Poitnina plačana v gotovini
ŽENSKI
S
V E T
LETO XV /1937 / FEBRUAR
Zofka Kveder Demetrović (E. K.) / Ljuba Prenner: Mejniki / Erna Muser: Sonet / Rasta Plesković: En dan v bosensko-hercegovski vasi / Angela Vode: Kje je vzrok / Ljubljansko gledaliSče, Drama (S. T.) / Janko Kač, Moloh (S. E.) / Drobiž / Priloge: Naš dom, modna priloga, krojna pola
Tefag Standard Radio-Beil
iVaša senzacija za noTO sezono!
Res dober
Radio aparat že za Din 3330.— ali Din 190.— mesečno pri
Radio Doberlet, družba z o. z.
Ljubljana
Kongresni trg 8 / Telefon št. 31-53
Ženski Svet izhaja vsak mesec v Ljubljani. Letna naročnina za list z gospodinjsko prilogo „Naš dom", modno prilogo ter krojno polo z ročnimi deli znaša Din 64'—, polletna Din 32-—, četrtletna Din 16-—. Posamezna številka Din 6'—. Sam list s prilogo „Naš dom" Din 40-—, same priloge Din 48-—. Za .inozemstvo Din 85'—. Uredništvo in uprava v Tavčarjevi ul. 12/11. Izdaja Konzorcij Ženski Svet v Ljubljani.
Za konzorcij in uredništvo odgovorna Milka Martelančeva. Tiska tiskarna Veit in drug, družba z o. z., Vir, p. Domžale (Predstavnik P. Veit, Vir).
LJUBLJANA / LETO XV / FEBRUAR 1937
Zofka Kveder Demetrovic
E. K.
V	novembra 1936. leta je poteklo deset let, odkai je v Zagrebu prenehalo biti zlato srce Zofke Kveder-Demetrovićeve, najpomembnejše slovenske žene-pisateljice.
Bog ji je dal talent, ki ga ni mogla, niti smela udušiti v sebi. Ustvarjala je, ker je ustvarjati morala. Skoraj trideset let je pisala in v svojih delih prikazovala usodo žene. Postala je glasnica njene duše, plemenita, hrepeneča zmeraj po dobrem, zmeraj verujoča v človeka. „Vediio sem bila odkritosrČDa, vedno sem imela najlepše namene, vedno je bil moj ciJj napredek, vedno sem se potegovala za pravice slabih in za svobodo osebnosti. In jaz mislim, da je tudi to že nekaj, pa naj sem bila tudi večkrat naivna, ali smešna, ali pregoreča v svojih prizadevanjih." (Zofka Kvedrova. Odsevi I. / Predgovor.)
Ivau Cankar jo je priznal takoj v začetku njenega književnega ndejstvovanja. „Zofka je ostavila izhojeno pot; ona je s a m a svoja... Njene slike niso kopije del, ustvarjenih od moških umetnikov; gledala je s svojimi očmi, ne skozi naočnike, palentirane od noše ničvredne tradicije. In to je njena tragična krivda . .." (Slovenka, IV. letnik IX. zvezek.)
V	življenju je morala pretrpeti nešteto krivic, kadar so jo razžalili, se je zatekala k Božem Nemcovi in je spet in spet brala njen življenjepis ter se krepila ob njem. Tole je zapisala nekoč v silni potrtosti: „Ti si bila še bolj nesrečna od mene. Božena ' N. ga skoraj bilo prijatelja, ki bi te ne izdal, niti prijateljice. A danes Zivis! Močnejša si in lepša in bolj te ljubi narod kot takrat, ko si živela: ker SI delala. Božena. nauči me, da bom več in bolje delala! — Tiste, ki pridejo za menoj, bodo močnejše, vem, ali naj me ljubijo, ker sem bila prva, ki jiin je krčila pot. Prva sem prišla iz rova, pa so me tolikokrat ranili, tako pogosto žalili in prezirali. Dosti, dosti bi rada delala, da si zasluzim ljubezen svojih vnukov, kakor si jo zaslužila ti, Božena! (Iz pi-sateljičme literarne zapuščine.) In je delala. „Ne samo tisto, kar bi ji srce želelo, temveč dosti več tist^a, kar narod potrebuje. Potrebno je, da delaš, ko nihce drugI ne dela. Tebi ostane true na roka, narod pa je že pozabil, kdo je kaj storil zanj in kdaj in kako z muko je delal. Tudi v nočeh, ko je ze davno odbila polnoč. O, večkrat je tudi zora zasijala v delavnico.— INihce ne ve, kaj ostane od našega dela. Bolj z dušo, s srcem, od človeka do C oveka smo sejali in govorili. Knjige že izumirajo. Zdaj kakšen velikanski iilra, amerikanski, italijanski, francoski, nemški primeri vse narode od severnega tečaja pa do južnega in dosti nauči in morda še več pokvari tiste, ki ga gledajo . Taka je usoda." (Istotam.)
Kot pri Cehih Božena Nemcova se mora pri nas Zofka Kveder-Demetrovičeva zmeraj močnejša in lepša dvigati pred nami, bolj jo moramo ljubiti, kot smo jo, ko je še živela; ker je delala. V tem pogledu imamo še vsi velike dolžnosti.
Miselni in čustveni svet Zofke Kvedrove nam bo nekaj citatov bolj živo prikazalo, kakor bi mogel vsak od drugega napisan članek:
25
„Ne vse in ne za vse — ali nekaj strani ženske duše in ženske usode sem skušala napisati aa nekatere' Ne pričakujem, da bi me vsi v vsem razumeli, ali želim, da bi me ne razumeli napačno. Nisem bolela vlačiti ženskega trpljenja v blato, le pokazali sem ga hotela oninj, ki ga ne vidijo, da vedo zanj in da spoštujejo ženo radi iije in . njega in njene temne, zagonetne usode." (Zofka.Kvedei / MIstoij žčiio,-.slr. 7.) . -
„Tisti, ki tne raznmt^jo, vedo, kakšna sem in kakšni so moji cilji;' drugimi ki me ue razumejo in nočejo razumeti, bi bilo vsako razlaganje zaman, ker stojimo na preveč različnilv slališčili." (lioflča Kverlrhvn, Odsevi I., ' PredgoyörJ- ; V	V;	- ■' ;
„Nekateri moji javni in privatni kritiki mi svetujejo zdaj, naj' pišeni . brez. tendence, -zdaj zopet, da moram imeti idejo, namen ^ tendenco; Jaz mislim, da imata sree in raznm enako piavico, da zdaj ideje -zdaj čustva prevladujejo v naši duši, in po tem se ravnam." (Istolam.). ". ■ ' ■ „Da, morda bi ne bila nikdar napisala kakc{;'a večjega (lela, da nisem dobila ohrabrenja. Haino iiajvecjuTi in najmočnejšim duhovom ni potrebna ona .sila, ki jo donaša uspeh, pa vendar lahko delajo." (Iz pi.sa-, teljjčine. liiera^he zapuščine.) _ ;	■ , '	. "
„Javno delo je najvišja sreča in obenem največja odpoved." (Iz pisa-ieljic'iiie "lil'erariie zapuščme.^^	■	:	. ■ ' . ■ '
„Nisem Šovinistka, nikogar ne.sovražim. Ljubim vse človeštvo, ali zakaj ne bi smela Ijiibiti naroda, v katerejn setn se rodila, bol.j kot druge; ki jih ne poznam. Najbolj ljubim svoj narod, svojo zemljo iii v prvi vrsti moram delati zanju. Za: vse človeštvo, ne morem delati, ker sem premajhna, preslaba, ali za svoj narod moram delati. Hočem! jMoram I" (latotam.)
i,Zlasti majluii narodi nimajo pravice ubijati delavnost kogarkoli izmed svojih in tirati v neplodno resignacijo in. pasivnost, onega, ki ima ialenl." vfufo^lovanska njivo lU2;t, št. ;i.)	'■ . :-:	■
„Narodu moraš dati najprej kruliav potem rož in šele potem slavčko-vih pesmi. Jaz bi rajši dajala rože, aU kaj, ko pa so lačiii kruha!"' (12; p'^
: SiiU"jK":iiin liUTHiiu- /.aiiii.M'im'.) .	; ' : ■	..	:.■
„Nesmiselna je vsa filozofija, dokler je v nas živa Jjubezen m mržn ja in odpor proti krivicam, posebno še, če ne zmoremo v sebi zatreti spominov. A čim zrelejši je človek, tem teže pozablja." (Zofka Kveder Deme-trović. Po putovima života, 29,):;■.,. : ' . '	^ ■ ■ y--'' i.. ': ■ -S' ■: ^
„(vlovek se mora osvoboditi vseh želja, če hoče biti srečen, siCcr je suženj usode, ako se .vse svoje življenje žene za srečo. Glavni) je, da razvijemo vse svoje sile; ako to storimo, izgine pojem usode. Odpove^ dati se. željam po sreči je obenem najvišja in največja svoboda." (Isfolam 3.) : „Kako smo vsi majiini in minljivi,- Vsa naša zemlja -in; ti in jaz in-vsa moja; bolečina. Samo treba je na vse to gledati z drugega soiičnega sistema, pa vse zgine v atome, vse zvezde in tudi sonce." (l.stotam, 48)
^j.Morda. odrasli prav zato tako bridko malo veselja užijemo, ker preveč. razmišljamo, ker vedno hitimo dalje, ker.se vedno ženehio'za-,potema,' da nam sedanjost bre/. užitka in koristi skopm v rokah. Kadar sije sonce, se bojimo dežja in v sreči s-e bojimo solz. Strah pred bodočnostjo nam zastrupi vsak smeh in vsako veselje. Otroku pa jc bakren krajcOr, kar je meni zlat dukat. Zavidam ljudi, ki imajo veliko iluzij. Oni so še naj-,Dolj - podobnr otrokom." (Zolka Kvedrova,- Vladka m Mitkii, 110.-^111-0 ■
„Kdor je bogat, seje na vse snani plodove svoje duše. Res mnogo semenia })ade na cesto^ do je pohojeno, pade. na kamen in se posUsi, -a nekaj zrn pade na pravo zemljo, v. pravo dušo j"n- vzklije tam in bo -raslo in ži velo, ko bodo sej alci - že zdavnaj pod črno rušo. Samo lakom-
26
než skopari z vsem; z denarjem, s srcem svojim in s pnmeljo svojo in z dušo svojo. A duša jc vse .dnjp;nčna kakor zaklad,, zakopan v žemljo. Bolj ko stiskaš, manjša je, ncziiatnejša. bolj frda iH mr?la; kakor ji vce daješ, tako ti bolj raste-, tako. se bolj bogati.": (Ženski. Svet, II.; in.) ■
„Raztrcspna sem, .nemirna, raztrgana na sto strani^ razdeljena med sto (lolžiiosti. Vedno liltis. liiliš, tvoje življenje pa se nekako čudno odmika. Ti. si in vendar nisi, ti. Premalo je časa: za od ločitek, a odpočitck je potreben, da se zave človek, samega sebe, da je doma v sebi in svoji du.ši. Takega počitka mi inanika. brezdelnosti, kije praznik .duše in Srea v hitriei življcniaiV {Dc«Tinči prijatelj, LX., 187.) ■
,.(.)kolje,.. ki v njem - živim, je zmeraj bilo in bo okolje inteligeii,-tnega proletariata, ki ima pač knjige in nekaj originaliiili slik: nekaj vaz ill še kako preprogo, vse to zbrano v dolgih letih in nc prav v skladu.'" (Iz pisalcijičine lileraifte zapiiši'.inc.) :: ' : /v ''	. ^ / '
„Družbeni zakoni HO kakor žični plot ob nasadih v parku; nizek je, toda. poln bodi«; .Lahko ga preskočiš, a lahko se tudi. opraskašin človek ostane zato rajši na predpisani stezi." (Vladkii iiiMitka, 108.)
„Sovražim kompromise, nikdar jih nisem zmogla, ker se mi upirajo." llz piHaieljiHiiP litCTanir wipuSrino.)
„.Odpovedala sem se vsakršnemu dnjštvcncmu delovanju in občevanju ter seru živela le svoji rodbini. Nikoli nisem izkoiiščevala slaliSče svojega moža, da bi igrala vlogo pred kulisami niti za njimi. Ali Bog mi je dal iskro talenta in ne morem ga iidušiti, saj je krcpkcjši od mene. De-lala sem, ker sem .delati morala."' (Tsfolam.) , „Modro zborujejo, lepo predavajo o nekih novih zakonih za nas žene. Prav bi bilo, da bi to.tudi nrcsničih. Ampak glej, o tem, kar ubija naso dušo, ne govore; Kdaj bomo dosegle take zakone, po katerih bodo obsodili kot zločin ubijanje naših src in duš.'" (Po piiicvima života, 24.)
„Dokazujte,, da je emancipirana žena. tudi lahko soproga in mati in obratno, da je vsaka sojiroga in mati lalilco tudi emancipirana, ne da br kvarila ugled žene in kratila pravice moža. Pri nas je natnreč celo med jiiteligentnimi sloji dosti takih, ki menijo, da žena ne more biti ctaianci-pirana. če se^ omoži, in . do se emancipirana žena nekako ne more in ne Sine omožiri, čc .se noče izneveriti vsem svojim idealom." (Tz pi.snhv . Ijifiinega ^pisma Ivarfe^
„iXekaj posebno lepega je gledali, kako se imajo radi naši otroci med seboj. Ysaka dobra in mehka beseda, ki pade med njimi, odzvanja V; materinem srcu v prcsladkem odmevu. In tudi svojega moža nikdar lie ljubim bolj plemenito, z večjo vdanostjo, kakor kadar se igra z otroki, kadar se nasnc .nad kodra.ste glavice in jih boža in poljublja." (.Domači prijatelj, IX., 191).	-
,,K.aj je prav za prav bistvo prijateljstva: da nas plemeniti. To je edino merilo, ki ga upoštevajmo v odnosu do ljudi. Ljudje vplivajo na naš dobro ali slabo. So pa taki; ki so dobri za vse ljudi, ali na nas vpH-vajo kvarno; nekaj v njih vzbuja v nas nizke nagone in Ini smo v njihovi dru žb i bol j pok vaijeiii^. kot smo, če se jih izogibatno." (Iz pisateljičine liiV-.rarne-.zapuščiDei)	.
