanje ZSŠDI STROKOVNI TEČAJ ZA TRENERJE ATLETIKE Konec prejšnjega tedna se je v Portorožu odvijal dvodnevni izpopolnjevalni strokovni tečaj za trenerje atletike, ki ga je priredila Zveza atletskih trenerjev Slovenije. Ključna tema (metodika poučevanja a-tletskih disciplin za mladince) je bila zelo zanimiva in udeleženci so dobili res koristne napotke za delo v društvih. Tečaja so se udeležili tudi štirje zamejski trenerji (Adria, Bcr in Mladina) in pravilno je, da so naši trenerji vselej seznanjeni s takimi strokovnimi (pobudami v matični domovini. SREČANJE OBMEJNIH NOGOMETNIH TRENERJEV V ponedeljek sta se v Dekanih pomerili v povratnem srečanju ekipi nogometnih trenerjev ZSŠDI in Medobčinskega društva nogometnih trenerjev iz Kopra. Srečanje se je zaključilo z izidom 1:0 v korist domačinov, edini gol pa je dosegel Gregorič v 15. min. p.p Postavi e-kip: ZSŠDI: Ghersinich, Kozina, Primožič, Dagri, Križmančič, Pertot, Kralj (Peroša), Mikuš, Zonta, Rismondo in Čuk; MDNT Koper: Pizziga, Vatdevit, Prašnikar, Pertot, Softič, Marion, Milič, Gregorič, Pizziga II. (Furlanič), Peršič in Hafner. Po nogometni tekmi so se trenerji pogovorili v res tovariškem vzdušju o dosedanjih oblikah medsebojnega sodelovanja,, obenem pa je MDNT iz Kopra izvolilo novi odbor za dveletno obdobje, seznanilo zamejske kolege s programom, ki predvideva nadaljevanje in še 0-krepitev že itak tesnih odnosov med nogometnimi trenerji z obeh strani meie. meje. —bs— STROKOVNI SEMINAR ZA NOGOMETNE TRENERJE V soboto, 20. t.m., bo v Železniškem šolskem centru v Ljubljani celodnevni strokovni seminar za no gometne trenerje kadetskih, mladinskih in članskih ekip. Obravnavali bodo pri teme: 1. 10-12: priprava na tekmo in analiza nasprotnika (predavatelj mag. Elsner); 2. 13.30-15.30: sistem tekmovanja - kadet) (predava Verbič), mladinci (Kaoi-džič) in člani (Donko); 3. 15.30-17.30: motorične in funkciona'ne sposobnosti igralca (dr. Bravničar in mag. Elsner). Ta seminar je res edinstvena priložnost za utrjevanje strokovnega znanja, zato toplo priporočamo vsem društvom, da po'ncštevilno prijavijo svoe nogometne trenerje na urad ZSŠDI v Trstu in Gorici najkasneje do četrtka. 18. t.m. ODBOJKARSKA KOMISIJA V petek se je sestala odbojkarska komisija, ki pa zaradi odsotnosti predstavnikov kar treh dru-' štev ni obravnavala temeljnih točk dnevnega reda. Analizirali pa so predlog odbora ZSŠDI o reorganizaciji strukture Združenja. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnica Gorica, Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 • 57 23 Naročnino Mesečno 5.000 lir — vnaprej plačana celotna 60.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 5.50 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 80,00, letno 800,00 din. PRIMORSKI DNEVNIK Oglasi Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 8 16. decembra 1980 Za SFRJ Žiro račun 50101-603 45361 »ADIT* DZS 61000 Ljubljano Gradišče 10/11. nad., leleion 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul fšir. 1 st., viš. 43 rnin) 22.600 lir. Finančni 8C0. legalni 700. osmrtnice 300. sožalia 400 lir za mm višine v širini 1 siolpca Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri ogiusnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. Član italijanske|j zveze časopisnih H založnikov FIEG v Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja | in riška I IZTT I Trst OB NARAŠČANJU KRIZE NA RELACIJI^ VZHOD-ZAHOD PRIZADEVANJA BONSKE VLADE ZA OHRANITEV ODNOSOV Z VZHODNO NEMČIJO NA SEDANJI RAVNI * , ..... , '> Vlada NDR ostro reagirala na ukrepe NATO, ki jih je ocenila kot «prqvokacijo» Dopisnik DELA Primorski dnevnik BONN — Javnosti le deloma poznane točke s seznama ukrepov, s katerimi naj bi atlantska vojaška organizacija odgovorila na morebitno intervencijo varšavske zveze na Poljskem, so bliskovito postale grožnja uveljavljenim odnosom med o-bema nemškima državama. Po poročilih iz Bruslja naj bi ameriška delegacija med drugim predlagala kot nasprotni ukrep pretrganje «posebnih vezh Nemške demokratične republike z Evropsko gospodarsko skupnostjo, ki jih ima v okviru pojma «notranje mednemške trgovine» z Zvezno republiko Nemčijo. Bonski zunanji minister Genscher je ukrepe takoj zavrnil kot take. o katerih se mbsolutno ni mogoče pogovarjati». Nanje ne bi pristala nobena bonska vlada, ker naj bi nasprotovali življenjskim nacionalnim interesom Zvezne republike Nemčije. Kljub demantiju so na precej skrivnostna poročila iz Bruslja, ki so se gibala med težnjo po odločnosti in bojaznijo pred prehitrimi koraki, v Berlinu, glavnem mestu Nemške demokratične republike, o-stro reagirali. ^Neodgovorna, neverjetna provokacija», so imenovali seznam ukrepov NATO, posebej pa so jedrnato opozorili Zvezno republiko Nemčijo, kaj bi pomenilo kakorkoli načeti pogodbeno osnovo odnosov med nemškima državama. «Ne boste nam mogli očitati, da smo mi krivi za pretrganje tranzitnega sporazuma in pogodbe o odnosih med nemškima državama, če boste na povelje ZDA in pakta NA MADRIDSKI KONFERENCI Jugoslovanski predlog za sklicanje konference o razorožitvi v Evropi 0 tem je poročal voditelj delegacije SFRJ Zotovič MADRID — Voditelj Jugoslovan ske delegacije na konferenci o evropski varnosti in sodelovanju Miroslav Zotovič je na včerajšnji za prti plenarni seji pojasnil bistvo jugoslovanskih predlogov o sklicu konference o razorožitvi in obnovitvi popuščanja v Evropi. Potem je na tiskovni konferenci o vsebini teh predlogov dejal, da je Jugoslavija že večkrat izrazila zaskrbljenost zaradi poslabšanja mednarodnih odnosov. Jugoslovanska delega cija meni, da je treba izkoristiti vse možnosti, da bi proces popušča n.a vnovič dobil prejšnjo moč in vitalnost Priložnost, ki jo daje madridski sestanek, ni majhna, ie rekel Zotovič in pozval udeležence konference, da se dogovorijo o skup nih akcijah za obnovitev popušča n.’a v Evropi ter začetek procesa razorožitve na stari celini. Jugoslavija je zato predlagala, da bi na madiidskem sestanku sprejo li sklepe, s katerimi bi naredili korak naprej pri odpravi Dos'abšania mednarodnih odnosov, krepitvi prp česa popuščanja in odpiranja Dro-cesa razorožitve v Evropi Jugoslovanski predlogi se nanašajo tako na politično kot na vojaško kompo nento popuščanja. Zotovič je tudi poudaril, da jugoslovanski predlog vsebuje elemen te sog!as'a. ki bi ga lahko dosesii že v Madridu, saj so pri sestavljanju predloga iskali realne okvire, tako