Naročnina listu: =
Celo leto . . K IO— Pol leta . . „ 5-£etrt leta . .	„	2'50
Mesečno • • „ 1'—
Zunaj Avstrije: =
Celo leto . . K 15' -
Posamezne številke «	10 vinarjev. ::
Inserati ali oznanila
se računijo po 12 vinarjev od 6redne petitvrste : pri večkratnih oznanilih velik :::	popust	:::
„Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo In upravniStvo: Maribor itoroftka nliea 5. = Telefon St. 113.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold.
Velikanska borba z Rusi.
Avstrijci ujeli 29.000 Rusov. — Nemci ujeli 40.000 Rusov. — V Galiciji boji ob Dunajcu. — Przemysl odbija vse napade — V Karpatih se nadaljujejo boji, — Zmaga nad Srbi pii Lazarevcu. — Naši stoje pred Užicami. — Na Francoskem položaj neizpremenjen. — Turki poročajo o zmagah. — Japonci bodo baje pomagali Rusom. — Portugalska se udeleži vojske.
Pruski zgled.
Berolin, dne 24. novembra. Pruska vlada je dovolila, da se sme poučevati veronauk v poljskem jeziku na vseh ljudskih šolah poljske kronovine Poznanjske.
Italija.
Italijanski poslanik na Dunaju nujno odpotoval v Rim.
Dunaj, dne 24. novembra. Italijanski poslanik na dunajskem dvoru, vojvoda Avarua, 'je dne 22. novembra v nujnih zadevah odpotoval v Rim.
Trosnorazum vabi Italijo.
Iz Birna poročajo: Tu se vršeče konference italijanskih veleposlanikov na evropejskih dvorih budijo nap,eto pozornost. Splošno se zatrjuje, da gre za odločilna posvetovanja. Pod predsedstvom ministrskega predsednika Sa,landre so se italijanski diplomati opetovano sestali. V političnih krogih se zatrjuje, da je veleposlanik Imperiali prinesel iz Londona konkretno ponudbo Anglije, ki vsebuje ogromne koncesije, ako bi se Italija pridružila trojnemu sporazumu,
Vojaške priprave v Italiji.
Te dni1 se je od italijanske vlade razglasilo, da, odpušča rezerviste in sicer, da se je ravnokar vrnil domov letnik 1890. Mnogi so iz tega sklepali, da se je italijanska vlada prepričala o nepotrebnosti oboro-
LISTEK.
Kdo bo boter?
!	Priredil Al.
Pri,^grozdu“ so bili zbrani 'vaišjki možje pri kupici vina. Pogovarjali so se o za drugi dan napovedur nem icrstu.
„IBežan“, reče župan pri njem sedečemu kmetu orjaške postave „pri tebi hočem biti jaz; boter, če bo ktedaj treba!“4
Za trenotek je vse utihnilo. Zresnil se je obraz nagovorjenega, vsi ,so se radovedni ozrli nanj. Bežan ni takoj odgovoril; vsem je bilo tonano, da je njegov pred petimi leti sklenjeni zakon na njegovo največjo žalost dozdaj ostal brez otrok. Alj; je županova ponudba resno menjena, (ali pa ga je hotel samo podražiti ali zbadati? Zato vprašujočo pogleda on župana; toda resen in miren je ostal župan.
„Dobro, . sprejmem tvojo. ponudbo ! “
„Živijo, velja!“ reče (župan in krepko si seže-ta v roki, da potrdita pogodbo.
Kmalu nato se Bežan poslovi. Tudi na poti domov je mislil na to zadevo. Ali mu Je župan iz naklonjenosti in prijateljstva stavil ito ponudbo, ali tiči v njej zanj prikrito zaničevanje? Sklenil pa je, da ženi o tem ničesar ne razodene. Zakaj bi se brez potrebe 'dotikal rane, zaradi katere je bridko trpelo njeno srce. On Sam hoče moško nositi svojo nesrečo.
Leto dni je hlinilo od tistega večera, ko se naenkrat raznese glas po vla^i, da bo Bežan dobil potomca. Ljudje so privoščili vrlemu možu to veselje; njemu .pa se je odvalil kamen od srea. ■
Nekega dne je šla žena v, sosedno vas obiskat svoje stariše. (Veselega srca pride domov.
ženja in da je vsled tega njena nevtralnost zagotovljena. O nevtralnosti nočemo govoriti, ker me smemo, ampak javnost je treba opozor ti, da je razglas itiii-janske vlade sioer res ,ičen, a ni pop o! e n. Vladne razglase mora človek znati čitati. Res jp, da so Italijani dne 15. t. m. odpustili 60,090 mbž, a takoj so jih nar domest li z mladimi rekruti letiiika, 1895, skupno 170 tisoč do 180 t soč. Italija je za, vsak slučaj pripravljena.
Pet novih, italijanskih artilerijskih polkov.
Italijanski kralj je podpisal dne 19. 1. m. dekret, ki odreja ustanovitev pet- novih artilerijskih polkov. Novi polki se ustanove 1. maja 4915;, za kar se postavijo potrebne svote že v proračun prihodnjega leta. Polki dobe številke 29, 31, 33, 34 i i 35. Njih sedež bo v Veroni, Bassanu, Jakimi in Bariju,
Denarne priprave v Italiji.
Borze v Italiji , so zaprte. S posebnim dekret om je plačevanje obveznosti v terminskih Kupčijah mobi-larne vrednosti odloženo. Povprečni kurz državnih in od države jamčenih papirjev kakor tudi hipotekam h zastavnih listov bosta določevala, dokler bodo borze zatvorjene, finančni in poljedelski minister.
Italija prepoveduje izvoz.
Na podlagi vladne odredbe je na novo prej o-vedano, izvažati: cink, antimon, med, rude, les, Salpeter, terperitinovo olje, cunje, volnene odpadke, vazelin, ter, železne odpadke, jeklo, lito železo; nadalje slanino, svinjsko mast, mangan, kosti, rogove, azbest itd.
„Pomisli, Martin“, reče možu,1 „stric Mirko se je ponudil za botra najinemu otroku. „Ako bode deček“, je rekel, „in ostane živ ter se bo dobro obnašal, potem vem, kaj mi je storiti in komu naj izročim svoje reči. 'Star samec sem in na svojega krš-čenca ne bom pozabil!“
Začudena pogleda moža, ko ta ničesar ne odgovori, ampak kakor v veliki zadregi zre pred se. Spomnil se ije pogodbe, Ki jo je sklenil z županom. Obotavljajoč se razodene ženi, kaj se je zgodilo že pred enim letom. Najprej se je jezila, da ji je vse prikril, potem pa je bila ganjena in potolažena, ko je izvedela za plemeniti vzrok njegovega molčanja. Njej se zadeva ni zdela tako huda' in težka.
„(Bog ve“', je rekla, „ali še župan sploh ve za to, kar je tisti večer oopubil ! Ce bi kdo hotel vse z!a resno vzeti, kar vi možje pri vinu govorite in pa sklepate, hi se dostikrat goljufal! Sioer pa nam je stric Mirko kot' sorodnik bližji kot žiljpan in ‘slednjič imam pri tem tudi jaz še besedo!“
Toda tako lahko kakor je žena misala, se pa cela stVair ni dala razvozlati. Ko je župan prvič nato srečal Bežana, ga je spomnil na njegovo obljubo.
„Kaj še!“ se je razburil župan, ko mu je Bežan vse pojasnil in hotel na dobrohoten način poravnati sitno zadevo. „ Jaz l'majm starejšo pravico ko strio Mirko! ITi si mi dal besedo, vsi sosedje so pa priča! Jaz hočem biti boter, pa je!“
Bežanu je bila zadeva silno nadležna; žena ni hotela odnehati; stric Mirko je tudi zagovarjaj svojo pravico. Tako je bil Bežan med dvema ognjema, ne vedoč, Kako se naj reši ito te zadrege. .„Da mora biti vendar vsakemu veselju, in naj je še tako upravičeno, primešana Kaka bridkost!“ je godrnjal sam pri sebi.
Kmalu je o tem govorila vsa vas.
„No“, so besedičili ljudje, „lepa je ta! Fantek ali deklica je že zdaj povzročila prepir, predno je zagledala luč sveta!“
Italija in vojska.
„Frankfurter Zeitung“ piše: Poročali smo že* da so se italijanske demokratske, radikalne in reformirane socialistične stranke zedinile za bojno propagando. Kdor ne pozna Italije, bi sklepal iz tega, da je Italija že pod orožjem in pripravljena stopiti v vojsko. Temu pa ni tako. Tri četrtine Italijanov želi miru. Ugodno je tudi uplival papežev poziv na katoličane, naj z vsemi silami delujejo na to, da ostane Italija nepristranska. Važno je, da so se trgovski in industrijski krogi izrekli za nepristranost. Nadalje spadajo k mirovni stranki tudi italijanski delavci s svojimi, po celi Italiji razprostrtimi močnimi organizaoi-jami.
Italija in „sveta vojska“.
V Angliji, Rusiji in Franciji se sodi, da razglasitev „svete vojske“ ne bo imela nobenega uspeha, da bo brez sledu izdonela v afri kanske brezmejne puščave. V ItaLp pa nasprotno vlada strah pred nasledki „svete vojske.“ Ako bi namreč 'navzlic obljubi iz Carigrada, da se to ne bo* zgodilo, izbruhnila v Libiji vstaja, bi bila Italija prisiljena, da odpošlje večino svojega brodovja io svoje armade v Afriko proti mo-hamedancem. Potem pa bi Italija ne mogla več upl -vati na dogodke v Evropi, in vendar je njena gizdava ^žel ja, da bi v sedaniih čas’h igrala ono ulogo, ki jo je igrala Rumunija ob koncu balkanskih vojsk,
Italija pošilja v Libijo vojaštvo.
Rim, dne 24. novembra.
„Gazetta del Popolo“ piše, da je prepričana, da-bodo skušali egiptovski mohafmedane: dvigriti Oire-najko k vstaji. Načrt Enver-paše je, doseči za kediva popolno pol.tično neodvisnost na egiptovskem prestolu. Itali,(a pa mora med tem zatreti vsako mohamedansko gibanje v Libiji. V ta namen se bo opustil prvi
Vsi so bili radovedni, kako se bo ’to končalo! Kako si bo Bežan pomagal? Na Katero stran se b® nagnil? Za katerega se bo odločil? Nihče ni mislil na (mirno poravnavo; sovraštvo bo prišlo iz tega, ali z enim ali z drugim.
Bilo je v nedeljo proti večeru; možjie so zopet sedeli pri „grozdu“, kadili iz pip in govorili p tem in onem. Naenkrat jim močen pok ustavi besedo. Krčmar jodpre okno in posluša. Zdaj gromi strel za strelom. Pri (Bežanu je bilo.
„Aha!“ so vskliknili možje, „(tamkaj so dobili menda prestolonaslednika!“
Kmalu potem pride v krčmo stari Gašpar, ki je pri Bežanovih stariših služil jzai hlapca.
„Ali ste dobili dečka?“ ' vprašujejo radovedni kmetje. On prikima.
„Kdo Ibo boter? Ali ti je znano. Gašpar?“ On zopet jprikima.
„Govori vendar!“ silijo kmetje. „Bode župan ali stric? Povej,, k'do bo!“
„Oba!“ je bil kratek Gašparov odgovor.
„Ti se hočeš iz nas norčevati“, se jezijo možje. „To pravi komu drugemu, a ue napi. Dva botra za enega, otroka, kaj takega Še nismo slišali!“
Zdaj vzame Gašpar pipo iz ust in se zasmeje: „Imamo za vsakega enega!“ reče nato.
„Kaj, dva dečka?“
Nepopisno se vsi' začudijo; na tok konec nihče ni mislil. Ce: bi še kdo o tem dvomil, se je lahko o resničnosti te novice takoj prepričal. Iz Bežanove hiše je bilo slišati ne sicer lepo ubrano, pa tembolj kre- ko dvoglasno petje, da ni imogel nihče dvomiti» da imata, majhna pevca zdrava, pljuča.
Drugo J'utro stai župan in stric 'Mirko stopala ▼ najlepši slogi s krščencema v cerkev. 'Župan je kumova! prvemu, stric Mirko pa, drugemu dečku. [Tako se je zadeva poravnala v najlepšem miru.
Vaščani so se še dofllgo (časa zabaviaili nad to nepričakovano rešitvijo perečega vprašanja.
Najnovejša poroiiSa se ita hala je na 5. strani.
vojaški program ter se bo .poslalo večje število vojaštva v Afriko,, To je uspeh posvetovanj, ki so se zadnje dn’ vršila z generalom Ameglio.
Maribor, 26. novembra.
Močna ofenziva 'avstrijskih čet v prostoru med Krakovem in Censtohovem, ki ima namen, razbremeniti generala (Hindenburga, je dovedla do sijajnih u-spehov. Naše čete so ujele 29'.000 Rusov in mnogo vojnega materijala. Naše vrhovno poveljstvo je s tem zopet dokazalo, da se da s tako uzornim vojaštvom, kaJcor je naše, doseči zmaga tudi nad močnejšim sovražnikom.
Naša krepka ofenziva,je pa pomagala ob enem tudi nemškim četam, M stojijo ' na našem severnem krilu pod poveljstvom Hindenburgovim. Obkolitev se mu je gotovo vsaj deloma posrečila, kajti današnje uradno poročilo pravi, da so ujeli Nemci 40.000 Rusov. Kakor hitro so namreč Rusi zapazili, da jih hoče HlndenDurg obkoliti, vrgli so močne čete na sever, da bi nastopili zopet z? večkratno premočjo proti sovražniku. Toda v tem trenotku je začela naša armada na celi črti s krepko ofenzivo in je tako Rusom onemogočila, da bi še več vojaštva poslali proti severu. Sedaj so baje nemške lin ruske č'ete približno enako močne.
V	Karpatih se bijejo boji za prelaze na 0-
grsko.	1
Rusi v Karpatih.
Budimpešta, dne 25. novembra. Budimpeštanski list „Pester Lloyd“ poroča:
V	vladnem klubu so včeraj, dne 24, novembra, izpovedale dobro poučene osebe, da so naše čete zar podile Ruse, ki so udrli čez prelaz v komitat Ungvar, že zopet nazaj čez Karpate. V bojih, ki so se vršili, so imeli Rusi mnogo izgub, Rusi so se že umaknili čez mejo. Le manjši ruski oddelki se še nahajajo v okolišu Žemplena. Avstrijske čete bodo tudi1 te ruske oddelke v najkrajšem času zapodile čez Karpate.
Berolinskemu listu „Berliner Tagblatt“ poroča dopisnik iz Ungvara: Položaj v Ungvaru me v marsičem spominja na dogodke, ko šem se mesecu septembra mudil v tem kraju. Razlika je le, da se sedaj iajo dogodki v mnogo večji meri. Včeraj, dne 2B. ibra, se je slišalo prav razločno gromenje topov .rpat. Zdi se, da Rusi niso prihajali čez Karpa-5 prelaze in po cestah, ampak čez gorovje, kjer so mislili, da jih ne bodo opazile avstrijske čete. 'Oči-vidno jim kažejo pot vodje, katerim so Karpati prav dobro znani. Ce bi Rusi le prišli do Ungvarja, naj bodo pripravljeni na vroč sprejem. Ukrenilo se je Vse potrebno, da se Rusi ne bodo dolgo mudili na ogrskih tleh. Vkljub strogi zimi je zdravstveno stanje avstrijskih čet izborno.
Boji za Karpate.
Budimpešta, 26. novembra. Madžarski brzojavni časnikarski uradi poroča : Ruse, ki so čez karpatske prelaze upadli iv ko-mitata Ung in Zemplen na Ogrsko, 1 potiskajo naše čete z uspehom nazaj čez Karpate.
Podrobnosti o poteku dosedanjih bojev v Karpatih se še ne morejo objaviti, vendar se lahko omeni, da se prelaz Uszok nahaja zopet v naših rokah. S tem je fkomitat Ung zopet očiščen sovražnika. Tudi one ruske čete, ki so udrle v gornji del komiteta Zemplen, so se morale umakniti nazaj čez gorovje in so imele velike izgube.
(Komitat Zemplen se nahaja v severo-zahodnem kotu Ogrske in sicer južno-zahodno od Krakova. V zemplenski komitat vodi čez znameniti Dukla-prelaz udobna pot iz Galicije.)
Borba na Rusko-Poljskem.
Budimpešta, dne 25, novembra. List „Az Est“ poroča s severnega bojišča, da se boji na Rusko-Poljskem vršijo natanko po določenem načrtu, — Z Dunaja pa se poroča, da so došla z bo’ j:!šča poročila, ki pravijo, da so avstrijske čete severno od Krakova dosegle znatne uspehe nad Rusi,
Napad Rusov na Poznanj in Krakovo se izjalovil.
