a slovensko Ijndslüo
Sleodmsen po Uličen lisi
..f* tv	u,} trn* **
- Xvu&t* t.to uttoAl'-f»*
Nu__________
40 din., četrt leta 20 din., mesečno 7 din.
Izven Jugoslavije: Celo leto 160 din. Inse-rati ali oznanila se zaračunajo po dogovoru; pii večkratnem inseriranju primeren popust.
Upravništvo sprejema naročnino, inserate in reklamacije.
% ir
Poštnina plačana v gotovini.
»Naša Straža« izhaja v p on del j ek, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo je v Mariboru, Koroška cesta št. 5. Z uredništvom se more govoriti vsaki dan Samo od 11. do 12. ure.	Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine proste.
Telefon interurban št. 113.
73. številka.	MARIBOR, dne 17. avgusta 1925.
Letnik I.
Palic in Radič.
Poročevalec beograjske »Politike« je bil pri Pašiču v Karlovih Varih. Precej časa je čakal na sprejem in se je razgovarjal med tem najprej s šefom beograjske policije, ki je tudi v Pašičevem spremstvu, in končno s iPašičevim osebnim zdravnikom. Končno je bil sprejet in Pašič .ga je nagovoril z nasmehom: »Aha, že vem, po kaj ste prišli, v onih zagrebških listih ste čitali, da sem umrl, pa ste prišli, da vidite.«
Poročevalec: »O ne, mi v Beogradu smo prepričani, da Vam je dobro in sem prišel, da lahko še bolje informiram javnost o-Vašem zdravju.«
Pašič: »E, pa o tem Vam naj reče moj doktor. Ne vem, če tudi on rad daje izjave, kakor kak politik.«
Dopisnik odvrne, da ima zdravnikove izjave že v žepu, nakar se Pašič nasmeje: »Vidiš ga, ne daje samo izjav, ampak celo pismene garancije. Dobro, dobro! Ge se mi v 15 letih karkoli zgodi, bom delal doktorja odgovornega zato s 95 procenti.«.
Na vprašanje, če bo dolgo ostal v Karlovih Varih, je Pašič odgovoril: »To je odvisno od mojega zdravnika. Veste, če ga ne poslušam, mi potem reče: »Niste ubogali, garancija ne velja.« — Pozneje je Pašič le menil, da zna priti v drugi polovici septembra v Beograd.
Komaj je poskusil poročevalec zaokreniti pogovorna politično stran, ga je Pašič že prekinil: »Vidite tam le oni hrib? Petsto metrov je nad morjem in če mi doktor ne pokvari plana, pojdem še gori. Vi ste šli z menoj, kakor se mi zdi, na Kajmakčalan, pa bi lahko šli tudi na ta hrib.« — Poročevalec obžaluje, da mora takoj nazaj v Beograd, Pašič pa pripomni: »Glej, glej, kako nervozni ljudje ste novinarji! Vse tako hitro delale. Zato pa živi ljudje čitajo, da, so že umrli.«
Ko je poročevalec le načel politiko s vprašanjem: »Kaj je, gospod predsednik, o govoricah, da bodo neke spremembe na jesen« — ga je Pašič že prekinil: »Kaj jesen! Veste, tu pri nas v Karlsbadu je bilo že pred enim tednom tako hladno, da so ljudje plašče nosili.«
Podobne odgovore je dajal tudi na druga politična vprašanja in samo glede razmejitve z Albanijo, se je izrazil, da so naši diplomati dobro vršili svojo nalogo.
Da se ubrani nadaljnih političnih vprašanj, je Pašič sam začel novinarja vpraševati razne stvari o listu. Nazadnje mu je še stavil vprašanje: »Čujte, kdo pa piše tiste zunanjepolitične članke?«
»Zelo mi je žal gospod predsednik, tega pa ne morem povedati, ker je uredniška tajnost.«
Pašič: »Aha, tu smo torej! Vi imate svoje tajnosti, drugih tajnosti pa ne spoštujete. Vse bi hoteli vedeti. Zato vam pa neki ljudje toliko govorijo. Mogoče tudi, da se vas prej iznebijo.«
Poročevalec je še vprašal predsednika, koga misli pod ljudmi, ki, mnogo govorijo, Pašič pa je odvrnil: »O, nikogar! Kar tako sem rekel.«
Po sprejemu pri Pašiču je bil pa poročevalec od njegove gospe povabljen na čaj in tu je imel priliko govoriti z bivšim ministrom dr. Velizarjem Jankovičem, iki je pa mnogo govoril, a malo povedal. Na vprašanje, kako je Pašič zadovoljen s sporazumom, je odgovoril, da zelo in da bodo še bolj pozni rodovi, glede Pašičevih načrtov za bodočnost je pa izjavil, da se bo Pašič brigal najprej za Črnogoro.
Pašič je bil dobro razpoložen, ko je toliko govoril z beograjskim novinarjem, pokazal je pa pri tem precej slabega razpoloženja napram vladnemu zavezniku Stjepanu Radiču. Stvar je razumljiva že po veliki razliki obeh osebnosti. Pašič v 50 letih ni toliko govoril, kot Radič v enem.
Danes Radičeva narava in zlasti njegova silna zgovornost ne da mirno spati radikalom. Radič je postal »enfant terrible« današnjega režima, ki je pravzaprav čisto radikalski. Radikalna, stranka hoče postati guvernanta Stjepana Radiča, a vprašanje je, kako.
Ko se je Radič preveč zaletel s svojo izjavo o nacionalnih manjšinah in so postali radikali razburjeni, je iz njegovega štaba takoj izšla objava, da ni tako rekel, odnosno, da sploh ničesar ni rekel madžarskemu novinarju, ampak, da ga je samo opozoril, naj si vsa njegova mnenja poišče iz strankinega glasila »Dom«. Izgovor »nič nisem rekel, novinar je vse potvoril in izmislil« je pri Radiču že star. Lani je bilo tako s češkim, letos pa z madžarskim novinarjem.
Radič je sedaj postal sicer bolj redkobeseden, pravi celo, da za razne poročevalce in izjave nima več časa, a vse to je za radikale slabe tolažba, kajti če se Radič sedaj v Ženevi zopet ne zaleti s kako izjavo, se bo pa gotovo večkrat na jesen, ko bo politična sezona na višku. Tako pač ni čuda, da Pašič toliko misli na ljudi, ki mnogo govorijo. — tgr
politične vesti.
Razlika med Bavidovičevo in sedanjo Pašič-Radičevo iado. Ko je lansko leto nastopila Davidovičeva vlada, je
v svoji deklaraciji nazoveclala revizijo , ustave irr boj oiji. Pašič-Radičeva vlada o tem molči. Dočim je Davidovičeva vlada štela le 14 članov in samo 2 podtajnika, šteje sedanja vlada 18 članov in namerava še nastaviti okrog 10 podtajnikov. Davidovičeva vlada je gospodarila na temelju proračuna, ni zvišala niti jednega izdatka, ni zvišala niti jednega davka. Pašič-jRadieeva vlada je v dvanajstinah za avigust-november zvišala .proračun za 2' milijardi kron, zvišala izdatke za vojaštvo, :za orožarno v Kragujevcu, za novo armijsko oblast, zvišala pa tudi ljudska bremena s povišanjem carine in povišanjem cene za sol, ni pa niti koraka storila za znižanje neznosnih davčnih bremen. Volilci naj primerjajo t te činjenice in premišljujejo, kako izpolnjuje Radičeva stranka, ob priliki volitev dane obljube.