da so datum, kraj in nodobnp vsebino konference prenesli na nri-pravljalni sestanek. Kar zadeva predlog o sklicu konference o razorožitvi. je Zotovič poudaril, da gre za celovit koncept o evropski razorožitvi, kot postopnem procesu, katerega bistvo mora biti učinkovita razorožitev, (dd) Janko Smole v NDR BERLIN — Predsednik poslovnega odbora ljubljanske banke Janko Smole se te dni mudi v Nemški demokratični republiki. Včeraj se je s predstavniki nemške zunanje-trgo-vinske banke razgovarjal o razširitvi medsebojnega izvoza opreme iz Jugoslavije v NDR in obratno. Gospodarstveniki so še razpravljali o spodbujanju izvoza jugoslovanskih i« nemških podjetij na tuja, tretja tržišča. Svečanost ob obletnici smrti Pavla Kernjaka CELOVEC — Pod geslom »Rož. Podjuna, Žila* se je v nedeljo po poldne v celovškem domu glasbe zbralo devetnajst zborov in skupin s skupno več kot 350 pevci, da bi ob prvi obletnici smrti Pavla Ker-n'aka počastili njegov spomin. Slovenska prosvetna zveza je priredila revijo Kern jakovih pesmi, ki so jo ob pesmi «Rož, Podjuna, Žila* začeli s kratko komemoracijo. Predsednik SPZ Valentin Polanšek je pozdravil številne častne goste, med njimi prvega predsednika koroškega deželnega zbora Josefa Gut-tenbrunnerja. generalnega konzula SFRJ v Celovcu Milana Samca, predstavnike slovenskih osrednjih organizacij in druge. Še pred začetkom same revije je profesor Radovan Gobec predstavil zbirko pesmi Pavla Kernjaka, ki jo je v njegovi redakciji izdala Slovenska prosvetna zveza pod našlo vom «Rož, Podjuna, Zilas in združuje 44 Kernjakovih najbolj znanih in priljubljenih pesmi. Zbori in skupine iz vseh koroških dolin so vsaka z dvema pesmima dale občuten prerez Kernjakovega ustvarjanja, od umetnih pesmi do harmoniziranih narodnih, od najbolj znanih, kakor so »Mojcej* ali »Ka trca* pa do proizvedbe »Marjetke*, ki je nastala pred šestimi leti. So- deloval je tudi moški oktet KUD »Prežihov Vorancs iz Raven na Koroškem. «Pavle Kemiak nas .ie zapustil pred letom dni», je dejal Valentin Polanšek. «Zapustil pa nam je dragoceno zakladnico slovenskih pesmi za vse bodoče dni.s Iz te zakladni ce so v nedeljo črpali koroški nevci in s skoraj 40 pesmimi Dostavili Pavlu Kernjaku svetel spomenik. (Sindok) Prometna nesreča v Brindisiju terjala šest mladih življenj BRINDISI — Na državni cesti v bližini Brindisija, je prišlo v nedeljo do strahovite prcmetne nesreče, med katero je izgubilo življenje kar šest mladih potnikov. Stari so bili od 15 do 22 let. Iz prvih preiskav izhaja, da je 22-letni Pietro Marra, kljub gostemu prometu, prehiteval kolono avtomobilov, ter najprej trčil v autobianchi A 112 francoske registracije, nakar je dobesedno pristal med kolesi kabine tovornjaka, ki je vozil v nasprotno smer. NATO uresničili vaše izsiljevalne grožnje in pogodbam odvzeli. sleherni pomena je dejal zunanji minister Nemške demokratične republike Fischer. Kritike so se navezale na poslabšane odnose med obema Nemčijama iz zadnjega obdobja in jim v trenutku dale zaskrbljujočo eksplozivno vsebino. Nemška demokratična republika je z administrativnimi ukrepi pri obvezni menjavi na meji zmanjšala turistični promet, Zvezna republika Nemčija pa je to in zahtevo po