Milanskemu l stu Corriere della Sera“ se no-roča iz Petrograda: Vojaški strokovnjaki so si edini v tem, da se je vsled spremembe nemškega vojnega načrta izjalovil napad Rusov na Poznanj—Krakovo. Ker se je nemška Hinde'iburcova armada razvrstila tako, da ogrožava bok ruske armade, se načrt Rusov, napasti in obkoliti Krakovo, i i posrečil in zabranjuje vrhu tega upad Rusov v Nemčijo.
Hötzendorf proti lažem.
Načelnik avstrijskega generalnega Štaba1, baron Konrad pl. Hötzendorf je poslal na prošnjo bero-linskega „Lokalanzeiger-ja“, da nastopi proti nesmiselnim inozemskim vestem o nesoglasju med nemškim in avstrijskim vojnim vodstvom, naslednjo brzojavko: „Smešna, če ne škodoželjna poročila o nesoglasju med avstrijskim in nemškim vojnim vodstvom najbolje ovrže enotno, edino-le skupnemu vel kemu cilju namenjeno skupno delovanje naših zveznih armad na bojišču.“	; i i
Pismo generala Dimitrijeva.
Sofijski „Mir“ priobčuje pismo, ki je je pisal general Radko Dim trijev énému izmed svojih prijateljev v Bolgariji. V pismu pravi general Dimitrijev med drugim:	. . Zapomni si to-le: lAko napravi
sovražna krogla konec mojemu grešnemu življenju, izrekam željo, da bom pokopan na dvorišču naše Gradeške cerkve. A še nekaj te prosim: Ako bo potreba, nastopi kot pokrovitell mojega pepela pred stricem Gervazijem.“
„M r“ pr;pominja, da je na dvorišču Gradeške cerkve pokopan generalov oče, D as k al Dimitrijev. Stric Gervazij je pravoslavni škof v Slivnu.
Ruske želje.
Petrograjski poročevalec „.Sedla“ se je razgo-varjal z visoko stoječo, uplivno rusko osebo, ki mu je razkrila ruske želje in načrte, koje upajo doseči z dosedanjo vojsko. Poljske dežele Avstrije in Nemčije se morajo priklopiti Rus.ji, tako, da bo vsa Poljska združena — seveda pod ruskim carjem. Izhodno in Zahodno Prusijo potrebuje Rusija iz strategičnih ozirov; ravno tako Armenijo, Samoumevno se morajo tudi perzijski pokrajini Tebris in Uranja ter turške pokrajine Van in Erzerun priklopiti ruskim pokrajinam Kars in Eriwan.
Rusija se je zmotila.
Budimpešta, dne 24, novembra.
Budimpeštanski meščan, ki se je vrnil iz nepristranske države v Budimpešto, je dal listu „AzUjsag“ ruski list na razpolago, ki vsebuje pogovor vojnega poročevalca v glavnem ruskem stanu z vrhovnim ruskim poveljnikom, velikim knezom Nikolajem Nikolajevičem. V omenjenem listu je čitati med drugimi zanimivostmi tudi sledeče: „,Vsa Rusija je bila prepričana, da bodo ukorakale ruske armade že po preteku nekaj tednov v Berolin in naj Dunaj. Ne tajim, da je tudi mene, kakor ves ruski generalni štab, prevevala ta misel, le glede časa je bila med nami in med ruskim prebivalstvom v mnenju majhna razlika, Mi smo namreč cenili Berolin in Dunaj za daljši rok. Do teh upov smo bili upravičeni vsled tega, Ser smo veliko preveč podcenjevali avstrijsko armado. Zelo veliko upanje smo stavili na nam sorodne narode na Ogrskem in na nasprotstva, ki vladajo med Avstrijo in Ogrsko. To naše upanje se pa žalibog ni uresničilo, Avstrijsko-ogrsko vojaštvo nas je v tej vojni ravno tako presenetilo, kakor svoj čas japonsko. Mi smo veliko preveč računali s tem, da se avstrijska monarhija pod vlado cesarja,^Franca Jožefa ne bo na noben način spustila v vojno. Politika avstrijsko-ogrske monarhije je bila vselej miroljubna in mi niti slutili nismo, da je ona vkljub(svoji miroljubnosti v vojaškem oziru tako močna. Z Nemčijo smo računali, vendar smo na drugi strani naše zaveznike Francoze in Angleže cenili veliko previsoko.“
Veliki knez Nikolajevič je sklenil pogovor z besedami: „Mi zaupamo A Boga in našo armado“.
Katoliški nadškof Szepticky v ruskem ujetništvu.
:	Bern, dne 21. novembra.
Petrograjski list „Rječ“ poroča, da je lvovski katoliški nadškof grof Szeptyzkij, katerega so Rusi ujeli in odpeljali iz Lvova v, Rusijo, še vedno nastanjen v hotelu „Naumofl“ v mestu Kursk, V hotelu so mu dali tri sobe na razpolago. Njegov sluga je še pri njem. Nadškofa ne sme nihče obiskati. Se celo katoliški župnik v Kursku ga. ni smel obiskati, Tiudi časopisov ne sme nadškof čitati in še celo domači list „Kur-skaja Bylj“, ki izhaja v Kurstou, mu je prepovedan.
Ni esovo stanovanje stražijo noč in dan orožniki. iZ dovoljenjem vladnega upravitelja v Kursku je postal nadškof naročnik Semenowove knjižnice. Toda seznam knjig, katere bi rad 'Črtal, morali,o najprej predložiti vladnemu upravitelju. Knjige mu navadno prinese policijski komisar, Dosedaj je nadškof prečita! dela Tolstoja („Vojska in mir“), Golubinsky-ja in Puškina,
Sprehajati se sme nadškof le v mestu in sicer
le v sredini mesta, v spremstvu policijske straže,Vsako dopisovanje je nadškofu prepovedano. List „Nowo-je Wremja“ poroča, da je odposlal nadškof v Petrograd prošnjo za dovoljenje, da bi se smel peljati v Kiew;, kjer bi si rad ogledal ondotna svetišča in druge cerkvene znamenitosti. Tudi je prosil, da bd smel obiskati pravoslavnega nadškofa v Charkowu. Vlada mu je pa odbila obe prošnji.
Krakov.
Krakov. 23. novembra.
Mesto je bilo radi važne lege izpremenjeno _ v močno trdnjavo, ki je sposobna tudi za velika, jvoja.r ška podvzetjai, V mestu ni videti minogo c. vilistov,. pač pa zato tem več častnikov in vojakov. V obližju vojašnic lje osobito vrvenje živahno. Zjutraj in zvečer je mesto popolnoma mirno. Mnogokrat se čuje ropotanje zrakoplovnih motorjev, ki od pretečenega petka naprei vedno letajo nad mestom. Ker je nekaj časa obstajala, nevarnost, da bi primanjkovalo mlekai, je vladni komisar, profesor dr. Julij Nowaz:, preskrbel potrebno preskrbo z mlekom. V mesto so tudi iz krakovske okolice prignali nad 250 krav mlekaric.
V gaju, kjer se je priredila svoj čas razstava, so pa priredili sedaj mestno pristavo, !Bike-,plemenjake so nastanili v ložah mičnega poletnega gledališča. Občinska komisija je nakupila krave za povprečno peno
400 K. (Mleko iz mestne pristavje se prodaja v mestnih mlekarnah. Krmo za proživljen je» jkrav donašajo za daljšo dobo na vojaških vozovih iz okolice.. Potrebne kravje hleve so zgradili vojaki. Trgovine za prodajo živil iso vsled (ukaza vojaških in mestnih o-blasti zaprte. Izvzete so mlekarne, M so odprte od
7.	do 11. ure dopoldne. (Gostilne,; kaVarng in slaščičarne so odprte od 2. (ure popoldne do 9. ure zvečer. Vs civilisti se morajo izkazati z izkaznicami, da smejo neovirano hoditi po mestu. Oblasti so izdale že najvišje cene živilom, 'da se (prepreči draginja. Prekoračenje cen se strogo kaznuje. Vladni komisar Nowak je izdal tudi nove zdravstvene predpise glede na preprečenje nalezljivih bolezni.
AvstnjsKo-srbsKo bojišče.
Maribor, 26. novembra.
Ko so naše Čete drugokrat zavzele Valjevo;, je marsikateri črnogled bil mnenja, da je zaivzetje Valjeva le začasno, kakor prvikrat, A tokrat: igre bojna igra s Srbi drugo pot. Deli naše armade stojijo sedaj že na gorskih višinah Maljen-planine (južno od Valjeva pri JUžicah) in na gorskem grebenu Suvobor (južnoizhodno od Valjeva pred (Kragujevcem), Zavzeli smo tudi Lazarevec, kjer so se! češki polki zelo proslavili. Naše čete se ne strašijo snega in povodnji v. dolinah, ampak1 so na celi črti prekoračile reko. Kolubaro in se bližajo mestom U ž i c e (desno krilo, južno od Valjeva), Gornji M i 1 a n n v a c (ju-žnorizhodno od Valjeva, središče- naše armade) in pa A r a n g j e 1 oi v a c (levo kiflo, izhodno od Valeva). Srbi so že ta mesta,, kakor pravijo nekatera poročila, izpraznili. Srbska vlada pa.se je baje- iz stra hu pred prodirajočimi Avstrijci umaknila iz Niša v mesto Njegotin ob rumunski meji.
U s o d a B e 1 g r ai d a je zapečatena.. Iz poročil, ki prihajajo z bojišča, je posneti,, da je B e 1 g r a, d že skoro od vseh strani1 o b k o 1 j e n. Vsak čas (lahko pričakujemo, da nam bo brzojav naznanil: Belgrad je padel!
Južnoizhodna Bosna še ni bila popolnoma očiščena Srbov in Črnogorcev. Pred dnevi pa se je nar šim (četam posrečilo, da so vrgle upadle srbske in črnogorske čete Čez mejo.
Naše prodiranje v Srbijo.
Drunaj, dne 25. novembra.
Z južnega bojišča se z dne 25>, novembra uradno poroča:
Naše čete so v težkih bojih že povsod prekoračile močvirnato nižino Kolubaro in so bili njeni napadi na izhodne višine uspešni. Več močnih protinar padov srbskih rezervnih čet je bilo odbitih. Ilzgube Srbov so bile velike. Ujeli smo veliko število Srbov in mnogo jih je uskočilo k nam.
Južnoiznodiio od Valjeva so naše čete prekoračile s snegom poltrite gorske grebene Maljena in Su-vobora. V bojih, ki so se vršili, so naše čete včeraj, dne 24. novembra, zopet ujele 10 srbskih častnikov, čez 300 srbskih vojakov in zaplenile 3 strojne puške.
Srbi bežijo do Ostružniee.
Višje poveljstvo naše armade, ki, se bori zoper Srbe, je bilo obveščeno o naši novi zmagi. Našli hrabri vojaki, ki prodirajo proti Belgradu, so izgnali Srbe, ki so se umaknili v Boljevo v močne betonske u-trdbe in v ovinek, ki ga napravi Sava od Obrenov-ca naprej v obliki črke V, iz njih postojank in so jih podili ter zasledovali do Ostružniee. Med silovitim napadom naših vojakov je utonilo veliko Srbov v Savi, (lOd Ostružniee do Belgrada je približno 12 km,)
Princ Jurij poveljnik bel-grajske trdnjave.
V taboru pri mestu Sabac se nahaja neki ujeti srbski nadporočnik, kateri je bil poprej nekaj časa dodeljen belgrajski posadki. Srb se je o položaju v Belgradu sledeče izjavil: V bojih za Belgrad je dosedaj prišla do besede samo artilerija. Infanterija vzdržuje v mestu samo red. Večkrat se je zgod lo, da le bilo v Belgradu samo po en bataTon rda’ teriie, Ker se je ostale Sete poklicalo v osrednjo Srbijo. Sele, ko so začeli Avstrijci od Zemuna huje obstreljevati mesto s svojimi topovi, se je bel gr ai sk a, posadka znatno pomnožila. Častnik je povdarjal, da je večkrat videl v Belgradu princa Jurija. Ko je princ ozdravil, se je vrnil v Belgrad in je prevzel poveljstvo nad trdnjavsko posadko. Ujeti častnik je pripovedoval, da belgrajska posadka ne trpi pomanjkanja, ne glede živil in ne glede obleke ter drugih potrebščin. Ker so v Belgradu vojašnice utečene, mora stanovati vojaštvo zadnji čas v zasebnih hišah.
Vojašnice v Belgradu uničene.
Vojni poročevalec nekega madžarskega lista brzojavijo iz Sabca: Vojašnice v Belgradu so od avstrijskih topovskih krogel tako razstreliene, da srbski vojaki ne morejo več stanovati V njih, ampak morajo bivati v drugih hišah. Tam pa uganja vojaštvo takje nerednosti, da se, vsak dan mora večje število vojakov soditi po : naglem (sodu.
.Bolgarija, pii pogrebu Srbije.
• .Usmaj, đito.24. novembra. „Südsteväsehe JkonreSjioncle»»“ je dobila ,% So-fjsto. dne 23. aaevemluta sledaöe brzojavno poro'dio :
Uradni list .„Kambami* priobčile na uvodnem zahtevo, naj ‘Bolgarija pošlje ;Svo e čete v Makedonijo ter Sterno SiSdìjo lin -zasede zemlje do igike iMpeavo, Uradu® -glasžlo prava: i osled. j. tremi ttä v poetičnem življenju one noijj&tice, ki s$e je uosodaj . :ime«evala Srbija, se «Mižajo, ^xstrijstee ceti od. \sidi -feltraci prodirajo v lOsSčjt' iSrbija, velika IguM.a pa ne " more^vojerhu -v'aB»yabiiui.'\ve'č pemag ti ]% -/z. vgab. G& tovo j$, da bo sprnv la Rusija jS.ri.i o v $/rpb, kakor ; je'Anglija Belgija .pripomogla d» ui ičcn.a. Alo bo : 'Iiojg.ja?s: količkaj ziravó’-tfcoio ;iZi&a, iz \p;ske, -gotovo.
i:e bo njivd la i;a oteoV itöv Srbi,e,, ampak i^p skušala ' S: pridobiti Otova'tla v JA^i io V trenutku, ko bo Srbija nehalp .biti pombfetoa amske arivade, rnor.ajo Bolgari zasedli s svojo js.A'oro'že .-o šilo ssrl-ske psikhajine do reke Moravo, fejer so pastoie- i \ er5 noma psveb vaici, ki so bolgarske nar^uo^n Ase te mora Bp^aiija .storiti in se Ji ni treba prav n č ozirat na ltfeuonje 'pruske vlade ?y Petrogradu. Bolgarska piada naj gicale teh korakov stopi v dogover .z .Avsfbrijo i i jjjij o s&vojih pcdvzotjii v Srbiji pbveut' vielevfesti 'n »jo „sosednje država.. S svojimi sosednjimi državami pa JMgarij.. ni irebs stopiti v pgaii&nja ali | h vprašal «a .mnenje, ali	Bolgar ja ' štor it nameravali od-
- ločni korak zop«r,Srbijo ali ne. S Turč jo jo sklonil Bolgarija dobro pršu:tel sko zvezo n nima tod nje nič zahtevati; japram Sumuniji tudi n>aa robc ih, sovražnih namenov. Sloji s o č m o ž m o r a So l g a -rij a postaviti o a grš ko mejo, drugih s t o t i s o č pa mora v k o r a k a t i v f s t e m trenotjcu v. Srbijo, ko se bo mo d avstrijskimi in srbskimi četami pri Niču razvi lab i t k a. Isto je štor la tudi Romunija, ko so se Bolgari na Ovčjem polju borili s Srhu. Bolgarska armada mora zasesti pokrajine do rei e Morave In Toplice pri Kapačniku.. Bolgarija : mora vreči pa grob onega grešnika, ki se imenuje Srbija in k! je bil v svojem stoletnem življenju ,srami ta za ves o-mikan svet, prvo lopato prsti.
Ituske čete na potu t Srbijo?
,„Grazer Volksblatt“ poroča čez Galatz-Budim-pešto: Rus' so odposlali po Donavi v Srbijo 10 lađi jn 22 vlečnih ladij vojaštva, municije in vojnega materijala. Flot lja je plula v sredo po roči mimo Gala-ca. Na eni ladji se je nahajalo 9 visokih ruskih častnikov.
Srbski narod si želi miru.
Dunaj, dne 25. novembra.