,,¥elik6 mi .je dalo livljra^	mi je Vzelo. Za vse, kar iniam
--J»; niitiam malo --- ..se bojim: .Kajti sreča je krhka, ljubezen tako občutljiva, Se za/svoje otroke se bojim, da se mi izneverijo, kajti otroci me samo ljubijo, a räziimeti me ni? morejo. Loči nas jež generacij. Mogoče pride čas, kö me bodo manj ljubili in še manj razumeli, ali pa jaz ; Jie böm razumela njih .' . . (Istötä^
27
„Doživela sem gonjo, tako surovo in podlo, kakor je ni doživela kmalu katera žena. Močna sem in sem molčala, a nisem dovolj močna, da ne bi trpela pri tem." (Istotam.)
„Že mi sive lasje, že stopam z visokih gora, težak je bil vzpon nanje, ničesar nisi videl pred seboj razen silnih in pustih .skal, a ozirati se nisi smel. Globoki prepadi so zijali pod teboj in čakali, da popustiš in da te pogoltnejo. Kadar stopiš z brega, vidiš več, kakor si videl proj. ko si se dvigal. Mogoče tudi jaz sedfij več vidim —in zalo tudi še bolj želim še malo lepote, še malo sonca!'" (Jugoslovanska Njiva 1923, št. 3.)
Mejniki
Ljub a Prenner (Dalje)
„Kaj? Kaj?" je vpraševala zmedeno in uprla svoje oči vanj, ki je še vedno gledal stran. „Kaj hočem? Kako pa, ali . . . ti si živina, hujši kot črna živina, kakršnega se delaš sedaj, ti grdoba! Ali si pozabil?"
„Ali sem te jaz zapeljal?" je zinil nesramno. Kako bi bil pa sicer preprečil to javkanje, ki se je pripravljalo . . .
Tu je stal pred njo v temi, o.šaben in zaničljiv. Menda se je tudi bal, da ga ne bi kdo videl — ta šuft.
,,Prase kmečko!" je rekla in ga krepko lopnila po licu, ki se je obračalo stran od nje, potem pa je zbežala po temni ulici navzdol.
Osupel se je drgnil po ogrelem licu. V katerem žepu neki ima ključ od hišnih vrat? Ali le ni nihče videl, kaj se je bilo zgodilo? In to njemu? In če se to izve? Ali pride jutri spet? Morda celo v pisarno? Kaj, če bi šla h Karlu Engelmanu? Anza — pazi se!
Stopil je v svojo borno sobico, se počasi slekcl in legel.
Na drugi strani hodnika ima Hugo, domači sin, slično sobico. Ali bi vstal in stopil k njemu? Kaj bi storil ta, če bi se mu kaj takega zgodilo? — Nič ga ni zanimalo, kam in kako je bil tako naglo izginil tisti val vročega poželenja, ki ga je bil zanesel k Liziki, da jo je božal in vznemirjal, da se je vdala njemu, ki je našel ob njej zmagoslavno moškost, drugega pa nič. Pa do takih misli Anza ni prišel. Njega je le skrbelo, hudičevo skrbelo, kaj bo sedaj iz tega?
Pri Louruierjevih je bilo vse narobe. Hugo je bil prvi, ki se je znašel v tej zmedi. Brata Romana in Maksa je zaposlil v domači trgovini. Kari, ki je videl, da je doma namesto bogate dediščine le zadolžena in zavožena barantija, ki se res ne izplača, da bi se ukvarjal z njo, se je vrnil v Graz k svoji ženi in k svojemu poslu. Svojčas je hotel iDiti muži-kus kot Heinz Moli, sedaj pa je bil uradnik pri davčni upravi. Tudi Feliks je ostal v lekarni — češ, kaj bi se mučil za dolgove, ki so jih drugi zakrivili. Za Francija se tako ni nihče zmenil, torej so ostali še trije. Hugo se je oprijel poljedelstva, sestra Ana pa gospodinjstva.
Doma v temnem sk adišču je preždel Franci svoje dni, sedeč na kakem zaboju. Bal se je. Spočetka je bil še postajal po hiši okrog, stopil v trgovino, a nihče se ni zmenil zanj. Niso mu očitali, ne se z njim prerekali, pri mizi je dobil jesti, spati je smel v svoji prejšnji kamri i a nihče
28
ni imel zanj besede, niti dobre, niti slabe. In sedaj ga je ta njihov molk premrazil do kosti. Bal se je vseh ljudi. Ni se več bril, niti česal in cedil, shujšal je in obleka mu je ogoljena in ohlapna visela na izsušenem, drgetajočem životu. Prej je bil še hodil na sprehod, zdaj nič več. Tu v temi je sedel in gruntal. Znnaj je bilo svetlo in živo, tu notri je bilo vedno mračno in tiho. Vse poletje je prečepel tu, nikdar se ne bo upal več na cesto. Bal se je, da bi bila prišla Lorberica in ga ranila s svojim grobim govorjenjem. Kadar je slišal, da se gori v hiši zapirajo vrata, se je zdrznil. Morda je že prišla in v naslednjem trenutku stopi preko dvorišča, in zaprta vrata skladišča odlete in videla ga bo sedeti tu notri, razgaljenega grešnika. Bal se je obraza svojega brata Hugona, tega trdega, zaprtega lica. Ali pa Karla Engelmana, tega kruteža, seje tudi bati! Kaj mu store? Nekaj vendar le morajo storiti z njim? Nekoč morajo spregovoriti tudi oni ? Večno vendar ne morejo vztrajati v tem ledenem molku ?
Pa je spet računal in tuhtal, komu je bil dal tisti denar. Spočetka se je bi še spomnil na enega, na dva, potem pa se mu je kar vse zmešalo in zdaj ni vedel nič. Niti enega imena! Sicer pa — saj je bila dala mati oznaniti v cerkvi, da prinesejo denar nazaj ali da vsaj povedo, koliko so ga bili sprejeli in če so ga res sprejeli ? Pa se ni oglasil nihče. Rajši vlačijo te goldinarje na duši za seboj! Čudni, trdi ljudje! Kadar ga je kdo nagovoril, na primer, če ga le brat poklical „Franci!" se je zdrznil in pričel tresti. Po navadi je brat le še pristavil: „Spat pojdi!" ali „Pridi jest!" — a nekoč mu vendarle morajo povedati, da bo sedaj sodna obravnava, da se mora zapvarjati ali pa, da ga žandarji že čakajo zunaj. — Doslej mu namreč še nič niso rekli, kako je s to njegovo zadevo. Ravnali šo z njim kakor z otrokom ali kakor s slaboumnim mnt-cem. — Tudi mati . e tako umrla, ne da bi mu bila kaj povedala, da bi ga bila vsaj poklica a k sebi, ga ali preklela ali mu odpustila. Kar tako je odšla, kakor da ga sploh ni. Davi se je bil mimogrede videl v odsevajoči šipi na vratih hodnika. Kakor stara obrabljena cunja sem — kakor stara, zelo umazana in razcefrana cunja!
V nedeljo popoldne, ko je sijalo mehko spomladansko sonce, je odšel iz hiše in to pri belem dnevu, prav v tistem mehkem sončnem blesku je krenil skozi mesto, ne da bi bil pogledal komu v obraz. Ven preko travnikov je šel v Smohornico in tam so ga drugo jutro našli kmečki ljudje, ki so prihajali po bližnjici iz Zaplane v mesto, visečega na nizki veji. Preko noči je bi a zapadla slana in se mu ujela v tankih behh bodicah na kocine, ki so mu štrlele iz vele kože na licu.
Ob njegovem grobu je bilo mnogo ljudi, čeprav je bilo še zgodaj predpoldne. In ker mu je gospod dekan odrekel cerkveni pogreb, zato in temu vkljub je stopil k jami stari, pijani občinski revež Kavšek, nekdanji mestni mežnar in sedaj neke vrste boljši berač, in skušal vzravnati svoje črno ofrakano telo; a udje so bili šibki in pokvečeni, vsa postava kakor zlomljena in smešna je bila videti drobna siva glava z mišjim obrazom.
Z otroško visokim glasom je izpregovoril v starovemi nemščini:
„K počitku gre uboga grešna stvar — človek kakor mi, naš brat in prijatelj. Vse, kar je bilo, je sedaj za njim; sodili ne bomo mi: niti posvetna in niti cerkvena gosposka. Gospod, daj njemu in vsem ubogim grešnikom in takim krivičnikom večni mir in večna luč naj jim sveti — vsem skupaj — amen! Oče naš ..."
29
:In:1xuđje so/mrmraje. iriöffli -za njitn. Jokala se je le ■ pokojnikova sestra Ana, , bratje so pa stali poleg groba mrki in resni, Feliks je . gledal zakrknjeno predse v tla. ■ . ^ ^
Kö sö vsi odšli in kre^ mestp;'je ob'grobu ostal, le brat .JHiigo,' . da üadzoruje delo grobai;iev, ki so pokrivali groblifcp. Sial je jjred ograjo • ■ preprosti črni ojbleki in z mehkim črnim klobiikpm v rüki. Pri mäte-Ppem .ili Pepijeve^i pogrebu je bil v cilindru,: dolgi «uknjt in rokavioab, . sedaj pa kar. tako, kakor da bi .še ga^^^s^^	brata. ■
Težko mu je bilo pred delavci.	i;-i- . . " .
■Raztresene mišii sfl s6 bile ujele na riapisili. Na ley i plošči saje svetilo v zlatih^ .črkah:: „Herr Jpsef Loumfer/ k. k. Gymnasiaf-Professor,: , geboren am 12. Mai 1854 zu liritersberg. gesiorbeh nin 20. Mai 1891 zu ; Graz^." Hugo je ^trmek T plqSco in zdelo se mu je, kakor da vidi pod : ' Pepijevem napisom drugega: ,.Herr Franz Lournier, betiü^eri^clier Šiich-;yerwalter und, feiger .Selbstmörder ; ; ,'VNeje.vOljuQ si je p . preko čela, ; se ppkril in. odšel proti jzliodu. i . .	: . ■
Ob izhbdü se je 'še enkrat bkrfenii. Tudi grcibarji so bili že odšli na drugo stran. Kako tjho je vse in medlo sonce se prilega temu mini ! Le . tega morda niso storili pi-av, on in bratje, da So ga položili v rodbinsko' grobnico, ne radi sebe ali ljudi, ampak radi .njega samega: .
Njeipu vendar ni bilo nič do rodbine! Bil je preveč zamakiijćn. vase.. Kaj se ni mogel zgeniti v.se te. mesece, ko je bil duma?,Kaj ni mogel z . odločno ali bodisi kruto in trdo besedo preseiiati ta inolk, biti mož; zagpr varj^i sedali vsaj poskusiti, če še kaj zmore? Postaviti se V braii, boriti su? Pa nič! Rajši je odšel!	■ .	: ■
^ Kako.težek je moral biti njegov zadnji trenptek!-Pa ;veh v. sOnoe je šel -umreti Ni se hotel. obesiti doma v skladiščil, kjer . je vendar t^^^ .rad čepel? V sonce je šel. In zato ni pr.av, da so ga v kdvinasti kršti . zaprli .v'to lepo oI»kanp klet! Tja gori bi ga morali dati na pokopališče reveževi kjer so z .navadnim .nizkim plotpm ograjerri grobpvi pkipg Vi.so' kega,: okorno tesanega križa. Kakor to jutro' brata,. jilivpo.kop]jejö "tudi tja -gori brez zvona in blagpslavljaijja,; ker; ^^^^^ mašuika,: ki bi spremljal jjo-greb. Za katerega noben iiič iie plača.' . .
Saj je reš vseeno, kaj se zgodi z mrtvim telesom, ä človek bi .šr le doinišljal, da tam:gori najde sonce svojo pot svetlobe in toplote dp njegovih kosti: in f)rah njegove človeške revščine bi se pomešal z; zeniljo, . iz katere bi poganjala .v prihodnjih pomladih vfaj zeleim'trava. Zdaj pa si dOmišljUješ, da mu je mraz v tej grobnici, da mu ni lep počitek, ko' SP ga Spet zaprli .med svojce, ki jim je skušal za.Tselej uiti.: . ; '
In če se ukvaijaš s temi mislimi, ti je :hudQ.za;,njirn, za tem svojim bratom. Pa se ue mpreš ubraniti tem očitkom in ne. solzam, čeprafr si si svoj živ dan domišljeval, .da ši več moža kot .je bil on. - .
Malomestne komedije
. Prav tisto jutro, ko sp ppkppavali Lpurnierjevega Francija, se je pripeljal skpzi legensko sotesko Mollpv^.fleinz, in sicer v Ybbachoyi erno-žplti poštni kočiji, ki jo je vpžil' še vedno stari Miha.
Heinz se irm je moral, grenko žk.smejati. Na l^ilii se je poznalo, da Hćinz domačinom.;nii več norec niti kakršenkoli nebodigatreba, ampak
30 ' : ■ .'■■■. ',-	.. " ^
oseba —J gospod Heinz;'Moll.	in kalfo zvito pireTačniiaho
za človeško iiičeniGriiost! Hipoma je tudi njegov posel iiekaf prida, prinaša mu denarja, novega dela, podporo, zavisti, vabila k bedastim ime-nittiežeiri, ki a<jvdelajo. „pokrovitelje umetnosti", potovanja v tuje kraje, ženske; naklonjeiiosti, nekaj laskave hvale, Iiinavske prijaznosti in mnogo, mnogo, niisli .iu: muk. Nič več tistili ponjžuj'očili dolgov '
In vendarrKdaj se bo znal iznebiti svoje zavistih Pokojni prednikov Häydfla, Mozarta, Schuberta in Mayerbrerja ije bo nikdar zasovražil. : A zakaj ,mora V pekopi zavisti izbegavati Beetliovena? Zakaj mu je prav t^ s pefdensko neiismiljeiiostjo vzel vso lepoto !zase in pustil za take :siromake, kot je; Mollov Beiuz, 1& drobce'^ Sam. je zajel vsemir v svojo;
odptl,, :se je razlilo moije v§eh lepot, ki jili takih ni-še diijelo in rfzdalb nobeno srce. In vedEio iznova je vrelo iz njegove dlani,-ker je bil' vse vzel :zase,: ker je bil vse: doČutil. Sam je bil krmar .in ladja m morje ti, Heinz Moti, si pai le šibek plavač! Pačw iiiala ieka .si tadr tj, .a kje je še morje, in ti ne bos nikdar morje ! Tista-tyoja opera', ki JO deiaš že vsa-.leta nä Stormovi noveli „Immensee", še vedno ni uič . pravega. .Zastonj trebiš .staie sledi; če jih iztrebi.!, zazeva praznota in iz . ti.ste. stare pešuii-.ne more biti nič, ker je melodija skažena in skaženiL lepot m; mD.goče skrpati in popraviti. Kaj so pohabljencu bergl je?. Miha je zatrobil.