priznanju državljanstva Nemške demokratične republike razumela kot namerno provokacijo z druge strani in napovedala zadržanost v razpravah o gospodarskem sodelovanju. Če je soditi po včerajšnjih komentarjih v tisku in vrsti izjav, ki so jih odgovorni politični ljudje že dali ob koncu tedna, ni imela bonska vlada niti najmanjšega namena ogroziti doseženo v odnosih med obema nemškima državama, ampak je, ravno narobe, poskušala ta del evropskega popuščanja napetosti o-hraniti zunaj problemov, ki so se zaradi položaja na. Poljskem nakopičili med Vzhodom in Zahodom. Prihodnji bonski odposlanec (veleposlanik) v Nemški demokratični republiki in kanclerjev zaupnik Klaus Boelling je razlage skrivnostnega seznama ukrepov z zasedanja NATO ocenil kot netočne in zagotovil, da se namerava bonska vlada še naprej držati vseh pogodbenih določil in da je vedno pripravljena se pogajati o nadaljnjem izboljšanju odnosov, če ti počivajo na vzajemnih koristih obeh držav. Ozračje je poskušal pomiriti zunanji minister Genscher, ki je izjavil, da se ne bi smeli opustiti izzivati z razburjenimi reakcijami z nasprotne strani*. Prav tako je bonski minister Franke, zadolžen za odnose z drugo nemško državo, izjavil, da je «mednemška politika* del evropskega in svetovnega popuščanja napetosti in da bi bonska vlada že zato želela prispevati svoj delež k razumnemu in treznemu ocenjevanju položaja. Ministru Frankeju se zdijo skupni interesi Vzhoda in Za hadg šg vedno- tako pomembni, da ne vidi alternative popuščanju napetosti in ne verjame v novo hladno vojno. Komentarji v tisku, ki obravnavajo bilanco ministrskega zasedanja NATO in seznam «nasprotnih u-krepov» pa so že bolj neposredno naravnani na zahodnonemške življenjske koristi iin dokaj zajedljivi. Sodijo na primer, da bi bilo v za-črtanju politične linije treba voditi račun o razpoloženju lastnega prebivalstva (mišlieno je prebivalstvo Zahodnega Berlina), ki ga s prehitrimi napovedmi ne bi smeli pahniti v panično občutje. Odločnost preprosto ne bi smela iti tako daleč, da bi dala «drugi strani alibi za sleherno ravnanjem, oglasili so se tudi predstavniki gospodarstva in ocenili kot nesmiselne vse •ukrepe, ki naj bi omejili trgovinsko menjavo. Sodijo, da gospodarskemu sodelovanju Zvezne republike z vzhodnoevropskimi državami ni mogoče izgraditi nobene ekonomske alternative. poleg tega pa menijo, da v veliki meri sovjetsko gospodarstvo s takimi političnimi ukrepi ne bi bilo prizadeto. Predsednik gospodarske zbornice Otto Wolff se je izrekel za ohranitev velikega projekta izgradnje plinovoda iz Sovjetske zveze in za posojilo v višini deset milijard nemških mark, ki bi jih Sovjetska zveza uporabila v glavnem za nakup cevi za plinovod, odplačala pa z dobavami zemeljskega plina. MOJCA DRČAR - MURKO • * f' ■ Danes odkritje spomenika v Gdansku V Gdansku bodo danes odkrili spomenik delavcem, ki so pred desetimi leti izgubili življenje med spopadi s policijo. Odkritju spomenika bo prisostvoval tudi posebni odposlanec tajnika PZDP Kanie (AP) iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininviiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiii mit mi milil um iiiiiiiitiiiiiiiiiniiii NA ITALIJANSKEM ZUNANJEM