za koristi delavnega ljudstva v Ameriki
V slogi jo moči
GLA.SILO SVCTBOTtOMISELJVIH SLO VE. JVC E, V V AMETUK.I
Od bojo do zmogol
devoted to the interests *f the laboring classes
Stev. 19.
Catered m SeooodCloM Matter July 9 th, 1903, at the P at Cblease, UL, aader Act of March 3rd, WW
Chicago, I1L, 9. maja 1913.
bori« mm iwMM
Leto IH.
Razne novice.
Podpora za matere.
Harrisburg, Pa. — V Pennsyl-
Razgled po svetu.
Avstro-Ogrsko.
Dunaj. — Tukajšnji vodeči časniki so pobiti nad poročili, da nameravate Avstrija in Italija skupno korakati v Albanijo, in izražajo bojazen, da znajo postati najresnejše komplikacije, ne da bi nasproti stale kake kompenzacije.
G-radec. — V brambovski kasarni si je poddesetnik Kupenik na nenavaden način vzel življenje. — Ko je imel polk izkoračiti. postavil se je Kupenik v skladišču pred strojno puško, v njo vtaknil celi pas nabojev, pritrdil vžigalno vrv in tako sprožil več strelov. Nekoliko krogel mu je prodrlo srce, da je bil na mestu mrtev in grozno razmesarjen.
Nemčija.
Mannheim. — Ko je veliki vojvoda Friderik iz Badena s svojem spremstvom zapustil tukajšno postajo. da se poda na dirkališče, napadel ga je neki moški v delavski obleki ter nameraval v njega nož zasaditi. Veliki vojvoda je napadalca sunil, d» se je po tleh-zvalil in tako napad preprečil. Seveda so napadalca prijeli.
Velikabritani j a.
London. — Na Trafalgar Square je prišlo 1. maja povodom sklicanega zborovanja “Free Speech Defense Committee” do silnih prizorov. Edino premišljeni nastop socialista Keir Hardie-ja je preprečil resni upor. Hardie in neki liberalni govorniki so kritikovali vlado zaradi njenega vedenja glede svobodnega govora.
Nemiri, v teku katerih je opetovano prišlo do spopadov med policisti in vdeleženci, so trajali dve uri. Policija je imela težavno stališče. Ob času, ko se je pela mar-zelejza. prihajale so’ socialistične in razne druge delavske organizacije. katerih se je nabralo do
20,000	oseb.
Dovoljenje za obdržavanje vele-zborovanja je bilo v zadnjem trenutku dano s pridržkom, da suifra-žetke ne smejo govoriti. -Pristaši “Women’s iSocial and Political Union”, ki niso smeli v sprevodu tvoriti svoj oddelek, marčali so s pristaniškimi delavci, toda njih zastave je bilo povsod videti.
Francija.
Paris. — Tukaj so baje razkrili anarhistično zaroto, ki je nameravala umoriti Španskega kralja Alfonzu ob priliki poseta v Francijo, in iscer pravi -policija, da je zasledila zaroto v Montpeldirju v južni Franciji. Pri več prijetih a-narhistih je bilo dognano, da so bili v dopisovanju s španskimi a-narhisti ter so jim bili odvzeti razni tozadevni spisi. Za časa bivanja kralja na francoski zemlji, bo uvedeno strogo policijsko nadzorstvo.
Italija.
Rim. — Italijanski vnanji minister, markez di San Guiliano, in španski poslanik sta podpisala pogodbo, po kateri bodo Italijani in Španci medsebojno skrbeli za ko-likor možno dobre oskrbe njih podanikov v Libiji in Maroko.
Grško.
Aten, 6. aprila. — Aleks Shinas, kateri je v -Solunu umoril grškega kralja, je danes izvršil samomor; skočil je skozi okno policijske stacije.
LISTNICA UPRAVNIŠTVA.
Vse cenjene naročnike, ki dolgujejo naročnino, vljudno prosimo, da isto čimpreje izvolijo poravnati,. da jim zamoremo list še nadalje pošiljati.
Delavsko časopisje je najmo-jrrvenejše orožje delavskega ljudstva.
Iz Balkana — Črna gora se je podala.
'Cetinje, 5. maja. V soglasju s tozadevnimi zahtevami velesil je danes kralj Nikolaj odredil, da zapusti trdnjavo Skader.
Ko je kralj Nikolaj dne 23. a-prila po šestmesečnem obleganju, katero je zahtevalo tisoče človeških žrtev, končno zavzel trdnjavo, izrazil se je bil, da jo pod nobenem pogojem zopet ne preda in da jo bo branil do poslednje kaple krvi. Položaj -se je medtem predrugačil in postal skrajno kočljiv. Vlasti so stavile Crni gori ultimatum, popustiti trdnjavo, ki so jo določile za nameravano Albansko državo, ali pa zagrabijo za orožje.