Izjave gospoda Ljube Jovanoviča. Dopisnik »Obzora« je imel daljši razgovor z Ljubo Jovanovičem, ki mu je glede pričakovanih jesenskih vladnih sprememb tole izjavil: »Jaz mislim, da bi se iz kroga vladnih strank težko našli ljudje, ki bi na sebe prevzeli odgovornost, da pokvarijo to, kar se je doseglo. Sprememba lahko nastane vsled konkretnih slučajev, ki se vedno lahko pojavijo in ki bi zamogli dovesti do nesoglasja in vsled tega kakšno spremembo.To se pa ne da predvideti. Vlada je komaj pred nekaj dnevi sestavljena-in že se govori o spremembah, če hi se morala vlada drugače sestaviti, bi se moralo to vendar takoj storiti. Ta vlada se je smatrala za rešitev iz krize in je bila tako tudi sprejeta. — Mislim, da bo sedanja kombinacija ostala. Ne vidim nikogar, ki bi imel toliko smelosti, da bi prevzel odgovornost za vse, kar bi se pokvarilo. Prepričan sem, da bo vlada pripravila dovolj zakonskih predlogov in da bo parlament delal. Med drugim bo pripravljen proračun, s katerim se bo uredila uprava na temelju samoupravnih ustanov, tako, da bo uprava čisto drugače izgledala. Veliko vprašanj je treba rešiti, a po mojem mnenju se ne dajo rešiti naenkrat in to ravno radi tega, ker so ta vprašanja težka in ker jih je preteklost pustila. Z novo situacijo je storjen velik korak naprej. Mnoge težave so našle svoj izhod in jaz verujem, da to, kar je storjeno, ne bo šlo nazaj, ampak bo skušalo iti naprej. — tgr
Minister Boža Maksimovič in hrvatsko sokolstvo. Hr-vatrizajedničarji in radičevci, ki. se lasajo med seboj od osnovanja RjR vlade1 na vso moč, so se ob priliki proslave 'tisočletnice obstoja, hrvatskega kraljestva in ob času izleta hrvatskoga Sokola nekoliko umirili za dneve omenjenega slavlja. Kljub začasnemu in navideznemu pomirjenju beleži zagrebški »Hrvat« pod zaglavjem »Minister Roža Maksimovič in hrvatsko sokolstvo« v nedeljski slavnostni številki doslovno sledeče: »Vso gonjo proti hrvatskemu sokolstvu je vodil v PP vladi minister notranjih del Božo Maksimovič. Na njegove odredbe so delali žandarji hrv. Sokolom hišne preiskave, odvzemali, sokolsko imetje, sokolske arhive, sokolskim članom, kape ter znake in zapirali ljudi foaš in samo radi tega, ker so bili udje hrvatskega Sokola.. Po odredbah Bože Maksimoviča je bilo ustavljeno poslovanje tolikih hrvatskih sokolskih društev. Mnogo dru štev je bilo razpuščenih, druga zopet prepuščena samovolji orožništva. Vsa posredovanja, vse zahteve, naj se vendar spoštuje zakon, so bile brezuspešne. Prišel je hrvatski sokolski zlet. Na ta zlet je poslala beograjska vlada svoje zastopnike1 in koga druga je hotela poslati, kakor ravno Bož o1 Maksimoviča. Ali to ni izzivanje? Izzivanje za Vsakega, kateremu je na srcu hrvatsko sokolstvo, a ni izzivanje za Pavla in Stjepana Radiča, ne za dr. Superino, ker tem je le na tem ležeče, da izrabijo ta sokolski zlet v strankarske svrhe.«
Akcija radičevskih disidentov. Disidenti radičeve stranke in člani hrvatske zajednice so se v Zagrebu posvetovali o možnosti skupnega sodelovanja. Sklenili so ustanoviti skupen parlamentarni klub v narodni skupščini, a vendar o ustanovitvi 'skupne stranke še ni bilo govora. Proglas, katerega bo novi. parlamentarni klub izdal na ljud stvo, je podpisalo 11 poslancev in sicer 6 radičeveev in 5 zajedničarjev. Radičevi disidenti so odpotovali v provincijo, kjer bodo začeli med ljudstvom z agitacijo proti Radiču. V kratkem, prične v Zagrebu izhajati nov tednik »Republikanska sloboda« kot glasilo novega pokreta proti Radičevi politiki
Po svetu.
Nov strankarski pokret v Bolgariji. Ta mesec je začel v Sofiji izhajati nov list »Sloboda« kot organ stam-bulovistov. Stamhulovisli so del nekdaj enotne nacio-nalno-liberalne stranke, ki je vsled sporov med tremi voditelji: Stambulov, Radoslavov, Tončev, razpadla, na tri dele: stambuloviste, radoslavovce, tončeviste. Prva frakcija se je združila že z raznimi drugimi starejšimi odpadniki od nekdanje nacijonalno liberalne enotne stranke. Razkol se je izvršil vsled politike, ki so jo zastopali posamezni voditelji med vojno, a to le deloma, v glavnem so se pa nacionalni liberalci razšli vsled odgovor, za vojno. Stamhulovisli trdijo, da sta za vojno odgovorna samo Radoslavov in Tončev. Ta stranka računa na podporo Lige rezervnih oficirjev, ki je važen del danes vsemogoče splošne Vojne lige in upa, da bo po-
stala naslednica Cankova ali njegovega »demokratskega zgovora«. Ti nasledniki bi seveda v bistvu obdržali dosedanjo protiljudsko politiko in bi delovni sloji pod stambuiovisti morali nadaljevati boj za svoje temeljne pravice. — tgr
Pred odstopom Painleveja? V Bagnoles de Lome se je sestal francoski ministrski predsednik Painleve s svojim prednikom Herriotom. Nekateri francoski listi komentirajo la sestanek tako, da namerava Painleve v kratkem času odstopiti ter prepustiti sestavo nove vlade Herriotu. Painleve računa s tem, da se bo Herriotu posrečilo zopet združiti nekdanjo levičarsko koalicijo, katera je z nastopom Painleveja razpadla, ker so mu socialisti odrekli zaupanje. .
Novi nemiri na Kitajskem. Ker zadnje čase niso iz Kitajske prihajale vesti o novih nemirih, se je zdelo, da se je tujcem sovražno gibanje že umirilo. Sedaj se je izkazalo, da je bilo to le zatišje pred' viharjem. Nemiri in štrajki so se pričeli po vseh mestih. V Tientsinu so štrajkujoči tekstilni delavci uničili stroje v predilnicah in napravili za
200.000	funtov škode. Ko so vojaki nékaj stotin štrajku-jočiih delavcev aretirali, jih je napadla ogromna množica, večinoma same žene in otroci. Vojaštvo je napram, njim rabilo orožje in na mestu spopada je obležalo osem mrtvih in mnogo ranjenin. V znak protesta so delavci v vseh pod jetjih pričeli ž generalnim štrajkom.
Nekaj o Abd-el-Krimovi vojski. Abd-el-Krimova vojska sestoji iz regularnih čet ter dobrovoljcev. V regularni vojski so sami Rifanci, in sicer kakih 20 tisoč. Vojaštvo j,e oblečeno v evropske uniforme. Artilerija šteje nekaj sto topov različnih kalibrov. Topništvo je razdeljeno na baterije in topničarstvo ni bogzna kaj. Zelo malo ima Abd-el-Krimova vojska konjenice. Dobrovoljce in pomožne čete so dala Abd-el-Krimu na razpolago razna plemena, in sicer vsako po 50 Ljudi, ki pa se po mogočnosti menjavajo po preteku 15 dni. Dobrovoljskim četam zapovedujejo rifanski častniki iz vrst regularne vojske. Pešci so oboroženi s puškami vseh mogočih sistemov. Razen pušk razpolaga vojaštvo še z ročnimi granatami novejšega ter starejšega izvora ter z velikim številom mitrali jez. V uporabi mitralijez so Abd-el-Krimovi vojaki pravi mojstri le pri ofenzivi. Hrana se do-naša vojakom na mulah. Municije je dovolj, in skoro gotovo jo dovažajo Nemci po morju. Abd-el-Krimova armada ima tudi en oddelek saper jev, katere vodijo evropski častniki in ti marokanski saperji so mojstrski graditelji podzemeljskih postojank. Abd-el-Krim razpolaga tudi z nekaj letali, ki so vsa v rokah evropskih pilotov. Bolnic Abd-el-Krimova armada ne pozna. Za prvo pomoč nosi vsak mož zavojček najpotrebnejše obveze seboj. Te obveze so baje nemškega izvora. Po končani bitki se poberejo ranjenci in jih odpravi jo k raznim plemenom, kjer jih potem lečijo ženske. Mrtve pokopljejo na mestu, kjer so padli. Hrabrim vojakom deli Abd-el-Krim hrabrostim kolajno, za bojazljivce je pripravljena ječa v Ajdiru. Abd-el-Krimovo armado cenijo v celoti na 40—50 tisoč mož.