„Südslawische Korrespondenz“ javlja iz Soluna: Iz Niša prihajajo semkaj vest , ki se jih lahko smatra za popolnoma zanesljive in ki pravijo, da se je vsled prodiranja avstrijskih čet v Srbijo pilotila srbskega prebivalstva in poslancev v srbski skupščini veLka pob tost. V ljudstvu postaja želja po miru ved:.o večja. Vsi opozicijonalni poslanci so za to, da, konča Srbija vojno in da naj sklene poseben mir,Toda srbski radikalci pravijo, da je to popolnoma izključeno, ker je dolžnost Srbije, da vstraja do konca te svetovne vojske z Rusijo in njenimi zaveznicami.
Maribor, 26. novembra.
Nemško uradno poročilo dan za dnevom stereotipno poroča, da je položaj na francoskem ' bojišču neizpremenjen. Toda napadi in protinapadi se izvršujejo neprestano.; Posebno v Flandriji je živahno gibanje. Splošna sodba je, da( je položaj za Nemce u-godnejši. Vendar se Francozi branijo z veliko spretnostjo, Angleži tudi z brodovjjem ne morejo uplivati na razvoj vojske, ker jim težki nemški topovi tega ne puste.
Nihče ne ,ve, ali merijo Nemci najprej na Pariz, ali najprej na London. Angleži seveda mislijo na London, Francozi na Pariz, Polkovnik. Rousset, vqja-Ški sotrudnik več pariških listov, opisuje nemške boje in napore v Flandriji, toda konečno pravi: „Kdo ve, ali ne merijo Nemci na Pariz, dočim so za tre-notek mislili na London.“
Uradno poročilo o stanju nemških armad.
Berolin, 23. novembra.
Iz velikega vojnega stana z dne 23, novembra opoldne se poroča:
Boji pri Nieuportu in Ypernu trajajo nadalje. Majhen oddelek angleškega vojnega brodovja, ki se je dvakrat približal obrežju, tse je moral umakniti. Obstreljevanje iz topov iangleških vojnih ladij je bilo brezuspešno.
V	gorovju Argonnen napredujejo nemške čete, in iztrgajo Francozom eden strelski jarek za drugim in eno opirališče za drugiim. Ni dneva, da bv nemške čete ne ujele večje Število sovražnikov. Izhodno od
reke Mosel so nameravali Francozi ,s silo poizvedeti za nemške postojanke, a njihov poizkus se je popolnoma izjalovil, ker so napravile nemške čete protinapad.
V	'Izhodni Prusiji je položaj] nespremenjen.
Na Poljskem še zavlačuje odločitev prihod novih ruskih čet v smeri iz Varšave.
V	okolišu ob izhodni strani Censtohova in ob
severno-izhodni strani Krakova s6 napadi nemških in avstrijskih čet nadaljujejo. ■	>
Berolin, 24» novembra.
Iz velikega vojnega stana se z dne 24. novembra predpoldne poroča:
Angleške vojne ladje so priplule tudi včeraj, dne 23. novembra, pred ilandersko morsko obal in so obstreljevale Lombardtzyde in Seebrügge. lObstre-ljevaipe .e i apravdo nemškim četam le malo škode, pač pa je buio večje število, belgijskih prebivalcev ali ubitih ali pa ranjenih.
Na zahodu ni bilo ..nobenih bistvenih izpre-.memb.
Na izhodnem bojišču še položaj ni razjasnjen.
V	Izhodni Prusiji in ob severno-izhodni strani Mazursk.ii jezer vstrajajo nemške čete v svojih ! postojankah.
Na severnem Poljskem še vi, težkih bojih, ki se tamkaj bijejo, ni padla odločitev.
Na južnem Poljskem traja bitka v okolici Cen-stoitova dalje. Na južnem krilu severno od Krakova napsieduje napad.
Uradno rusko naznanilo, ki pravi, da s(ta bila ujeta v Izhodni Prusiji nemška generala pl, Liebert in pl.. Pannewitz, je popolnoma izmišljeno. Prvi se nahaja v Berolinu, .drugi pa na čelu svojih čet. Oba že idelj časa nista Mia v Izhodni Prusiji.
Uradno Poročilo o stanju nemških armad.
Berol'm, dne 25. novembra.
Iz yefikega vojnega stana se z dne 25. novembra predpoldne poroča:
Angleške vojne ladje niso včeraj, dne 24. nov., ponovile napada na obrežje.
Položaj na zahodnem bojišču je nespremenjen; pri Arrasu so nemške čete nekoliko napredovale.
V	Izhodni Prusiji so odbile nemške Čete vse napade Rusov. Protinapadi Rusovi izi smeri Varšave so se v okolišu Lovvicz—Strikowi— Brzetny izjalovili. Tudi izhodno od Czenstochowa so bili pred nemško voj-
7.0	črto vsi napadi Rusov odbit'.
Prodiranje Nemcev v Franciji pojenjuje.
Berolinskemu listu „Lokalapzeiger“ se poroča iz Rima : V Parizu si belijo lase glede poročila tista „Matin“, da v Fladriji napadi Nemcev pojenjuje-jo. Da bi bil vzrok temu le slabo vreme, tega ne puste vel ati. Nekateri so mnenja, 'da primanjkuje — Nemcem istrelva, ker niso bili pripravljeni na take dolge boje. Zopet druei zatrjujejo, da odpošiljajo sedaj Nemci s francoskega bojišča čete na' rusko bojišče, Največ jih je pa mnenja, da so Nemci spremenili sedaj svoj vojni načrt ter da se bodo držali svojega, prvotnega vojnega načrta in da bodo prodiral' proti Parizu, ne bodo pa v toliki meri obračali svojo pozornost proti Londonu.
Kako je v Flandriji.
Zima pritiska v Flandriji z vso silo. Iz Flandrije in tudi iz drugih francoskih pokrajin prihajaj.; dolga poročila, ki poročajo o silnih viharjih in snežnih zametih, ki razsajajo v Franciji, osobito v Flandriji. Se celo v Parizu že zaznamujejo nekaj stopinj mraza in vse kaže, da bo tudi letošnja zima ravno tako stroga kakor je bila 1. 1870-71, ko se je tuni vršila borba med Nemci in Francozi, Slabe vremenske razmere, kot gosto meglo, deževje in sneg, so združene francosko-angleško-belgijske čete izkoriščale sebi v prid še tudi na ta način, da so predrle obrežne morske nasipe in jezove ter poplavile obrežne pokrajine Flandrije, da onemogočijo prodiranje Nemcev. Poplavljeno ozemlje se začne zahodno pri Nieuportu ob morski obali, se razteza med mestoma Avekerko in Oostkerke zahodno od mesta Dixmuiden, ter med mesti Wladslov in Oudenbourg proti 'Ostende in od tod do morske obali. Vojna črta nemške armade je označena približno s sledečimi opirališči: Nieuport—Dixmuiden— Ypern—Lille—La Bussen. Zdi se, da se nameravajo Nemci izogniti poplavljenemu ozemlju in o-brežju, katerega obstreljujejo angleške vojne ladje in da nameravajo prodirati proti Calais-u na črti! Ar-ment eres—La Bassee, Na južnem krilu nemške postojanke se opaža živahno gibanje. Nemci so zavzeli predutrdbe trdnjave Lille in od tod so že porušili trdnjavo in mesto Arment'eres.. V smeri iz La Bassee e nemška artilerija v zadnjem času tako hudo obstreljevala mesto Kothurne, da so ga morali Francozi zapustit;. V krogih vojaških izvedencev se zatrjuje, da je bilo mesto Bethume ena najvažnejših francoskih oui-ralnih točk v Flandriji, Švicarsko časopisje javlja, da se je nemškim pionirjem posrečilo razdejali in no-rušiti pri Weste apele eno najvažnejših železniških prog v Flandriji, po kateri so dovažali Francozi oja-čenja v Flandrijo. Železniška proga je tako hudo razdejana, da bo trebalo več mesecev, predno bo proga zopet za rabo. Tudi se je posrečilo Nemcem, posekati gozd, skozi katerega je vodilai cesta, po katerii so spravljali Francozi svoje čete na bojno črt >, kar pa bo odslej vsled nemških topov onemogočeno. Nemci so začeli obstreljevati trdnjavi Ypern in Arras z najtežjimi topovi.
Huda zima in grozni boji v Flandriji.
Rotterdam, dne 24. novembra.
V	Flandriji in v severni Franciji vlada huda zima. V mestih berači revno prebivalstvo za živež in kurivo. Sneg na bojiščih je skopnel samo na strelskih
okopih, vsled česar jih je lahko videt'. Indijci in Afrikaner vsled zime grozno trpijo.
O nočnem napadu, katerega so napravili Zuavi pri mestu Dixschoote, se poroča: Kakor vihar so udrli Zuavi v gozd in so hli popolnoma tihi, dokler se niso priplazili do Nemcev. Še-le sedaj so zagnali svoj bojni klic, Nemci so jih čakali mirno in hladnokrvno in so še-le začeli streljati na nje iz neposredne bližine.^ Ze po prvih salvah je nastala borba mož proti možu, ki je bila tako srdita, da so popadali borilci popolnoma onemogli na tla, Skupina štirih nemških vojakov se je posebno odlikovala ;ln je usmrtila več Zu-avov, dokler toso sami popadali na tla. Med temi štD rimi so bili Mre bratje.
TunSija-ftusija-Aaglija-
Francja.
Maribor, 26. novembra.
Preosnovatelj turške armade, baron von der Goltz, prorokuje Turkom časten izid (vojskle. Pravi, da je bila Turčija leta 1912 od vojske presenečena, danes pa je briljantno pripravljena. Turčija bode po njegovem mnenju sedaj pokazala, da isla,va turškega, junaštva ni izginila.
Največ je odvisen srečen izid turške vojske pač kako bo učinkoval džihajd, razglasitev „svete vojske.“ Poročila, ki idosedaj prihajalo k nam, govorijo'sicer o velikem gibanju mohamedancev v Perziji, Afganistanu, Indiji, Egiptu, Tunisu, Maroku in Algirju. Ä poročila so zasebnega značaja, zato je težko presoditi, ali odgovarjajo popolnoma resnici, ati pa slonijo le ua željah pos'ameznìh poročevalcev. Ako se dži-had posreči, potem je seveda Turčija na konju, obenem pa bodo tudi trosporazumn nastale skrbi in težave, ki se bodo v svojih poslednjih učinkih javljale tudi na evropskih bojiščih.
Največjo skrb ima seveda Anglija, za Sueški prekop, skozi katerega pelje najkrajša pot Sz Sredozemskega morja v Indijsko morje, in za ozemlje ob Sueškem prekopu. Za to so pa prav verjetna poročila, da se Angleži resno pripravljajo na hranitev Sueškega prekopa in da se bodo tam odigrali na.jlju-tejši boj. Dosedanji boji 'še nimajo, kakor smo že ponovno omenili, večjega pomena, ampak kažejo le, da Turki resno prodirajo v smeri proti kanalu, za katerega obstoj in posest Angleži nervozno trepetajo. Ako se Turkom posreči vzeti ozemlje ob kanalu, ali zapreti kanal — ki je ponekod zelo ozek — potem je Anglija v svoji izhodno azijski trgovini smrtno zadeta, Vsa svetovja, trgovina Ibi obtiča|la in pri tem bi bila Angleška najbolj prizadeta, A tudi Indija in Avstralija, te velikanske pokrajine angleškega svetovnega imperija, so naenkrat na -tisoče itì'lj oddaljena od Angleške, v vojaškem oziru pa skoraj nedostopne. To vedo Angleži, to vedo tudi Turki.
Z rusko-turškega bojišča poročajo turška poročila, da Turki uspešno prodirajo.
Turki zasedli Sueški prekop.
Milan, dne S3, novembra.
Listi poročajo, da so Turki zasedli pri El-Kalz-na ob izlivu jezera Balah, oba obrežja Sueškega prekopa, Sueški prekop je sedaj zaprt za vsak nadaljni
dovoz angleških čet.	%
*
Sueški prekop, ki loči Azijo od A lirike in veže Sredozemsko morje z Rdečim morjem, ije 160 km dolg,
do 110 m širok in 8 m globok. V Sredozemskem morju se začenja pri mestu Port Said, pnereže jezeri Men-saleh, Balah in Timsah in se konča pri mestu Suez, po katerem je dobil svoje ime.
Turki na obeh bregovih Sueškega prekopa?
Iz Milana poročajo (neuradno): Glasom poročil listov so zasedli Turki oba brega Sueškega prekopa pri El Kalzni ob izlivu jezera Balah ter tako zaprli kanal za nadaljne angleške transporte čet.
Obramba Sueškega prekopa.
Carigrad, dne 24. novembra.
Kakor je izvedel „Tanin“, bodo Angleži težko, mogli braniti Sueški prekop.. Pripravljajo se- na o-brambo z mrzlično hitrostjo. Pripeljali so iz Anglije jeklene stolpe, razmestili so v kanalu več starih vojnih ladij ter napravili pred kanalom okope iz železniških vagonov, peščenih vreč in bodečih žic. Angleške čete v Egiptu štejejo 50.000 mož. Od teh se jih nahaja 10,000 v Kairi, ostale pa ob kanalu.
Egiptovski khedive koraka proti Egiptu.
Kodanj, 23. novembra.
Iz otoka Roda se poroča:	Egiptovski khedive
je odpotoval v Damask. Prevzel bo poveljstvo črez turško armado, ki bo štela 200.000 mož in bo s to armado vkorakal v Egipt. Že sedaj zasleduje khedive posebni namen, ker poziva arabsko prebivalstvo E-gipta na „sveto vojsko.“
Ljuti boji na egipčanski meji.
„Giornale d’Italia“ poroča iz Aleksandrije v E-giptu, da ise je zadnje dni peljalo skozi mesto mnogo vozov z ranjenmi angleškimi vojaki, prihajajočimi bržkone iz El Ariska ob meji, kjer so se bili in se bijejo ljuti boji. V Aleksandriji je proglašeno obsedno stanje. iOtomanski podaniki se ne smejo izkrcati in niti ukrcati. Tudi drugim državljanom delajo velike težave na potovanju. Vsatega preiščejo, da bi ne prinesel mohamedancem kakih tajnih poročil. Vsa 'trgovina in obrt počiva. Brzojavna zveza med Turčijo in Egiptom je popolnoma pretrgana.. Italijani so v velikih skrbeh.
Anglija pošilja čete v Egipt.
Berohn, dne 25. novembra.
Iz Aten se poroča, da je videl grški parnik, ki je plul proti Jalti, veliko število angleških parnikov za prevažanje čet in vojaških potrebščin»
Ustaja v Maroku.
Iz Madrida se javlja, da so vsi maroški rodovi, izvzemši one na obali, odpovedali poveljniku pokorščino in se pridružili upornikom.. V Fezu je promet z zunanjim svetom popolnoma ustavljen. Francoska posadka je samo potom brezžičnega brzojava v zvezi z obajjo. V Fezu so se izvršili krvavi nemiri. Domačini so se zbrali v sovražnem namenu in so klicali: Doli s Francijo! Naj živi Rajsuli! Nastal: so celo boji z regularnimi četami. Francija bo primorana, da zopet prične s kolonialno vojsko v največjem obsegu, ako noče, da bo Tunis, Maroko in Algerijo izgubila za vselej,
V Indiji vre.
Carigrad, dne 25. novembra,
Turški listi poročajo, da dobiva Angliji sovražno gibanje v Indiji vedno ostrejšo obliko, Se predno se je posrečilo naznaniti prebivalstvu, da je progla-šena „sveta vojska“, je že vrelo po vsej Indiji. Upor se je začel z atentati (napadi) na angleške uradnike. Ustaško gibanje je proglasilo odločen protest (ugovor) proti angleški vladi. Odvažanje indijskih čet v Egipt in v Francijo dela vedno več težav.
Ruski vrhovni poveljnik v Kavkazu — carjev stric.
Carigrad, dne 28. novembra,
Smirnski armenski list „Taohink“ poroča, da je bil imenovan za vrhovnega poveljnika ruskih čet v Kavkazu carjev stric, veliki knez Mihael Mihailovič, Cerkesld kozaki in „sveta vojska“.
Berolin, dne 15. novembra.
Berolinskemu listu „Vossisohe Zeitung“ se po*-roča iz Lvova: Ko so Cerkesi zvedeli, da Je proglašena „sveta, vojska“, so se uprli in so zahtevali, da se jih spravi nazaj v svojo domovino.
Na morju.
Angleško-francosko vojno brodovje pred Dardanelami.
Oddelek angleško-francoskega vojnega brodovja križari pred Dardanelami. Obstreljeval je 5 turških torpedovk, ne da bi bile poškodovane,. Zopet drug oddelek angleško-Irancoskega vojnega brodovja je kril žaril ob maloazijski morski obali.