Avstrija je delala odločne naredbe da ugodi zahtevam velesil
ter osredotočila veliko vojaštva v Bosni. Hercegovini in Dalmaciji, medtem ko so ostale države blokirale črnogorski zaliv Antivari.
Toda vse te priprave niso zadostovale, da bi omajale sklep kralja Nikola. Seveda, en del v Skadru vtaborjenih krdel je odšlo, toda za nič druzega, kakor se je kmalu izkazalo, kot da bi zabranili pot prihajajočih Avstrijcev. — Nato je v Cetinje došla vest, da ste se Italija in Avstrija sporazumeli za rešitev “albanskega vprašanja”, in da ni šlo samo za strašilo, kar se je dalo posneti iz tega, ko je Avstrija pripravljala velika krdela vojaštva kot ekspedicijo v Skader.
Kakšno stališče bo o tem zavzemala Rusija, bilo je pereče vprašanje za vso Evropo, in bilo je rešeno z enim udarcem, ker stopila je na stran Avstrije in Italije ter Črni gori namignila, da mora Skader prepustiti. Vsa Evropa se je oddahnila, kajti bati se je bilo, da bo Rusija Avstriji zabranila pohod proti jugu.
Obenem je bilo kralju -Nikolaju sporočano, da bo teritorielno odškodovan a-ko ugodi zahtevi, in spreviidevši premoč, je umaknil svoj prvotni sklep.
London, 5. maja. Sem došla brzojavna poročila naznanjajo, da je Črnagora pripravljena -Skader velesilam prepustiti. In se je še istega dne popravljala osraviti trdnjavo.
Berlin, 5. maja. — Črnagora je vnanji urad obvestila, da izroči Skader velesilam in kralj Nikolaj je zagotovil nemškemu poslaniku, da bo črnogorsko vojaštvo v 24 u-rah Skader ostavilo. (Kedaj pride čas. ko bo reklo ljudstvo: -Nočemo!?)
NAPREDNE SLOVENKE.
Iz Clevelanda se nam poroča, da bode 11. maja zopet naselbina odeta v praznično slavlje. Zensko podporno društvo “Napredne 'Slovenke”, razvije na ta dan svoj ponosni prapor, ki bode viden simbol zavednosti članic. — Društvo “Napredne -Slovenke” je že marsikaj koristnega izvršilo v procvit naselbine in je tedaj pričakovati impozantne menifestacije. — Njih požrtvovalnost in delavnost pri raznih društvenih prireditvah je znana vsem Clevelandčanom; dolžnost naprednih društev je torej, da 11. maja pokažejo svojo simpatijo društvu “iNaprednim Slovenka m” s tem. da se strnejo kot stena v vrsto prebujenih trum ter pokažejo. da znajo ceniti zasluge o-menjenega društva.
Apelira se zlasti na elane in članice društva * ‘Lunder-Adamič ’ d-a nikdo ne izostane ter tako vsaj deloma vrnejo prijaznost, ki jun jo je društvo izkazalo ob priliki razvitja njih prapora. Vsakdo naj bode t-oraj priča, ko se bojo napredni prapori pobratili z krasno novo zastavo v znak trajne solidarnosti.
JUSTIČEN UMOR ZA PET CENTOV.
Še ne dolgo tega so listi poročali o justičnpm umoru za pet centov. To se pravi: Dovolj je če pravimo, da se je ta umor izvršil v državi Virginija. Trinajstletni deček iz šole grede, je vroč poleten dan ukradel steklenico pet centov vrednosti sodovice in bil zato obsojen na, čujte in strmite: ENAJST LET ZAPORA! To se je dogodilo že pred tremi leti in smo.
0	tem tudi že poročali, pa smo mislili da je dečka sodil kak inkvizitor a bo že višje sodišče obravnavalo tudi ž njim ter ga podučilo o to zadevnih paragrafih in če teh ni pa vsaj o dostojnosti naše justice. — Toda, po preteku treh let se je oni dan višje sodišče zdramilo iz kimajočega spanja in pokimalo sodniku inkvizitorju, da je dobro naredil in da naj še tako nadaljuje. Pereat Justicia!
Grozno se morejo v Evropi ali kjerkoli, smejati, če zasledujejo af meriškim sodnijskem razpravam in razsodbam.
Za stekleničko sodavice enajst let, za hleb kruha devet let, za dva centa je nek dečko bil obsojen na šest let zapora in nek poštni vslužbenee za 65 centov devetnajst let! a obratno so kapitalisti, če vpropastijo kako velepodjetje obsojeni jako milo in še tedaj so navadno pomiloščeni! Da, enaka-pravnost in preeloveškoljubje tako, da je groza!