Evropska velemesta. Velemesto se imenuje ono, ki šteje 100 tisoč prebivalcev. Evropa ima tacili mest 213 in od teh jih odpade največ na Anglijo, kjer je vsak drugi meščan že tudi velemeščan. Angleška ima 50 velemest, Nemčija 46, Rusija 23, Francija 17, Španija 8, Poljska, 7, Belgija 5, Švica in Nizozemska vsaka po 4, Avstrija 2 in Jugoslavija 3, in sicer Beograd, Subotica, Zagreb. — Velemesta z več nego en milijon prebivalcev so: London (7 in pol milijonov), Pariz (preko 4), Berlin (3), Moskva (2), Dunaj (1 in tri četrt), Carigrad in Hamburg (nekaj več nego 1 mili jon). V celi Evropi je 32 mest, kii štejejo več nego 1 in pol milijona prebivalcev.
Izbruh novega vulkana. Na grškem otoku Santorin se nahaja že davno ugasli vulkan, o katerem si ne bi bil nihče mislil ,da bo zopet keda j deloval. Dne 13. t. m. pa se je pričelo iz ugaslega žrela vulkana zopet kaditi in kmalu je sledila strašna erupcija. Ker je otok majhen, je zavladala med prebivalstvom strahovita panika in vse se izseljuje. Vlada je dala beguncem na razpolago dve torpedovki in več transportnih ladij.
Beležke.
Kako je Pribičevič plačeval svoje profesorje. Najprej je bilo v beograjskih »Novostih«, potem pa v zagrebškem »Hrvatu«, da sta dobila dva zagrebška profesorja od Pribičeviča, predno ja zapustil vlado, eden 10, drugi pa 8 tisoč dinarjev nagrade. Oba profesorja sta znana samostojno-demokratska pristaša in eden je bil nameščen namesto odpuščenega univerzitetnega profesor ja, sedaj poslanca dr. Bazala. V obeh listih je bila navedena tudi številka akta od teh nagrad. Samostojno-demokratska »Riječ« odgovarja sedaj, da so dobivali tudi drugi profesorji večje in manjše nagrade, eden celo 100, drugi pa 30 tisoč dinarjev, a nišo bili drug drugemu zavidni. Gospod Pribičevič je dal še drugim profesorjem nagrade in ne samo imenovanim. Potem se list še neumestno norčuje, da je profesor,, sedaj, poslanec dr. Bazala v parlamentu od enega radikala dobil po glavi,
Ali? že tumulato TOBO prsi
a še ne razume radikalske politike. Trdi se tudi, da so »Novosti« samo zato celo stvar iznesle, ker hočejo, da bi •ostale nagrade samo za profesorje v Beogradu. — To je -pač prav slab odgovor in zagovor Pribičevičevega razdeljevanja nagrad. Ne gre za to, ali so se nagrade delile ali ne, ampak za to, kdo jih je dobil, odnosno, kaj je moral profesor storiti ,da je postal deležen nagrade iz ministrstva gospoda Pribičeviča. Samostojno- demokratski list bi svojega šefa lahko s tern zagovarjal, če bi navedel profesorje, pristaše drugih strank, ki so tudi dobili nagrade. — tgr
Poslanci na počitnicah. Ko so se začele skupščinske počitnice, je še precej poslancev ostalo v Beogradu. Ra-dičevci so se tako navadili sedeti, da težko vstajajo. Zagrebške »Novosti« so zanimivo opisale prepire med pravimi radičevci, desidenti in poldesidenti. Eden drugemu očitajo potvarjanje zapisnikov, resolucij in spomenic. Očitajo si tudi, da so pobirali podpise od Seljakov za «voj e razne izj ave samo po krčmah in da niso šli med narod. Oba — pravoverni radičeve« in Resident trdita: »Narod je z nami!« ter zahtevata drug od drugega, naj vrne mandat. Radičevci pravijo: »Vrnite mandat stranki!«, desidenti pa kličejo* »Vrnite mandat narodu, ker «te se nekdanji njegovi stranki izneverili.« Taki spori in prepiri se navadno rešijo po arbitraži kakega poslanca iz drugih strank, ki iz samega dolgočasja poseže vmes in ima veselje nad tem, da se spor začet pri črni kavi, pri vinu lepo prijateljsko reši ali pa vsaj odgodi do prihodnje prilike, ki zopet na isti način poteče. — Tudi mnogi radikalski poslanci se še zadržujejo v Beogradu, in sicer jih veže vprašanje drž. podtajnikov ali podsekretarjev. To vprašanje še vedno ni popolnoma rešeno in če se danes imenuje toliko in toliko podtajnikov, ostane še vedno upanje, da se jutri najdejo'nova pod-tajniška mesta. Da bi rad bil sekretar, pa nobeden od radikalnih poslancev noče priznati. Eden iz južne Srbije se je takole izjavil: »Vidiš, bre, moji volilci čakajo, da bom minister. Če pa bi postal podsekretar, bi pa rekli: sramoto nam delaš, ko nisi mogel postati konj, si pa pristal, da boš magarac.« — Čaka pa še vedno v Beogradu. — tgr
Državno gospodarstvo.
(Skupščinski govor poslanca Pušenjaka.)
V istem razmerju, kakor neposredni davki, stoje tudi druga bremena, ki jih plača Slovenija. Davčna bremena niso samo neenaka, temveč tudi neznosna. O tem nam pričajo številni protestni shodi, ki so se vršili letošnje leto in sicer v Žalcu dne 26. aprila, v Slovenjgradcu dne 7. junija, v Ljubljani dne 21. junija in v Celju dne 25. junija. Teh protestnih shodov niso sklicali poslanci, niso jih sklicale politične stranke, temveč so jih sklicali davkoplačevalci sami. To je najboljši, dokaz, da so razmere neznosne in nevzdržne in da je treba pri obdavčenju upoštevati gospodarske razmere davčnih obvezane e v v Sloveniji. Mišljenje ljudstva najboljše ilustrirajo resolucije, ki so se sprejele od pristašev vseh strank, osobito na protestnih shodih v Celju in v Ljubljani. Te resolucije se glasijo:
1.	Glede dohodnine se zahteva povišanje eksistenčnega minima na 20.000 din., sprememba, lestvice za odmero dohodnine iz kronske v dinarsko veljavo, kot podlaga za odmero dohodnine naj služi triletni prerez dohodkov. Zahteva se izdajanje plačilnih nalogov, kakor je to še v navadi na Hrvatskem in v Slavoniji, zahteva se ukinjenje plačila invalidnega davka in komorskoga davka od dohodnine.
2.	Hišna najemnina se naj izenači s hišnonajemnins-kim davkom v Srbiji, naj se ukine 30% izredna doklada, ideine naj se pobiranje te 30%ne doklade od deželnih doklad.
3.	Ukine naj se 2% davek za ročne delavce.
4.	Revidira naj se zakon o taksah.
5.	Zahteva se predpis, davka v prvi polovici davčnega -leta in ne šele potem, ko je dohodek že porabljen.
6.	Pri izterjevanju davkov naj se postopa milejše.
7.	Izenačijo naj se davki v celi državi.
8.	Poživljajo se vsi poslanci iz Slovenije, da odločno nastopijo v narodni skupščini in pri g. finančnemu ministru, da se zgoraj navedena davčna bremena v Sloveniji že v dvanajstinah, ki so v razpravi za tekoče leto, odpravijo, oziroma ublažijo. Če vlada noče uvideti našega položaja in zmanjšati naša bremena, zahtevamo, da noben poslanec M Slovenije ne glasuje in ne podpiše dvanajstin, ki so sedaj v razpravi, in so podvzamejo vsi koraki v dosego naših zahtev. Apeliramo na narodno skupščino v celoti, da uvidi davčno preobremenitev Slovenije, ki ji grozi gospodarska propast.
Ti protestni shodi so glasen in jasen opomin vladi, naj preneha s svojo dosedanjo davčno politiko, so klic obupanih davkoplačevalcev v Sloveniji.
Davek za ročne delavce.
