Oopisi. Iz okolice sv. Bolfanka v ornmžkem okraji*). (Razposajeni m 1 a d i 5 i.) Le redko je kaj slišati od nas in še sedaj nimam kaj veselega javljati. Den za dnevoru se množijo pretepi in in celo umori. Tukaj ni sloboden ne viniSar, ne kmet, ne siromak, ne bogataž. Vsakemu grozijo s preteporn in abojem naši vazposajeni fantalini. Ljudi napadajo doma in na cesti. Ni nič novega pri nas, 5e se na koga ustreli, oli kotnu nos razreže, usta razparajo, ušesa razčešejo, voznikom konji odprežejo, kolesa raz osi odvzamejo in v potok ali mlako pomečejo, vozniki natepejo itd. Središčani, ki imajo pri nas vinograde, prihajajo oborožani s pištolami in revolverji. Opominjevanje miroljubnib ljudi in duhovnikov je bob v steno! Vendar kdo bo tem pobalinom še zameril, 6e pa staieji Ijudje in celo piedstojniki niso boljši ter se spuščajo v pogoste pretepe in neporednosti. Pri takib pretepih se posebno odlikuje predstojnik *) Zavolj tesnega prostora smo sicer vrli pa preobširni dopis skrajsali? Vred. na V. Ta 51ovek razsaja po kr5mah, kakor kakov divjak. Večkrati so ga že niorali s palicami ,,kaditi", da je mir dal. In kako hoče za mir skrbeti človek, kateri sam komaj pretepa pri5akuje. Takov človek pač ne sodi za srenjskega predstojnika. Zato bo treba, da si pribodnjič drugega izvolimo! Iz Dola pri Hrastniku. (Strašna toča.) Od vseb strani dohajajo žalostne novice, kako budo dela loča ter se prosi naj bi se nabiiala milosna za nesrečneže, posebno v Konjicab. Pa — kaj je storiti? — Bi nabirali milošno za nesrečne Konji5ane, ali za doma5e faiane? — V petek 9. julija popoldne pribrula je huda nevihta od juga. Padala je toča kakor kurja jajca; uničila je vse pridelke 3/4 faie Dolske. Večjidelj so prebivalci revni že poprej, in so težko pričakovali obilno prikazajočih se pridelkov; ali — v malib minutali je bilo njih upanje proč, in postali so: popolnoma reveži. Nimajo živeža ne za se, ne za živino. Na polji ni znamuja, kaj da je rastlo. Vinogradi so uničeni ne le za zdaj, tadi za ve5 let; ravno tako sadunosno drevje. Nahaja se mnogo mrtvih tičev, in zajcev, ki jih je usmrtila strašna toča, kakoršne tukaj nib5e ne pomni. Mili Bog, usmili se! Blaž Drager. Iz Slov. Bistrice. (Strašna to5a. — Št. Venčesl. — Cesar Ferdinand.) 12. juli bil je strašno nesiečni dan za inkajšni kraj. Popoludne ob 3. se je vsipala strabovita to5a, iz prva kakor pest dobela, poznej pa kakor golobja jajoa. Južna in izhodna strau Pohorja do železne ceste dolj bila je več colov na debelo z ledom pokrita. Vinogradi, kakib 1000 oralov, so za več let uničeni, njive poplavljene, steze izdrte, sadovje na tleh. Skoda še se ne da ceniti. Nekateri njo sauio pri vinogradih cenijo na 300.000 fl., vso pa na 700.000 fl. Ljudstvo je vse prestrašeno. Najve5 so trpele Tinje, Visovlje, Nova goia, KovaSljonska (Scbmitsberg) Pipanje, Ritoznoj, G. Polskava, st. Venčesl., sv. Martiu iu Črešnovce. Slišati je, da je neko ženo na prostem dobilo in tako pobilo, da so njo nirtvo našli. (?) — Ker je po tukajšnih krajih toča že drugokrat razsajala, se je bati, da se nam celo ne udotnaci. Treba bo tedaj misliti na zavarovanje zoper točo. Zato bodo morali dobroživci, pi.janci, gizdavci, tobakovci itd. začeti manj denarjev na ove nepotrebne re5i obra5ati, da bodo itneli s 5em