Dodatek k cerkveni zgodovini.
Iz katoliškega časopisa “The Morning Star” z dne 19. aprila t.
1	posnamemo sledeči dodatek k zgodovini rimo-katoliške cerkve:
“Sv. Peter je bil oženjen a zapustil je ženo in sledil gospodu. C začetku krščanstva so bili duhovniki oženjenji, in šele 400 let po Kristu je bil vpeljan celibat.” — Seveda, katerega večina rimo-ka-toliških duhovnikov tako izpolnu-je da je za poč’t!
Duhovnik obsojen na vešala.
Fort Smith, Ark. — Rev. Marion Capps, metodički duhovnik, je obsojen v smrt na vislicah in bo obešen 30. t. m. Capps je bil spoznan krivim, da je tri svoje otroke sežgal. 'V svoji hiši v Bonanza, je vseh svojih pet otrok v postelji s petroljo polito z vrmi privezal in potem hišo zažgal'. Rešena 15 letna Berta Capps in njen brat Ellis sta izpovedala, da sta se prebudila, ko je oče vrata zaklepal, in da se vrvi nista mogla rešiti, dokler niso pregorele.
Rešeni.
Walsenburg, Colo. — Dne 28. m. m. zvečer je bilo 29 delavcev Colorado Fuel and Iron Co. zasutih v majni blizo Rouse. Neki 400 čevljev globoki šoht se je porušil in veliko tisoč ton premoga je zaprlo glavni izhod. K sreči so zasuti našli nek ozek, ne raben šoht, kateremu se imajo za rešitev zahvalit. Plazoč, po preteku več ur so prišli zopet na površje.
Dopuščen.
Washington. — Delavski mini-str Wilson je odredil, da sme ruski podložnik Samuel Orlofskv v deželo svobode. Orlofskv je bil od naselniškega urada v San Francisco označen kot “nezaželjeni pri-selnik”. ker je bil v Rusiji zaradi političnih zločinov obsojen in v Sibirijo poslan.
Aretirani socialisti.
Charleston, W. Va. — F. Merrick in John Ramsey, ki sta v zvezi z nekim socialističnim listom, sta bila pod obtožbo aretirana da sta obelodanila članek v katerem ščuvata na upor. Aretacijo je izvršila vojaška oblast in izvir temu je štrajk premogarjev.
vaniji je načrt postal zakon po katerem se uvede penzijski sistem za matere. Tozadevni zakon določa komisijo iz petih članov oziroma članic, katere izmed ženskih imenuje governer za vsak okraj (County).
Podpore, ki se bodo plačevale podporo potrebnim otročnicam ne bodo presegale '$12 na mesec za e-■nega in ne $20 za dva otroka.
Razsodba, potrjena.
Washington, 'D. C. — Razsodbo, katera je bila pred leti zaradi preziranja sodišča izrečena proti Samuel Gompers, predsedniku; Fr. Morrison in John Mitchellu, uradnika American Federation of Labor, je sedaj prizivno sodišče dis-trikta of Columbia potrdilo. Proti Gompersu je izrečena zaporna kazen znižana na 30 dni, Mitchell in Morrison pa morata plačati vsaki po $500, zapor jima je odpuščen.
IZ URADA GLAVNEGA TAJNI-KA S. D. P. Z.
Kot je že poročano, se je pričela izvanredna konvencija S. D. P. Z. v Clevelandu, O. dne 5. maja t. 1. ob 8 uri zjutraj iu sicer v dvorani sobrata Primož Kogoja na 6006 St. Clair Ave. — Vse pošiljatve in brzojavke tičoče se konvencije, naj se blagovoli pošiljati na naslov: Viljem Sitter, 6006 St. Clair Ave., Cleveland, O.
'S bratskim pozdravom
Viljem Sitter, tajnik S. D. P. Z.
Kenvencija S. D. P. Zveze
se je pričela v pondeljek 5. maja v Clevelandu v Primož Kogojevi dvorani na 6006 St. Clair Ave. ob 8 uri vjutro. Konvencijo je otvorit gl. predsednik Rovanšek. Za časnega predsednika, ki ima voditi konvencijo je bil nato izvoljen Josip Marinčič in podpredsednik Žele. Zapisnikarjem sta bila izvoljena Louis Bavdek in Zofka Birk. Nato se je določil dnevni red in sicer od 7. dp 12. ure predpoldan in od 2. do 5. ure popoldan z odmorom po 30 minut med vsakim zasedanjem.
Delegatov z gl. odborniki je 57.