MINISTRSTVU V Rimu zaseda mešam komisija za vodnogospodarska vprašanja Pogovarjali so se o izkoriščanju Soče, o varstvu rek in potokov ter o obrambi pred točo RIM — V Farnesini, italijanskem zunanjem ministrstvu, se je včeraj začelo zasedanje z osimskim sporazumom ustanovljene mešane itali-jansko-jugoslovanske komisije za vodno gospodarstvo. Zasedanje bodo sklenili danes s podpisom zapis nika o obravnavanih vprašanjih. Pogovori o vodnem gospodarstvu na predstavljajo le del zelo živahnih sedanjih bilateralnih stikov. V teh dneh namreč v Rimu potekajo Dogovori med bančniki obeh držav, pred dnevi pa so se v Milanu sestali predstavniki gospodarskih organizacij:-Splohr-jeif' zadnjem časi: med obema državama zelo veliko dvostranskih sestankov o .vprašanjih, ki zadevajo skupne interese. V ta okvir sodijo tudi priprave na novi sporazum o ribolovu na Jadranu. V okviru takega sodelovanja so na včerajšnji seji mešane komisije za vodno gospodarstvo preučili sklop vprašanj, ki sodijo v njeno pristojnost. Beseda je tekla o ure janju pretoka vode reke Soče. o ekoloških vprašanjih rek in potokov na obmejnem prostoru, o ustrezni gradnji čistilnih naprav, da se za varuje okolje, ter o raketni obrambi pred točo. Vsa ta vprašanja se MEDTEM RO SE V KUZISTANU NADALJUJEJO SRDITI SPOPADI Banisadr o pogojih iranske vlade za izpustitev ameriških taltev Iranski predsednik predvsem zahteva takojšnjo vrnitev iranskega denarja, ki ga hranijo številne ameriške in evropske banke TEHERAN, BAGDAD — Iranski i čila, ki prihajajo iz Kuzistana. Ka- preasednik Banisadr je na včerajšnji tiskovni konferenci izjavil da so ZDA glavni krivec za odlašanje izpustitve ameriških talcev teheranske ambasade. Banisadr je ponovil, da je iranski parlament jasno zahteval povrnitev vseh iranskih dobrin, predvsem denarja, ki ga hranijo nekatere ameriške in evropske banke. »Ko bodo ZDA sprejele štiri pogoje, ki smo jih postavili (nevmešavanje ZDA v iranske notranje zadeve, razveljavljenje zakonskih postopkov proti Iranu, odmrznitev dobrin in povrnitev premoženja bivšega šaha), bo tudi problem talcev dokončno rešen», je še poudaril. Poznavalci menijo, da hranijo številne banke na zahodu od 8 do 14 milijard dolarjev, ki so last iranske države. Vrhovni komandant iranske vojske Banisadr se je pred povratkom na osrednje bojišče v Kuzistanu še sestal z iranskim verskim voditeljev imamom Homeinijem, katerega je seznanil z najnovejšim razvojem situacije na iransko-iraški fr-onti. Po sestanku je Banisadr izjavil, da je položaj iranske vojske dober na vseh sektorjih fronte. Neposredne vesti z bojišč pa so seveda, kot običajno, protislovne. Edino gotovo dejstvo je, da potekajo najbolj siloviti boji na grebenih strateško zelo važnih gora na zahodni fronti in pa v pokrajini Kuzistan. Iraški vrhovni štab za-trujuje, da so iraške sile odbile masovni protinapad iranskih padalcev ob zasneženem vznožju planote Za-gros v zahodnem delu Irana. Po poročilih bagdadskega radia, naj bi v srditem boju padlo 70 sovražnikovih padalcev. Iranci pa priznavajo izgubo le šestih vojakov, medtem ko naj bi v spopadu padlo «na desetine* sovražnikov. Nič manj krvava so vojna poro- že, da je iraško topništvo sistematično obstreljevalo