Velika angleška vojna ladja se potopila»
Iz zanesljivega vira se poroča, da je trčila velika angleška vojna ladja (naddreadnought) „Audacious1“ dne 28. ali dne 29. oktobra ob severnoizhodni o-baii Irske na mino in se potopila. Angleška admira-liteta prikriva strogo tu nesrečo na morju, da bi se prebivalstva Anglije ne lotilo razburjenje.
Velika angleška vojna ladja „Audacious“ je bila zgrajena še-le 1 1912 im je bila ena največjih angleških vojnih ladij, Vozila je z brzino 22 morskih milj v eni uri. Oborožena je bila z 10 velikanskimi topovi kalibra 34’3 cent imetrov in s 16 topovi kalibra 10’2 cent metrov. Njena posadka je znašala 1100 mož» Podrobnosti o potopu.
Berolinskemu listu „Lokalanzeiger“ se javlja iz Kodanja: Šved, ki se je pred kratkim vrnil iz Amerike v Stockholm, pripoveduje, da je srečal parnik „0-lympia“ dne 25. oktobra ob morski obali Irske veliko vojno ladjo, ki je bila, kakor se je zdelo, zelo težko poškodovana. Parnik „Olympia“ je vzel na krov 250 mož posadke poškodovane vojne ladje, ostalih 550 mož so pa spravili na angleške vojne ladje, ki so prihitele poškodovani vojni ladji na pomoč. Posadki in tudi vsem potnikom, ki so se nahajali na parniku „Olympia“, je bilo strogo prepovedano, da ne smejo v Angliji pripovedovati ničesar o tej nesreči. Brez dvoma se gre za veliko angleško vojno ladjo „Audacious“, ki se je nekaj dni pozneje potopila. Posadka je bila, kakor se zdi, rešena.
Nemški podmorski čoln „U 18“ se potopil.
Berolin, dne 24. novembra.
Uradno se javlja: Angleška admiral teta poroča z dne 23. novembra, da je potopila angleška patruli-ska ladja ob severni obali Škotske nemški podmorski čoln „U 18“. Reuterjeva brzoiavka poroča, da je reš 1 angleški torpedni ruš lee „Garry“ 3 častnike in 23 pomorščakov potopljenega nemškega podmorskega čolna.
V T>°^ninrskpm čolnu
„Neue Hamburger Zeitung“ objavlja par pisem, katerih pisci so se udeležili vojne- v podmorskih čol-
n ih. Iz zanimivih spisov posnemamo slpdeče : V nedelo zvečer jo bdo nenadoma naznanjeno:	Morje
čislto, takoj ven ! Pojavile so. se sovražne ladje ! “ A že zopet ni bilo nič. Okoli %i ponoči so bili približno 30 trn globoko v morju, vse je Šlo lahko spat, — kajti tam spodaj nam ne more nihče ničesar. jNa periskopu (daljnogled, ki edini modi pri podmorskih čolnih iz vode) gern zamogel opazovati, kako so se zunaj rinile ribe. Prišlo je to pač od svetljobe. Naslednje jutro smo bili trdno prepričani, da pridemo med sovražne ladje, kajti nad nami je bilo slišati vrtenje ladijskih vijakov,; a bile so naše jpredstraž-ne ladje, silno osupnjene radi našega pojafva. Peljali smo se zopet domov, kjer smo se eno noč odpočili. Naslednji dan. smo se spustili zopet 22 m globoko v morje, a smo morali čuti, ker je ležal čoln slabo. Zopet vse zastonlj. Te dni smo imeli napad na angleške rušilce torpednih čolnov, ki so bas pa zapazili, ker je padel z naše strani strehi Okoli deset torpednih čolnov se je zagnalo proti nam in križarilo nad nami. Hoteli so nas povoziti, a bili smo že pregloboko. A bil je to vendar strašen trenoteK, ker smo bili v neprestani nevarnosti. Toda kmalu smo naleteli Še na hujše. Nenadoma smo zaslišali zunaj ropotanje verig in žičnih vrvi. Zašli so med mine. Srce nam je začelo silno biti' in zahvaliti se imamo le okolščini, da smo se nahajali že dovolj globoko. Kdo ve, morda bi že par centimetrov višje zadostovalo, da bi zadeli ob mino, * ki bi izpremenila naš čoln v par sekundah v nič. Tako pa smo ;zadeli le ob verige, s katerimi so pripete mine na tla. Toda Čaša* trpljenja še ni dospela do viška. Ko smo se vračali, je razsajal še vedno silen vihar. Neki velikanski val nas je nenadoma potisnil navzdol. 56 m smo že bili pod vodo in ko je globočinski manometer zaznamoval 57 metrov, smo se oddahnili, kajti čoln se* je zopet pričel polagoma dvigati. Ob 11. pri ponoči smo se vrnili na svoje mesto, seveda vsi izstradani. Kruh nam je namreč splesnil fin živeli smo že tri dni od trdega kruha.
Portugalska mobilizira.
London, dne 25. novembra.
(Uradno.) Reuterjeva brzojavna pisarna poroča iz Lizbone dne 24. novembra:	Ko je ministrski
predsednik pred zbranimi poslanci in senatorji podal neko izjavo, se je na skupnem zborovanju poslancev in senatorjev enoglasno sprejel postavni predlog, s katerim se vlada pooblašča, da sme vlada na podlagi zveze z Anglijo v sedanji mednarodni spor poseči na način, ki se ji zdi najbolj primeren» Vlada se najdalje pooblašča, da se sme v tem oziru poslužiti vseh potrebnih odredb» Listi poročajo, da bo jutri ali pojutrišnjem izšlo vladno naznanilo, po katerem se določa delna moblizacija portugalske armade. Istočasno bo vojni minister izdal tudi poseben oklic na prebivalstvo.
Bolgarija ostane nevtralna,
Sofija*, 24. novembra.
Bolgarsko sobranje (državni zbor) ima sedaj svoje seje. V včerajšnji (pondleljkovi) seji je bolgarski ministrski predsednik Radoslalyov ob številni) navzočnosti poslancev in drugega občinstva povzel besedo in je odgovarjal na izvajanja opozicfjonelnih govornikojv. Izjavil je, da ostane Bolgarija zvesta jsvoji ob pričetku vojske dani besedi, da ostane nevtralna. Ta nevtra-liteta se je vedno zvesto in pošteno držala. 'Očitke, ki so Uh delali ' poislanci opcizicije vladi, mjMstrski predsednik najodločneje zavrača. Ko so posamezne velevlasti skušale dobiti Bolgarijo na svojo stran, je bolgarska vlada takoj podala izjave, ki so bile popolnoma zadovoljive. Vse velevlasti odobrujejo v sedanjem trenutku stališče, ki ga zavzema z ozirom na vojsko Bolgarija.
Naša (bolgarska) država skrbi, da ostane v prijateljskih odnošajih z Rumunijo, Grčijo in celo s Srbijo, ki se sedaj nahaja v vojnem položaju. Prijateljstvo s Turčijo je popolnoma odkrito. (Vlada se čuti srečno, da lahko poroča svojemu narodu, da je skrbela za to, da se zajamči nedotakljivost bolgarskega ozemlja. Ministrski predsednik Radoslavov je omenil ob koncu svojega govora: Ge bodo nastopile razmere, katere bi nas prisilile, da stopimo s kako državo v pogajanja badi povečanja našega narodnega ozemlja, bo bolgarska vlada s pomočjo naklonjenosti cele Evrope skrbelai, da se vse izpelje v čast in srečo Bolgarske.
Ministrovim besedam je sledilo živahno, dolgo-t raj a j oče pritrjevanje. .
Albanci se uprli Essad-paši.
!	Drač, (21. novembra.
V Tirani (v Albaniji) je izbruhnil upor zoper Essad-ipašo, ker se je preodkrito zavzemal za Srbe. Albanski policijski njačelnik, kf. Je došel iz Drača v mesto Tirana, je razglasil čez mesto nagli sod in je dal več nasprotnikov Essaa-paše zapreti. Radi teh odredb se je prebivalstvo tiranske okolice zelo razburilo ter je v velikem številu došlo pred mesto in ga obkolilo. Essad-plajša se boji, da ne bi uporniki naskočili Drača, in je dal v svrho obrambe mesta višine pri Draču zastražiti po 1000 mož broječi četi svojih pristašev-. Ta četa je zasedla in zastrašila vse glavne dohode v Drač. Prometna zveza s Tirano je prekinjena, brzojavna zveza pa prerezana.
Grof Tisza v nemškem glavnem stanu.
Iz nemškega glavnega stana poročajo:	Grot
Tisza je prispel v četrtek, dna 19. t. m. dopoldne v Berolin, kjer je imel posvetovanje z avstro-ogrsikim veleposlanikom princem Hohenlohe. Zvečer je odpotoval v spremstvu svojega tajnika dr. Latinoviča in legaOijskega svetnika pl. Haymerle v Kolin. Od tam ga je odvedel v petek dopoldne posebni avtomobil v veliki glavni stan, kamor je prispel ob 4. uri popoldne. Cesar Viljem takrat ni še bil navzoč; mudd se je na front . Grofa Tiszo so nastanili v hiši nekega francoskega zdravnika. Zvečer je obiskal nemškega državnega kancelar j a Bethmann-Hollwegaj s katerim je tudi večer],ah V soboto zjutraj je konferiral ogrski ministrski predsednik najpreje dve uri z avstrijskim vojaškim pooblaščencem grofom Stiirgkhom in vojaškim atašejem baronom Bienerthom. Opoldan je bil povabljen na obed pri cesarju, ki ga je nato sprejel v 72 minut trajajoči avdijenci. Popoldan so obiskali grofa Tiszo razni vojaški dostojanstveniki» Zvečer so se mu predstavili avstrijski in nemški vojni korešpon-de ti. V nedeljo zjutraj je grof Tisza odpotoval čez Luksemburg v Berolin.
Potovanje grofa Tiszo je imelo popoln uspeh. Popolna solidarnost, ki obstoja med zaveznikoma, je dokument rana sedaj tudi po izjavah na najvišjem mestu.
Raznoterosti.
* Duhovniške vesti. C. g. Anton Kuhar, kaplan v Solčavi, je prestavljen na Ljubno v Savinjski dolini.
Beneški patriarh kartl'kial Cavallari, je dne
24.	t. m. umrl. Rojen je b l 1. 1849; beneški patriarh je postal 1. 1004.
Spodnještajerski Slovenci, darujte za vojake, da se jim preskrbijo božična darilca! Pošiljajte vse na Slovenski odbor za podpiranje vojakov na bojišču, Maribor, Koroška cesta 5.
Za ogrske Slovence. Župnik Klekl v Cerenšov-cih na Prekmurskem je izdal lep „Koledar najsv, Srca Jezusovega“, ki obširno popisuje življenje rajnega prekmurskega rodoljuba kanonika Fr, Ivauočija ter prinaša poleg lepih slik tudi mnogo zanimivih podatkov o sedanjih razmerah prekmurskih Slovencev, Koledar stane s poštnino vred le 60 vin. in se dobi pri g. Jožefu Klekl, Cs erfühlt (Cerenšovci), Zala-komitat na Ogrskem. Izkupiček je namenjen za grobni spomenik prezaslužnega domoljuba Ivajnočija; zato ta prekmurski koledar toplo priporočamo.
Zdravje našega cesarja. Budimpeštanski Hst „Az Ujsag“ poroča, da se je izraz la oseba, ki se nahaja v bLžini cesarja, glede cesarjevega zdravstvenega stanja sledeče: Vladar je telesno zdrav in se sprehaja vsak dan, kakor po navadi. Vladar zasleduje z občudovanja vredno eneržijo duha vse vojne do-godljaje. Cesar redno vstane ob 544. u,ri zjutraj in dela do rožnega večera.
Davorin Jenko umrl. V Ljubljani je umrl dine
25.	t. m. skladatelj slovenske narodne himne „Naprej zastava Slave“, g. Davorin Jenko, Porodil se je letat
1835 v Dvorjah na Kranjskem. Himno je uglasbil dne 16. jmaja I860 kot pravoslavec na Dunaju. Pozneje je pustil pravoslovne študije ' in se popolnoma posvetil glasbi. V Belgradi! je dobil službo gledališkega kapelnika' Ko je zaradi svoje starosti opustil službo in šel v pokoj, se je vrnil v svojo domovino in se naselil iv Ljubljani.
Poravnal se je s cerkveno oblastjo g. Anton Berce, župnik v p. v Ljubljani. Ob tej priliki je podpisal naslednjo izjavo: „Ker želim svoje vestne zadeve urediti pred Bogom, pred Cerkvijo in pred svetom, zato izjavljam: 1. V brošuri ,„Skof proti župniku“, ki se je razširjala poyfeod v Ameriki, pa tudi doma, je mnogo trditev deloma neresničnih, deloma škofu po krivici podtaknjenih in zanj razžaljivo zasukanih, kar iz srca obžalujem. 2, Obžalujem, da sem v . . . pisal razžaljivo zoper svojega škofa. 3. Obžalujem, da sem se udeležal raznih . . . shodov in na njih govoril razžalfjivol proti nekaterim duhovnikom in posebej razžaljivo zoper svoje cerkvene poglavarje. 4. V bodoče si bom prizadieval, da se dom kot katoliški duhovnik korektno obnašal. V Ljubljani, dne 23. novembra 1914. Anton Berce, 1. r., župnik.
Razprtije med nemškonarodnimi in katoliškimi dijaki v Brnu. Dunajska „Reichspost“ poroča iz Brna: V nedeljo, dne 15. t. m,, sta korakala dva člana tukajšnje katoliške zveze „Nibelungen“’ v barvah čez Rennerjevo ulico, kjer so ju nahrulili nekateri nemš-konacionalni dijaki, večinomai člani tukajšnjega aka-demičnega pevskega društva, Ko Sta se katoliška, dijaka vračala v društvene prostore,, M se nahajajo v Švedski ulici, so postajale psovke vedno hujše in e-nemu. katoliškemu dijaku je nek zasledovalec zahrbtno iztrgal čepico» Napadalec se bo moral zagovarjati pred sodiščem.
IVaredbenik deželnega šolskega sveta — pred upravnim sodiščem. Krajni Šolski sveti v St. Juriju ob juž. žel. in v Dobju so jse pritožili na upravno sodišče zoper ministeri j alni odlok, 's katerim ' se je potrdil ukaz, da morajo vsi krajni šolski sveti naročiti naredbenf list (deželnega šolskega sveta, ki je vzbud; 1 toliko odpora. 'Dne 3. t. m. se je jvršilia razprava na Dunaju; te dni je prejel poslanec dr. Iv. Benkovič kot zastopnik pritožnikov Irazsodbo, s katero se ministeriialni odlok kot v zakonu neutemeljen razveljavi z motivacijo, da mora država trpeti upravne stroške deželnegja šolskega sveta, med katere pa spada tudi naredbenik. Po tej razsodbi upravnega sodišča odpade dolžnost krajnih šolskih svetov, nfar ročiti „Naredbenik.“
Vojno posojilo. Opozarjamo cenjene čitatelje na insQrat, v katerem vabi linaučaa uprava na podpisovanje vojnega posojila. Rok za podpisovanje je podaljšan. Vsakdo še lanko stori svojo domoljub, o dolžnost in podpiše vojno posojilo. Diosedaj jet avstrijska državna polovica podpisala 1 in K milijarde, ogrska polovica pa 800 milijonov. Uspeh je naravnost sijajen. Nemč ja je v začetku boja razpisala svoje posojilo, mi v sredini borbe, vendar ni uspeh a ozirom na gospodarsko stanje naše monarhije nič manjši kot v nemški državi.
_ Nadaljnje vsprejemanje podpisovanj na vojno posojilo. Namestnik grof Clary je izdal sledeči razglas:	Z ozirom na mnogostransiko. iz vseh krogov
prebivalstva izraženo željo, da. se podaljša ■ rok za podpisovanje vojnega posojila, se je odločil finančni minister, akoravno (je bil dosedanji uspeh sijajen, dovoliti, da se zamore do nadaljnjega pri poštni hranilnici in pri druih podpisovalnih mestih tudi po dne 24. novembra 1944 poteklem roku za subskripci-jo naknadno podpisovati. Vsi, ki se hočejo poslužiti te do nadaljnega še dane prilike, da podpišejo vojno posojilo, se pozivajo, da se s podpisovanjem kolikor mogoče požurijo. Opozarja se na naš današnji in-serat.
Grofica Marija Coudenliove beiiediktinka. Vdova bivšega češkega namestnika, ekscelenca grofica Marija Goudenhove, je napravila dne 11. t. m. slovesno obljubo kot redovnica beneditìiirskega, reda!.