. Spet ši v Podgoricir Sestro.bo treba poročiti! .In gospa Edita? Saj .se;j(d morala-.močno postarati-? Prav.ji jel-Žaloštno življenje fe to, ki so mu edmc) sladilo sodili ädjunkti in vladni kondpistif Fej, Heinz: kako - ozek :si lil prostaškl-r-.iu .ti, bi-kdaj mogel biti neizraerno.:mörje ?'';
se mil tako dobrohotno smehljale'nasproti očrnele podgoriške strehe pod okriljejTi koničastega zvönika .Sv. Elizabete; katere zlati križ se jB kopal; v. solicu! Zelo ..prijazna je bila videti Vilunjska doliiia v Svoji" niirni lepoti, kakor da ni nikdar v njej nobenega grdega greha in kakor ■ da .iie- nič o tem,: kar je za človeka težkega; iii hiicftga na .svetu.;
:Že prihodnji torek zvečer je prišel' stari Erigelman,. to pot bi-ez sina, ^■Pri. Mollovih. SÖ se bili te .dni spet ujedali do krvu Mati sicer ni' vedela, za k^j gre, a prikrito'Hejnzovo zbadanje in. ostri Käthini odgo- .' '. voi;.i so. leteh.'tudr vanjo. — Heinz je sumil sestro, -da ima domačega To.niocmka Franca z-vročimi grehi sebi zasužnjenega, in hotel jo je prisi-: rti, da. odbije Engelinaiiovcga in si od njega iU matere izprosi poihočnika rranca za moža. Presneta babura! ^
. : No, Engelih.aii jeVv torek zvečer prišel,'sicer ne v praznični' črn'ini,
a dostojanstven in svečan kot. judovski Kajfa. .
Käl he je takoj pp pozdravljanju odšla'. . Ko je Engelman sedel, pokusil od naiočehega'vins in ši obrisal usta, je izpregovoril: -
od vas; ve espoštovdna gospa.^ kako ste' se odlocihl .llečem, da mi ni bilo lahko priti danes v di-ugič, a šel sem, ' ker . se zanašam na v.ašp naklonjenost, ki bi mi prihranila — saj. veste, , kaj mislili)?"	.. '. -;' ': ■■"	■
■ Heinza.je preziral.	• : -	- .. '
,,Ali-bi ti jo. primazal -okrog ušes !'f je mislil .ta, a rekel je: . „Opro- . ?tite, visoko čislaui gospod botef, da se vmešavam'. Moja gospa mama je
:	■ ^	■	;	"	- 31 .
namreč pooblastila mene, da prevzamem to težavno nalogo in vam izjavim, da smo vašo častno snubitev sprejeli in da vam damo preljubo hčerko in sestro Käthe kot nevesto na razpolago."
To je bilo zafrkacije preveč! Nesramen odgovor. Stari Engelman je ugovarjajoče stegnil roko proti gospe, a Heinz je nadaljeval:
„Sedaj je le še potrebno, da se domenimo, kdaj naj bo poroka, in glavno, koliko ji damo za doto. Kar vnaprej vam povem, da usnjarne z mamo ne dava iz rok, ker je lahko mogoče, da se jaz muzike naveličam in se povrnem k poslu svojih dedov, mogoče pa je tudi, da nam Käthe kot vaša čestita sinaha kmalu umre — recimo na porodu, kaj ne ? in vaš Fric bi bil kot zakoniti dedič naše blagopokojne Käthe tudi posestnik naše usnjarne, kar bi nam bilo nekoliko nerodno, ne glede na to, da poznamo vašega sina kot jako miroljubnega in nesebičnega človeka."
„Tako — tako!" je momljal stari Engelman, hipoma ves star od zadržane jeze. Kakor bi govoril njegov lastni brat! Sicer pa — ali ni tudi Heinz norec kot Jaka? In to nesramno cikanje! Kakor da je grabežljiv, Frici pa brezpravna mevža? Povesil je oči in rezko poudaril:
„Samo ob sebi umevno je, da prinese nevesta nekaj imetja k hiši, ako je od doma premožna. Zagotavljam vas, da se niti jaz, niti moj sin za vašo usnjarno ne puliva; saj vam je znano, da dela tisti Rednak na bivšem Lournierjevem zelo dobre kupčije. Ako pa se vi, dragi sinko, lotite strojenja, bo usnje še bolj zažgano in popokano kot doslej! Nam res ni toliko do vaše usnjarne, kolikor si domišljujete, ker imamo — hvala Bogu — svoj obrt. Pač pa smo vam hoteli pomagat s tem, da bi dobila usnjarna gospodarja in hči poštenega moža, ki ji je od vsega srca naklonjen!" Sedaj je vzravnal Engelman tilnik.
Gospa se je hudomušno smejuckala. Ha — v Heinzovih očeh je sto vragov — bo že dal stricu Engelmanu vetra za tisto pokajoče in osmo-jeno usnje. Sama bo rajši molčala. No, kaj pa čaka Heinz? Engelman že pogrkuje užaljeno--No Heinz! Aha — zdaj pride!
„Hm, gospod boter, kdaj se je prav za prav Frici tako silno zaljubil v mojo sestro, ki je, da govorimo milo, že nekoliko v letih in hudobna kot Lucifer? Kje sta se neki shajala? Mama, ali nisi ti ničesar opazila, da bi se bil mladi Engelman pod noč v naši veži pogovarjal s Käthe?"
„Pfuj!" je jeknila gospa. To je preveč! To je nesramno! Naj bi ga bil zafrknil zaradi usnja, iz lastne sestre pa se ni bilo treba norca delati in na tako grd način. Pokazala je s prstom na vrata. „Marš ven!"
Heinz je mirno vstal od mize in smehljaje se je šel iz sobe.
Ko je jjrestopil v temno vežo in zaprl vrata jedilnice za seboj, se om je, še preden je izpustil kljuko, zaletelo nekaj v prsi, suhe roke so grabile po njem in koščeni prsti so se mu kakor kremplji zasadili v obraz, se mu zarili v lase, se spet krčili v pest, bili in suvali po njem in preden se je mogel znajti in se ubraniti, je bil že ves spraskan, zlasan in potolčen. Šele ko je ujel njena zapestja in ju stisnil njej za hrbet, mu je morala omahniti v naročje. Uboga Käthe je prisluškovala pri vratih. Potegnil jo je s seboj na drugo stran in jo tam še vedno oklenjeno v svoje pesti prislonil k sebi. Še v onemogli trmi ga je butala z glavo v prsi, potem pa se ji je prelomilo naglo in pridušeno dihanje v revno ihtenje. Izpustil jo je. Ko jo je mehko pogladil po laseh, ga je takoj udarila po božajoči roki in še bolj vztrepetda. Pustil jo je tam, se v terni pretipal do vežnih vrat in odšel ven na cesto. Grda jesenska megla, iz katere je neprestano rosilo, mu je hladilno legla na razgreto lice in na pekoče ranice, ki so mu jih bili prizadejali sestrini nohti. Še vedno se
32
mu je zdelo, da čuti ob sebi njeno trepetajoče telo — kako žalostno, da je šele ob tef vznemirjajoči ženskosti tudi začutil, da mu je sestra.
Drugo adventno nedeljo pa sta bila pri fari že oklicana — Fric in Käthe. Poroka naj bi bila takoj po novem letu. Silno se jim je mudilo!
Stari Engelman je bil divji od jeze in sramu. Ta sin, ki se je vse življenje pokoraval kakor pes, si upa na tak način osmešiti svojega očeta in rodbino! Ali je zastonj preslišal zbadljivke ošabnega MoUovega norca? In vse drugo! Kako se mu bodo smejali sedaj stari in mladi, babnicc in dedi in vsi mu bodo privoščili, da se je prav njemu kaj takega pretilo!
Kako naj sporoči to vest Mollovim? Sam bo moral iti tja. Odlašal je že nekaj dni, ker še ni nihče nič vedel p tem. Sedaj pa — to je bila trda pot. Kaj bo dejal na to Mollov narec! Morda spet kaj o prevehki ljubezni. Nerodno je bilo, prekleto nerodno, in če bi imel Fricija sedaj tu — ah, samo če bi ga imel še tu, potem bi bilo vse dobro.
Pri Mollovih so še večerjali, ko je vstopil. Čeprav se je sila trudil, da bi bil videti miren in dostojanstven, ga je vendar izdajal onemogel smehljajček, ki bi mu naj bil kril zadrego — vsi so vedeli, da se je nekaj zgodilo. Takoj so nehali večerjati. Käthe je sama pospravila mizo in odšla, Heinz pa je prinesel žganja. Gospa seje opravičevala, daje v kuhinjskem predpasniku in Engelman se je na vse, kar je kdo dejal, le preko mere ljubeznivo hehetal. In ko je odpil in si obrisal usta, ni nič spregovoril.
„Aha, za usnjarno mu spet gre," je mislil Heinz, „ociganiti nas hoče, stari lisjak — pa ne boš!" — Izzivalno veselo mu je pogledal v oči in dejal dobre volje: „No — gospod boter, kako je? Ali ste zadovoljni s kupčijami?"
„No, ne morem reči, da bi bile slabe. Na zimo gre in kožuhovina se dobro prodaja."
„Naše usnje tudi. Zelo smo zadovoljni, kaj ne, mama? Kako pa pri vas doma? Ali so vsi zdravi?"
„Hvala lepa — zdravi so!" je davil Engelman. Sedaj pride, si je mislil — in res, Mollovka je vprašala: „Kaj pa dela Frici?"
„Saj resi Kje se drži moj bodoči gospod svak? Zaka.j ga ni nič k nam? Včasih že mora pogledati, če mu nevesta še ni ušla!" se je smejal Heinz in mežikal Engelmanu v oči. In v tem mežikanju je Engelman v hipu našel strogo resnost — kako je sploh mogel biti tak figar! Obraz se mu je spet ves strnil in spregovoril je v svoji običajni puščobi:
„Cenjena gospa! Vaš gospod sin se izvoli norčevati — kaj ne? To je pač tako — njegova navada. Meni pa ni do njegovih burk; kajti moj sin Tr.:„ ,g ,.gg napravil veliko lopovščino: ušel je meni in svoji nevesti."
„___? Kako?" je planil Heinz. „Pa ne, da bi si šleva bil vzel življenje?"
Gospa ni zinila, e že tako tanke ustnice je skrčila še bolj, Engelman pa je suho nadaljeval:
„Ne vem, ali ima kaj denarja s seboj in odkod ga je dobil. Pustil mi je konček papirja, kjer piše, da ga nikdar več ne bo nazaj. Tako je! Nisem ga poskusil iskati, saj veste sami, da taka prisiljena stvar ne more biti dobra. Mislil sem doslej, da sem svoje otroke dobro vzgojil, sedaj 5a vem, da sem bil slab oče. Obljubljam vam pa, spoštovana gospa, da jom skušal, kolikor bom mogel, preprečiti roganje in v kohkor se bo pač dalo ljudem prikriti — vso krivdo prevzamem nase. Zal mi je, cenjena gospa, da se je tako zgodilo, a saj vidite sami, koliko ima današnja mladina spoštovanja do svojih starišev! Zal, da nisem tega prej slutil!"
fric mi
„Ka
33
.	JT	h'	poročiti s Kaflic? On. ^tan
, vdoyccr lo je Iflio Molltivkv že prencumno/Itr seclaj ta srairiota' Koliko n^fvseciiosti	le 7nbc%skal<i „Ste ic, sLil)» pa?,h,	gospocl
'i.^clman na	snial Le {;le)ie, da vam lu koč turli liče.ke ne po-
begnejo Ah se /dverl.itc, kako norotliio je za nas cia iMuinio «cdar lunesio \ hi^i ki lo ,e vaš frospod s,n t.iko lekoc pustil lui ceddii-' Pieden |e nabiu-il pel-p, bi bil Tnctk res Liliko ponnsld, da sc dekleid 1/ poštene hiše ne dajc)0 na okhcc zato. <ld l)i se Ipidic potem lOK.di 7a sUižcno komedijo \cstc — mo[ diapi — meui se m kar od
: začetka /,(lek)v ■dä ^^l;lcl)u ni t^vliko za n<i^o KäfliC "
„. . , kohkoi M:)(.gp.veinii ototü do naše-uslijariie! O; seveda, ja? sem sc \edno lisU pnsmoieiid bdiabn, ki ]o |e oče spodil i/ hiše — a ncM-st livak. bosu. insem imel,nikdar prilike puščali na cddilul" ■ ■••„Tlenin. tiho!" ::	.
. . . .. ...iMIadi .človek; pazitiR se— go.spa, to . "■ ■.■.■■
,,Ah, veste» kaj JO to.?.Ka/.en za vn.š peklenski napiili, /a Va?e \si trije so knčdh m robaiitih kar popiek, gospa Mollosa / nnjMŠnm „cvidertonom", ki pa jc zmogla
Zunar v ve/l ob viatih pa Kathc ni mogla dovolf iiasniojali od ve^selja in bkodivel nosti Kaj ise st zdap ocitdjo iu notni In J.ngainnn se moti, če mish, i a Lo i-piavil Heinza k pameti i In kako sc mamd detel IVd/ je tega iiebd? Njej s.imi ni -»endar prav nič zaiddi tega, da |e h<.daj „nevesta na cedilu" — saj =icCr bi bila morala ona mu /cniiiu, če ne poprei pa izpred oltaija — Kaj na;;;lo je odskočila, ko so sc vrata ledil-iJice SI,oko odprla m ko |e planil sko/i \rata sta,, Tngelman, za npni v istj naghci llcuiz ki ga |p v temni ve/i prehitel m iiiii na široko Ofl,),l hisno .iver ter sc um lam molče globoko pctklonil. kak otročii butcc, ta Hein/!