Klasičen primer, kako se pri nas uvajajo novi davki, nam nudi novi davek na ročne delavce, kateri se je uvedel na podlagi člena 56 zakona o dvanajstinah za april, maj, juni in julij 1925. Kakor običajno, g. finančni minister ni dal nobenega pojasnila o tem davku ne v finančnem odboru, ne v plenumu narodne skupščine. Zato vlada tudi v krogih davčnih oblasti, kakor tudi pri finančnem ministrstvu glede tega davka velika nejasnost in se vsled tega pojavljajo razni spori. G. finančni minister je obljubil, da bo izdal poseben pravilnik in ga objavil v «Službenih Novinah.« Mesto tega pravilnika smo pa dobili neka uput-
stva, ki ga javnost malo pozna. To uputstvo je bilo izdano , dne 12. maja 1925. Včeraj smo pa dobili neko novo uput- \ stvo z dne 17. julija. V tem uputstvu je v prvi vrsti ugo- ! tovljeno, Ješke ,davke naj plačajo ročni delavci. Ugotavlja j se, da morajo delavci plačati 2% davek od lastnega za- f služka, invalidski davek, izvanredno 30% državno doklado, j komorsko doklado in poleg tega še vse samoupravne do- 1 klade. Zanimivo je, da naj ta davek plačajo poleg industrij j skih delavcev tudi. služkinje, hlapci, dninarji in celo ohrtni vajenci, katerih zaslužek je tako majhen, da dosedaj niso ’ plačevali nobenega davka. Važno je, da se pri tem davku . ne bo upošteval samo zaslužek v denarju, ampak vse, kar š dobi delavec od svojegt .delodajalca, oziroma posel od svo -jega gospodarja, kakor: stanovanje, obleko, hrano itd. itd.
V novem uputsvu je neka določba, kako se bodo zaraču- Ì navale te dajatve v naravi. Doslej je bilo to prepuščeno ; samovolji davčnih oblasti.
Zelo važno je tudi to, da se pri tem davku, katerega j dohodki bodo pač minimalni, ne upošteva eksistenčni minimum, da se ne upošteva delavcev, ki so le začasno ‘zaposleni. ‘Uputstvu manjka jasna določba glede delavcev, ki delajo v državnih podjetjih in v državnih šumah., V čl. 56 zakona o dvanajstinah za april-ijulij 1925 stoji določba, da plačajo ta davek delavci, ki ne prejemajo, zaslužka od države. Kljub temu jasnemu določilu zahteva ^ delegacija j ministrstva financ v Ljubljani od rudarjev, ‘ki delajo v drž. I rudnikih v Velenju in v Zabukovci, plačilo tega davka, j Finančna delegacija v Ljubljani pravi, da zahteva plačilo j tega davka zato, ker ti rudniki niso državna, ampak privat- j na podjetja države. Ako bi finančna delegacija v Ljubljani j pravilno tolmačila besedilo zakona o preteklih dvanajstinah, bi se sploh ne smela- brigati za to, ali so ti rudniki državna podjetja ali ne. Finančna delegacija v Ljubljani bi morala upoštevati, samo. to, da ti rudarji sprejemajo plače od države.Zato bi -tudi morala opustiti vsak davek za rudarje v Velenju in Zabukovci.
Tudi novo uputstvo z -dne 17. julija tega vprašanja ne -regulira, ampak -ostane to vprašanje še vedno odprto. Ako pomislimo, da morajo davek na poslovni promet plačati večinoma prečanski kraji, kjer je davčna administracija popolna, je skoro gotovo, da bodo ta davek- na ročno delo plačali prečanski kraji, kjer bodo davčne oblasti storile vse, da se ta davek izterja od ubogih delavcev.
Dnevne novice.
Kralj in kraljica v Zagrebu, V soboto dopoldne je > bila sokolska povorka, o kateri pravi »Jutarnji list«, da je na jdivnejša, kar jih je Zagreb doslej videl. Po povorki banket, potem pa govori z balkona Seljaškega- doma: najprej Stjepan Radič, potem pa -ministra dr. Ninčič in Maksimovič. — Radič je bil tokrat kratek, najprej, je proslavil Sokolstvo kot narodno obrambo, potem je pa izrazil nado, da ne bo nevarnosti, da ne bo treba braniti, i ampak, da se bo gradila sreča. — »Za srečo je pa potrebna svoboda in to mi sedaj ustvarjamo. To gre počasi. Ne da se iz žepa potegniti. To niso bonboni ali čokolada. -------.« Ob pol 4. uri se je pripeljal kraljevski
par. Na kolodvoru je kraljevsko dvojico pozdravil župan, Merka ministra Pavla Radiča je pa deklamirala pesmico, katero je za to priliko zložil Stjepan Radič. — Skozi velikansko množico ljudstva se je kralj' z avtomobilom odpeljal na sokolsko vežbališče, kjer je pa kmalu silna nevihta vse prekinila. Po lunohu v mestni palači se je kraljevski par ob 6. uri popoldne odpeljal na glavni kolodvor. »Jutarnji list« pravi, da je spremljalo kralja okrog 80.000 ljudi. — tgr
Statistika avtonomnih doklad na direktne davke za 1.
1924.	Finančna delegacija, v Ljubljani, objavi, v številki 78 »Uradnega lista« z dne 10. t. m. statistiko avtonomnih doklad, iz katere so razvidni odstotki in predpisani zneski, doklad za posamezne avtonomne zastope v letu 1924. V celi Sloveniji je znašala edmerna podstava doklad (državni davek) 11,498.31-2 din., celokupna svota predpisanih doklad pa 33,350.260 din.
Mladinski dan priredi Prosvetna zveza v Mariboru ob priliki otvoritve Katoliškega doma v Šmarju pri Jelšah, dne 30. avgusta. Govori odposlanec Prosvetne zveze g, tajnik M. Kranjc ter en zastopnik moške in ena zastopnica ženske mladine. Spored' slavnosti otvoritve: 1. ob tri četrt na 9. je sprejem gostov na kolodvoru, nato poklonitev na grobu kanonika Iv. Bohanca, potem pa pohod po trgu; 2. ob pol 10. uri sv. maša; 3. po sv. maši slovesna blagoslovitev doma in otvoritev. Popoldne se vrši javna telovadba Orlov, Orlic in naraščaja. Ne ostajajte doma in ne zamudite tega lepega- dneva! Na veselo svidenje v Šmarju!
Or juna in — politika. Da je or j una čisto navadna »lajbgarda« Pribičeviča in Žerjava, nam dokazujejo izjave te »nepolitične« organizacije ob priliki sestave ra-dikalno-radičevske vlade. Ta vlada stoji na istem stališču kot Pašič—Pribičevičeva vlada, je izjavila, da stoji na stališču vidovdanske ustave, da je za državno in narodno edinstvo, a vendar ni po godu or juni. Kaj hoče prav ža prav orjuna? Želi, da M večno bila v vladi Pri-bičevič in Žerjav, želi, da bi se z nasilnimi sredstvi vladalo v naši državi, da bi vladal nemir in nered povsod in bilo vse nezadovoljno. Da bi take razmere uničile državo, spodkopale ugled in kredit v inozemstvu, upropastile nebroj eksistenc, ne pomislijo bojevniki' za — »nacijo«.
Zveza slovenskih vojakov, pododbor v Mariboru, razglaša: Posebni vlak iz Maribora vozi v soboto, dne 20. avgusta, popoldne, po sledečem redu: Odhod iz Maribora
ob 14.20,. iz Hoč 14.28, iz Slivnice 14.33, Račjega 14.42, Pragerskega 14.53, Slov. Bistrice 15.00, Poljčan 15.11, iz Zo-nikve 15.36, Grobelnega 15.41, Celja 16.16, Zidanega mosta 17.00. Ta posebni vlak bo imel v obeh smereh postanek v vseh postajah od Maribora -do Ljubljane. Vsak udeleženec si naj kupi na vstopni postaji karto- do Otoč, ki velja tu-di- za nazaj. Legitimacije dobijo udeleženci na Brezjah. Natančen spored slavnosti pa v vlaku. Udeleženci iz stranskih prog naj uredijo- svoj odhod tako, -da se na glavni pr-ogi pridružijo posebnemu vlaku. Posebni vlak se bo vračal iiz Otoč v nedeljo popoldne ob 17.40, vrnitev pa je dovoljena udeležniko-rn poljubno. Polovična vožnja je veljavna od 29. do 31. avgusta. Udeleženci iz Štajerske imajo na predvečer slavlja posebno romarsko- pobo'žnost na Brezjah, s pridigo priznanega pridigarja, bi-všega vojnega -kurata- z -nato- sledečimi -petimi lavretanskimi litanijami. Vse drugo pa zvedo udeležn-ci na vlaku. Za -prenočišča je preskrbljeno. Odprta bo tudi vso no-č cerkev. K obilni, -u-deležbi se vabijo vsi bivši slovenski vojaki-, pa tudi častniki in bivši vojni kurati i.z -lavantinske škofije. _ Za- pod-
odbor Zvdze slovenskih vojakov v Mariboru: A. Krepek.