iranske položaje Abadana, Dezfula in Susanger-da. Podatki o izgubi se tudi tu močno razlikujejo. Iranska agencija Pars trdi, da je na kuzistanski fronti padlo 120 nasprotnikovih vojakov in le en Iranec, Irak pa priznava smrt 11 svojih vojakov, a tudi 25 iranskih. Iraška novinarska agencija Ina še sporoča, da je bagdadska narodna skupščina sprejela resolucijo, v kateri poziva k nadaljevanju bo- jev dokler «ne bo Iran priznal iraške premoči in zadostil njegovim zgodovinskim in pravičnim zahtevam*. Zunanji minister Hanmadi pa je zanikal, da obstaja možnost nagle rešitve sporov med državama in torej predčasni konec vojaškega spopada, kar je spričo navedene resolucije povsem razumljivo. Radio Teheran pa poroča, da so iranske sile od 22. septembra do danes uničile 2607 iraških tankov in drugih oklepnih transportnih vozil ter sestrelile 205 reakcijskih »lovcev*. pojavljajo na goriškem prostoru, torej tam, kjer se dvostransko izvajanje osimskih dogovorov, v ka tere sodijo izgradnja mednarodnega mejnega prehoda štandrež - Vrtojba, že dograjen mejni prehod med obema Goricama ter gradnja sabotinske ceste za prebivalce Goriških Brd, najbolj dosledno uresničuje in kjer se bo prav gotovo, tudi kar zadeva na dnevni red me šane komisije postavljene proble me. potrdila želja po iskanju za obe strani sprejemljivih rešitev. Kot priprava na tokratno zasedanje so imeli prejšnji teden v Trstu se.jo tehnične podkomisije, na kateri so se medsebojno informirali o poteku gradnje hidroelektrarne Solkan in o načrtih za zajezitev Soče na italijanski strani, da se zagotovijo zadostne količine vode za namakanje zemlje na krminsko gradiščanskem območju. Gre za izrazito tehnična vprašanja o izkori ščanju Soče. Italijanska stran je pokazala zanimanje za jugoslovanske načrte novih hidroelektričnih central v zgornjem Posočju, ki bi zadrževale vodo hudourniške reke, kot .je Soča. da bi v zadostnih količinah pritekala v Gorico, kjer bi jo zajezili in uporabili za namakanje. V zvezi s Sočo, kakor tudi z drugimi rekami in potoki, ki pritekajo čez mejo, sta obe strani seznanili z ukrepi, ki naj zagotovijo njihovo čistočo. Jugoslovanska stran je sporočila, da bodo 1981. leta zgradili čistilne naprave v zgornjem teku Soče, v srednjeročnem načrtu, nekako do leta 1985, pa bo dogradila kolektor in čistilno napravo pri Vrtojbi, prek katere se bodo odplake Nove Gorice prečiščene stekale v Vipavo. Italijanska stran je izrazila zadovoljstvo, da jugoslovanske o-blasti skrbijo za čistost Soče, ker se bo tako zavaroval njen spodnji tok, kjer delujejo črpališča pitne vode za napajanje vodovodov v Gorici, v spodnjem delu goriške pokrajine in v Trstu. Razpravo o sporazumu za raketno in radarsko obrambo pred točo so začeli na osnovi gradiva, ki ga je tehnična podkomisija prejšnji teden pripravila na svojem zasedanju v Gorici. Na tem sporazumu strokovnjaki delajo že nekaj let. V sedanji fazi pa morajo določiti odgovornosti varnostnega značaja. Vse kaže, da bodo sporazum podpisali v kratkem. Sedež te službe, ki bo z najsodobnejšimi napravami ščitila predvsem vinorodne kraje, kot so Goriška Brda, Vipavska in Kras na jugoslovanski strani ter Furlanija Iranski predsednik Banisadr med