Spočetka so so smejal,, a za pol ure so sc tudi Mollovi domači fppt ostiu piejiii'oh, ker se mso mogli zcduiiti, kako se jim jd v bodoče ves(i . naspioti :LiigelmaDOVim.	(Dalje )
Sonet
To ni lepo, iiam kritik dulioviči, ko SI poet Iz; žepa robce vz.ame in pi-osjodiišno nos trcbitr jmive.. .To ni poetično, kriči pri ptiču -
O, blagor tu slovenska poezifa! . V tvof hiarri svojati mnogo so nagrebli, po bodo kndki skrbno pomctli.
. Živele zvezde; druga .ropotija. ^^^ : ^^. ' . ■ • ..
Poetično je to, kar je resnično,	. . : . -
- . .	najbolj resnična pa JC. bolečiiia:
Zato, poet slovenski, poj rcstuco!
Opevaj izmed ptic nesrečno ptico,
kt kljiije nam OČI in srca trga,
zanamcem pusti, kar je danes nično! -	.
34
Ell dan v bpseiisko-hcrcegovski vašj
;.	V. : '	Rb>tä: Ple^kovip,	;; ■, .V ■ , : ■ ^ '
/ Pred: dobrimy lefom''sem bila naineSčena V SarajeTO m tako prilla .pryifi. V:stik ž . nagim .„örientrim". V začetkii šem sf ogledavala; satno" Sarajevo/ ki, im }e ;đolgQ' časa DudH'ö>ysak .jdaii kaj novega in 'zanimivega/;.Še zdaj, ko sem vćndarJpbFedla res že škoro;.,
•	vse: sotake (ulice);, tudi jjp. musliinadških delih mesia,- si seveda.. ogledala siaJi. prii.vi' Šehec-Sara),, (iepo nleslo,' —-.^takd je Sara^jevo. nazv-at iieki. turški .pasa,; ko gä je ^ i-idel. in "odtod je^ tldbilo: mesto svoje ime) in; njegovo .obzidje s kapljami (vrati) in staro ' •čaršijo (frgoin), :bilk' v 'staci, rausli.inatiski- hiši pa. .v Begovi džamiji; ki slovi kot najlepša, na Balkanu, fn.V turbetH <grafan.ifil'Gazi Husrevbega, ki je o
■	imenovatio. Begovo đžatnijo,,.posliišal!t rnblitve na, predvečer Sabata (sobote) v prekras-.,
•	nem,'židovskem ietiipljn, 'si pgledida-.sveČaria rizs,vefljeno'dviiu-an	kf je.
. sezidan v pristnem mivriškem: slogu, da n0.:[)ozabini katoUškilj in- pravoslavnih'cerkva,', "miizeja, gledališča;.in v.ečno. živahne/in..večno .zanimive baščarlije (trga.,bažarja), -kjer 4e ; imamv:stu.l,i(e ,dobavitelje: in .■ jjopüst.'.'pri. .nakupöväi^'u,, še zdaj se mi često dogodi, ■da vidim k<ij.- kar me spet iznova pr("--eiu'ii.	■ '.V; - '■ - ^ '	-
Poznej.e-s,em si začela ogledovati .(Skoličo. B gradi, $erlaj;' vöj3fca; sifoj'o. smu&	in .na Bjblašnici sem; v
:starim,.,Cika Jozorn-"praznovala obletnico -mature.,'"Gika Jozo je,;žnaQeG in ijliblj,ene,e v/seh; ,; turišl0'v',; ■dn',ie.;6;jkrbnik obsetva^	,20 let .živi ,'prav .na,''vrhu 'Bjeklnice'
, (2057 in) ter pošilja;; po .Svetil,,' irieteöröIösTca; (vremenska), poročili:.^^ njegovi- „'vi)i";.,s6,; :,ofcna 's'.trojnimi;;šipaini, ',pa^^ obložena z;Tnal)öni in vendar jilr;Di treba odpirati,, . ,je; dovolj, ventiia.cije'.; 'Nekoč je njegov, .vetromer. pokazal brzipo; .vetra MO km; iia .urfr,; . poleiii; je v ka'pitiXIiral. Tet^i: Je;^^^^^	; p,d pjega^ ;yčasih, je,,
: 's.'Svojo ženo,' ki 'mu; je:,umrla in je-pokopana'Bjelašnice,' a; oa zdaj ;,',deyera'^' (s? mijčr) z'gcišpodinjaini. Sedanja je'^ ' ;prehvaliti.; Na Pre.nju,.sem koncem junija 'vozila' „trojko" po irhastih ,blaea1i pd v'eč:što;, . mejtrov: dolgem šnežiščn, , sicW	yi-Vi; a :p'r'avjj;o, di' pOvseni,.:brei ■
.nfivarnosli le. ni. bilo,- ;N,a Plaši sem kohoem;avgu5ta- trgala.planinke in'na. Cvršb ti je znaBa.pp tetn;:.da; nima vode,; .sem, '20ÖO;m visoko delala šladoled iz snsga,, sladkorja. iii. cjtrorie ter sanio. ;m fliže folografirala slovito .„Hajdučko .kapijo^.,; priro^p. ökflO ; ' y. ^v'ršritči,. .potem, .pa skiäEo- zbölela. na; serpentinski ;bole2ni,; spiiščajo'6 se; y; .pribl:;.
■	300 sefpetitinall 1800 m' ,globoko ,v Žljeb: in; Diva Gra,bovico. Na; Romäniji seni malov 'pozneje .želela;dubrp jtifrp ,Novaku", že .par st6.'lel mrtvemu hajdukU;:y iij^gpvi.
; VQtiini.' .yisofco v, skalah'- Romänije.. Se,:danes;se, vidi.' .da .je.-bil;.vhod„v ;Totlinq..' öekpj . zazidan,; vptlinq je bila;nepnstppna, saj v.bđi vanjo, le ozka,; skoraj kozja steza. Votlina je imela vpasih' še drag izhod na drugi strani; Rotnanije in tam .so knietje dpiiosalj-;, hrano Jiina'ku,-Növaku ia;njego;vi driizi Ogledali! sem .ši; tudi podzemske Krivojevičke, ; špilje-s- tfemi prei;#.y.ejikipii dvoranami in dokaj lepimi kapniki, Na Bitovnji'pa.:snio,; slavili'v iieonkrbovarii. planinski :koči ,odhodnico:simpatičiie pro,feso,rice' N-evenk^^ . bila;premeščena' iz Sarajeva. Đp^im smo mi y koči .slavili, je zunaj grmelo ia treskalo., .- pa lilo je- ko-iz škafa ; kljub ;temu pa smo itpeli .drago jutrjj. krasno vremcv: ko .smo se. , yračaU preko nepopisno; tepih ,gozdov; Ivay^^	na Wnjib,.sicer res samp -
malih bosertsi^ih, ; ki prav nič. lepi, a' zato vztrajni, in spretnii da jć jahač tudi .po strmem in .težkem terenu;.v sedlli .prav. tako varen kot ha lastnih nogah, de-oe .še bolj/v - Kljub; vsemu, pa je; bil eden mojih najžailiiiaivejših izletov pni .y..vas Doljane jjbd'čvfsnico'.;'
,, Turisti' -v ;Sa,raj,eyü so me ;Qpozorili.;iia:tp' vas," ki leži na meji med. BpsIip in Her- ; . -eegpviöö ,in- i;ma;.pra	rabimivb narpdup- .npšb; -ki kaže bpsenske in her-^ -
;'cćgpv.ske;-znto	-so.iny: da .se, tim .obrnem na;,-
.doinačina . Jozii ,Krepica,,-vodnika in dbbregš poznavalca vseh ;bos,ensko-he'rcegP¥sk.ii,i;. planin,.;JözO; je samouk, vendar .je ,d0 p.red dvema leibma. ko je bila. otvorjena v Dolja^ -nit sohl, ki äöjo kmetje sami sezidali; on poučeval vaško dečo. v; čitanju, pisanju in\
. > V	.'J	;
raSunanju. Vse to je seveda vzbudilo mojo radovednost, morda ne najmanj okolnost, da je vas sicer po vežini katoIiSka, a daje vendar doberšen del vasi muslimanski. Pripadniki obeh ver žive med sabo v najlepši slogi, dasi se, kot mi je pozneje pripovedoval Jožo, izredno redko pripeti, da bi se ženili odn. možili med seboj. Jožo pravi, da ve on za en sam slučaj, ko je katolik vzel muslimanko, ki je seveda prestopila v katoliško vero. Drugače medsebojno spoštujejo običaje, vabijo drug drugega na svečanosti, razlika v veri pa ostane. Ko sem videla še nekaj fotografij iz Doljan, je bil moj sklep, obiskati jih, gotov in ni mi bilo pozneje žal.
Lepe sobote popoldne smo se torej odpravili takoj po kosilu z vlakom v Doljane, oboroženi s fotoaparati in šotori (v Doljanih ni nobenih gostiln in v skromnih kmečkih hišah tudi ni dobiti prenočišč), na naše „znanstveno" potovanje. Morali smo z vlakom do Jablanice po mostarski progi — kdo še ni slišal o njenih tunelih, prepadih ob slikoviti Trešanici in kasneje zeleni Nereivi z neštetimi brzicami! Iz vlaka se lepo vidi Konjic s svojo „krivo ćuprijo" preko Neretve, malo dalje so „Bukovi podi", kjer sekajo granitne kocke za tlakovanje ulic in kjer sicer jako ozka Neretva, stisnjena v sotesko, dela tak oglušujoč hrup, da se ne sliši z enega brega na drugega (odtod ime „Bukovi podi", buka — hrup). Tu se tudi izliva v Neretvo Rama, najlepša bosenska reka, ob katere bregovih je bil napravljen film „Fantom Durmitorja" z našo Ito Rino. Malo pred Jabla-nico pa priteče vanjo Doljanka, pri izlivu ozka komaj dober meter, a vsekana v skale več metrov globoko, v tako ozki špranji, da se komaj vidi voda iz pečin.
Jablanica je znan letoviški kraj. Ker pa se nam je mudilo — vožnja od Sarajeva do Jablanice traja namreč preko 5 ur, tako da smo dospeli v Jablanico že precej pozno popoldne in imeli še dobre 3 ure pešpoti do Doljan, — si je nisem ogledovala, temveč smo šli takoj dalje. Pot v Doljane vodi proti sev. vzh. med zadnjimi obronki Cvrsnice na levi in Tovarnico na desni strani, po ozki dolini, skoro soteski Doljanlie. Pot je jako lepa in niti najmanj naporna, dasi leže Doljane ca 700 m nad morjem, med Cvrsnico na južni ter Bačino in Oklanico na severni strani. Šele proti koncu se dolina malo razširi.
V vas smo prišli po 9. uri — torej v trdi temi. Iznenadili smo Jožo, ki ni dobil pravočasno našega obvestila, da pridemo, in zato tudi ni ničesar pripravil. Utaborili smo se na njegovem vrtu, kamor so nam takoj nanosili slame za v in pod šotore, preko nje so nam razgrnili „arare" (gi-obe domače vreče), odeje smo imeli s seboj in prav sladko smo spali to noč v šotorih na slami. Ko je bilo taborišče gotovo, smo si v Jozini kuhinji skuhali večerjo: kakao na ovčjem mleku. Zvečer v temi si vasi nisem mogla ogledovati, videla sem le več hišic na kupu, zato pa sem vso svojo pozornost posvetila kuhinji in njenim prebivalcem.
Preko izredno visokega praga sem prišla v zakajen prostor s črnimi, sajastimi stenami. Oken kuhinja nima, vsa svetloba prihaja vanjo skozi vrata, od katerih vodijo dvoja na prosto (kuhinja sega preko vse širine hiše), ena pa v sobo. Zvečer razsvetljuje kuhinjo ogenj, ki gori na ognjišču. To je približno ped visoka kamenita plošča, posuta s pepelom, na kateri gore drva. Stropa nad ognjiščem ni, dim gre naravnost pod streho in od tam na prosto; dimnikov tam ne poznajo. S trama nad ognjiščem visi veriga, nanjo se nad ogenj obeša kotlič, v katerem kuhajo žene skromno vaško hrano. Pohištva tu ne poznajo; v kotu sem, ko so se oči malo privadile slabi razsvetljavi, opazila neke vrste mizo, v zidovih pa nekaj precej velikih vdolbin, kamor spravljajo ono malo posode, ki je v hiši. To je navadno kotlič, lonec, par lesenih skled in žlic, železna ponev ter nekaj nožev, morebiti še kaka džezva (posoda v kateri kuhajo črno kavo) in „fildžani" za črno kavo. Našli so tudi eno skodelico, iz katere smo potem vsi po vrsti pili svoj kakao, ki je bil zaradi.ovčjega mleka kar nekam gost. Tako še nisem nikdar jedla ko takrat; sedeli smo na nizkih, morda 20 cm visokih trinožnih stolčkih, drugačnih tam ne poznajo, in pred nas je Jožo postavil „simijo" (okrogla, komaj ped visoka plošča, ki jo rabijo mesto mize). To je Jozina žena Mare prej lepo poribala in pogrnila z belim prtom. Poleg ognja je kar na tleh pripravljeno ležišče; sloma, pogrnjena s čebeli (grobimi koci) in pa seveda lesena bešika (zibelka), v katteri je spal Jozin in Marin
36
ponos: njun prvorojenec Stipica. Na ognjišču sem opazila še „sač", to je železen, jako vzbočen pokrov; z njim pokrivajo žerjavico, kadar hočejo, da ostane, pod njim pa pečejo kruh in sicer tako, da najprej dobro zagrejejo, razgrebejo potem žerjavico in polože na ognjišče kruh. Vse skupaj potem pokrijejo s saćem in zagrnejo z vročim pepelom in žerjavico. Drugo jutro sem videla v vasi, kako je neka kmetica tako pekla kruh celo pred hišo na prostem, da je še sonce, ki je peklo, kot zna samo v Hercegovini, malo pripomoglo do uspeha.