Muslimanski poslanec dr. Spalio proti iztrebljenju muslimanskega življa. Poslanec dr. Spaho je poslal notranjemu ministru Maksimoviču tale brzojav: 11. t. m. so pri delu na polju neznani razbojniki ubili pet muslimanov iz sela Bohorina. Sploh so muslimani v celem srezu Gacko v neprestanem strahu pred pokolji. Javno mišljenje je, da insceniraj-o te p-oklje domači pravoslavni z namenom, da preženejo muslimane iz teh krajev. — Oblast je napram pokolju muslimansega življa po bosanskih selih brez pomoči. S-pabo končno zahteva- od notranjega ministra, naj on poskrbi za življenjsko varnost nedolžnih muslimanov.
Iz premeni lev carinskih postavk. Na seji ekonomsko finančnega ministrskega odbora dne 13. t. m. je bilo-sklenjeno, povišati uvozno carino za žito in mlevske izdelke na 50 odstot in obenem znižati izvozno carino za omenjene produkte za 50 odstot. Spremenjene so bile še nekatere druge carinske postavke v svrho zaščite domače industrije.
Izvoz naše živine v Avstrijo prepovedan. Avstrijska
vlada je te dni izdala odredbo, da se prepove izvoz živine iz Jugoslavije, in sicer radi bolezni, posebno kuge parkljevke. Iz istega vzroka je prepovedan uvoz žive živine tudi iz Ogrske.
Gladovna stavka ljubljanskih komunistov. V zaporih ljubljanskega sodišča se nahajajo od meseca marca komunisti: Kobler, Kovačič, Peterkovih, Mesojednik, Avčin, Fajn, Šimonovec in Wolf. Te -dni so -pričeli z gladovno -stavko ter zahtevajo, da se postopanje napram- njim pospeši.
Hermann Wendel v naši državi. Včeraj; je dospel v Ljubljano znani- prijatelj našega naroda, nemški publicist Hermann Wendel. V Sloveniji se zadrži nekaj dni, nato pa nastopi daljše potovanje po južnih krajih naše države.
Mednarodni kongres profesorjev v Beogradu. V kratkem se prične v Beogradu mednarodni kongres profesorjev. Za kongres se delajo v prestoliei velike priprave. Vršil se bo v poslopju stare univerze.
Angleška mornarica v Dubrovniku. Dne 14. t. m. je priplula v Dubrovnik eskadra angleških bojnih ladij iz Malte. Prebivalstvo je priredilo Angležem svečan sprejem.
Mrlič kot brzovozno blago. Na kolodvoru v Nišu so našli v dobro z žreblji zabitem zaboju mrtvo človeško truplo. Ta slučaj ima izvanredno ozda je in je v tesni zvezi z bombnim atentatom na srezkega načelnika iz Groke. Žrtev tega atentata, ki je bil- namenjen načelniku, je postala načelnikova hči, ki je bila kot mrtva že pokopana. Zadnji torek je oddal omenjeni- načelnik' na kolodvoru v Malem Požarevacu zaboj kot brzovozno blago, ki je bilo naslovljeno na Knježevac. Zaboj so» spravili v vagon, ki je bil natovorjen z raznimi živili. V Nišu je .-železniško osobje ugotovilo, da prihaja iz tega zaboja neznosen smrad. O slučaju je bila takoj obveščena železniška policija, ki je zaboj odprla in odkrila v njem že precej razpadlo žensko truplo. Mrliča so odpre-mili v svrho raztelešenja v niško bolnico in se lotili preiskave čudnega prevažanja že enkrat zakopanega mrliča.
Nesreča pri kopanju. V Mostaru se je pripetila dne
14.	t. m. pri kopanju v Neretvi nesreča, ki je zahtevala 2 človeški žrtvi. Brata Mustajbegovič sta se prišla kopat v reko. Mlajši se je spustil v vodo na konju, zgubil1 je v valovih ravnotežje, -padel s konja in izginil. Ko je videt starejši brat mlajšega v smrtni nevarnosti, se je spustil za njim, da ga reši. Valovi so tudi starejšega odnesli in ves njegov napor, da reši vsaj sebe, je bil zaman. Drugi dan so dobili oba brata tesno objeta — a mrtva!
Iz sramu v smrt. V bosanskem Doboju se je zastrupila z lizolom sobarica Marjeta Adam. Dekle bi bila morala k zdravniku, da j-o preišče radi spolne bolezni, a se ni oklenila zdravniške pomoči, ampak iz sramu — smrtonosnega lizola.
Zopetno dviganje potopljene avstro-ogrske bojne ladje. y Boki- Kotorski leži na dnu in to ne globoko av-stro-ogrska bojna ladja Franc Jožef. To ogromno ladjo so že enkrat skoro popolnoma dvignili iz morja, a so v zadnjem trenutku popokale dvigalne verige in brod je zopet štrbunknil na morsko dno. Ponovno so se lotili težkega- dvigalnega dela tega velikana in sedaj javljajo,, da bo ladja v par dneh čisto dvign jena1.
Težka nesreča na morju. Pri Zlarinu v Dalmaciji se je dogodila te dni težka nesreča. Posestnik Mate Matkovič se je skupaj s svojim sinom in tremi ženskami peljal na jadrnici na otok Sirje po drva. Nazaj grede je zalotil težko obloženo jadrnico vihar ter jo obrnil. Utonile so štiri ose-
he; samo 181etni Ivaniči Jerko se je posrečilo obdržati se na prevrnjenem čolnu. Tako je blodila celih '27 ur po raz- ! burkanem morju, dokler je ni rešil italijanski parnik »Su-ba«, ki je slučajno privolil mimo.
Že zopet en nov lažidoktor. Še ni pozabljena zadeva z zagrebškim lažidoktorjem v osebi ruskega begunca Jefremova, ko so odkrili v Kotoru zopet Jefremovega naslednika, ki je tudi zlorabil jugoslovansko gostoljubnost s tem, da se je izdajal za zdravnika. Ta novi Jefremov je neki begunec Ivan Sergijevih Kuticki, ki je že par let čisto nemoteno izvrševal zdravniško prakso v bolnici v Kotoru. Trdi se celo, da sla Kuticki in Jefremov nekaj časa skupno delala v kotorski bolnici. Kakor hitro je bil enkrat Jefremov v Zagrebu razkrinkan, so postale naše višje oblasti malo bolj previdne naprain ruskim strokovnjakom in še posebno proti ruskim doktorjem. Tudi glede Krutickega se je dognalo, da za zdravniško službo nima dokumentov in je končno tudi sam priznal, da ni doktor medicine, ampak lekarnar, zia kar pa tudi nima dokazov. Kotorsko sodišče sedaj zbira materijal in Kru-ticki se bo v najkrajšem času zagovarjal pred sodiščem. Še ni dolgo od,tega, ko je bil nastavljen na sarajevski bolnici ruski begunec za zdravnika in šele na to, ko je bil premeščen iz Sarajeva nekam ven kot okrožni zdravnik, so oblasti dognale, da je čisto navaden goljuf. Zaprli so ga, ga privedli v Sarajevo, od tamkaj; so ga izgnali v Romunijo, kjer so ga pa enostavno obesili, kjer se je spustil v službo komunističnega agitatorja.