tiskovno konferenco, na kateri je govoril o ameriških talcih in Goriška na italijanski strani, naj bi bil v Ljubljani. Italijansko delegacijo v mešani komisiji vodi Mar-co Rugen, jugoslovansko pa Marija Zupančič - Vičar. Pomembno je, da sta stalna člana te komisije tudi goriški podžupan Antonio Scarano ter predsednik Skupščine občine Nova Gorica Jože šušmelj. Prisotnost predstavnikov oblasti obmejnih območij, torej tistih, kjer se najbolj občutijo potrebe po nepo-sreonem pogovarjanju, je najboljše jamstvo za uspeh tega zasedanja. GORAZD VESEL BONN — Sodišče iz Diisseldorfa je včeraj obsodilo na 4 leta zaporne kazni bivšo tajnico pakta NATO Ingrid Garbe zaradi vohunstva v korist NDR. NA KOPRSKEM Združena sredstva za novoletno / praznovanje otrok KOPER — S samoupravnim sporazumom so se organizacije združenega dela v koprski občini dogovorile o skupnem finansiranju novoletnih prireditev za otroke. Čeprav sredstva ne dotekajo tako, kot bi želeli, pa je vendar možno, da bodo zastavljeni program v glavnem uresničili. V načrtu je, da bo dedek Mraz s svojim spremstvom obiskal vse otroke v krajevnih skupnostih, v vzgojno varstvenih organizacijah in v šolah. V dneh pred. novim letom bodo organizirali tudi številne gledališke, filmske in lutkovne Dred-stave, v vzgojno varstvenih organizacijah pa bodo vključili tudi tiste otroke, ki niso v varstvu. Osrednja prireditev bo novoletni sejem v Kopru, ki se bo začel 24. decembra na Titovem., trgu. Vsak dan popoldne bodo predvajali risane filme in prikazovali lutkovne igrice, v večernih urah na bo prihajal dedek Mraz s svojim spremstvom. Na sejmu bodo tudi prodajali mladinske knjige in igrače. L. O. V LJUBLJANI ŽALNA SEJA ZA UMRLIMA KNJIŽEVNIKOMA LJUBLJANA — V prostorih društva slovenskih pisateljev je bila včeraj dopoldne žalna seja društvenih članov za umrlima stanovskima kolegoma Ignacem Koprivcem m Božidarjem Borkom. O pisatelju I-gnacu Koprivcu, ki se je redil v Andražu v Slovenskih Goricah leta 1907, je najprej spregovoril njegov rojak Ivan Kreft. Orisal je Kopriv-čevo skromno osebnost ter veliko izobraževalno vnemo, čeprav starši niso imeli denarja za njegovo šolanje. Koprivec se je kmalu pridružil delavskemu gibanju, kmalu po okupaciji leta 1941 pa je postal aktivist 'osvobodilne fronte, med dragim tudi sekretar prvega plenuma kulturnih delavcev OF. Partizanske spomine je obudil njegov soborec Filip Kumbatovič — Kalan. Kot pl" satelj je Koprivec izdal leta 193» najprej zbirko črtic iz vaškega življenja «Kmetje včeraj in danes*. P® vojni je svoje novele zbral v dvoje knjig — Sestanki (1948) in Nevidn* steza (1953). Življenje v Slovenskih Goricah je opisal v romanu «Hiša pod vrhom*, žive, umetniško obliko-vane kmečke like pa je upodobil v romanu Pot ne pelje v dolino (1967). Za to delo je prejel nagrado Prešernovega sklada. O slovenskem časnikarju, publicistu, kulturnemu kronistu, prevajal; cu in uredniku Božidarju Borku, ki se je rodil leta 1896 v Nakogu pri Središču ob Dravi, je spregovoril pesnik Tone Pavček. Orisal je B°r" kovo izredno predanost vsemu kulturnemu življenju, zlasti pa literaturi in knjigam. O njegovi kroni-stični vnemi, ki jo je opravljal dolga desetletja, je dejal, da daleč