Domovinska pravica fcm. Potioreka. Oče fcm. Potioreka, zmagovalca v Srbiji, je bil kot o. kr. rudniški svetnik in načelnik c. kr., rudnika v Rajblu na lastno prošnjo upokojen in sil je zato pridobil domovinsko pravico v takratnem trgu Trbižu naKoroškem. Njegov sin, sedanji fcm. Pctiorek, je zato pristojen v Trbiž, kjer so mu tudi kot stotniku 1. 1885, izstavili domovnico.
Dü. Alojzij Juvan piše z bojišča dne 14‘. nov.: Sporoča se mi, da me po svojih časnikih obrekujete, da se pretepam s Črnogorci. Ni res, ries pa je, da sem se pretepal, a sedaj že dolgo pretepam krepko Srbe in smo daleč v njihovi državi, Itako da morajo kmalu z,a miir prositi. Sem še zdrav in željno pričakujem trenotka, da vidim lepo zeleno slovensko Štajersko, Bog daj! Vse znance iskreno pozdravljam!
Dr. Hugon Robič, asistenčni zdravnik na južnem bojišču, je pisal g. dr. Jankoviču, dež. glavarja namestniku v Kozjem, dve dopisnici« Dr. Robič piše: ,Z bojišča,, dne 7, novembra. Velecenjeni'gospod poslanec ! Včeraj je bila velikanska bitka., Naše čete so napredovale in ujele kakih 1100 Srbov. Iz zanimanja sem se približal do kakih 800 korakov od prvih vrst. Privoz je bil velikanski Delali smo potem do pozne noči, a sedaj že gremo inaprej. Koliko ranjenih in padlih je na naši strani, Še ne vem. Noč in megla je podpirala našo ofenzivo, — Na drugi dopisnici piše dr. Robič: Bilek, 15. novembra. Velecenjeni gospod poslanec! Tukaj bivamo blizu 700 m visoko v od (vojakov zapuščenih zemeljskih jamah. Prevzeli smo tukaj 400 ranjencev, ki jih transportiramo z velikimi težavami v dolino. Tukaj leži že mnogo snega. Bolnikom je jako mraz. Delamo na prostem pri ognju kolikor mogoče. Celo eno amputacijo sem moral pod takpimi pogodi v lumbaini änästheziji napraviti. Sedaj imamo še ivedno 400 pacijentov, ki le težko pričakujejo transport. Danes zopet snežuje. 50 smo jih zjutraj transportirali na konjih, tudi ljudje s prestreljenimi nogami so se prostovoljno javila. Ud sveta, ne izvemo ničesar. Cehi so se pri jurišu o-glasili prostovoljno, da prerežejo žice pred srbskimi vrstami. Z odličnim spoštovanjem Vaš dr. Hugon Ko-
Marihorski Orel piše. Roman -Bende, uradnik Zadružne Zveze, nam piše dne 21. novembra iz Budimpešte:	Danes sem našel1 malo prilike, da Vam
napišem par vrstic. Ležim v vojaški bolnišnici ;y Budimpešti. Bil sem trikrat v vročem boju in ognju, a razven malenkostnih prask ni bilo nič hujšega. Pač pa, me je protin in revmatizem (vrgel mogoče za celo življenje. Čudim se celo, da sem utekel koleri^ med tem, ko je ta morilka pobirala moje tovariše 5z moje neposredne bližine. Napori, klatere Sem prestai, so veliki, brezprimerni. Edino veselje v vedski so nam bili Rusi, M so nam dali veliko zabave, bodisi s svojim gladom, junaštvom, ali pa streljanjem. Toda o tem in marsičem ustmeno, kadajr se vidimo, če Bog da Pozdrave tudi od preč. g« kurata Zagoršieka, kar terega sem videl v Galiciji. /Iskreno pozdravljeni!
Mraz na bojiščih. Dunajski listi poročajo, da je sedaj v Krakovu in tamošnji okolici zjutraj 11—12 stopinj mrazu. Na Karpatih je v jutranjih urah celo 13 do 14 stopinj. V Sarajevu m Srbiji pa je najnižja temperatura do 2 stopinji pod ničlo. Na /vseh bojiščih dan za 'dnevom sneži.
Svinjski mehur sredstvo zoper mokroto in mraz. Vojaki na bojišču silno trpijo radi mokrote u; mrazu. Posebno noge so izpostavljene tem vojnim ne-prilikam. Po cele dneve mora ubogi jvojak hoditi s premočenimi čevlji. Ni prilike pa tudi ni prostora, da bi si vojak posušil čevt,e ih nogavice ali cunje. Neki častnik, ki |se je udeležil več bitk proti Rusom, pn poroča, da je najboi.še sredstvo zoper mokroto in mraz, 'ako si čez nogavico zavi.eš svinjski mehur, kateri te varuje ne samo pred mokroto, ampak tuui pred ozebo.
Kolera na Spodnjem Štajerskem. V Stan-Novi-vasi ha Murskem polju je umrl na koleri, o kateri se |e uradno poročalo,, bivši gostilničar in zidarski mojster Marko Pečuh. Hiša, kjer je stanoval s svojo družino, (je noč in dan strogo zastražena. Dosedaj se ni pojavil v hiši kak nov slučaj.
Kolera. Ministrstvo notranjih zadev javlja, da so bili dne 25. t. m. dognani sledeči slučaji kolere:
7 slučajev na Dunaju, 2 na N ižje-A vstri jskem, 1 na Koroškem, 4 na Češkem, 8 ’«a Moravskem in 15 slučajev v Slezi'ji.
Cene za špirit in kis so se v zadnjem mesecu povzdignile za 16 K pri 400 1.
„Izpod črno-rumene zastave“, je naslov knjižici, katero je ravnokar izdal središki učitelj gospod A ton Kosi. Zbral je zanimive dogodke in slike iz vojnega viharja v Avstriji 1, 1914 ter jih posebno nar menil za mladino in preprosto ljudstvo. Cena tudi po zunanji obliki Učnemu zvezku je 40 vin. C sti dobiček je n ameni e n Rudečemu križu.
Zadnja poročila, d^šla v petek, 27. nov.
Avstrijsko uradno poročilo.
Dunaj, dne 26, novembra opoldne.
Avstrijski generalni štab uradno razglaša: Bit-ba na Rusko-Psljskem ima na velikem delu bojne črte znak stoječe borbe. (Borba iz okopov v okope,)
V	Zahodni Galiciji odbijajo naše Čete sovražnika, ki je prodrl čez spodnji tok reke Dunaj ec.
Tudi boji v Karpatih se nadaljujejo.
Przemysl se dobro drži.
Dunaj, dne 26. novembra,.
Na pristojno mesto na Dunaju je došlo poročilo od vrhovnega armadnega poveljstva, da sovražnik pri drugem obleganju trdnjave Przemysl doslej še ni dosegel nobenih uspehov. Trdnjavske utrdbe kljub silnemu sovražnemu ognju , niso mnogo trpele, Nla vrhovno poveljstvo je sporočil neki častnik generalnega štaba iz Przemysla, daj je položaj trdnjave izboren in ni nobenega vzroka, J da bi se radi nadaljnje usode te važne trdnjave naša javnost razburjala.
Rusi zopet pregnani iz Ogrskega.
Budimpešta, dne 26. novembra.
Iz Nyiregyhazo se poroča: Veliki župan v Ung-varu javlja, da so avstrijske čete porazile Ruse, ki so udrli čez prelaz Uszok na Ogrsko in jih povsod pregnale iz ogrskega ozemlja.
Veliki župan kom tata Zemplin javlja, da so avstrijske čete obkolile in porazile Ruse, ki so udrli v komitat Zemplin. Izgube Rusov, so bile tukaj zelo velike.
Rusi zapuščajo povsod ogrsko ozemlje.
Zmaga pri Lazareveu.
Junaštvo slovanskih (čeških) polkov.
Dunaj, dne 26. novembra.
Z južnega bojišča se uradno poroča:
V	bojih ob reki Kolubara imamo do včeraj zar beležiti znaten uspeh. Središče sovražne bojne črte, močno utrjene srbske postojanke pri Lazareveu, > so bile po junaških nastopih dobro poznanih čeških polkov št, 11, 73 in 102 z naskokom zavzete.
Ujeli smo pri tem boju 8 srbskih častnikov in 1200 mož; uplenili 3 topove, 4 vozove s strelivom in 3 strojne puške.
Tudi na južni strani sela Ljig, ki leži na izhodnem bregu enakoimenovane reke (reka Lj /g se izliva severno od Lazarevca v Kol ubar p) so naši' zavzeli važne višine in ujeli 300 Srbov.
Naša armada, ki prodira na južni strani Valjeva, že stoji pred mestecem Kosjerica, ki leži ob cesti, ki vozi iz Valjeva v mesto Užiee.
Srbska vlada zbežala Iz Niša?
Frankobrod, dne 26, novembra. _
..Frankfurter Zeitung“ prinaša neko petrograj-sko poročilo, ki pravi, da se namerava srbska vlada preseliti iz Niša v mestece Njegotin, M leži kakih 8 irlometrov juž-o od Donave ob rumunski meji. Ako se bo ta vest uresničila, potem ima srbska vlada za slučaj splošnega poraza srbske armade gotov načrt, da bi zbežala pred Avstrijci v Rumenijo. (Vest, ki ni uradna, je treba sprejet' z rezervo, ker so zasebna poročila že večkrat prestavila vlado v druga mesta.)
Uradno poročilo o stanju nemških armad.
Berolin, dne 26. novembra.
Iz velikega vojnega stana se z dne 26. novembra predpoldne poroča:
Položaj na zahodnem bojišču je nespremenjen.
V	okolišu mesta Saint Hilaire-Souain so nemške čete odbile napad močnih francoskih čet. Napad, ki je bil slabo Izpeljan, je stal Francoze mnogo izgub.
Pri Apremoutu so nemške čete napredovale.
V	Izuodni Prusiji je položaj nespremenjen. V bojih nemških čet pod poveljstvom generala pl, Mack-easena pri Lodzu in pri Lowiczu so imele prva, druga ter deli pete ruske armade težke izgube.. Razven mnogo mrtvih in ranjenih so izgubili Rusi nič manj ko t 40.000 n er a n j e n i h vojakov, ki so bili ujeti od Nemcev, Nadalje so zaplenile nemške čete 70 ruskih topov, 160 municijskih vozov, 156 strojnih pušk ter napravile 30 ruskih topov za boj nerabnih.
Tudi y teh bojih so se deli nemških 'mladih čet kljub velikim žrtvam junaško borili. Ce še torej kljub tako velikansk m uspehom ni prišlo do odločitve, je temu vzrok, ker posegajo v boje nove močne rusko čete od izhoda in juga* Napadi ruskih čet so bili včeraj, dne 25. novembra, povsod odb ti.
Do končno veljavnega izida teh bojev pa dosedaj še ni prišlo.
Japonska armada na evropskih bojiščih.
Milan, dne 25. novembra.
Japonci se bodo gotovo udeležili evropske vojske. Tako vsaj zatrjuje bivši francoski minister Pi-ehon v listu „Petit Journal“, Načrt, da bi1 trosporaz. um poki cal Japonce na pomoč, se posebno v Franciji, Rusih .‘in Angliji v javnosti zelo odobratvai Obenem pa so Japonci sami močno navdušeni za evropsko vojsko in bodo menda v kratkem poslali nekaj svoje armade na evropska bojišča. Pichon pravi: Nemčija se boji Japoncev in Amerika, ki je bila v nevarnosti, da jo Japonci napadejo, se je oddahnila.
Turško uradno poročilo o stanju turških armad.
Carigrad, dne 26. novembra.
Iz glavnega turškega vojnega stana se poroča:
Trajno slabo vreme na Kavkazu je ustavilo za trenotek prod'ran je turških čet v teh goratih krajih. Tudi Rusi se nahajajo v svojih postojankah ob meji.
Turške čete, ki so udrle v ozemlje Tschoroch, so dosegle zopet novo zmago. Zasedle so Mornul, so pri Burtsiki prekoračile T seli or seli ter so zasedle tudi’ to postojanko. V teh bojih so zaplenile turške čete večje število brzostrelnih topov, dva avtomobila in veliko množino dinamita.
Turki porazili Angleže.
Carigrad, dne 24, novembra.
Iz turškega glavnega stana se z dne 19. nov, poroča: Po bitki, ki se je vršila dne 19. novembra v okolici Bassorah, v kateri so imeli Angleži vjelike izgube, so prodirale angleške čete, ki so dobile velika ojačenja, prav počasi pod varstvom angleških topni-čarskih čolnov navzgor ob bregovih reke. Turške Čete so zavzele nove postojanke in so mirno čakale na prihod angleških čet, katere ladijski topovi niso mogli podpirati.. Parnik „Nilufer“ je bil pri Rilia poškodovan, — Z drugih bojišč ni danes nobenega poročila.
Parnik „Nilufer“ je bila majhna ladja, katero je rabila vojna mornarica za polaganje min. Bržčas je trčila na podmorsko mino, katero je odnesel morski tok iz tega ali onega bolgarskega pristanišča.
Klanje Rusov v Perziji.
Carigrad, dne 25, novembra.
List „Terdjaumani Hakkikat“ prinaša vest, da so v pokrajini Täbris perzijski rodovi pobili in uničili 2000 Rusov. List „Ikdam“ je dobil poročilo, da se nahaja med žrtvami tega klanja tudi ruski konzul mesta Täbris, Klanje Rusov je povzročila ruska predrznost, Rusi so se namreč norčevali iz Perzijcev, ko je došlo poročilo, da so vsi mohamedanci poklicani pod „sveto vojsko“. Ob proglasitvi „svete vojske“ v Täb-risu je bilo navzočih več tisoč Perzijcev iz vseh rodov, ki so bili silovito razburjeni, ker so se Rusi norčevali iz njih slavnosti. V mestu Täbris so Perzijci poklali vse Ruse do zadnjega. Krvoprel Fe je bilo grozno.
Uradno poročilo iz .Petrograda! (dne 26. novembra pa označuje gornjo carigrajsko poročilo kot navadno izmišljotino. V Tährisu in okolici baje vlada popolni red in mir.
Angleži izgubili 800 mož v Izhodni Afriki.
Kodanj, dne 26. novembra.
Angleško zunanje ministrstvo poroča:
Državni tajnik za Indijo javlja o položaju v Izhodni Afriki sledeče:
Iz zadnjih poročil je razvidno, da je imel oddelek angleških čet, ki je bil poslan pred kratkim v angv-leško Izhodno Afriko, da zasede važno nemško železniško postajo, o kateri se je poročalo, da je slabo zasedena, zelo hude boiei z nemškimi četami. Oddelek angleških čet je bil izkrcan dne 2. novembra in je takoj prodiral proti' sovražniku. Pokazalo se je pa, da so b le sovražne čete zelo močne in čenrav se je posrečilo Angležem, da so prodrli do mesta, so se vendar morali umakniti in se zopet ukrcati na ladje, da počakajo na predpriprave za bodoče boje. Izgube Angležev znašajo skoraj 800 mož.
Uradno nemško poročilo ne pove mesta, kje so se vršli ti boji, vendar se razvidi iz poročila, da so zapodile nemške čete Angleže nazaj na ladje in da je bil poraz Angležev zelo hud.
Slovenci !
Ker se za spodnještajerske Slovence ni ustanovil poseben vojni oskrbovalni urad, je visokorodm cesarski namestnik za Štajersko, Manfred grof Cla-ry-Aidnngen pover.l z odlokom di,e 6. novembra Itili št. 6-3395-1 g. dr. Benkoviča, dr. Korošca in dr. Ver-stovšeka, da skrbijo za podporo vojakov, ki izpolnjujejo na bojiščih svojo plemenito domovinsko dolžnost. Podpisani so osnovali začasni ..Slovenski odbor zt» podpiranje vojakov na bojišču“, ki se bode go potreb; razširil.
Prva naloga odbora je, da priredi vojakom na bojišču, zlasti spodnještajerskih polkov, kolikor mogoče prijeten Božič. Zato prosi odbor posameznike, župnijske-, občinske urade, okrajne zastope, okrajne in krajne šolske svete, društva itd., da se mu n uklanjajo v ta namen darila v denarju, v zimski spodnji obleki, v cigaretah, smodkah itd,
Posebno naj se uporabi dan 2. decembra., ko je presvitli cesar pred 66 leti nastopil vlado, da se nabira za božična darila, ki se bodo poslala našim vojakom na bojišče,
Ker se morajo do 6, decembra odposlati vsa darila na bojišča, zato prosi odbor, da se ozira pri vpu šiljanju na to časovno določbo. Vsaka poš ljatev, k se bode objavila v Istih, naj se naslovi:
„Slovenski odbor za podpiranje vojakov na bojišču“, Maribor, Koroška cesta št. 5,
Za odbor: Dvorni svetnik Bedjanič, dr. Benkovič, 'dr.