Pojasnilo. Iz Št. lija v Slov. gor. smo prejeli: V št. 70 z dne 10. avgusta t. 1. vašega cenjenega lista, pod zagiavjem: »Podsulo ga je« je izšla notica, ki ne odgovarja resnici popolnoma? zato vas najuljudneje prosim, da resnici na ljubo blagovolite priobčiti sledeče pojasnilo: Ponesrečenec se imenuje Henrik Grofič in ne Škofič, ki je delal pri posestniku Gozdniku in ne Drozgu; Šentiljski zdravnik, g. dr. Marocutti je bil o nesreči slabo obveščen, zato ni šel v Selnico, ker se mu je sporočilo, da je ponesrečenec Grofič samo prestrašen. Takoj pa, ko je izvedel, kako je ponesrečencu, je šel na dom, kamor je prišel okrog 10. ure zvečer. Zdravnik iz Strassa je prišel šele okrog 11. ure zvečer. Ponesrečenec Hinko Grofič je še živel do okrog pol 1. ure zjutraj, nakar je izdahnil svojo blago dušo. Vse hvalevredno je od gg. inženjer jev in vseh ostalih nastavljencev Stavbene družbe, da so-iz-kazaii poslednjo čast umrlemu in s tem tudi vsem ostalim sorodnikom, ker so se udeležili polnoštevilno pogreba.
Dijakom in staršem priporočata Tiskarna sv. Cirila in rije podružnica v Aleksandrovi cesti št. 6 šolske knjige za vse šole kakor tudi svojo bogato zalogo vseh šolskih potrebščin. Podjetje se bo potrudilo za ceno, točno in solidno postrežbo. Ker je ob začetku šolskega leta naval na prodajalno vedno silno velik, zato vljudno prosimo cenj. gg. dijake in njih starše, ki stanujejo v Mariboru, da se oskrbijo s knjigami in šolskimi potrebščinami že zdaj pred začetkom šolskega leta ter se na ta način pozneje izognejo dolgotrajnemu čakanju.
Poštninska prostost zadrug in zadružnih zveze. Na temelju čl. 56 zakona o proračunskih dvanajstinah za av-gust-nov ember od 31. julija 1925 so zadružne zveze članice Glavnega Zadružnega Saveza in vse zadruge, včlanjene pri kaki članici Glavnega Zadružnega Saveza oproščene poštnine. Poštninska- prostost se raizteza na navadna pisma, dopisnice, tiskovine, vrednostna pisma in nakaznice. Pri priporočenih pismih je torej treba plačati pripo-nočnino 3 din., dočim je pismo samo za običajno frankatu-ro oproščeno. Pri ekspresnih pismih je treba plačati poseb no pristojbino 3 din. za ekspresno pošiljko, oproščeno*pa je pismo običajne frankature. Pogoji za uživanje poštnin-ske prostosti za zadruge so glasom pojasnila direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani sledeči: a) Zadruge morajo oddajati poštnine oproščene pošiljke na pošto, ne v skrinjico). b) Na pošiljkah mora biti pečat dotične zadruge in vložna številka pošiljke (po vložnem zapisniku), c) Na pošiljki mora biti poštninska prostost označena z besedilom: »Poštnine prosto po čl. 56 zakona od 31. 7. 1925«, ali podobno. Poštnine so oproščeni: 1. Glavni Zadružni Savez v Beogradu in pri njem včlanjene zveze, to so za Slovenijo: 'Zadružna Zveza v Ljubljani, Zadružna Zveza v Celju, Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani. 2. Zveze Glavnega Zadružnega Saveza za promet med seboj. 3. Zveze za promet s članicamirzadrugamdi in zadruge za promet z zvezo. 4. Članice zvez v medsebojnem prometu,.v prometu s svojimi zvezami in v prometu z Glavnim Zadružnim Savezom.
Oddaja kuponskih pol in talonov k obveznicam predvojnih, negaziranih avstro-ogrskih posojil in izplačilnih pol za obresti od ravnoistih vinkuliranih obveznic. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani Objavlja uradno: Povodom pregledovanja in urejevanja odvzetih obveznic predvojnih negaziranih avstro-ogrskih posojil je generalna di-, rekcija državnih dugova v Beogradu ugotovila, da velikemu številu obveznic, glasečih se na prinositeljai, niso' bile priložene odgovarjajoče kuponske pole, ali so pa bile priložene ‘brez talonov in pa da največjemu številu obveznic, glasečih se na ime (t. j. vinkuliranim obveznicam) niso bile priložene izplačilne pole na obresti.Ker se bodo izdajale nove kuponske pole in nove plačilne pole za obresti le onim imejiteljem imenovanih obveznic, ki bodo oddali prej stare kuponske pole, odnosno izplačilne pole za obresti, je generalna direkcija državnih dugova na podlagi odločbe g, finančnega ministra pod D. br. 20.970, sledeče odredila: 1. Poživljajo se vsi imetniki obveznic predvojnih negaziranih avstro-ogrskih posojil, ki so obveznice oddali brez odgovarjajočih kuposkih pol in izplačilnih pol za obresti, ali ki so kuponske pole oddali brez talonov, da pošljejo do 1. oktdbra 1925 neoddane kuponske pole, talone in izplačilne pole za obresti generalni direkciji državnih dugova v Beogradu. 2. Da se v spremnem pismu, ki se ima poslati imenovani generalni direkciji zajedno s kuponskimi
i polami, taloni in izplačilnimi polami za obresti, poživljajo na številko in letnico izdanega reverza in ga označijo hkra . tu ime oblastva ali urada, kr 'je reverz izdalo. 3. Da se vsem ki v gornjem roku ne bodo postopali po prednjih določilih, izdado svojčas obveznice brez kuponskih pol, odnosno brez izplačilnih pol na obresti, tako da jim ne bodo donasele nikakih obresti. Vsi imejitelji reverzov o oddanih obveznicah predvojnih negaziranih posojil bivše Avstro-Ogr ske, ki svojčas niso oddali odgovarjajočih kuponskih pol, talonov in izplačilnih pol za obresti, se zato poživljajo, da storijo to naknadno do gornjega roka v smislu prednjih navodil.
Nova carinska tarifa. Tiskovna zadruga je pravkar izdala Zakon o obči carinski tarifi z uvoznimi in izvoznimi carinami, kakor, tudi pripadne odredbe. Nanje opozarjamo vse pridobitne kroge, ki knjigo dobe pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani za ceno 26.50 D s poštnino vred.
Izšel je »Vodnik« — »Führer durch Slovenien«, ki ga je priredil g. Rudolf Badjura in založila Zveza za 'tujski promet'V Sloveniji. Brošura je tiskana v nemškem, jeziku, ter vsebuje 30 ilustracij ter pregledno karto Slovenije, ki bo tudi avtomobilistom dobro služila. Cena »Vodniku« je 20 din. za komad, prekupoi dobijo primeren popust ter se naroča pri Zvezi za tujski promet v Ljubljani. Knjižica je zelo uporabna in se priporoča!
Iz Maribora.
f Vladimir Topolovec. Dne 24. avgusta bo eno leto, odkar se je ponesrečil'ta nadebudni mladenič, ki še vedno počiva v črnem žlebu severne triglavske stene. Za obletnico pohitijo njegovi prijatelji k njemu na obisk ter bo bral tajnik Aljaževega kluba SPD. v Mariboru, gosp. Jožef Krošl, v nedeljo, 23. avgusta zjutraj, v župni cerkvi v Mojstrani prvo, a v pondeljek, 24., na dan nesreče, ob 8. uri v kapelici na Kredarici drugo sv. mašo za pokojnika. — Iz Maribora se odpeljemo v soboto, 22. avgusta, ob 13.18, čez Ljubljano v Dovje. Radi polovične vožnje se je zglasiti z legitimacijo SPD., ob večerih med 18. in 19. uro pri Brunon Rotter, Maribor, Krekova 5-L
Proslava 25 letnice kolesarskega kluba »Edelweis«. Mariborski kolesarski klub Edelweis je slavil na praznik v soboto svojo 25 letnico. Ob lej priliki sta se vršili v soboto zjutraj dve kolesarski dirki, in sicer I. na razdaljo 50 km od mlajših članov kolesarskega kluba Edelweis in Peruu: II. na razdaljo 20 lem od starejših. Pri dirki I. je dobil I. darilo Ladislav Škrabar (Perun) in je prevozil 50 km v 99 minutah; drugo darilo Bračič Maks (Edelweiss) 100 minut; tretje Nabergoj Franjo (Perun) 102 minuti. Pri dirki II. je dobil prvo darilo Živič Ivan (Perun) 45 minut, drugi Kosič Hinko (Perun) 46 minut, tretje Petrovič Ivan (Edelweiss) 53 minut. Dirki sta se vršili po Koroški cesti in.naprej proti Kamnici.