presega nivo zgolj časnikarja, bližji je publicistu in esejistu. Borko j« prevajal iz šestih jezikov, bil posrednik tuje literature k Slovencem in domače na tuje, pa urednik in mentor, čigar vestno delo je zgled vsem generacijam. Izbor svojih e-sejev je zbral v knjiki Na razpotjih časa in Srečanja. O Borku sta govorila tudi Janko Moder in Mik3 Mikeln. M. Z. V Neaplju rop za 200 tisoč dolarjev NEAPELJ' — Dva roparja, preoblečena v karabinjerske agente, sta včeraj zjutraj v Agnanu blizu Neaplja, oropala kombi, ki je prevažal Š30. tisoč dolarjev v gotovini. Denar je bilo namenjen uradom NATO. S pištolo sta prisilila šoferja, da jima izročil vrečo z denarjem in sta nato zbežala. ENTE NAZIONALE PER L'ENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO PONUDBA OBČINSTVU ZA 400 MILIJARD LIR OBVEZNIC Z OVREDNOTENIMI OBRESTMI 1980 -1987 (II. kvota) Z DRŽAVNIM JAMSTVOM za celotno izplačilo kapitala in plačilo obresti do 20% letne nominalne vrednosti NOMINALNA VREDNOST IZDANE PO L. L. 1000 985 Koriščenje s 1. decembrom 1980 (kupon št. 2) — Posticipirano izplačevanje obresti brez odtegljajev, 1. junija in 1. decembra — Povračilo s polletnimi izžrebanji od 1. decembra 1984 do 1. junija 1987 — Povprečno življenje 5 let in 3 mesece — Svežnji po 100 obveznic. OVREDNOTENE ŠESTMESEČNE OBRESTI Šestmesečne obresti obveznic so izenačene donosu večletnih blagajniških zapisov, vrednostnih papirjev avtonomnih ustanov, javnih in teritorialnih ustanov in donosu 12-mesečnih navadnih blagajniških zapisov (BOT), s 6% minimalnim zajamčenim donosom za šestmesečje. Šestmesečni kupon v veljavi (kupon št. 2), ki odgovarja efektivnemu šestmesečnemu donosu za obdobje 1. december 1980 — 31. maj 1981 cca 16,46% na leto 7,70% DAVČNE OPROSTITVE Obveznice so oproščene vseh davkov, taks in sedanjih ter bodočih davščin v korist države ali krajevnih ustanov, vključno davek na dediščino in darila. Obresti in drugi dohodki od obveznic so oproščeni davka na dohodke fizičnih oseb, davka na dohodke juridičnih oseb in krajevnega davka na dohodek. DRUGE PREDNOSTI Obveznice so izenačene z občinskimi in pokrajinskimi listinami Blagajne vlog in posojil in so zato: vštete med vrednostne papirje na katere je emisijski zav, d pooblaščen dajati predujme; dovoljene kot jamstveni pologi pri javnih upravah, vključene med vrednostne papirje, v katere so kreditne, zavarovalne in podporne ter moralne ustanove pooblaščene, tudi mimo zakonskih predpisov, pravilnikov in statutov, vlagati svoja razpoložljiva sredstva; zakonito kotirane na vseh italijanskih borzah. * * ★ Te obveznice sestavljajo skupno posojilo za 800 milijard lir, ki je sestavljeno iz osmih «tranches» po 100 milijard vsak; prvi štirje rtrančhes» so postavljeni v juniju 1980; ostale štiri «tranches» za 400 milijard lir daje na prodaj javnosti bančni konzorcij, ki ga vodi MEDIOBANCA po zgoraj navedeni ceni ter s poviškom za uravnavanje obresti. Naročila se sprejemajo od 15. do 19. decembra 1980 pri običajnih bančnih zavodih, razen v primeru nenajavljene predčasne zapore in se bo zadostilo zahtevam v mejah razpoložljivih obveznic, ki jih bo imel zavod. Tiskovine z značilnostmi obveznic in pravilnika so na razpolago pri istih zavodih.