Korošec, dr. Pipuš, dr. Verstovšek.
Č. g. Ferdo P,sunder, vikari mestne župnije v Ptuju, je povodom svojega’imenovanja za župnika pri Sv. Bolienku v Slov. gor. daroval za avstrijski Rudeči križ 100 K in za božičnico našim vojakom 50 K, to pa radi tega, ker radi sedanjih resnih razmer ne kaže obhajat slovesne inštalacije. Gotovo času primerno darilo! Lepa hvala!
Zbirka ckarov za božičnico na „Slovenski odbor za podpiranje vojakov“:	Zora Verstovšekova nogavice in žilogrelce,
Marija Gruškovjak 2 K, Lizika Tomažič 2 K, Jožeta Javnik 2 K, Apolonija Kopriva 2 K, č. g. župnik Črnko, Studenci pri Mariboru, 2 K, dr. Jože! Kolšek, Laško, 30 K, Fr. Lekše, župnik, Luče, kot dar Mohorjanov 45 K, Neimenovani, Gornjigrad, 4 K, Mihael Starki, častni župan v Sevnici, 20 K, Hranilnica in posojilnica v Sevnici 20 K, dr. Großman, odvetnik v Ljutomeru, 20 K, Okrajna posojilnica v Ljutomeru 25 K, gostilničar Anton Ploj nabral v občini Mestni Vrh pri Ptuju 60.30 K, č. g. Ogrizek, župnijski urad Dramlje, nabral 51.86 K. č. g. Zmazek F., župnijski urad Sv. Benedikt, nabral 41 K in 300 cigaret, župan-«tvp Svetina pri Celju 12 K, občina Modraže (župan Svagan Št.) 10 K, Janez Pelci, Police, 5 K, Jakob. Kopič. nadučitelj. Sv. Lenart v Slovi gor., 2.50 K, France Kocmut, občinski predstojnik v Trnovskem Vrhu, nabral 65.30 K, občinski urad okolica Celje 20 K, Janez Lančič, klepar. Gornja Badgona, 5 K, Julijana Gril, po domače Hekerl, nabrala 17 K, Gregorij Presečnik, župnik, Petrovče, 5 K, Vincenc Verlič v Grušovi, zbirka lovcev, 13*44 k, g. Cvahte Lovro, Maribor, 5 K, Matevž Pelko, Bresto-vèC, 1 K, č. g. Kokeelj Al., župnik, zbirka Vurberžanov, 20 K, Posojilnica v Mariboru (Narodni Dom) 100 K, župnik Cede rjuhe, Jože Duh, Sv. Peter, 100 cigareit, A. Č. in P. B., slovenski kuharici na Dunaju, dve veliki škatlji cigaret in 10 pakljcev tobaka, č. g. župnik Kapler 5 K, Č. g,, kaplan Planinc 5 K, Belec Marija, Maribor, 2 K, županstvo Jarenina, nabral župan g. Lorber 54 K.
Celje. Zbirka za obdarovanje vojakov se je vršila tudi v našem mestu In je imela prav lep uspeh, katerega bodo naši vrli junaki veseli. Nabralo se je kljub prejšnjim obilnim žrtvam v prid avstrijskega Budečega križa 291.10 K v gotovini, 14.210 cigaret, 2000 papirnih ovojčkov in 110 škafljio užigalic. Gotovina se je deloma porabila za nakup dobrega tobaka, iz katerega se napravi še 25.000 cigaret, tako da se bo te dni lahko odposlalo že 40.000 Cigaret na domače polke potom urada za vojno oskrbo vojaštva. Tudi ranjencem v Narodnem domu ter takim, ki so na potu okrevanja v Št. Juriju ob južni železnici, se bo priredila božičnica. Zbirko ste oskrbeli gospe dr. Benkovičeva in dr. Kar-lovšekova, ki ste se z veliko vnemo postavile v službo dobre te stvari. — 0. g. vikar dr. Vraber je še posebej nabral 31 K.
Sv. Lenart v Slov. gor. Kakor smo svoj čas poročali, je šentlenartski nadučitelj g. Kopič nabral za družine v vojsko poklicanih šentlenartskega okraja 197 K. Prispevali pa so sledeči dobrotniki: Glavna hranilnica in posojilnica 25 K, gospa dr. Go-rišekova 20 K, notar Stupica 20 K, ..Pomagaj si sam“ 20 K, c. g. župnik Janžekovič, dr. Ilaunig, dr. Tiplič, Čitalnica, šentV Sokol, nadučiteli Kopič 10 K, poslanec Boškar 7 K, gospa Arnu-ževa, gospa Ana Neureiter, trgovec Zemljič, Franjo Well a po 5 K, dr. Leščnik, učitelj in veleposestnik Zabukošelc, poštar Fabiani, solicitator Polič, č. g. kaplan Cilenšek in knjigovodja Štukelj po 3 K, Anton Vogrin, Damiš po 2 K, Minarik, Sebastnik, trgovec in veleposestnik Fr. Breznik po 1 K.
Raitjemi in padli.
Pešpolk štev. 87:
Mrtvi: Bianchi Jože!, Blatnik Andrej 1, Bogovič Ivan 2, Brečko Ivan 87, Cvetko Ivan 3, Debešek Ivan 2, četovodja Blaž Dobovišek, Glogovšek Franc 11, Jager Ivan 2, Ješovnik Jož. 1, Klajnšek Henrik 9, Kozole Jože! 2, Kovačič Franc 9, Križnič P. 2, Majcen Ivan 1, Marčič Ivan 11, Mulec Franc, Osojnik Jože! 2, četovodja Plohl Ivan 2, Potrč Ivan 2, Primožič Anton 1, poddesetnik Siuc (ali Sivec) Franc Oton 2, Sitter Franc 11, Sovec Martin 2, korporal Steiner Jože! 1, korporal Štole Anton 1, Svet, Franc 9, korporal Teršek Franc 1, Vreš Anton 2, narednik M. Vrhnjak 4, Windisch Andrej 1, Zabavnik Franc, četovodja Maks Zabernik 1, Zadravec Lovro 7, korporal Žohar Franc 2, .Zug-meister Otmar 2.
,	Banj eni:	Agrež Franc 1, Alt Ivan, Autlej Martin 1,
poddesetnik Antolinc Franc 3, korporal Antonič Andrej 5. Arch Franc, Arnuš Franc 6, Arzenšek Ivan 7, Avguštinovič Ivan 1. Babič Jože! 1, Balant Jože! 4, Ban Franc 2, Bedenik Ivan 5, Bečan Jože! 2, Belšak Anton 6, Berk Matjaš 8, Berločnik Ivan L Blagolinšek Franc 1, Blasutti Anton 9, Bobek Jože! 8, Bogina Simon 1, Borovnik Anton 1, Bratuž Franc 2, Brence Franc'1, Brezovnik Florijan, Bricman Bernard 11, korporal Brudermann Leopold 9, Bukovnik Alojzij 6, narednik Čepel Franc 5, Cesar Avgust .ll, Cimerman Matija 1, Cintar (ali Pintar) Ivan 2, Čo-bec Martin 2, četovodja Čonč Franc 4, Cugin Jože! 2, Cvetko Iv. 8, Cvetko Martin 6, Danjko Anton 1, Damjo Pavel 5, Doboršek Ferdinand 2, Dešman Silvester 1, Deuče Franc 6, Deželak Fran 7, Diriti Anton 7, Drobrilla Franc 2, Dobrina Jože! 1, Domajnko Jože! 6, poddesetnik Dunaj Franc 4, Eler Anton 5, korporal, Enzi Simon 4, Ernst Karol i, korporal Ferdic Miha, Feržen Ignac 2, Fodler Ivan 1, Filčič Franc 2, Formasir Jože! 6, Frece Jernej 1, Fridauer Franc 1, poddesetnik Friedau Franc 1, Fiindek Iv. 1, Gabron Ivan 1, poddesetnik Gašparič Franc 11, poddesetnik Gasper Jože! 7, poddesetnik Gehert Alojzij 3, Glimek Franc 4, korporal Germut Leopold 2, korporal Golinar Feliks 9, poddesetnik Golob 11, Golob Franc, Golob Matija 7, Golob Miha 3, Go-
ričan Leopold 2, Goltnik Pavel 1, Gorjan Franc 1, Grab Martin
10,	Grašek 11, četovodja Grašič Tomaž 1, poddesetnik Gregl Iv. 4, Greitoner Franc 1, Gričnik, Franc 1, Gmškovnjak 11, Gu-ej Jože! 1, Hajnšek Jože! 9, Hanžekovič Jože! 4, korporal Hikša fv„
3,	četovodja Holer Edvard 3, Hribernik Matija, štabni naišd .ik Hribšek Martin 2, poddesetnik Hudina brane 2, Hudovernik Iv. 8, ligi Alojzij 1, poddesetnik Inziuger Franc 9, Ivič Karol 4, Jagodič Blaž 1, Jazbec Miha 2, ! poddesetnik Jaušovec Anton, Javornik Ignac 1, četovodja Jazbec Jože! 4, četovodja Jelen Ivan 7, Jeraj Bukuš, Jerman Ivan I, Jevšinek Jože! 2, 'Jošt Franc 2, poddesetnik Jošt Jože! 1, poddesetnik Junež Anton 2, poddesetnik Jurkovič Franc 1, korporal JurSa Martin 7, Kačan Ivan 1,, Bok Kamnik 2, četovodja Kellner Franc 8, Kerček Franc 4, narednik Kirac Luka c, Kiavžer Ivan 1, Klekl Andrej 2, Kliček Miha 9, Knez Franc 5, Kodilja 'Ivan '5, Kodrin Franc 1, Kokol Ign. 7, Kolarič Martin 2, Končan Franc 1, Kopinšek Jurij 9, Kopriva A. 6, Koreu Franc 1, Korošec Ivan 2, poddesetnik Korpar Ivan 1, Kosec Franc 3, Kosi Anton, korporal Kosi Matija 4, Kostanjevec Franc 3, Koter Valentin I, Kovač Jože! 4, četovodja Kovačič Ivan 1, Kozman Alston 8, poddesetnik Kožuh Steian 1, Krajnc Anton 2, Krajnc Jože! 6, Krajnc Jože!, korporal Krajšek Andr. 1, Krčmarič Andrej 1, Kristan Ivan 6,, Križanec Steian 2, Križnik Franc 1, poddesetnik Kroilič Franc 2, Krump Franc 7, Kru-šič Miha 2, Kurent Anton 1, Leben Miha 7, Lebič Ivan 1, Lesar Ivan 2, četovodja Lesjak Ivan 2, Lipovšek Luka 5, Lopan Miha 7, Lukše Emerik 1, , Magnetič Anton 9, Majcen Martin 3, Majerič Jože! 2, Malec Ulrik 2, Marin Franc 2, Marinič Ignac 1, poddesetnik Markuš Matija 9. korporal Mastnak Franc 4, Jože! Mastnak, Mataušek Anton 1, korporal Matek Franc 8, Miau Adoli 8, Mihelj Alojzij 9, Miklošič Martin 3, Mlačnik Franc 2, Mlakar Franc 4, Mlinarič Vincenc 9, Močnik Miha 1, Mohorko Anton 7, korporal Mrek ,,ali Drek) Martin 4, Mižek Franc 1, Ne. gro Martin 9, Novak Tomaž 6, korporal Oberski Ivan 3, Ogrizek Franc 2, Ogrizek Martin 4, Operčkal Ivan 1, Orehovec Luka 7, Orešnik Anton 1, Orožen Alojzij 1, 0|torepec Jože! 1, Ožir Anton 1, Patir Alojzij, Papetnik Miha, Pasgualis Ivan 8, P aus lin Franc 2, poddesetnik Pavlič Anton 4, Pavlič Ivan 6, četovodja Pečovnik Franc 3, Pejovnik Gabrijel 1, korporal Perič F.
4,	Perše Ivan 1, Petek Alojzij 1. Peteros Anton 9, Pihler Henr. 1, Pintar Ivan 2, Pintar Franc 1, Pive Jože! i, Planinc Franc
11,	Planinšek Bok 2, četovodja Platovšek Karol 2, Plevnik Fran 1, Podkoritnik Matija 7, Podlesnik Franc 2, Pogorelčnik Fortunat 5, Pohlar Jože! 2, Pokorni Anton 4, Pokrajac Simon 9, četovodja Polak Anton 4, Potočnik Ferdinand 2, Potočnik Franc 2, Prašiček Vincenc 1, Praunseis Adol! 1, Preložnib Jurij 1, Pre-melč 11, korporal Preskar Ivan 5, Presker M/iha 6, Pučko Alojz
1,	Pučnik Alojzij 4, korporal Pukl Karol 4, Badej Franc 6, poddesetnik Baiolt Karol 2, Rajh Ignac 2, Ramšak Anton 1, Batek Franc 4, poddesetnik Batek Ignac 11, Batej Ludovik 2, Bazdev-šek Anton, Beberšak Ivan 7, Beicb Franc 6, Beigel Mihael 9, Beiterič 11, Benič Ivan 1, Rižner Franc 2, Rižner Peter 6, Bo-bin Bok 1, Bobnik Vincenc 1, Bogina Martin 1, korporal Bogo-vnik Anton 6, Bojko Feliks 2, Boškar Ivan 2, (korporal Boti AÌ.
2,	Božman Blaž 7, Sagadin Anton 2, poddesetnik Sagadin Jože
4,	Sakšek Franc 6, Satler Karol 2, Slajošek Vaclav, Šega Ant.
6,	Šega Anton 9, Senic Franc 3, Šešerko Peter 1, korporal Ses-kovšek Franc, Sinkovič Jakob 1, Skoberne Jože! 7, Skoberne Miha, Ško! Jože! 3, Skrabel Florijan, poddesetnik Skrbinšek F. 2, Šlander Alojzij 5, Šmon Alojzij I, Sohar Franc 1, Stelcar J. 2, poddesetnik Štiftar Peter, Strafela Osvald, Strašek Franc 1, Strasser Anton 1, Strgar Mais 5, Štrkel Ivan 1, Šuman Anton
2,	korporal Supanc Rudolf 8, Supančič Ivan 18, Šuster Ivan, Svenšek Jernej 9, Svenšek Jurij 8, Temen Eranc 5, Teržan J.
11,	Tinta Avgust 2, Trškriš Alojzij 6, Tojnko Martin 5, Franc Tomanič 2, TonSek Jože! 7, Toplak Jože! 2, poddesetnik Toplak Budol! 4, korporal Topolovec Matevž. 2, Tretjak Ivan 1, poddesetnik Trstenjak Lovro 4,, Tušek Mihael 9, Urek Mihael 5, Va-lenčak Jože! Mihael 1, korporal Vengust Anton 4, Verdev Jernej 7, Vejak Viktor 1, Vidma« Anton 1, Vidovič Ivan 2, Vindiš Ivan 6,. poddesetnik Vivat Friderik. 9, Vodopivec Jože! 2, Vogler Matevž 2, Vošner Franc 4, četovodja Vovk Jakob 3, Vovk Miha, Vrabl Franc 3, Vrečer Filip % Vrečer Ivan 2, korporal Vrenko Martin 4, Vutolen Filip 3, korporal Webre Leopold 2, WengnSl Adol! 7, Žafran Jurij, Zakšek 'Franc 1, Zavec Jurij 1, poddesetnik Zavec Jakob 3, / mavc Peter 6, Žnidar Blaž 1, Žopac Ivan
7,	Zoipl Jožef 9, korporal Zorko Jožef 1, poddesetnik Zupane M.
3.	—■ Številka pri imenu pomeni stotnijo.
Pešpolk štev. 47:
.Ranjen i. Častniki : boročnik Agnedter Avgust 7, praporščak Colobig Albert 2, nadporočnik Iianel Armand 3, poročnik Herzig Janez 6, Hlavka Viljem 15, stotnik Jaritz Friderik je pogrešan, poročnik Kotmayer Franc 10, poročnik Kriiovnel Oton 3, stotnik Mallasz de Tßketemezö Ernest 6, stotnik Marko Janez 13, stotnik Mitteregger Karol 9, poročnik Novak Anton 6, nadporočnik Ornik Miha 10, poročnik Puhler Herman 9, kadet Bevk Martin 3, poročnik Scherhowsky Janez 15, kadet Steininger Fr.
12,	nadporočnik Strel Friderik 6, kadet Windsberger Franc 12 se pogreša. — Moštvo: Absenger Franc 15, Adler Anton 4, J. Amtmann 14, Antoličič Jožef 3, Appolonio Janez 16, Avg. Blaž 6, Augustin Janez 3, Auner. Alojzij 5, Aimer Janez 4, Babig A.