Pravo ogledovanje in raziskovanje se je pričelo šele drugo jutro. Čim smo zlezli iz šotorov, smo se šli najprej umit v bistro in dokaj hladno Doljanko, ki teče morda kakih sto korakov od Jozine hiše. Tam je studenec, ki oskrbuje z vodo vso vas. Oh studencu smo odkrili malo votlino, polno kapnikov; zlasti je bilo mnogo onega finega.
Slika 1
tkzv. „mahu". Ob Doljanki me je zanimal mlin, (oni mu pravijo vodenica), tako nizek, da je moja glava prišla preko spodnjega roba strehe, ko sem stala ob njem. Mlini so v Bosni dfugačni kot pri nas. Voda je pri njih napeljana skozi cev (navadno je to iz-votljeno deblo), takoj na vodoravno kolo, ki se nahaja pod mlinom. Prečke tega kolesa so podobne lesenim žlicam, obrnjenim v stran, iz katerih pada voda, ki žene kolo in to kamne v mlinu.
Po opravljeni toaleti je prišel na vrsto zajtrk; spet kakao na ovčjem mleku. Jozina mati je za domače skuhala njihov običajni zajtrk: „puro", neke vrste „oženjene" kö-i-uzne žgance, napravljene iz koruzne moke in krompirja ter zabeljene z maslom ali kislim mlekom. Seveda sem poskusila tudi te in priznati moram, da so bili okusni.
Po zajtrku nas je peljal Jožo na Bačino, enega izmed vrhov nad Doljani. Pot pelje skozi vas in Jožo je spotoma kazal in razlagal zanimivosti. Pripovedoval je zanimivo, da sem z užitkom poslušala in nekatere stvari tudi beležila. Vas (si. 1.) je za naše pojme obupno siromašna, a Jožo pravi, da lahko vsi žive, sicer skromno, a pomanjkanja ni treba trpeli nikomur. Hiše so majhne, zidane iz kamna in krite z zelo strmimi lesenimi strehami, ki padajo na vse štiri strani, to pa radi obilnega snega pozimi. Hiša (si. 2.) ima dva prostora; kuhinjo, kot sem jo opisala gori, in sobo. Pohištva, kot že omenjeno, ni, družina spi poleti v sobi, pozimi pa v kuhinji poleg ognja na tleh. Pod tema dvema prostoroma je klet za orodje in „magaza", neka zakladnica, kjer se hrani vse, kar ima v hiši kako
37
■Trednosf; zlasti leseno skrinja, v featerr prinese mlada (nevesto! stojo balo. Pač pa je-v • vsaki hiši. stopa tpnprava za-trenje lanu, a). 3.), čekrklija (kolovratna rcfčm-pogca) in'" stan. ('ifatvej, : ....... ■	■ ".-	" ..
. Glavno premoženje kmetov je živjiia: ovce, koze^. krave m konji. .Gotovine pn hiši navadno ni, ■ kadiir je trebn denacja za davke ali: druge stvari, produjo koko žival.-■ Za zimo. 5! kmelje, navadno; zrede piesieo. Na pulju pridelajo toliko,. ■kiilikor porabijo .. doma.. Glavni ..poljski, pridelek je korqza, potem Oves, ječmen, .nekaj "pšenice, ki-nmpir in seveda lan.. Opazila sem, da izkoristijo vsak potoček, .da Vodo v jaikih.napeljejo preko njiv, da Jim |ih namuka. ..	•.	• "
. Tainusiiji kmet pridela doma vse, kar rabi, odn. rabi samo lo, "kar pridela doma. ' Eupuje samo soh sladkor, ki.ga pa komaj poznajo,, olje la morda kake maonejše čevlje. Hrana je .skromna; glavno. je.i,ze omenjeBa^„pura", često jedo „zUvqCo% ki je prav tako '
:. iz koruzne moke- m. krom- ■ . pirja, fhgčn.0 polita z inaslum ,. la poleni pečeni)..' Je-precej.; ■ podobnđi kruhu. Bozimi jedo-.'čoi-bo. -včasih, postiip, redkeje , z -ine.^om,> za- praznike'ilnajö ; pogačo. Krolmp-ir pa^'pozimi'.,' /■zakopljejQ|;"v-"zemljoi 'da jim; -.-'.ostane,-. -',"	-:-.-■..'-
- Žene -delo,}b,.v tej.- v'asi" . :' in ■ okplici. ye'cinöm^^ šotno .'v , : Jiišii.. )i;a:"poljü'.redkö'in šiirt
Jažja delu. Poteg skrbi "za hišo.-, " ■iii.oti-ükeje.tij'h.'gjavnQ'oprä- , ,, viio.-ročno". de;lg.; Saise; pre-. . dejo iii tko, tako" da .Vso,-ob-'.; ." leko -izdelajo' "doma: -Obleka, ' • jim J«- IZ precej grobega-m; , - , " -težkegA platna,, .a Jako ,lepo, , vezena:. Glavni znak njihovih ornamentoi jo .v katoliškem delu,-knz. Ženska,noša, ki se po pokrivalih: loci v dekliško iii ono za poračene žene. jako lepa. lina več delo*: "■ najprej, so, debele: platnene hUče, ki segajo skoro do-gleznje«, preko " njih- platnena srajca, ie malo krajša -t)d hlač in okoli , vralu ,in po prsih vezena, -%-hu.me'pf-ide-j,preguea", :tezak, volnen, pisan, .predpasniki napravljen podobno kot-znane-bosenske t preproge. :t-ez predpasnik zapno pas z lepo,,izdelano kövinasto-zaponko. Preko, srfljce ", pride bel platnen, m preko, njega )še rdeč, volnen životefe. Pokrivalo ža.tlekleta je nekak fes, obšit na gorenjem, robu s kozuhov-ino, okoli njega le dvojnr vencek--zlat-,; nikov, z njega pa visi -po hrbtu pisana ruta,; Pod vratom je vse-skupaj; pritrjeno z dvoj-, nun-nizom pisanih korald;, več nizov takih korold nosijo-dekleta, tudi. okoli: vratu. -za -pasom- pa rožoi venec. Pokrivalo-za žene i-ma širok, lepo.vezen obod-, nekoliko :podo--ben naši, avbi, po .hrbtu pa-visi bela-ruta,:,(sl. 4)., Na nogah nosijo k tej, pražnjj hacftdm noši pisane volnene nogavice, preko-njih pisane .".pnglavke" (pletene icopole) in končno ,opanke. ki so k praznji obleki lepo bele uiznolraf.podložene, s kožiihovino.; Moški,bo- . sijo značilne čakšire z ozkimi hlačniearni in. širokini gornjim delom, tudi bele platnene;-m prav.take, lepo- vezene srajc-e.: Na glavi pa- tudi kauiliki več:nomn les.
. Dospe.li, srao na kraj, odkoder je bit kp.razgled na vas im pkdlne, ki^ obdajajo; S„hr.iba mi je Jožo pokazal precej velik, kdnien:.:mesto, kjer jfi bii-izdajnrško Ubit liaj-: : vecji:boseaSko-hercegovski -junak, hajduk. Mijiit:.Tomie,- v svojem- času.-zašC'ittiik vseh:-p.onizanih-jn razžaljenih daleč,naokoli.: Živel je najbiže v 17. stol, R:ojen je bil nd "Du- : vanjskera.polju in je po prepiru z nekim begom, svojim gospodarieio, po-bepnil v:haj-.dake, Navadno je prebival na-Vran-plamm, a -hajdučil je po vsej- bhžnji m daljni okolici.'
StikaS:
38
m bil s STOJO eeto strah inJrepei iurških samosilnikos. Kaflnfeiij ki ml g-o- je Jožo pöka-■zalj 36 zadnji astaneTc Iiiše -Mijaiovega iždajalca kmeta Bitbo.vca,-]<> se je pülä'fcdmDil nagrade^ razpisane na Towicevö glqvo, m ga.izdal Tuikom. Da je -bil že ituk grdi zlo-^m še gPši, je bd lidajalec z ubitim Mijatoro v bntmiji-in tudi-ob oni pnhki je povabil Mijala, naj puid? brez spremstvo, „da bo kura rjeguvemu najmlajšemu sinu", luiki Bo mrtvemu" Mrjatu- odsekali.. gtavo;in jo. odnesli v Sarajevo pasi,. iiJeguVo .truplö pa je Djegov..: nefak Marijan odnesel visoko v. hribe, m ga tam zakopal. Mijalov grob se
vidi še danes. .Maiilnki so potem iz maščevanja. pobili Bobovca in vso njegovo rod*
bino, hišo rso razrušili, ostal je-samo omenjeni kamen kot spomin .na slavnega; ■ junaka, ki ŽIVI: pn Bosjii m-Hercegovini še vedno v neštetih narodnih pesmih. Najlepše je. pred ■nekaj leti iZdalo Hrv. kult, dfuštvo Napredak" v posebni, knjigi..
SMa 3
Tudi krajevne običaje mi je Jožo opisal, kolikor je pač mogel v tako kratko od-
•	merjenem čusui. saj.o njih bi. se lahko .pisale knjige; . .
Začel; je sev.pda...tam, kjer .so povsod najvažnejši in .najzanimivejši,. pri obieojilj, ki ■se4i£ejD-..zaTO^e.in p.proke ter vsega, kar je s tem v zvezi. V Doljanih.je običaj, da s^ .
•	otro.ci. v biši ženijo.odn...može po.starosti: najprej .-najstarejši, potem, po vrsti drugi: .^Dokler-je ti.hiši.še .starejši neporočen brat ali sestra, mlajši v tem pogledu- sploh ne
-: .pndyo. V;.poštev. ,Xa; vrstni .red.spoštuje, tudi .mladina Začne se z. „ašikovanjemi' -(pri.-- nas.se .d-va š'trnjafa).:;Cm dekle odraste,, si začne pripravljali balo, navadno iia ta ..način, da j! dajo kot.-nagrado za .dčlo kako žival, ki se potem proda, in dekle kupi za ta denar onoi- česar- nI doma., .Šele kasneje,, .ko: se je dekle dokončno odločila.za enepi, da iz- -voljencu i,amanet", to-je, nekaj penla v dar kot znak, da ga hoče za moža. Fant'riato: pošlje nekoga od svojih fc dekletovim, staršetiv in 1o:ž darovi, ki sestoje iz jestvin- vina, rakije, pogače^; Ja .poslanec šele po dolgem- obotavljanju pove, zakoj je prišel, doiiiači pa .se branijo dati- dekleta:pd hiše,, češ, da je grdo, Jena, da mora biti še doma itd Končno se napel .sporazumejo, poslanec večerja z domačimi, vendjir se nd tem sestaiiku . šele duloči. dan .snubit.ve. Na .določeni-dan pride izvoljenec, sam, prav tako ž dafbvi. ki" pa so ti) pot obilnejši, ter zapro-ii za dokle1ovo:roko,.-To je zvezano z gotovimi običaji: ko dekle glasno prizna, da ga hote, nalije snubec čašico rakije ter jO poda dekletu, oua pa „časti" z njo -svojega očeta. To je uekuk zuak zaroke. Kuiičn se spei s skupno ve-
39
čerjo. Na ta dan se navadno doloži tudi dan poroke. Nanjo vabi poseben svat, a na dan poroke ni nobenih posebnih svečanosti, svatje pridejo po mlado in jo po cerkvenem obredu odpeljejo na ženinov dom, kjer je potem pir. Prvo nedeljo po poroki se zbere na ženinovem domu sorodstvo, da še enkrat pri skupni večerji (užini) proslavijo poroko.
Položaj katoliške žene v tej vasi in okolici je naravnost zavidanja vreden v primeri z razmerami po nekaterih drugih krajih. Dela večinoma samo doma. Vse težje posle opravlja mož in če žena zanosi, je deležna prav posebnih pozornosti. Takrat ji je še prav posebno prepovedano vsako težje delo in vsak napor. Pri porodu pomaga mati, tašča odn. kaka starejša žena iz vasi. Babic ne poznajo, na snago pa pazijo, kolikor se pač da. Žena mora po porodu ležati najmanj 15 dni. Te dni ima tudi posebno, lažjo in boljšo hrano, zlasti ji je zabranjeno piti preveč vode. Otroka krste čimprej, odvisno
Slika 4
je to pač od tega, kako daleč je cerkev, in pa od letnega časa. Pri porodnici se zberejo žene iz vse rodbine, prinesejo ji pogače in drugih darov, da proslave „babinje" (otrokovo rojstvo). Kot mi je pravil Joža, je v Doljanih umrljivost žen na porodu minimalna, on sam, dasi preko 30 let star, pomni samo en primer, da je umrla porodnica, a to šele 15. dan po porodu. Družine imajo sicer precej otrok, opazila pa sem, da se žene skušajo obvarovati pred preveč pogostimi zanositvami na ta način, da otroka kar najdalje doje. Videla sem v tej vasi ženo. ki je dojila najmanj 5 letnega fantka. Ta recept je, kolikor sem slišala, razširjen po vseh krajih tu doli*. Vse drugače je pri muslimanski ženi v istem kraju. Ta navadno vstane takoj drugi dan po porodu in dela. Umrljivost je med njimi mnogo večja, prav tako med otroki. Med muslimani je v tej okolici jako razširjena razveza zakona. Sicer žive z eno samo ženo, a ločitve so dokaj pogoste. Po njihovih zakonih je dovolj, da gre mož h kadiji in mu pove, da se hoče ločiti od žene, plača potrebne takse in stvar je v redu. Potem mora le še tri "pranja" (menstruacije) skrbeti za ženo, potem se zanjo ne briga več. Glede otrok je posebej urejeno. 2ena se lahko loči od moža na ta način samo, če si v ženitai pogodbi izrecno izgovori to pravico. Ker pa one navadno tega ne vedo, uživajo ta privilegij v ogromni večini samo možje.