Smrtonosen skok v Dravo. V soboto, zvečer okrog 8. ure se je dogodil na glavnem mostu razburljiv prizor. Med gručami pasantov ob ograji mosta, je pričel eden kričaje se prepirati s svojim tovarišem ter mu naposled; vrgel svojo delavsko knjižico pred noge. V trenutko nato se je zavihtel čez ograjo ter se strmoglavil v globino, kjer je izginil v motnih dravskih valovih. Ugotovilo se je, da je samomorilec neki 28 letni, brezposelni delavec Rudolf Bohač s Pobrežja. O motivih samomora se različno govori, skoro gotovo pa je bila vzrok duševna zmedenost.
Neznan utopljenec v Dravi. Minuli petek so potegnili v Kamnici pri Mariboru iz Drave neznanega utopljenca. Truplo je voda pustila na prodou. Identitete utopljenca niso mogli ugotoviti.
Studenci piri Mariboru. V nedeljo, 23. t. m. bo popoldne po blagoslovu ob pol 4. uri običajno mesečno predavanje za ude Katoliškega slovenskega izobraževalnega društva. Vabljeni so tudi drugi. Predavanje se vrši v društvenih prostorih.
Knjižnica Prosvetne zveze v Maribora je otvorjena. Knjige se izposojujejo vsak dan od 9. do 12. ure in popoldne od 4. do 6. ure, v pondeljek in četrtek pa še od 6. do 7. ure zvečer, škoda je časa, ki mine brez koristi. Pri knjižnici Prosvetne zveze-pa dobite proti malenkostni pristojbini in vpisnini knjige, ki vam bodo nudile mnogo pouka in razvedrila. Prosimo, prepričajte se!
Državna borza dela v Mariboru. Od 9. do 15. avgusta t. 1. je bilo pri tej borzi dela 144 prostih mest prijavljenih, 171 oseb je iskalo službe, v 52 slučajih je borza posredovala uspešno in 4 osebe so odpotovale; od Ì. januarja do 15. avgusta pa je bilo 4433 prostih mest prijavljenih, 6573 oseb je iskalo dela, v 1841 slučajih je borza posredovala uspešno in 483 oseb je odpotovalo.
LISTEK.
Mali svet naših očetov.
Roman v treh delih. Spisal Antonio Fogazzaro.
Prevod iz italijanščine.
41
Do četrte besede je poslušala deklica nepremična, resna in ni premaknila oči. Ob besedi »Missipipi« pa se je zasmejala, brcala z nogicami in držala ročice na stričevih ustih, ki se je prav tako od srca smejal. In po kratkem odmoru je zopet začel počasi, počasi, z običajnim glasom:
»Ombretta, o jezna . . .«	^
:	Deklica ni bila podobna ne očetu, ne materi. Imela
! je oči in fine poteze stare matere Terezije. Če tudi je starega strica redko videla, je kazala neko izredno, silno nežnost do njega. Stric je ni obkladal z nežnimi besedami, semtertja jo je mimogrede malo pokaral, a vedno ji je prinesel igrač, peljal jo je večkrat na sprehod, ujčkal jo je na kolenih, se smejal z njo, pripovedoval ji smešne pesmice, ono, ki se je začela z »Missipipi« in neko drugo, ki se je končala:
»Takoj odgovori Barucaba.«
Kdo je vendar bil Barucaba? In kaj so ga vprašali? »Toa Bà, loa Bà!« je rekla Marija: »še Barucaba, še Barucaba!« Stric je ponovil potem poetično povest, toda nihče mi je ne zna več povedati.
Profesor Gilardoni je govoril z Luizo, s svojim plahim in nežnim glasom. Nekoliko postaral se je, postal je bolj rumen. »Kdo ve«, je rekla Luiza, »ali bo Marija podobna materi tudi po duši tako, kakor po obrazu?« Profesor je odgovoril, da bi bil čudež, če bi bili v eni družini v tako kratki razdalji dve podobni duši. Hotel je razložiti, kaki redki vrsti pripada po njegovem mnenju duša stare matere, in je spravil na dan sledeči vozel. »So duše«, je rekel, »ki odkrito zanikajo posmrtno življenje in živijo samo za sedanjost. Teh ni mnogo. Potem so duše, ki navidezno verujejo v posmrtno življenje, živijo pa povsem za sedanjost.. Teh je že več. Potem so duše, ki ne mislijo na posmrtno življenje. Teh je še več. Potem so duše, ki resnično verujejo v posmrtno življenje in delijo svoje misli in svoja dela v dve vrsti, ki se med seboj vedno borita: ena za nebesa, druga za zemljo. Teh je zelo mnogo. Potem so duše, ki živijo samo za posmrtno življenje, v katero verujejo. Teh je zelo malo in gospaTerezija je spadala k tem.«
Franco, ki ni mogel prenašati psihologičnega dlakocepstva, je namršil obrvi in šel s svojo prazno škropilnico na vrt. Mislil je: »Potem so duše, ki morijo druge duše.« Stric, ki je nekoliko slabo slišal, se je smejal z Marijo. Luiza pa je tiho rekla, potem ko je njen mož odšel: »Potem so duše, ki živijo, kakor da bi bilo samo posmrtno življenje, v katerega ne verujejo; in od teh je ena.« Profesor je vztrepetal in jo pogledal, ne da bi kaj rekel. Imela je baš opravek s tem, da je iskala v štreni dvojno nit, da bi jo potegnila skozi zanko. Ni videla tega pogleda, a ga je čutila in se je požurila, da je pokazala z glavo na strica. Ali je res mislila nanj, ko je to rekla? Ali je bilo za njeno mislijo kaj skritega? Ali je mislila na strica brez pravega prepričanja, samo za to, ker se ni upala imenovati, niti v mislih, dingo osebo, na katero bi se njene besede lahko bolj po pravici nanašale? Profesorjev molk, njegov izsledovalni pogled, ki ga ni srečala, pač pa čutila, so ji dokazale, da sumi o njej: zato je tako hitro pokazala na strica.
»Ali ne veruje v posmrtno življenje?« je zamrmral profesor.
»Mislim, da ne«, je odgovorila Luiza. A lakoj jo je zabolela vest, čutila je, da nima zadostnih razlogov, da nirba pravice, da je tako govorila. Sicer je res, da se stric Peter nikoli ni poglabljal v verska razmišljevanja. Njegovi nazori o časti so bili nadaljevanje podedovane vere, površne kakor je bila. Njegov Bog je bil dober kakor on, ki ni mnogo dal na vzdihljaje in rožne vence, kakor on ne; Bog, ki je zadovoljen, da ima za služabnike, kakor on za prijatelje, poštenjake po srcu, pa četudi v življenju radi dobro jedo in pijejo, igrajo tarok, radi pripovedujejo svinjarije, ki niso nečastne, ampak samo izraz veselja nad umazanostjo, ki je v vsakem človeku. Različni njegovi šaljivi razgovori, nekateri izreki, ki jih je izustil brez pomisleka o relativnem pomenu poštenega življenja, so jo zadeli že kot otroka. Tudi njena mati se je vsled tega zelo vznemirjala in prosila svojega brata ,naj ne govori tako neumno. Zbudil se ji je sum, da hodi stric v cerkev samo iz navade. Pa to m bilo res. Ni se smelo polagati važnosti na izreke človeka, ki se je postaral v žrtvah in odpovedih, in ki je imel navado, da je rekel: »charitas incipit ab ego!«*) In potem, četudi stric ni mnogo dal na izvrše -
*) Ljubezen se začne pri jaz-u. vanje verskih vaj, je vendar do zanikanja posmrtnega življenja še precejšen korak. In res, komaj je izustila Luiza svojo sodbo in slišala zvok besedi, je čutila, da se je zmotila. Bolj jasno je pogledala vase in razumela, da je nevede izskala v stričevem zgledu opore in tolažbe zase.