13,	Balsam Peter 5, Bartl Franc 6, Bauer Jože! 2, Bauer Jožef 1, Baumann Janez 6, Baumgartner Franc 9, Baumgartner Karol 6, Beltram Alojzij 15, Berdnik Jurij, 2, Berghold Alojzij 11, Bergler Konrad 9, Bernhard Avgust 16, Bernhardt Jožef 6, Bezjak Anton 12, Bilc Peter 2, Binder Edvard 2, Blaninscheg Ludvik 16, Boos Matija 5, Bračič Franc 1, Brandi Alojzij 3, Braunegg Frano 16, Braunstein Jožef 13, Bresner Franc 14, Bresnik Fran
■ 14, Bresočnik Roman 14, BretierMieber Alojzij 13, Bretterklieber Franc 7, Breznik Peter 9, Briinner Konrad 1, ' Burja Anton 9, Carnelut Peter 13, Chergic Peter 11, Cojhter Anton 4, Crepinko Matjaš 7, Čuček Matija ,8, Culot Anton .6, C.upin Janez 8, Damisch Matija 14, Danko Aleksander 6, Detesky Janez 4, De-pangher Franc 15, Deutschmann Jožef 8, Dobaj Vinko 10, Do-beršek Franc 13, Doberšek. Štefan 6, Dobrošek Mihael 11, Dornig Franc 2, Donta Peter 11„ Dover Simon 9, Drexler Friderik 14, Duh Vinko 6, Dunkl Janez 6, .Dur. Franc, 3, Eibl Friderik 14, Eicbinger Rupert 2, Eigner Franc 12, Engelbogen Karol 3,- Erhard Franc'12, Ertl Franc 14, Evorl Andrej 3, Fasching Leop. 15, Fašmon Jožef 2, Fassmann Anton 5, Fasswald Jožef 6, Fedi Jožef 6, Fejberger Jurij 14, Felgitsch Andrej 11, Ferenz Henrik, Fersch Blaž, Fiédler Janez 14, Fifer. Jožef 6, Žingerbut Jožef, Flucher Mihael 4, Fluck Alojzij, Fortmüller Janez 3, Fraiding Alojzij, Fras Franc 47, Freidorfer Julij .6, Freitag Matija 8, F. Frešer 10, Friedrich Anton 1, Friedrich Franc 2, Fruhwirth J. 1,. Fuchs Jožef 6, Fürntratt Anton 4, Gaiser Franc 8, Garber J. 6, Garmuscb Anton 2, Gartner' Albin 16, Gartner Ignacij 3, Fr. Germ 2, Gingl Marko 9, Glauminger Alojzij 3, Gnaser Jožef 9, Goar Jožef 6, Gobi Jožef 14, Q-öhsl-Peter H, Golles Florijan 10, Golob Franc 16, Gosak Simon' 13, Gradwohl Florijan 8, Graf A. 9, Grain 'Jožef 14, Grašiči Franc 4, Grašič Alojzij 11, Grasmuck Franc 6, Grassi Avgust 7, Grassmugg-Jožef 1, Gratwohl 14, Gregorič Rudolf 13, Groši Jattez 3, Grössha.uer Viktor 11, Gr.oß-schädi Janez 11, 'Gruber Anton 6, , Gruber %ane 3, Grubholz Anton 4, Gründl Franc 16, Gründl Jožef 13, Gschar Janez 3, Gsöls Anton 6, Guazej Franc 2, Guggi Franc, 2, Gušel Štefan 4, Gutschi Andrej 13, Gutschi Janez 14, Gutschi Jožef 11, Haas A.
5,	Haas. Anton 14, Hackl Janez 8. Hahn Janez 14, Hainzl Anton
8,	Hainzl Friderik 3, Hammer. Štefan 5, Hanus Gustav 8, Har-rach Jožef 8, Harb Andrej 14,. Haselbacher Janez 3, Hasenbur-ger Jožef 5, Hasenburger Ludovik, 6, Hauer Bogomir 5, Hauser Tibor 12, Heiden Aleksander 2, Hernach Franc. 10, Hiebler Janez 8, Hödl Anton 10, Hofbager Karol 2, Hofer Janez 2, Hoff-stiitter .Valentin 8, Höfler Jožef 15, Holler Janez 5, Holzapfel Jožef 13, Hörzl Alojz 3,. Hribernik Miha 12, Hubmann Albert 15, Hubmann Kristijan 1, Hubmann Franc 3, Hubmann Hubert 14,
lrliuger Franc 16, Jammemegg Ernest 12, Januš Franc 16, H. Jausckuigg 14, Jesovnig Janez 16, Ingolič Janez 14, Joch Karl
3,	Jurše Jakob 6, Justinegg Matija 14, Kacjan Franc 2, Kager Karol 14, Kabr Anton 9, Kaiser Ferdinand:.?, Kaiser Henrik 1, Kaleher Karol 16, Kapper Jožef 1, Karasek Franc 8, Karmel X
2,	Kasper Franc 3, Kastler Maks 14, Kaufmann Hnton H, Ka* zian Karol 2, Kelorič Jožef 2, Keller Otokar 5, Keršan Mihael, Kienredcb Matijaš 2, Kirchengast Jožef 1, Klein Rudolf 8, Avg. Kleinschuster 7, Kleinschuster Franc 11, Klemenčič Franc 16, Klenner Karol 14, Klepcis Janez 7, Klinc Jakob 3, Klug Franc, Kmetič Mihael 14, Knappitscb Simon- 5, Knaus Jožef 4, Knaus Lenard 15, Kniely Alojzij 5. Koboth Alojzij 15, Koch Franc 6, Koch Janez 1, Kogelegg Klement 7, Kogler Avgust 13, Kohl Fr. 6, Kohl Jožef 3, Kolar Jožef 10, Kölber Jožef 6, Kolbl Karol 13, Kölldorfer Alojzij 14, Kolleger Jožef 15, Kolleger Martin 7, Koller Gustav 2, Koller Robert 13, König Franc 3, König Janez 15, Konrad Franc 5, Konrad Jurij 14, Konrad Janez 14, Konrad Ludvik 14, Kopčič Anton 15, Korseska Adolf 4, Kos Franc 14, Kowald Jožef 16, Krajnc Vinko 14, Krajner Avgust 2, Krajner Franc 16, Krajnc Ludvik 7, Krajnc Matija 15, Kramberger Janez 5, Kramberger Jožef 3, Kramberger Tomaž 6, Kramer AL
4,	Krampi Karol 7„ Krapš Janez 12, Krätzenbacher Tour*až 4, Kraus Franc S, Kraut Franc 14„ Kren Jožef 15, Krotmeier Pet.
3,	Krumpholz Jožef 16, Kržič Anton 13, Küher! Franc 3, Kummer Franc 13, Kurzmann Janez 2, Lačen Janez 8, Laginja Jožef 2, Laibaeher Franc 8, Lambauer Jožef 1, Lamprecht Alojzij 2, Lang Anton 3, Lautner Jožef, Lebič Janez 4, Lederer Janez
13,	Ledinegg Friderik 9, Ledinek Lranc 10, Leitgeb Anton 10, Leitinger Leopold 6, Lebešič Martin 8, Leopold Franc 7, Lesch Janez 16, Leskovar Ferdinand 3, Lileg Janez 4, Linzer Alojzij
14,	Linp Anton 5, List Alojzij 16, List Jožef 2, Löffler Franc 16, Löffler Jožef 6, Loibner Anton 6, Lopitsch Janez 2, Lorbek Jan.
2,	Lorber Alojzij 13, Lorenčič Jernej 6, Lorene Karol 16, Lösch-niggg Jožef 14, Lovrišer Jožef 7, Lubičič Jožef 3, Luc Jožef 11, Lug Pave, 7, Magerl Franc 5, Maier Franc 2, Maier Franc 12,-Maier Karol 7, Maier Konrad 12, Mais Karol 16, Malajner Janez 2, Malavašič Viljem 1, Mandl Janez 7, Mandl Roman 7, Fi Marčič 4, Masser Karol 2, Mati Karol 6, Maurer Jožef '5, Fran Meyerhold 14, Meier Mihael 5, Meisterhofer Rudolf 5, Mejaušek Anton 5, Mengotti 3, Mesarič Lovrenc 3, Meßner Franc 3, Mihalič Filip 7, Mild Avgus!t 12, Minarič Janez 3, Mittendrein Jožef 12, Moitz Janez 6. Morschner Franc 14, Muhič Frano 3, A,-Mühlhausen 3, Muhonik Franc 13, Muhr Franc 9, Mulec Miha
15,	Muskardin Anton 1, Muster Jožef 9, Narat Karol 2, Neubauer Anton 6, Neubauer Janez 14, Neuwirth Alojzij 5, Nicki Ferdinand 10, Niglhell Albert 1, Nikolausig Janež 11, Ninaus Fran
15,	Nöst Jožef 10, Ofner Karol 4, Ogrin Janez 7, Olivo Janez
13,	Onič Anton 6, Orač Anton 6, Oraig Franc 15, Ornik Ernest
8,	Ošina Janez 1, Oster Rupert 2, Oswald Franc 10, Pabetz J.
16,	Pahernik Franc 1, Pachler Nikolaj 8, Pack Jožef 1, Pajek Oton ,4, Paliaga Dominik 11, Pangračič Franc 1, Paskoli Peter 6, Pastenjak Anton 15, Pavalec Sebastijan 3, Pavalec Alojzij 13, Perger Leopold 4, Perles Anton 4, Pernat-Franc 13, Pemer Anton 13, Perner Janez .6, Perša Filip 8, Pertot Avgust 4, Pezdir-ček Ludvik 5, Petek Jakob 8, Petscbe Karol 3, Petscbovnig Fr. 16, Pfingstl Janez 10, Pfister Anton 16, Pichler Franc 2, Pichler Jožef 4, Pirš Franc 4, Pikchitz Jožef 12, Pittner Franc 13, Leopold Plaschg 5, Platzer Karol 12, Ploj Anton 6, Ploj Feliks 6, Pocofnig Jožef 13, Pojer Franc 14, Pold Jožef 2, Polzi Franc 9, Polzi Matija 1, Pongratz Ignacij 16, Póntin Franc 13, Poschau-nik Franc 14, Pöschl Matija 1, Poši Franc 6, Potočnik Rajmund
3,	Potožnik Janez 4, Povaletz Vinko 13, Pozarnek Jožef 15, Požarnik Adam 4, Požornik Franc 13, Pranti Avgust 1, Prasehl-Matej 3, Prassi Jožef 6, Prati Peter 3, Prattes Ignacij 12, Primus Franc 3, Pucher Aleksander 2, Pucher Anton 2, Pucki A.-
14,	Pugl Jožef 16, Pungartnik Šitefan 6, Puntigam Ferdinand 12, Raffler Valentin 1, Ranftl Janez 13, Rath Janez 3, Rath Janez'
10,	Ravasini Orest 5, Razbočan Jožef ,13, Razboršek Ferdinand
2,	Rebernik Franc. 13, Reich Matija 3, Reicht Jožef 12, Reiner Jožef 5, Rednprecht Franc 13, Reitinger Rudolf 3, Resch Matija
3,	Reschka Franc 11, Ribič Franc 5, Riedl Anton 16, Riedl Peter 15, Riegler Anton 13, Ritter Janez 10, Robar Vinko 3, Robert Avgust 1, Robič Janež 15, Roiss Franc 13, Roj Franc 5, Rop Anton 4, Rossmann Franc 14, Rudorfer Caharija 8, Rumpl Anton 8, Rumpler Janez 1, Rupp Ferdinand 6, Ruppi Maks 8, Ru. šič Matija 3, Rus Franc 9, Sackl Avgust 13, Safran Andrej 3, -Sagadin Mihael 13, Šalamun Jakob 2, Sammer Franc 15, Šab-ler Franc 3, Schadler Franc 9, Schadler Vinko 10, Schantl Friderik 2, Schauer Jožef : 10, Schauperl Rudolf 14, Scheibl Arnold'
11,	Sčheucher 14, Scheucher Franc 11, Scheuchen Friderik 14, Schigert Ulrik 11, Schindelbacher Jakob 8, Schlosser Ernest 7, Schmidt Viljem 10, Schober Alojzij 2, Schober Anton 12, Schober Janez 8, Schober Jožef 5i,. Schöllauf Franc 2, Schönegger Janezi 6, Sehöniwetter Franc 9, Schrei Avgust 10, Schrei Martin 3, J. Schulz 11, Schuster Jožef 9, Schwab Janez 3, Sedlaček Anton
3,	Seidl Franc 13, Seidl Leopold 12, Seifried Avgust 6, Semlič Franc 5, Semitisch Anton 10, Semitisch Franc 2, Senekovič Janez 13, Senica Janez 2, Seravai Franc 8, Serbinek Janez 7, Sernec Janez 4, Siebmann Franc 11, Siegl Jožef 3, Siegl Miha
9,	Siegl Rihard 7, Simonič Ignacij 10, Simperl Friderik 14, Si-ner Janez 13, Sissek Karol 16, ŠMlan Karol 3, Skrobal A d alb .. 14, Šmurik Emerik 6, Šober Janez 1, Sokoli Franc 3, Sommer Alojzij 2, Sorko Jožef 2, Špes Franc 6, Špindler Jožef 4, Spro-seč Ludovik 5, Stamptler Alojzij 10, Stangl Frano 14, Stany J.
I,	Stark Peter 15, Steinbauer Avgust 3, Steinbäuer Jožef 2, Jakob Steiner 4, Stelzl Jožef 8, Sterling Rupert 13, Stern Avgust
4,	Stern Pavel 6, Sternad Anton 6, Sitiper Franc 3, Stockier Fr.
12,	Stofmeier Anton 7, Stolletz Janez 15, Stopajnak Jožef 2, N. Stopar 13, Strametz Friderik 3, Strasser Ernest 3, Strauss Anton 6, Strauss Franc 5, Strohmaier Janez 2, Stumberger Alojzij; 3, Stupan Ignacij 5, Sturm Karol 8, Summer Franc 14, Šunko Janez 6, Sunti Jožef 14, Supanič Alojzij 6, Suppann 14, Suran Simon 14, Süsser B. 4, Temei Jožef 11, Terant Ludovik 16, Jožef Thiier 11, Thomann Janez 9, Thor Peter 3, Tischler Alojzij
II,	Tober Jožef 16* Torej Janez 11, Trabi Alojzij 5, Tropper F.
10,	Tropper Janez 5, Trümer Anton 15, Trümmer Jožef 3, Fran Trunk 10, Tux Rudolf 8, Ukmar Hermengild 16, I Ulrich Janez 14, Unger Franc 13, Unger Jožef 2, Urbania Franc 5, Uri Janez 11, Uršler Ferdinand 5, Valher Andrej 3, Veigl Štefan 5, Verblač. Janez 10, Verdelak Jožef 1, Verle Jakob 15, (Vernik Anton 2, Veronik Andrej, Vidic Franc 11, Vidmar Jožef 3, Vodopivec Leopold 15, Vogrin Jožef 4, Völker Mihael 4, Wagner F- ne 10, Wagner Henrik 11, Wagner Jožef 3, Wagner Jožef 6, VV h Janez 6,- Walcher Franc 5, Wallner Franc 9, Walter M; 12, Waltersdorf er Janez: 1, Weber Anton. 12, Weber Avgust 12, A "fon Weinhandl 3, Weiss Peter 1, Wendler Alojzij 9, Wendler Pry, i.2, Wendler- Jurij 2, Wessiak. Alojzij 13, Widrhayér Anton 8, Wied-ner Janez 2, Wiedner Janez 2 '(častniški sluga), Wieser Peter 6, Wilfinger Jožef 16, Windisch Franc 14, Winter Jurij 16, Wolf Jožef 1, Wolf Jožef 2, Wonisoh Friderik 3, Woschinek Frane 11, Wračko Mihael_12, Wurzinger Jožef 7, Wurzinger Jožef 3, Zach Aleksander 2,-Žavcer Peter 13, Zebe Bogomir 13, Zechner Anton 14, Zeiler Karol 2, Zelzer Peter 1, Zernko Anton 14, Zhuick Viktor 8, Zieser Alojzij 4, Zipper Karol 6, Zirngast Jakob 13, Zirngast Rupert 13, Zlahtič Leopold 14, Zmugg Franc 3, Zotter Janez 3..— Številka pri imenu pomeni stotnijo.