Vrnili smo se nazaj v vas. Z veliko težavo smo fotografirali nekaj žen, ker so se skrivale. Sele pozneje smo z Jozinim posredovanjem lahko napravili nekaj slik. Ko
* Tp je pa6 precej razSirjeno praznoverje. Dejansko žena prav lahko zanosi, öeprav doji.
40
Slika 5
smo se vrafiali mimo cerkve, ki je bila ta dan	tt-f^^
žal zaklenjeDa, ker je imel župnik-frančiškan	" - —"
mašo nekje zunaj, me je opozoril Jožo na steptani krog v travi pred cerkvijo. Tam plešejo dekleta ob nedeljah po maši kolo, kar brez godbe; jaz tega žalibog nisem mogla videli.
Zdaj šele sem prav za prav opazila, kako lepi so v tej vasi ljudje, zlasti žene. Nekaj izmed njiii bi gotovo navdušilo vsakega slikarja. Iznenadila me je tudi njih neženiranost. Zena tu doji otroka vpričo cele vasi, prav nič se ne skriva. Tako sem lahko dobila izredno lepo sliko, ki sem jo krstila „Madona". Enemu od nas je namreč uspelo fotografirati Jozino ženo Mare, kako doji sinčka pred hišo (si. 5).
Ko smo se vrnili v Jozino hišo, mi je njegova žena pokazala, kako tro lan s pomočjo dveh nazobčanih desk, med kateri pride lan. Gornjo od teh dveh desk poganjajo z nogo. Pokazala mi je tudi kako prede in tke. Čim so žene videle, da se zanimam za vse, kar one delajo, so se zbrale iz vseh sosednjih hiš, mi pokazale otroke in me vpraševale za svet, zlasti glede nege otrok. Meni je bilo kar težko,
ko sem videla nežnega dojenčka zavitega v grobo platno. Dete je bilo rdeče in odrg-njeno po vsem telesu, saj je njegova nežna koža vendar preveč občutljiva za tako blago. Otroci so sicer zdravi in dobro izgledajo, samo razvajeni niso prav nič — košček sladkorja je zanje velik dogodek.
Za slovo mi je Mare posodila še svojo dekliško prazniško nošo. Vse sosede so pomagale, da so me oblekle po vseh predpisih, vsaka od njih je imela kaj opraviti okrog mene, tako zelo se jim je dopadlo, da me ni sram obleči se v njih nošo. Soglasno je vsa vas ugotovila, da mi noša jako dobro pristoja in da sem „tako lipa" (njih narečje je ikavsko), kot da sem njihova. Niso se me mogli dovolj nagledati in bilo jim je žal, da sem se morala spet sleci in obleči svojo navadno obleko. Slikala sem se v njih noši sama in z njimi, posebno vesel je bil tega stari ded in nagajivi fotograf naju
je „ujel", ravno ko sva na vse pretege „ašikovala" (si. 6}.
Dan mi je med preprostimi, a iskrenimi in dobrimi ljudmi kar prehitro minil. Od Mare sem dobila za spomin še lepo vezeno brisačo, vsa vas je z mano vred želela zbogom in na svidenje. Jožo pa je med tem že pripravil svojega Brnjo, malega konjička, ki me je potem nosil skoraj vso pot nazaj. Trden namen imam izkoristiti prvo priliko in iti vsaj še enkrat nazaj, da bom videla in izvedela še vse ono, česar zadnjič nisem mogla. Slika 6	,
41
Kje je vzrok?
..Angela Vod c -
V- novemberski številki Ženskega sveta je objavil priV.. đo.cent dr. B. Škerlj članek. „O ^aSetkih in Vznikih prošlitueijp", kjer razpravlja o tem Vprašanju le enostransko, tako da.smo smatjiili mnogi bralci tega člirnJsa üa-.potrebno,"..vsaj nekoliko opozoriti' tiidi na drugo stran :tega perefiega in .žđlo,stiiega problema. Pri tem nas je. Vodilo preprlčaiije, da ni :duVQli, .£e .sfi razpravlja" o prostil
nicij.0, izrečes v rii.eji te definicije določene trditve ter jih podpreš s statističnimi številkami,, ki ri.aj'bi .dale trditvam končnoveljave^^	... ■ . • .. Sl.afistika. ima nedvomno.svojo.-.vred.host/.-toda ,za :temi . številkami še" skrivajo ČIo- . , veške iliode,; .ki jilr je odločala toliko .najraznovrstnejših vplivqV, -vzrokov in posMic, i
■	da je nnj.no potrebno tudi .njs bolj: podrobno ■razčleniti; žlaSi.če se. toče pokazati pot k zboljšaoju.: Ta.; namen. pa.jf.vodil tudi, iivtbrja/ ki se obrača na inatere-z. nasveti ..o', vzgojf,.. ki sb sicer uvaže.vanja vredni; toda problem.je postavljen', preveč .eaostraiisko.
; . in v tem želinlb elanrk dopojniti. ■ .	. .', ' , '..■'■..■'
Predvsem smatramo, da so v razpravi premalo vsestransko upoštevaiii vzroki pro-. stitucijei Zlasii v primeri z.obsežnim uvodom .o meh.struafiji,-iCot neposredna vzroka je . avtor dognal.lia podlagi, neposrednih izjav pi'.ostilütlc samili v prvi..vrsti priložnost,, povzročeno. po .okolji,, ter.'slabo vzgojo, ki ji manjka .predvsem dobćr vzgled'staršev in . ' spolno objašnjenje. .	. •;■ ; •
. Socialno-.gos.podarsp.ke razmere, 'ki sonedvomno, eden-hajvrižnejšili vzrokov prostitudje, avtor pp našem mnenju mnogo premalo ujioštf;va, .0kojje, ki. vpliva ' na d'ekle, (|a.postane 'prostiliitka, po njego.veni. mnenju.ne povzrocaj,ö Asocialne, razmere' (stanovanjska beda, irezposelnošt; revščina' in pomanjkanje;..'fazrvan dÄi^. ma.rVec '. 'smatta okolje le kot, nejigsredi.io. priložnost : '^.Prostitüika .je .nekak rtznltot .obeli činite^ . .. Ijev. vrojenosti in okolja, .namreč v tein smis'lui 'da jih .neki notranji, nagon žene v.takp'; okolje,, ki .potem v.tisae svoj .pečat, razvijajoči-se., prostitutki v telesnem.in .duševnem .:
■	pogMi"'.	■■..".' "; .',..''.' '. ;..;" "	' ; ■
• 'Ali je res- predvsem „nßffonji nagon% ki .žene: dekleta v tako okolje,'kj^^^^^	'
propadajo.?'Zakaj ž«nB',v tako okolje ravno.dekleta, ki prihajajo iz nižjih'sUijey'.zukaj. ' je. nuji eč prostitutk iz vrst ,.služkinj in delavk ? Ali. ni bolj gotoW res? .da so one žV ' rojene v-.tako, gkbije; ki predestinira .ot)-oke za zločince..in proslilutke? Ali liiso 1u vsaj., posredni — ä.navädnb. tudi neposredni, — vzroki, skriti drugod„kot v notranjem/nagonu?
. Ravno o-služkinjah podaja' zanimivo mnenje dr. Mogntis.Hirschfeld.v svpjein ob- ■ širnem delu'„Geschiec.hfskunde": '„407„ prostitutk je. poslalo liajprej'.nezuköhskilr mater, '. preden so .se začele .udajuti prostituciji. ..Večinoma so to-služkinje,-ti itak tvorijo pojo-■vico. prostitutk. To'se. pravi: skoro TŠaka druga.je.bila iztirjena zavoljo tcga, . ker'je ' postala noseča in ker jo.je potem moški zapustil. Ko je zaradi tega .povoda'izgubila službo, je^prišla v.štjsiio, . ki je bi|a teni .večja, ker je inorala preživljati še svojega-otroka; ■V -obujiu se vrže taka ženska ža vrat-prvemu, ki se ji.-ponudi." (Str. 86.) Ali niso .tukaj vzrok socialne Inznicri:?	. ' . " . ..	"' ' . - ; . ; '
Go.tov.o je ninogd prlnierov, — tudi med služkinjami — .kjer neposredni vzrok, ni ravno najbolj groba sirg.inaščina, toda tudi v'teh primerili moremo .'5>ečinonia fovoriti . o socialnih razmerah Vsaj kot o posrednem vžroku. Da ostanemo kar 'pri služkinjah; . večinoma so ta dekleta neprestano vezana na družine; kjer ostanejo vedno .lujkel ki ^ delajo po 18 uf.dnevno v domu, kjer ob vsakem koraku občutijo; da ni njihov tliira in kjer skoro iiiktlar. ne slišijo blagi.ihofne besede' in ne čutijo toplega,:pogleda. Ce se tako slekle uda prv£mü, ki'.ji'pvori lepe.besede ^ šnj so''mordd prve,"ki jih je.doslej'čula . T- svojem življenju .^;.-ali moremo, tu. govoriti'šamo,O nekein notranjem .na'goh'u, ki jo je.gnal v tako okolje, da je.postala prostitutka? Ali ni bil.prvenstven vzrok- vsaj želja pu ljubeüni, po lepšem iii boljšem .življenju; po ,;svdjem človeku" .— torej.'pb vsem, po
42-. ■ - ■' .. ' ' '... .; .'.'- .'■ •' '..	'.'..
•Eemer hrepeni'vsalcq.človeško biije iii do česar ima fiidi ,prn>rčd ?iTudi iulcdj so vzrok socialne razinere: -ko bi bilo dekte...pcernožno, nedvomno ;ne bi iinei' njen prvi.nepre-. , mlšfjeni kornk. fako- usodnili. posledic ža vse živjjeiije, ker bljp prizadeti moški, poročil, ;,all bi Še pa posledice drug^iče zabrisale, kot se v tolikih, družil primerih, če je denar.
. Znani nemški strokovnjak za spolna vprašanja dr."Ivaii Bloch gotovo ni brezpo-. gojnO pristaš teorije sqejalriih tgospodiarskih) ra-zmer kot vzrokov prestitncije, " Veiidar : priznava, da. imaju ekonomski činitelji za .Širjenje proštit'jAije'velik,'.dasi;jie pjvpolnoma- . izključen pomen; i,Nijä tem, ;fk- mnogo deklet žene v. prostitucijo resnična, absolntna. . bjida; po-najnovejših. slatističnih dognanjih iie more . nihče več..dvomiti." (Das Sexual-ieberi unserer Zeit, str. 375.) . Pri tem', se sklicuje med drugimi stroko.vnjaki zlasti .na • dr. Alfreda Bldschkeja;- ki je .svoja raziskovanja .tudi podprl, s statisličnim matei-ialom.
■	Njegova gtatistiUa, dognana na. beiiinskih pro's(ilulkoli'.p.ied vojno (to- so. bile. gospodarske raimereb.qljse kot sO danes),-.navaja sledeče vzruk^^^
.gmotno ppmanjKanj.e,""brezposelnost . . i....,- .... .. . . . ..'.'.: Z^'A'U -. . . ' ■.lahkornise.l.iiost,..premujhen zaslažeki ie^ po; lažjem ^življenju' .. ... i7,0% ■ .■■ ■ . preživljanje bti-ofc in staršeT	. .	. . ,. .,.. .,.- ll,!"/;,'.
'Zapeljanost,..nosečnogt, iapulcenost po moškem.. ■.■. . . ^ .	10,4°/„,■
prodaja v'.javilo liišo .: % . .... , .■.'.. , . • . .. •.■-. . ■, . . li.OVo v. 29.l7o"'Se vzrok ni mogel določno dognati. ■ - ■•. .■.	■.- ' ' •
' .•■'Če.prifnerjama to.statistika z izsledki, ki jili je dognal'nii ilaših prostitutkah priv. doCeiit-dr. B. äke.rlj, in'oramo priti do zaključka; kako različni so vidiki in naziranja', ki-vodijo-Strokovnj-ake pri.njiho-yem delu.-Dr, Ske.rljeVi izsledÜ so" namreč sledeči:.' ^.■vrojeni duševni^ defekti,'zlasti la]ikT)miseln6st ....:. ... ;'. -. .-'.l^.BVo' . '., .šjci-k-za življenje (beda, strah pred .bedq. iskanje službe) .' . . .	:
..okolje, v kaJecejn najde dekle priložnost, da se..prostitui'r^^ ■ ^ . most ■iii..s!a-ba družba) ; , .-. : .. ..'^ .	■ 32.9 % /
• . - .strasti (spoliii nagojr. riesteena ljuiDezeD,'^^^	. ;'.■ .• . .,! ^ . -5,1 7o- '-.
.■-• razuzdanost .'(pijanost, Jenoba).''v. ..-.. . ■ 3,7 '..-.
■ prodaja.-v javno h.išo-,;.'....;; :. . .- . . i ,...' .■. ; .. .	;)'397o
v . . -strah piie'd tlazpijo .in nepojiisnjett-vzrok . '. .. . ■-.'.... '. . ... ., ..', 0.46% ' -' -telesne hibew.	.. . . i . ■. \	'. . . V;-. . \ ^ 0,46%, ^
Kakor pri-.pstaUh i^.vajanjih -g-störjä,. tako 'Se tudi pri- statistiki, ne moremo ubraniti vtisa, da gleda, ptoblefn innogd preveč enostrajisko:in, gre premalo v jedro, ki korenini y.soCtpln-Q-göspodarskih razmerah, ki so poleg dedne dispozicije.nedvomno pogJavitni .vzrok prostitucije;- A'tudi pri onih,, ki postanejo. p.rostikitke zavoljo .vrojene .:eluševne .
■	manjvrednosti, imajo svoj delež- spcialne.razmere,-v kalerih So se rodiü in .živeli predniki ali starši, - ki se: niso niogli pravilno razvijati, takd da se je njihova .duševnost jz-rnaličila in otopel" njihov rpziim. Ali. ne veljajo prav v tem priiheru'izsledki inodernega ;
■	evgenika, ki .ugotavlja', 'da so .no.vejša..raziskovanja pokazala,, da tudi'-nezadostna hrana ..ob pomanjkanju.Važnih'.yitam'inöv. povzroča telesiio rn duševno žaošialost, iniiiijšp ener-.'gijn,.večje';nngibanje :žk'boleznim itd. (Evgenika 4/1936 O. Orali6r- ].'S. Huxley o evge-.