zavarovati se pri banki nSloveniji", ki ima tukaj pa tudi v Konjicah svoje agente ali zastopnike. V št. Ven5eslu so v nedeljo 11. julija 5. g. nadžupnik konjiški blagoslovili veliki altar, ki je prav okusno in lepo obnovljen. Dnigi dan potem sta tamošnji župan in župnik delivala mile darove med po toei poškodovaue, kar sta tako uravnala, da so res ubogi darove prejeli. V torek 13. julija bila je v Slov. Bistrici mitvaška mesa za rajnega cesarja Ferdinanda. Navzoči bili so urad- uiki, mestjani, grof Attems s svojo družino, husarji regimenta Palfy-ja in precej ljudstva. Iz Celja. (Gimnazija — šolske sestre). Prete5eni četrtek 15. t. m. se je pri nas šolsko leto končalo 8 slovesno sv. mešo in hvalno pesmijo, po kterej so dijaki v posamesnih razredih svoja 8pričevala prejeli. Poročilo nima nobenega slovenskega spisa, čeravno je zdaj 5 stalnib profesorjev rojeuih Slovencev na uašej gimnaziji v slažbi. Od 23. 8ve5aua je že novi g. ravnatelj dr. Fr. Svoboda vodil našo gimnazijo, med kterim Sasom se je videl že lepsi red, kakor smo ga prej pri našib dijakih uavajeui bili. V začetku šolskega leta se je 187 dijakov vpisalo, pri konci jih je še bilo 173; iztned teb je 98 Slovencev, 71 Nemcev, 2 Hrvata in 2 Laha; 145 iznaed vseh jib je dobro napredovalo, 28 jih je pa dobilo dvojke in trojke. Osmošolci imeli so 7., 8. in 9. t. m. maturo; z odliko njo je napravil 1, z enojko 15, 3 njo pa morajo, vsak iz enega predmeta, y 1 meseci ponoviti. Dubovsnica utegne le 2 bogoslovca dobiti, diugi se podajo v druge stanove. O5itno se nijeden za bogoslovje oglasil ni, kar je znamnje da smo že zdaj pri dijakih na tisto stopnjo prišli, da se pri vecini vsak preganja, ki z duhovniki drži ali se k temu stanu obrniti ho5e in to še po takih, ki so morebiti v celi gimnaziji iz duhovniških rok dobrote prejenaali. Vsaj nekteri še le k spovedi hodijo, ker ruoiajo in so ob vso vero prisli, zapeljani po lastnib roditeljib, slabib novinah ali svojib gospodarjib. Tukaj bi seveda bilo posebno pri nas potrebno, da bi g. ravnatelj in svetni gg. profesorji z lepini izgledom svetili, a ker je pogosto tudi tam tema, niesto luči, zato imamo žalostne prikazni, ki nam ni5 dobrega ne obetajo. Pomozi Bog! — 6. t. ra. je zastop celjske okolice soglasuo sklenil, da se poklicejo šolske sestre že s pribodnjim šolskim letorn za poduk in izrejo slovenskih deklet. Za pohištvo in pive potrebe so že nekteri celjski gospodje več 100 gld. obljnbili dati, kakor bitro dovoljenje pride za vpeljavo in upamo, da nas bodo zlasti celjski gg. rojaki duhovskega stanu v tej silno potrebni re5i podpirali! Iz Vidma. (Naliv. — Procesija.) Prete5eno soboto sruo bili tukaj v strabu. Proti 4. uri popoldne so hudi vetrovi za5eli sive, nakopi5ene oblake, v kterih je kar vrelo in šuinelo, iz Kranjskega proti nami poditi. Med strahovitim viharjem se vlije buda ploha, da je na enkrat bilo povsod obilno vode. Tudi je tani pa tam nekaj to5e rmes padalo, ki bi gotovo čisto ni5 ne bila škodovala, ako bi nje ne bil vibar od strani z mo5jo v zelenje metal. Vendar se po boljših goricah nič ne pozna, le nekaj malo vinogradov je nekoliko poškodovanib. Več škode je skoraj voda napravila, ki je zemljo iz vinogradov s trtami vred trgala, pota in ceste razdrla, iz njiv boljso zemljo