Profesor je bilo zelo ganjen od tega tako nepričakovanega odkritja.
»Ta edina duša«, je rekel, ki živi, kakor da misli samo na posmrtno življenje, v katerega ne veruje, je v zmoti. Pa vendar jo mora občudovati človek kot najbolj plemenito, največjo. To je vzvišena stvar!«
»Ali ste pa prepričani, da je ta duša v zmoti?«
»O da, da!«
»In vi, v katero vrsto spadate?«
Profesor je bil prepričan, da spada v ono vrsto, kjer jih je zelo malo, in ki se ozirajo po svojem notranjem čutu samo na posmrtno življenje. Vendar pa je bil v zadregi, če bi bil moral dokazali, da njegovi temeljiti študiji o Raspailu, njegova vnema pri pripravljanju »pomirjevalne vode« in kaferne cigarete, njegov strah pred vlažnostjo in prepihom, pričajo, kako malo ima smisla za sedanje življenje. Zalo ni hotel odgovoriti. Rekel je, da ne pripada nobeni cerkvi, vendar pa trdno veruje v Boga in posmrtno življenje in ne more soditi o lastnem načinu življenja.
(Dalje prihodnjič!)

v Si
Sirite Jašo Stražo

Cirilova tiskarna v Mariboru je dozdaj založila in izdala sledeče zvezke »Cirilove knjižnice«:	2.
zvezek: dr. Lenard: Jugoslovanski Piemont. 7 D.. 3. zvezek: dr.' Lenard: Slovenska žena v dobi narodnega preporoda 10 D. 4. zvezek: Moj stric in moj župnik. Povest. 4 D. 5. zvezek: Melville: Gladiatorji. Roman. I. del 8 D. 6. zvezek: Melville: Gladiatorji II. del 10 Đ. 7. zvezek: Wells: Zgodba o nevidnem človeku. 7 D. 8. zvezek: Orczy Dušica. Roman. I. del 16 D. 9. zvezek: Conan Doyle: V libijski puščavi. Roman. 12 D. 10. zvezek: Bernett: živ pokopan. Povest. 8 D. 11. zvezek: Camelli: Izpoved socialista (Od socialista do duhovnika). 16 D. 13. zvezek: E. Lešnik: Šumi, šumi Drava. Črtice iz mariborske zgodovine. 5 D. 14. zvezek: Ljubša: Slovenske gorice 7 D.
Kavarna »Mestni park«. Vsak dan svira znani šla* , ger-Trio »Santo-Ledovski-Šimek« od 21. do 1. ure in popoldne (pri lepem vremenu) od 17. do 19. ure.
Premog iz svojega premogokopa pri Veliki Nedelji prodaja Slovenska premogokopna družba z o. z. v Ljubljani,Wolfov* ulica št. 1—I.	io?
Najbolje Ib naivameie naložite svoj denar pri
Okrajni posojilnici v tjutomem,
ki obrestuje kranilne vloge navadne po 8%, večj« in vexane po dogovoru tudi višje. Sprejema hranilne knjige drugih denarnih zavodov kot gotovino tei izvršuje vsa nakazila. — Tekoči računi.
Kašelj In hripavost
preženete takoj s svetovnoznanim

lì
• >
Priporoča se
Tiskarna sy. Cirila i Maricom, I
Z» poljak® kpiže
sl mnogi želij o Sjistusove podob s (korpu i). Da ustreže ljudem, jih je oskrl la Tiskarna st. Cirila, v Mariboru, k r se dobijo po sledečih e nah: 65 cm ~eLiki po 550 D, 75 cm veliki po 600 D, 80 cm veliki p- 700 le 800 Đ, 80 cm veliki po 800 D, 100 cm veliki po 830 B in po 1280 D, 120 cm velik po 1700 D.
Stenski križi
a leseno podobo (korpusom) stanejo. TelikosS 10 cm po 43 in 77 D, 25 cm po 65 in 80 D, 80 cm po 77 in 100 D, 35 cm po 86 in 115 D
40 cica po 140 D,
Stenski križi
s kovina sto podobo stanej o V razni® veliko* »tih po 4, IS, 18 in Si D.
Stoječi križi
s Rovinaste podobo stanejo v raza® veliko» sti i in Izpeljavah po 23, 24, 18, 80 in 80 D,
Izpeljava je zelo okusna in solidna ter se toplo priporoča, da si.vsak, kdor križe poti®*» buje, naj kupi v Tisk. sv. Cirila v Mariboru.
» * i
- i
; I
» i
> j
• >
; s : *
» t<
;! ; *■ :*
! *
f
I
! s
; t
: *
\ l
v	b*»?* bwìmb»»i»»
Klobuke, čevlje, perilo, dežne plašče, dežnike, kravale* nogavice itd.
kupite najugodneje pri
stanite, «s» JLasadtn
Maribop, Glavni trg 2,
Kameno sol

!
za živino ima zopet v zalogi ter priporoča špecerijske in gospodarske potrebščine:
F. Sorto nasi. ALOJZ PLOJ, trgovina mešanega blage, MARIBOR, Vodnikov trg 1.	36©
Armin Kllinger
trgovina usnja in čevljarskih potrebščin Kralja Petra trg 9. MARIBOR Kralja Petra trg 9.
imagasi!
Moške klobuke
najnovejših oblik, po najnižjih cenah kupite pri tvrdki
Unica Traun, Maribor, Grajski trg i
Najpopolnejši Stoewer šivalni stroj
e
£
1
«
S
£
*
s pogrezljivim transporterjem (glabeljc). odnosnim premikom, je pripravljen za panje, vezenje ali šivanje.
UUD0VIK BARAGA, Ljubljana,
Selenburgova ulica 6/1.
Z
šte-

POPRAVILA
KEMIK IVAN LEGAT
specialist za pisarniške stroje MARIBOR
samo Vetrinjska ulica 30. Telefon št. 434.
$ s a a h s a s ii as s « ti s
Za čudoviti učinek prevzamemo vsako sigurnost. Trajnost dve leti. Naroča se pri: Fran Voršiču, Zagreb I — i a	»	,	,
391, za 53 D (vštevši usnjeni etui in poštnina). Zahte- j	lüSCJlflfÄjf1€► I
vajte obširni prospekt!
i r.' I r.' ! I PV< r.^ j kV | kV | kV ! kV kV	I rm^ ! rm^ \ ^ I kV j kV j kV! kV kV kVfkV	Hit	* I rAi i rv r.v j v j ^ ^ ^ i ^ ^ 1 ^ 1 ^ 1 «ik^jk^ k^lk^jk^ k^!k^!k^!k>!:k^|k^ik^|k^.{
najboljše in najvarnejše
pri
Spodnještajerski ljudski posojilnici ¥ Maribora, _
t,6	F. z. z n. z.,	Stolna ulica št. 6 |
ki obrestuje hranilne vloge po
l% ta 10%
oziroma po dogovoru.
r v» i r vi -r i j rji ' rr* : rt ■ r ^ w’i kV1 k J<k A i k A ! k A ; k J\ k A	■Y« 1 »V* 1 r.v> V kV j k A j kV ! kV	r.*i m ; r.» 1 r.» j r.» j r.»,r„» j r.» ] r.» r.» k J I kA 1 kA 1 k. . ' C A ! « À ■ k. i 1 k A \ k A . k A	rv k A	r3 | *31*3 j M1 r* kV ! k A i kV j.k A 1 k A ! k A k A
i
Lipsijski (Leipziger) = velesejm =
« leseni 1925.
Od 30. avgusta do 5. septembra.
Tehnična razstava: od 30. avgusta do 5. septembra. Tekstilna razstava: od 30. avgusta do 3. septembra.
Najveiji in naistarejši mednarodni velesejm sveta!
Enako važen za razstavi jalce in kupce!
Prijave sprejema in pojasnila daje častno službeni zastopnik:
W. STROHBACH, Maribor, Gosposka nl.f9.
Tisk: Tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Odgovorni urednik: Januš Goleč.
izdaja konzorcij »Naše Straže«« j