,niki in družbi.). Nemški, ztlrftvnik 'tir. Erich'Sterri -pa gü.vori celo p socialnem .slaboumju, ki se javlja v zmanjšani inteMgenc.i, ki. pa ni utemeljeno v dedni dispoziciji, marveč T. pomanjkljivem'razvoju iiormalniK sposobnosti. Dekle, ki mu beda. ni dala, da lpi popolnoma-vazvilo gyoje duševne in telesne moči, gotovo .'tudi ne.'more imeti dovolj moralne, sile, da bi še'zpperstavljalo skušnjami. Ali niso tudi tu socialne (gospodarske)'razmere - vsaj posredni v^rok'? . ..	' . ..- ■
. Kot 'drugi najvažnejši vzrok, da zapadejo .đekli;ta v prostitucijo, smatra avtor po- • "nianjkljivo iit nepravilno yzgojp..Nt;dvom;np je resnica, da lii zanielavnti p'ömena vzgoje -in .tudi-tp je resl'.da.je važnb-pravilno ih pravočasno spolno objašnjenje. .Toda'za Pncga-ki smatra, da je prostitucija izrazito s o c i a.l n o y p r a š a n'j e, je vzgoja pač.zelo relativne. vred'aosti. -Kajti upoštevati-je -treba dejstvo, da je ..s motr.na in pravilna
' . ■	. .	.■"' ,	' 43
vzgoja možna samo v ustrezajofiih okoliščinah. Kakor vse drugo dogajanje, tako tudi vzgojno delo nikakor ne poteka nezavisno od zunanjih vplivov, ki vzgojo omogočajo, usmerjajo ter v veliki meri odrejajo njen uspeh.
Za vzgojo, ki naj vpliva tako prepričevalno in trajno, da bo obvarovala dekle pred spolnimi blodnjami, je treba vzgojitelja, ki zna usmeriti svoj vpliv smotrno, dosledno, požrtvovalno ter ga podkrepiti z lastnim vzgledom. Seveda mora biti ta vpliv trajen, zlasti pa močnejši kot vsi zunanji vplivi. Ne glede na to, da je danes ta možnost zelo dvomljiva zaradi današnjega načina življenja, je še iz drugega vzroka tej zahtevi nemogoče ali razmeroma v zelo redkih primerih možno ustreči, kajti to terja od vzgojitelja notranjih in zunanjih določenih pogojev — primerno izobrazbo in časa. Toda prav v onih plasteh, iz katerih izhaja večina prostitutk, teh pogojev ni.
Služkinje prihajajo navadno iz kmečkih domov, kjer je kopica otrok, ki jih niti od daleč ne more rediti zadolžena ped zemlje, tako da komaj čakajo, da gre odraslo dekle služit. Gotovo ti otroci v večini primerov ne vidijo doma nič slabega — toda kake smotrne vzgoje od zgarane in vedno izmučene matere ni pričakovati.
Glede vzgoje so pa še na slabšem delavska dekleta, ki prihajajo iz predmestij. V umazanih, temnili kletnih stanovanjih, v podrtih barakah ne uspevajo le bolezni, se ne mrači le um, temveč so tudi legla nemorale. Kolikokrat prebivajo v enem samem prostoru starši s številnimi otroki, najstarejša hči z nezakonskim otrokom, podnajemnik s priležnico — vsi povezani z eno samo trdno vezjo — uboštvom. Z uboštvom, ki gloje telo in zastruplja dušo. Vse pa navdaja samo ena temna skrb — za kos kruha. Ali bi v tem ozračju, iz katerega prihajajo mladoletne prostitutke in nedorasli zločinci, res kaj pomenila vzgoja, ko se ne bi tudi vse drugo spremenilo ?
Nedvomno je prostitucije mnogo več kakor je izkazujejo uradne statistike o poklicnih prostitutkah. In ko bi bilo tudi res, da tiči pri vseh poklicnih prostitutkah vzrok izven socialnih razmer, ostane vendarle še dolga vrsta onih, ki so primorane udajati se „neljubljeni in tuji moški osebi za plačilo" — za kruh. Poglejmo plače delavk in mnogih nameščenk, pa premislimo, ali morejo dostojno živeti, posebno še, če morajo podpirati onemoglo mater, očeta ali druge svojce. Tukaj, v socialnih razmerah je rana družbe, skeleča in gnila, tukaj je treba zastaviti operacijski noži
Kritike in poročila
Ljubljansko gledališče. Drama. Katajeva „Kvadratura kroga", veseloigra iz sodobnega ruskega življenja, je v novi inscenaciji in režiji g. ing. arch. Stupice prinesla nekaj tiste vrste humorja in tragike kakor lani Švarkinovo „Tuje dete".
S svojo satiro meri „Kvadratura kroga" na moderno sklepanje zakona v sovjetski Rusiji, stanovanjsko krizo in nova moralna načela. Dva revna študenta, sostanovalca, si brez vednosti drug za drugega istočasno poiščeta življenjski družici, ki ju privedeta na skupni dom. Življenje v četvero prinese s seboj vse mogoče zapletke, razpore in ljubezni. Največ komike raste iz različnosti značajev obeh deklet. Prvega se drži še polno „prejšnjih" navad, želja in hotenj, drugo je pa ,,nova" žena, ki išče v možu samo tovariša pri delu in vse svoje življenje zavestno in strogo ureja po novodobnih načelih. Slednjič se izkaže, da sta moža življenjski družici slabo izbrala, zakaj v zamenjanih dvojicah najdejo vsi štirje več skladnosti in sreče in slednjič se res za izmenjavi soglasno pobotajo. Vprašanje kvadrature kroga je rešeno.
Uprizoritev je bila dobra. Prostodušnost in občno človeško medsebojno razumevanje in odpuščanje, ki diha iz vsega dela, je prišlo do polnega izraza. Hitro izmenjavanje veselih in žalostnih dogodkov daje komediji naravno verjetnost in prijetno svežost. Sancin, Stupica, Severjeva in Danilova so v glavnih vlogah pokazali vso prožnost in živost, ki jo komedija zahteva.
44
Najmočnejša vprizoritev letošnjega Ida je bila Cankarjeva satirična komedija „Za narodov blagor", ki brezobzirna razkriva in svobodna smeši način slovenskega političnega življenja izza konca prejšnjega stoletja, ki poje ob letošnji vprizoritvi iznova dokazala, da ima toliko obče človeškega in brezčasnega na sebi, da na svoji časovni aktualnosti vsaj do danes ni še ničesar izgubila.
V igri se bije borba med mladimi, svobodnimi, čistimi in resnicoljubnimi ljudmi ter samopasniini, sebičnimi častihlepneži, ki si za dosrgo lastne veljave in vsemognc-DOSti izmišljajo visokoleteče ideale za blagor naroda. Poslednje predstavljata narodna voditelja Grozd in Gruden, katerih tabora se jačata, oziroma krhata po rasti in padnnju njune moči. Onadva pa se trgata za plehkega in miroljubnega, spodobnega bogatina Gornika, nedolžno žrtev „narodnega blagra", ki nehote na vse strani povzroča spotike in sovraštva, zaradi česar slednjič pobegne. Edina oseba v igri, ki se svoje neznačoj-nosti in frazerstva sramuje, je žurnalist Ščuka, ki se izprva vsemu samo posmehnje, slednjič pa se kot -vodja neorganizirane množice obema taboroma postavi pa robu, kar Grozda in Grudna zopet zbliža.
Duhovita režija ing. arch. Stupice je prinesla celo vrsto originalnih zamisli in komentarjev, ki so delu dali izrazito dokončno podobo. Posamezne osebe so bile do malega visoko umetniško izklesane. Tako predvsem Cesar in Skrbinšek v vlugiih glavnih narodnih voditeljev. Debevec kot žurnalist Ščnkn, Gregorin kot vase vgreznjeni bogatin Gornik in še posebno ga. Severjeva, ki je kot Grudnova žena dosegla v svojem ustvarjanju edinstveno višino.
L a b i c h e v a komedija „F 1 o r e n t i n s k i slamnik" bi bila brez škode iz letošnjega načrta luhko izostala. Delo, ki je že v motivu neverjetno in prisiljeno, tudi v izvedbi ne kaže nobene posebne moči in zanimivosti in skromna težnja, občinstvo malo pozabavati, nikakor ne odtehta truda, ki so ga morali vložili režiser in igralci, ki so se ob vsem slednjič še sami le malo poplitvili
Skromna zgodba je prešla v navadno burko. — Ndci ženin mora na svoj poročni dan kakorkoli iztakniti florentinski slamnik neke mlade gospe, ki v ljubezni vara svojega soproga, da bi s tem rešil njeno čast. Pri tej gonji za slamnikom po vsem Parizu se mu pridruži cela truma svatov, kar prinaša s sabo kopico vnanjih smešnih prizorov in zabavnih situacij.
Toda niti režiser g. Stnpica niti posamezni igralci niso mogli izluščiti kake globine, ki je v delu samem ni. Slednjič je bilo še smeha zelo malo. Sočni slovenski prevod je oskrbel g. dr. Smalc, glasbene vložke je sestavil g, Sušteršič.	S. T.
Janko Kač, Moloh. Založila založba „Zemlja" v Ljubljani, 1936. Avtor imenuje svoje delo sociulnozgodovinski roman. Postavil je dejanje v sredo 19. stoletja in pokazal del življenja male slovenske vasi v Savinjski dolini v dobi, ko so nove tehnične iznajdbe in nove gospodarske oblike pretrgale njeno od stoletij enako monotono življenje in mu dale nov tir. Gre tu za konflikt med kmetijstvom in industrijo. Tovarna je prinesla v kraj novih ljudi in novih navad; začelo seje izkoriščevanje, tekma med domačini, borba za kruh; nastal je proletariat, žene in otroci so vstopili v tovarniško delo. Novi Ijurlje so prinesli žganje in moralno propast. — Začelo se je žrtvovanje Molohu, „pri njegovih nogah je stalo nekoliko gospodov, ki so z lopatami nasipali v velike vreče dukate, ki so prihajali iz trebuha pošasti, kakor da bi prebav-Ijalo ljudi v zlato". — Tu je glavni problem: zlo, ki ga je prinesla nova kapitalistična produkcija v vas, med kmečko ljudstvo. Kač je nakazal problem s stališča tega kmečkega ljudstva, ki je v tej novotariji moralo nujno videti predvsem slabe strani. Zdi se mi, da pride tu lahko do nesporazuma — zla objektivno pač ni v novolarijah samih, marveč v sistemu, ki je bil in je industrijski produkciji lasten. Pisatelj je rešil konflikt z ugotovitvijo, da je Moloh, ,.potem ko je požrl toliko žrtev, ugonobil še samega sebe". Morda je hotel dati tem besedam nekak proroški pomen; če trga ni bilo, potem njegova ugotovitev velja pač le individualno in za.dani slučaj, ne odgovaija pa razvoju, ki gre preko vsega po svoji poti naprej.
45
, Snovi za -SVöje delo si.je pis'ateij- pnlsfcal r starih zapiskih, in; kronikah/ delomi jili:.je Dasei najbrž tudi že y ustnem izfniilu;' .ušpel. je,: živo nam je predstavil'.diibo in milje,; v katerih '.šo se' odigravaij" dogpdki/V—dejanje, ki obsega T.Ö.: vaški kolektiv, ia ki -ga., je .Kož ofigin.alDo, podal v vsej njegpvi : raznovrstnosti, in. barvifdst je vpletel, posebej-še, tragedijo najbogatejšega pošestni kav vaši IDoliraVcä in iljegbve rpdbiiiei Tudi njemu pride zlo od- tovarne: krivds pa. je deloma tiidi ;iia lijem.sameni. Tu se -je pisatelj dotaknil problerDar tipičii^a za one naše-nlale ljudi, ki hoöejo-za'r'a^	bogastva,
ali .česa drugega.uskociti V'višji socialni razred ih jim jp to pogosto v propast., — Lik :. Dubravča je: dubro izdelan; Märjetka, njegova,hči, tudi. žrtev no^ih razmer iu. ljudi, pa : je nejasna,- njen razvoj le površno nakazan, tako da nas iijen končni korak-preseneti.. ■ -:*;-Celotno, dejanje' romana raste.in še razvija Ibgičn.o, dokler-se;'končno nenadno'ne prelo.mi in konča na tak način, da naš njega razpietek pulra
■ Opis pokrajine je" sočen, opis prizorov in' .dögodkOy živ. Jezik s; pokrajinskimi ; posebnostmi v .posameznih izrazih in^ v vsem. načinu izražanja pa nam primakne, piša'-^ teljevo ožjo domovino "tako,;-da jo doživimo. Kačev način pripovedovanja'ima v sebi neko prvobitnost, in Širino. .;	: " " :	. ; .
Knjigo , je-.opremil Nikp Pirnat "s .številnitai okusnimi črteži, ki l.epo dopolnjiijejo; celoto. ' -.	S. E.
Obzornik
Brezposelne učit. abiturientke so skupno s tovarišrzapočele akcijo, ki naj poučj javnoBt o. njihovem neznosnem položaju. Splošno: pfevladnje prepričanje, .da imamo preveč inteligence in da so' nkrepi proti temu. bUi upravičeni, (ukinjanje -učiteljišč, omejeno Števili} učencev). Slovensko dekle, iželjno izobrazbe, je. dvojno težko, prizadeto. :Pf,estati;, mora poiiiž.anje, da je'bila "sprejeta .na . učiteljišče le "ž .ođličninx: aIi:še s.prav dobrilri liš^^ pehom", dočim je bil njen -sošolec sprejet :bre^ všakili,predpĐgoj"ey. T takd ineenakein: razredu se pridno pribori do" uspešnega- konca,.a:nastavitev jo. čaka ^ pg.,poVpr. štev^ ddsedanjili nastavitev -r-r čez deset let, oziroma": še-delj; ker iraajd mo.ški. brez ozira, na .iispeh'— prednost. ■In::raviid ženška.je' pokazala toliko sposobnost ža^ p^	poklio;"
da. si ga je izvojevala med: prvimi. Ravno:učiteljice so" bile naša pr-ya .ženska inteligehća.,.. . ki se je:znala;potegn.iti v „Društvii učite.ljic" za pravice s-vojega stanii, obenem pa: za pra-vice-žene sploh. -
Res je, da je čez .70,0 nezaposlenih uč. moči, öd teh približno 2/3 žena, .ve^ Toda ali:me.'it res ni ? Samo . v dcav.ski banovini primanjkuje okrog 2Ö0.učnih moči, a ko-. liko: je učiteljev, ki morajo protizakonito poučevati celo čez 100 otrpk"? In krajev v: naši državi, kjer, sploh ni učitelja, in v'mnogih niti špI ne?