oduesla, in mlado ajdo zalila; po nektcrih njivah še danes, to je v ponedeljek, voda stoji. V nedeljo smo prvo procesijo svetega leta obbajali, ktere se je v dolgi vrsti obilno število ljudi udeležilo nam v veselje, ki se nismo nadejali, da mala fara tako dolgo procesijo napravi. — R. Iz Ijutomerskih goric. (Pikec. — Letina.) Kar nam je toča prizanesla, to nam hoče sedaj tako zvani npikec" vzeti. — Grozdne jagode so vse 5rno-pikaste, kakor da bi bile cd to5e zadete. — Ne pomnimo, da bi bil npikeca v takem velikem obkrogu, ko letos; polno ga je po vseb ljutumeiskih goricab. — Krivo tega je deževje pri solnci; mrzel dež pada, ter solnce posije, iu tako se na grozdji pozna. Up na dobro vinsko letino je pro5, ker imeli bomo viua mauj, kakor lani. S poljem smo bolj zadovuljni; zrna bomo imeli dovoljno: ozimina je bila tu in tam nekoliko slaba, toda drugo sočKje je lepo. Tudi koruza še nam dobro obeta, akoiavno nam jo je nedavna toča nekoliko ,,narezjala". Žetva se je še le *prete5eni teden pri nas pričela, ker je bilo vse precej pozno; zdaj poSnemo hajdino setvo. — Na travnikih je slabo. Otave bodenio malo imeli; toda ker je 8ena bila precej, upamo, da ne bodemo imeli za živino takega pomanjkanja kroae, kakor prete5eno zimo. Iz Ruš. (Rimljanske starine). Najužni strani koroške železnice je neki kmet pri kopanji prodeca zadel na pokopališče paganskih Rimljanov, kteii so imeli navado mrli5e žgati in pepel potem v urni pokopavati. Sedaj se dalje koplje ter je najdeno več malih in večjili tirn (prstenih loncev ali vrcev), napolnjenib s pepelom in koHtmi. V eni urni je najdena do Va crevlja dolga, tanka bakrena igla. Napis do zdaj še ni noben najden, iz kterega bi se dalo posneti, kako stare da so te urne, stare pa bodo gotovo do 2000 let. Vse urne so kake 4 5revlje globoke, s širokim kamnom pokrite, in v njih so male položene ; večja je 5rez dva 5revlja široka in blizo 1 črevelj visoka. V Rusab so tedaj že Rimljaui imeli svojo naselbino, ktera pa je bila razdjana ali razrušena od tod ime rRuše" ali ,,podrtina". Od sy. Martina pod VKurmbergom. (Cesar Ferdinand, šolskesestre, letina, sejem). nPrete5eni 5etitek ob 8. uri smo obhajali mrtvaško službo božjo za rajnega cesaija Ferdinanda I. obstojeco v primernem nagovorti in sv. meši. Ljudstvo je pri tej priložnosti prav lepo pokazalo svoio udanost do presvitle cesarske rodbine iu da rnu se ni pošlo avstrijsko domoljubje. Ob devetih so prisle mariborske šolske sestre ž njihovemu varstvu izročenimi otroci v naš prijazni kraj, ter so imele tukaj vpri5o obilne množice pobožnega ljudstva kratko pobožnost k časti sv. Martina; potem je bil obed v lepem ^vrtu vrlega posestnika in narodnjaka J. Rojkota. čuli smo zopet enkrat mile glasove slovenskega petja. Posebno nas je razveselilo lepo obnašanje deklic, pa nekako otožnega srca smo se sporainjali preteklih let, ko so se še tudi v drugih šolah otroci po krščaaskem obnašali, a poslednja leta je liberalni duh vse lepe cvetlice pravega zadržanja poparil. Ako bo še ve5 5asa tako lepo vse rastlo, imeli bomo letos precej dobio vince. Bog daj! Gorice so v našem okraji obilo obsipane in dozdaj skoro celo nepoškodovane. — Čeravno je JakoboTo žegnanje prestavljeno na 1. avg. bo vendar sejem v ponedeljek po Jakobovem, t. j. 26. jul.