Opomba: Uredništvo ne prevzame nobene odgovornosti za resničnost izkazov o padlih in ranjenih. Mi smo te podatke posneli po različnih virih, ki pa mnogokrat niso popolnoma zanesljivi. Posebno glede imen se pride v teh izkazih mnogokrat na sled velikim pogreškom. — Da zamoremo naše izkaze o padlih, ranjenih in ujetih izpopolniti, prosimo, da se nam poroča, če ima kdo kake zasebne podatke. — Kdor želi imeti natančna obvestila o padlih in ranjenih, naj si naroči uradne izkaze v tiskarni sv. Cirila v Maribora.	’	- ■ -	r;
mestom
steklenice in aparati za vktshavan}e ==«sas
Najugodnejši vir »a nakua šolskih = predmetov za trgovce in šole =
kakor raznovrstni pisemski, kooceptni in strojepisemski papir, svinčnike, peresa, peresnike, kamenčke, tablice, radirke, črnilo, šolske torbice, barve, barvane svinčnike, kreda, gobice itd. se dobivajo nijcenejše v velikanski izberi pri tvrdki
Goričar & Leskovšek Cüs
Lastna zaloga šoisk h zrezkov, ri-ank in risalnih skladov in šopkih tmko in. "	* I ustrirani cenik bre pia- no na razpolago.	..

m
sadja, zelenja in mesa so priznane kot najboljše, kar spričujejo mnogobrojna najviša odlikovanja. Ne kupujte različnih manjvrednih izdelkov!
Weckove steklenice ima v zalogi
Franc Strupi C«É
veletrgovina s steklom, porcelanom, svetilkami, Sipami Ud.

Urei Ure!
V viliki izbiri in po nizkih tenih.
Srebrne ure zn fante od 7 K Srebrne nre damske od H K Srebrne verižice od K 2 40 Sreb. verižne damske K 3'HO Zlate damske are od 26 K
Za vsako uro se jamči!
Precizijske nre, Schafhausen, Zenith, Omega, Eterne.
Očala : Za kratkovidne nova, zboljšana stekla.
Bureš
urar, zlatomer in očalar,
legetthofova cesta 39. Prti urar id glav. kolodvora.
Veletrgovina s špecerijskim blagem in dež. pridelki.
5
i
*0.
C
fc
Ivan Ravnikar : Celje
Graška ulica štev. 21.
Priporočam vedno svežo in žgano kavo, kakor tudi fino čokolado in kakao. Zaloga rudninskih voda, vrvarskega blaga in vsakovrstnih suhih in oljnatih barv.
I
Solidna in tožna postrežba.
m
POZOR!
POZOR!
Ker je sedaj mnogo obitelj, katere pogrešajo moške, kateri so bili poklicani pod orožje, podpora pa zadostuje komaj za hrano, bo mnogim zelo težko kuoiti otrokom najpo trebnejšega perila in obleko za šolo. Da se omili v teh revnrh časih splošno bedo, se je odločil trgovec
Velika zaloga ur, dragone-notti, srebrnine In optičnih stvari po vsak* coni
Tudi na obroke 1 Mustrov ooolkl zasto«|. Gramofone od 20-200 K. Niklasta remoat.-ur» K 8-56 Pristna srebrna ura	K	7	—
Original omega ura K 24’— Kuhinjska ura	K	10	—
Budilka, niklasta	K	3	-
Poročni prstani	K	2	—
Srebrne verižice	K	2	—
Večletna jamstva,
Nasi. Dietinger
Theod. Fehrenbaošt
urar In Očalar Maribor, soojKak su«» 26
Kupujem zlatnino in srebro.
£££££ pristno vino.
Kmetijsko društvo v Vipavi Kranjska oddaja vsled priporočila knezoškofijskega ordinarijata v Ljubljani pristna bela mašna in namizna vina po zmernih cenah postavljena na postajo Ajdovščina. Kleti nadzoruje vipavski dekan V zalogi je tudi pristni tropinovec. Sprejmejo se zanesljivi zastopniki za razprodajo vina.
Kmetijsko društvo v Vlpawi.
JBLjl—— razpošilja na ves strani 1*01118% WO trgovina s pohištvu»
KARL PREIS, MARIBOR, Stolni try (.
Največja in najcensjfta raspofiiljalnica at pohištvo is posteljno blago.
Navadno pohištvo od K 100. Pohištvo iz trdega lesa od K 200. Popolna oprava za neveste od K 120—5000 K. Popolna knhinska oprava od K 40—120 K. Za spalnice, jedilnice, gosposke sobe in salone iz orehovega, hrastovega, bokovega lesa iz mecesna in javorja, iz mahagonijevega in iz palisandrovega lesa v bogati izberi po zelo izkib cenah. Razni posamezni deli posebno poceni. Posebni oddelek za pohištvo iz železa, medenine in tapeciranega pohištva.
Sloboden nakup.	Sldbcdne na ogled.
Dnstrovani ceniki brezplačno !
Trgovina s špecerijo in z deželnimi pridelki : Celje, Narodni dom.
Franc Kolenc
Kupim suhe gobe, viuski kamen in vse deželne pridelke po najvišjih dnevnih cenah Vedno sveže špecerijsko blago po najnižjih cenah v trgovini s špecerijo in deželnimi pridelki na debelo in drobno.
J. N. Šoštarič Maribor,
Gosposka ulica S ># da bo za časa vojne prodajal vse blago veliko ceneje, kakor poprej e Kdor torej želi kupiti za majhen denar dobro blago, naj se nemudoma oglasi pri omenjenemu trgovcu Vzorci in ceniki se pošljejo rasten j
SsIfiCbff
S
M
tske, moške in kakor tudi krila, vrhne jope, bluze, zimske moške suknje in raglane, se dobijo v velikanski izbiri in po najnižjih cenah v ve letrgovini
R. STERNECKI V CELJU St 301
*** Pišite po cenik, a®-
Znano le, da se kupi
pri staroznani domaći zanesljivi trgovini ne samo po oenl »mpsk tudi prav dobrot
Sukneno blag» (štofi za moške in deške.)
N tvomednO volne za ženske in dekleta,
N Jnovi jše periino blago za obleke in bluze,
Platno belo In pisano za srajce in spodnje hlače,
B age za postelje In rjuhe, brez šiva in matrace,
Srafte Izgotnv jene vseh velikosti za moške in ženske, Predpasnikov velika izbir, za prati in iz črnega atlasa,
Zmiraj novosti robo8V iz svile in za prati, kakor vseh vrst blaga za domačo vporabo, s čimer si pri veliki izbiri in pri nizkih cenah tudi doma svoj naknp lahko dosežete po zelo ugodnih dnostih, zatorej pošljem na zahtevanje
ZASTONJ
vsakomur svojo bogato zbirko vzorcev Ina razpolago.
K. Worsche Maribor
Gosposka ul. D. (Herreng D!
pre
TvilrlP mA čiTrt Ha ki bl delale srajce in spodnje IZUrjei« SlVllje hlače za vojake, se naj prej
ko mogoče pfcmeno ali ustmeno oglasijo pri gospej Gisi Weiß, plem, Schlenßeaburg v Mariboru, Trgetthofov trg 5 ter naj naznanije pogoje, pod katerimi bi prevzele delo. Platno bodo dobde.
Obleke
iz modernega in najboljšega blaga v vsaki velikosti izddnje točno in
solidno po n*Jš»l{Jlh cenah
Jakob Vezjak
krajnski mojstei*
v Mipiboru
Grajski trg, v gradu
Imam tudi bogato zaleg« Izgotovljenih sblek.
A. Wesiak, Maribor
„Pri žeieinici“
Glavni trg vogal Stolne ulice
Priporoča svojo ogromno zalogo perilnega, manufakturnoga in raznovrstnega konfekcijskega blaga po jako znižanih cenah.
■a
GOSTILNA peka-
sa nj0 v dobr«.znanih štajerskih toplicah se s 1. decembrom t L da v najem. — Nadaljnejša pojasnila da Hranilnica in posojilnica Da Dobrni pri Celju.
882

I
Podpisujte
davka prosto 5 in pol odstotno avstrijsko vojno posojilo
iz leta 1914 zapadlo dne 1. aprila 1920.
RAZGLAS.
Po cesarskem ukazu od 4. avgust» 1914. drž. zakonika štev 202. o izvršitvi kreditnih operacij v svrho plačila stroškov za izvanredne vojaške priprave povodom vojaških spletk izdaja c. kr. finančni minister davka p<< sti 5'/*%ui vojni zsjem. Skupni iznos zajma se bo določil na podlagi uspeha, katerega bo imela javna snbskripcija.
Vrednostni papirji vojnega zajma se glase na imetnika in so izdani v kosih po 100, 200, 1000, 2000 in 10000 K ter v kosih, ki stvarjajo večkrat od 10000 K. Datirani so kosi dne 1. novembra lf14. 1., imajo na sebi posnetek podpisa e kr. finančnega ministra in so protLodpisam od predsednika in cd enega člana kontrolne komisije državnih dclgov v državnem zboru Izdani so v nemškem jeziku, bistveni t b-eg teksa pajepiidodrn tudi v deželnih jezikih Vrnitev vojnega zajma se bo vršila dne 1. aprila 1920.1. C kr. drž*via uprava pa si pridržuje pravico, da sroe vrn tv zajem tudi pn d I. dnem aprila 1920.1. bodisi v celini ali deloma, prejšnja povrnitev pa je mogoča samo na pod agi ; red d če najmanj trimesečne odpovedi Ta odpoved so razglasi v uradni „Wiener Zeitusg“.
Vojni zajem se ob estnje s 5 %% Ea leto in sicer v polletnih obrokih 1 dne aprila in 1 dne oktobra vsakega leta po dospelosti. Vrednostni papirji imajo po 11 kuponov, kojih je prvi, d oštevajoči 1. dne aprila 1915. 1, 5 mesečen, sledeči pa so poleni Plačilo obresti in vračilo vojnega zajma se vrši brez vsacega davčnega, prisiojbinskega ah katerega drnzega odbitja proti temu, da se dospeli obrestni kuponi oziroma zajemni papirji oddaja c. kr. blagajni državnih dolgov na Dunaj n.
Radi zastare ugašajo terjatve iz vojnega zajma, kar se tiče glavnice, v 30. letih in kar se tiče obresti v 6 letih od dospelot nega roka.
Razpečavanje 5%% vojnega zajm» n« podvrženo prometnemu davku od efektov.
Na Dunaju, dne 12. novembra 1914 1.	C. kr. finančni minister.
Vabilo na subskripcijo.
Z ozirom na predstojeći prospekt Njegove PrevzvišeLOSti gosjo la c. kr. finančnega ministra se razglasa sledeče:
Snbskripcija se začne 16. dne novembra 1914. 1.
Poprejšnja zglasila in podpisovanja se sprejmejo na sledečih mestih:	pri c. kr. pošlnohranilničnem uradu na Dunaju in
vseh njegovih nabiralnicah (c. kr. poštnih uradih!, vseh državnih kasah in davčn h uradih pri avsfro-orgrski banki, glavnem zavodu na Dunaju in njenih podružnkah v Avstriji, v Bosni in Heicegovini nadalje pri Anglo-Oeeteir. Bank. Dunaj; Wiener Bankverein, Dunaj; K. k. priv. Aligem Bodin-Credit-Anstilt. Dunaj; K, k. priv. Oesterr. Credit-Anstalt lür Handel und Gewerbe. Dunaj; Allgemeine Depositenbank, Dunaj; Nieder-Oesterr Eskcmptegesellschall. Dunaj; K. k priv. Oesterr. Länderbank Dunaj; K. k. priv. Bank u Wechselstuhen-Aktiengesellschaft »Mercur«, Dunaj; Bankhaus S M. v Boihsebild. Dunaj; Unionbank. Duraj; Jadranska tanka, Trst; K. k. priv. Aligem. Verkehrsbank. Dunaj; Banca Commerciale Triestina, Tisi; Bank für Ober-Oesteneioh u. Salzburg, Linz; Bielitz B alaer Eskompte- und Wechsler Bank, Bielitz; Böhmbche Eskempte Bank, Piaga; Böhmische Industrial-Bank, Praga, K. k. priv. Union Bank, Praga; Galizische Bank für Handel und Industrie, Krakov; Industrebank für das Königreich Galizien u. Lodomerien samt dem G ossherzogtum Krakau, Lwöw; Ljubljanska kreditna barka, Ljubljana; Landesbank des Königreiches Böhmen. Praga; Landesbank des Königreiches Galizien etc.; K. k. priv Mährische Eskempte Bönk. Brno; Mährisch Ostrauer Handels- u. Gt werbe-Bunk Mähr.-Ostrau; Oesteir. Industrie u. Handels-Bank, Dunaj; K. k pnv. Sfeiermärkische Eskompte-Bank, Graz; Ustredri banka deskyeh sprritelen, Praga; Wiener Lombard- und Eskompte-Bank, Dunaj; Zentralbank d-r Deutschen Sparkassen, Praga; Zivnostenska banka, Praga in pri tuzemskih podružnicah teh bančnih zavodov med povsod običajnimi uradnimi urami.
Poprejšnja zglasila in podpisovanja se mogó vršiti tndi s pomočjo drug h avstrijskih bank, hranilnic, zavarovalnih
zarodov in privatnih bankirjev.
Z» podpisovanje in na prejšnja zglasila veijajo naslednja določila :
Podpisovalnaceta je določena s 97*50% dodavši 5 y,% obresti cd kosa za čas oi 1. novembra 1914. 1. do dneva, ko se papTji prevzamejo.
2.	Prejšnje zglai-ilo in podpisovanje se vrši na temelju zglasilnega obrazca, zato določenega, ki se dobi brezplačno pri imenovanih me-ith. Snbskripcija je mogoča tudi pismeno, ne da bi se rabil zglasilni vzorec in sicer v tej obliki :
„Na pcdlagi razgl šen h prijavnih pogojev se naročajem na Nom. K .	.	. 5V*% nega j avstrijskega vejnegajzajma od 1 1914, ter se
zavezujem"glede sprejetja in plačila v smislu dodelitve“.
Vsakemu znamenovališču je z dovoljenjem fioančnega ministra pridržano, določiti v s »kost vsake posamezne dodelitve.
3.	Pr poprejšnjem podpisovanju in subskripeiji se položi varščina od 10% podpisanega nom nalnega zneska, in sicer v gotovini ali pa v takih efektih, ki jih dotična znamenovalnica sms tra za d pustne.
4	Dodel.tev se bo naznanil* čim pr d po zaključeni subskripeiji ter se bo ebenem podpisnik o tem obvestil.
5	Za dodelene obveznice spadajoči iznos se mora takole vplačati :
1. pri dodelitvi do vštevši 2C0 k d e 4. decembra 1914 1. s celim zneskom.
2 pri dodelitvi čez 200 K dne 4 decembra 1914.1 30%, dne 16. decembra 1914.1.30%, dne 2. januarja 1915 1. 20% in dne 15. januarja 1915 1 ostanek cele protivrednosti.
Pri priem vplačilu se bode peležena vatščina zaračunala ali povrnila.
6.	Zg asitve na gotove oddelke se zemore samo toliko upoštevati, koliko smatra znamenovalnica, da more ustreči.
7.	Oddaja se vrši ravnotam, kjer se je znamenovalo.
8.	Do izgotovit»o defir tivnih kosov se znamenoralcem izroče interimui Isti, ki se zamenjajo v definitivne kose brez vračunanja zamenjalae pristojbine na istem kraju, kjer so se izdali interimni listi.
Zv izvišitev snbskripcij pri c. kr po tnohranilničnem uradu Da Dunaja in pri od njega pooblaščenih nabiraln'cah (c. kr. poštnih uradih) vel jajo določla, ki jih posebej razglasi c kr. poštnohrai ilnični urad.
Avstro-ogrsks bmk* is bisgajn ci za vojna posojila (Kriegsdarlehenkasse) dajeta proti hmu, da se pelose zadolžnice, oziroma začasnice vojnega zaim* kakor rocra zastava, posojila po obrestni meU, ki je znižana ra % procenta, namreč po vs kokraini oficijalni es-komptm obrestni nori. Ta udobna obrestna mera ostane pa v krepost) do daljnega nafmmj pa le eno leto.
Omenjena dva zavoda delita posojil« po znižani obrestni meri tndi na druge pripravne vretbe s tse£papirje, ako je posojilo namenjeno za plačilo zneska, ki je bil subskribirtn na podlagi tega povabila.
Po §§ 4 in 5 cesarskega ukaza od 27. septembra 1914 1. o odh gu zksebno-pravnih denarnih terjatev se morejo brezjomejitve za vplačilo na zajem nazaj zahtevati iznosi na tekočem računu, iz vlog proti zakladnicam in iz vlog v vložne knjižice.
Na Dunrju, meseca novembra 1914. 1