Torej dela je obilo, le — denaija ni. Za prosvetp pa mora biti dener,-,ker no rijej temelji bodočnost naroda. Kako pa danes živi teh nekaj sto mladih deklet? Staršem v breme-(statistika pokazuje, daje večina iz gmotno slabo" stoječih stanov), vsak dan ujalodu-šneje beračijo za. bedno službo. Redke bogate rodbine jih sprejemajo ,kot .vžgojiteljiče... (in dekle obenem), ostale se potegujejo za instrukcije,-Tudi feh.je:razmeroma'malo in, jih plačujejo od 4'50.— 8 Din na uro. Za druge službe jim učiteljišče ni-,d.alp predizo- -brazbe (saj.še pri instrukcijah zelo pogrešajo, francoščino), tudi m,e,st lii na razpölagb, ker. delajo dekleta v trgn.vinah, pisarnah itd. povsod preku delavnika, določenega po.zakonu.. v In .zopet se glasi naivno geslo: :ženska nazaj v .rodbino! Njena . leta pa teko brez-. • plodno, njen tovai-iš je tudi brezposeln .ali je,ta ko plačan, :da ite. more Ustvariti niti naj-: skromtiejšega doma. Njeni mladosti se hoče ljubezni, otroka, dela^. Toda. oklerijehe so njene .m.pči.:Se upa v namestitev, le zavest jo .ubija-, daiie odloča ne sposobnost:-ne gmotno stanje,, celo: uiti leta čakanja, temveč spol iri piilitična. prlpodn.osti Obiipuje in od, leta do leta bolj otopeva. Kako naj nekoč vödi naše Ijiđstvo-v. zdravo, .pohosnp bodočnost'; -..	. .. :'
'46. '.'-."
Kulturno-feminlstičnl odsek ženskega druätva v Mariboru deluje že od iiovembra z novimi močmi';-preäaVqiyS^	debata,-prlvabljiyp lepo stfeVilo de^ vs<>h
staiiOv, posebno-pa tovarniške dfela-vke in obrtnice./.Doslej je drnih	zaostajalo
v tej smeri, ozironia so le jedka jiviia predavanja pomenila premalo za feministično zavešt-nalega ženstv>. Sele 'žeiisk-a mlad	današnji Borbi za liruh najteže
in je občutila zapostavljanja na lastili koži,- se: je Organizirala, da bi; skupno razpravljala o vsnh aktualnih problcuiili.	' : ;	. ! . '
Pod, t>redsedstvoln ,ge. Jeie . Levstikove so se doslej	predaTanja o „Razvoju'
ženskih pokretov'V.O ,;Ödtlösü ^dekleta do liioža", o ..RazVoju otroka; danes'.',- o. „Škodljivosti nekaterih pokliqoy;-za;žen0;^ 6-.,,Ženi in š	itd.
;. y ,programu prihodnjih tednov; pa>je:;„Telešni ustroj .žene", .iAIi smo res duieyno.. mai^vredhe"; „Zena in .umetnost", ^.iKožmetika' in moda", „Nezakonska miti". „Prosti-tucija'S Za fentinižem zaslužne .;žene" itd. •	. ;
Pptnen- novih ^spoznanj, pa zrase le, če se gibanje, razširi in doseže , tako- stopnjo, .da zamore ..vplivati na javno življenje. Zato vabi. odsek k: sodelovanj.ii .-vso .žensko" mladino, brez. ozira na poklie;.ki. ga izvršuje ali.k	; ; .Vpis pred. predavanji, Tsak torek ob 19.; uri; v draštveni, sobi, v meščanski. šoli-, v Cankarjevi: ulici (tretje nadstropje, vhod. skozi dvorišče v Razlagovi ulici). ,
■ , ■ O. -JM. S.-'
Važna Izjava. "Vse žene si želimo miru. Zato je vsekakor zanimiva za nas .sledeča izjava ang|.eš,kih'politikov, .zaštopn.ikov.vseh treh Velikih angleških strank, koiKervativne, liberalne in delavske: „V vseh deželah :se. govori p vojni, in v nekaterih dežejahse od-.krito;napada p.riištvo narodov iu^načelo kolektivne varnosti. Podpisani izjavljamo, .do.je mogoče .odvrniti vojno in .vzdržati .trajen.rmir, . ako!.narodi^-člani DN,. izjavijo svojo od-
■	ločitev, da: bodo ; izpolnjevali svoje obveznosti pO. pa^^ in da -bodo jireprečiU in-.;zat.rli napad z" všemi. sredstvi,'če; treba tudi z Orožjem; Samo tako bo -postala; mogoča.
mirna ureditev mednacpdnih sporov.. Ce se združijo člani DN v taki politiki, ugotavljamo, da .bp njihova. zdVužena;m6č tako velika, da .si .ne bo nihče upal zJavrniti ureditve . : važnih .ypraSanj- z' mirilimi sredstvi.; Zaradi tega;nujno predlagamo, dä' se pri .ev; spremembi pakta "ue: sme nič ukreniti, kar bi-oslabilo njegove določbe v tem. oziru, temveč nasprotno, da. se naj sistem DN ojača, v pteprečijev vojqe. Prav tako ppvdarjamo yaž- • npst ustonovitve uspešnih odredb v okviru DN, za mirno;" spremembo mednarodnih Taz-
■	mer, ki bi- niogle voditi. dO vojne". Podpisani so člani vseh strank, med njimi Katherine AtbOll- za. konservativce in.Margaret .Coibett-
Priznanje umetnici. Znana filmska umetnica Greta Garbo je bila odlikovana po švedskern kralju z zlato "kraljevo, medaljo, ki je največje odlikovanje za književno, in umietniško;de!o, ki.ga more doseči Svedinja.
.Stanovanjska beda Tli velika le i)ri nas. Nii Češkem se z njo morajo tudi ener-gičilo., boriti.	.javilo "ministrstvu za socialno" .Skrb.šivp,
da .iüislijo ■	hiš z 8530 stanovanji za socialno, šibke; ■
■	Moje. 5k"upfli. stroški bodo. 210 minjono.v Kč. K temu zliesku bo država: prispev.al.a .iž. fonda za aktivno pomoč brezposeliiim;
. ; : „ Mislite/si, d", 'zämadüe vsak /dan, v katerem niste storite ničesar za dosego volilne' p,ravke^Muđf.se,:đa-pfiš	kjer se sestavljajo, zakoni za vas.'' (Senatorka Plamin-^
kovav) 'Zakalgalitevtt^
nam pripadajo tmii vse državljanske pravite. Žahtevamo jih ne iato ker snto enake moikimt temveč p^^ ker smo različn e od njih. [Ako bi jim bile čisto enalce,
■	bi od mdSkih narejeni ,	tudi,za nas. Ker pa smo različne, zaMevatno/, Jla:naše pojmovanje izraza v zakonih, veljamih za vse. ■ •
47
„Kuhinjski orkester". Gdč. Renee Deak je v Budimpešti ustanovila orkester, katerega članice uporabljajo kot glazbila — kuhinjsko posodo. Velik lonec in dve kuhal-nici predstavljajo boben, pokrovke so činele, ena piska na prazno "vinsko steklenico, ena trči od časa do časa s šampanjskimi kozarci, vrsta praznili kozarcev razne velikosti nadomestuje klavir. Zanimivo je, da ta orkester pod imenom „Kuhinjski orkester" vsak dan nastopa v nekem budimpeštanskem lukalu; njegova dirigentka, gdč, Deak, misli tudi na turnejo.
Kdo je odgovoren ? V vasi Adi ob Tisi v Baški je 12 industrij. Delavka tam lahko zasluži dnevne mezde — 4 din. Ta vas sama daje — 400 prostitutk, ki s svojim bridko zasluženim denarjem podpirajo dom. Kdo je odgovoren za ta dekleta ?
Mirovna nagrada. New History Society (Družba za moderno zgodovino), 132 East 65-th Street, New-York. USA, razpisuje nagrado za najboljši odgovor na vprašanje: „Kako pridejo narodi sveta do splošne razorožitve?" Prva svetovna nagrada je 1000 dol., druga 600, tretja 400 dol. Razen tega se bodo podeljevale nagrade po celinah — za najboljši odgovor iz Evrope, Azije itd. po 200 dol., in po narodih — po 50 dol., pri čemer lahko tudi več oseb istega naroda dobi to nagrado. Odgovor ne sme biti daljši od 2000 besed in mora biti pisan v angl., franc., italij., nem., špan., port., ruščini kot edinem slovanskem jeziku, arab., ali perziščini, kitajščini ali jap, — ako je v kakem drugem jeziku, mora biti zraven prevod v angl. ali fr. Cas je do 1. maja 1937.
Kidanje snega. V Budimpešti pripuščajo h kidanju snega leios tudi brezposelne ženske, ako so vdove ali morajo sicer skrbeti za otroke. Predpisano pa je, da morajo pri svojem opravilu nositi moško obleko.
Varstvo ročnega dela. V ĆSR je bil pred kratkim izdelan zakon za varstvo na roke delanih čipk in vezenin. Točno je označeno, kaj se smatra za ročno delo: čipke, in vezenine, izdelane s pomočjo igle, kvačk, plelilk in drugega običajnega orodja, a brez strojev. Kdor bo mehanično izdelane stvari prodajal za „ročno delo", bo kaznovan. — Zakon bo služil za varstvo onih 2000 žen. ki si z izdelovanjem ročnih del služi boren kruh, kakor tudi za varstvo dobrega imena češkega ročnega dela.
Uspeh ameriäke pisateljice. Največ uspeha ima letos v New Yorku drama Clare Boothe: „Žene". V dranii nastopa 35 žen in noben moški. Igra, ki kaže ženam, kako jih gleda žena in možkim, kako jih gledajo in o njih govore žene, je vedno polna gledalcev.
Uspešne pisateljice na Češkem. Po statistiki praške mestne javne knjižnice so bile med najbolj čitanimi knjigami dela čeških pisateljic Majerove in Scheinpflugove, med tujimi pa Pearl Buck in Virginia Woolfe. (Prva Američanka, druga Angležinja.)
Omejena volina pravica. Po novem bolgarskem zakonu o občinskih volitvah bodo imele volilno pravico za občino odslej tudi žene-matere.
Kako dolgo traja zakon ? Po preiskavah če.škega statističnega urada je trajanje zakona odvisno precej od stanu zakoncev. Najmanj razporok je med kmečkim prebivalstvom — 2,50/00 letno — sploh tam, kjer ni zakon sklenjen le iz čustvenih vzrokov — ljubezni, temveč tudi zaradi materialnih ugodnosti in je tudi vezan na materialne ozire. Slede delavci v industriji iu poljedelstvu, pač predvsem zato, ker ti ljudje nimajo niti dovolj znanja, niti denarja, da bi s svojimi zakonskimi spori šli pred sodnika (11,50/00). Čim bolj je zakon baziran na ljubezni, čim bolj obenem z večjo izobrazbo raste občutljivost za surovost ali nezvestobo partnerja, temveč je razporok. Odvisno je mnogo tudi od možnosti alimentacije žene in otrok po raz-poroki. Med uradniki v industriji in trgovini je razporok 140/00 pri pošti in železnici — 170/00 — pri svobodnih poklicih pa narasle na
48
Prijateljice naše
umetnosti opozarjamo na našo mnetniško revijo
»UMETNOST««
ki je edina revija te vrste ne samo pri nas, ampak na Balkanu sploh.
„UMETNOST" Vas bo stalno obveščala o vseh važnejših dogodkih domačega in tujega umetniškega življenja. Z novo številko, ki je že v tisku, smo uvedli v našo revijo še poezijo in važnejše prispevke in poročila iz splošnega umetniškega življenja. Uvedli smo tudi stalno umetniško prilogo na umetniškem papirju. ^^	dostopna najširšim slojem, našega naroda, smo določili
najnižjo naročnino, to je Din 40-— za celo leto. Naročniki, ki želijo, ^	umetniškem papirju tiskana revija, plačajo
V DRUGI ŠTEVILKI, ki je izšla te dni, so zastopani sledeči avtorji: Pablo Picasso (Pariz), Alojzii Gradnik, France Stele, Rajko Ložar, G. A. Kos, Miha Males, Fran Tratnik, France Gor.še, Božidar Jakac, Ivan Vavpotič, Josip Slovnik (Düsseldorf), Nikolaj Pirnat, Maksim Sedej in drugi Zahtevaite itevilko na ogled!
PiiUe na naslovi »prava Dmeinosti, Lfabljana, Pod turnom 5
Mestna hranilnica Ljubljanska
Nove vloge	Din 50,000.000 —
Oproščene vloge, prenesene na nov račun	„ 60,000.000.—
Skupno stanje novih vlog	Din 110,000.000,—
Nove vloge vsak čas izpiačijive
Obrestna mera do S^/o
Za vse vloge jamči mesttna občina ljubljanska
Drobna knjižica z YelÜKo Tisebinc Tkiicva
Dekliško perilo
modeli in kroji za de-
klice od 12—18 let. Posebno bogate priloge z risbami za vezenine, ki so uporabne tudi za okras otroških obleke in predpasnikov. Cena Din 6.—. Denar je poslati z naročilom vred.
Mlade matere,
ki pripravljate perilo za svojega novorojenčka, naročite si pri nas polo s 25 modeli in kroji za
Tse perilo, ki ga potrebuje noTorojenček
Z naročilom pošljite Din 5.— ; lahko tudi v znamkah