Nato se je vršila volitev v razne odbore. Toliko za začetek.
'Poročevalec.
V vednost
društvu Sava št. 87 S. S. P. Zveze v Cleveland, da smo Vaše pismo od 30. marca šele 5. maja prejeli. Sicer bi ne bili žrebanja za kolo priobčili, ker je proti zakonito; to v pojasnilo, v bodoče pa pišite naslov pravilno.
— Frank Syrr, Seattle, Wash. Vaš dopis od 6. marca smo istota-ko šele 5. maja prejeli, in zamoremo Vaši želji šele sedaj vstreči. Vzrok pomanjkljiv naslov. —• Pozdrav!
Listnica uredništva.
“Kštelvertretar”, Pittsburgh, •Pa. Vaš dopis ne moremo priobčiti iz enostavnega razloga, ker ga živ krst ne razumi kaj hočete povedati. Brez zamere in zdravi!
Vse cenjene dopisovalce opetovano prosimo, naj spišejo svoje dopise kolikor najbolj mogoče kratko in razločno. Dobimo dopise, s katerimi si moramo glavo be-■iti predno razvozlamo skrivnost in konečno se pokaže, da bi s 10 ali 15 vrstami bilo vse povedano. Cenjeni dopisovalci so lahko razvi-dili iz Gl. Svobode, da posvetimo cele strani dopisom in še imamo po mesec stare dopise, katere ne moremo priobčiti zaradi pomanjkanja prostora. Torej prosimo ponovno za kratke in stvarne dopise.
Tiste c. dopisovalce, kateri pišejo na pisalni stroj, naj pišejo v širše vrste zaradi korektur.
Delavske novice.
DELAVSKO GIBANJE IN ŠTRAJKI.
Buffalo, N. Y. — Nad 2500 vpo-sljencev tukajšnjih Department prodajaln je 1. maja zastavkalo, da izbojujejo boljšo plačo in krajši delavni čas. Zahteva se naj-, manjša plača po $8 na teden za ženske in $15 za moške; minimalno plačo za mladenče $6, za voznike in šoferje pa $18. Nadalje se zahteva : osemurni delavnik, sobota po'fpraznika s celo plačo v mesecih juni, juli, avgust in september ter zaključek posla zvečer ob 5. uri.
Dosedajna plača deklet je znašala povprečno samo $5.00.
Burlington, N. J. — Do rabuke je prišlo 1. maja, ko je šlo pod policijskim varstvom 150 ameriških skabov v East Burlington tovarno. v kateri stavkajo inozemski delavci, ker jim tvrdka noče zboljšati mezdo.
New York, 1. maja. — Med mezdnimi delavci Long Island železnice in jezdočo policijo je danes prišlo do resnih spopadov. Kakih lOO^tavkarjev je s kamenjem napadlo policijo, katera je na to streljala. Dva stavkanja sta ranjena, eden od teh nevarno, in tudi dva policista sta rane odnesla.
Parade strokovnih in socialističnih organizacij so bile impozantne. Nekaj tisočev Garment Workers je tvorilo glavno maso velike parade. Nad tisoč svilarjev iz Pa-tersona se je pridružilo paradi socialističnih organizacij.
Jamestown, N. Y., 1. maja. Da dosežejo višjo plačo, zastavkali so danes delavci Chautauqua Traction Co. in Jamestown Street Railway Co.
Paterson, N. Y., 1. maja. Šest-tisoč delavcev, večina stavkujoči svilarji, s šestini godbami je mar-čalo po cestah Patersona. Mnogo njih je nosilo rdeče znake z napisom: “I. W. W.”; ženske so bile docela rdeče oblečene..
St. Clairsville, O., 1. maja. Pri Lorain Coal and Dock Co. je danes zastavkalo 2500 premogarjev. Oni zahtevajo posebno plačo za izsekavanje trdega kamna, ki se v majnah nahaja.
Racine, Wis., 1. maja. Stavbin-sko delo je docela prenehalo. Potekle so pogodbe sklenjene med kontraktorji in strokovnimi družbami, ki zahtevajo sedaj večjo plačo, kgtere jim kontraktorji ne dovolijo.
Elgin, 111., 1. maja. Trideset italijanskih delavcev, vposlenih pri Aurora, Elgin and Chicago Electric Railroad, je 1. maja praznovalo s štrajkom. Oni zahtevajo plačo $2.00 na dan medtem, ko sedaj zaslužijo samo $1.75.
Milwaukee, Wis., 1. maja. Več kot 300 članov unije zidarjev je danes prenehalo z delom. Vrešni-čiti se zna splošen štrajk organiziranih zidarjev, ki zahtevajo večjo plačo.
Baltimore, 1. maja. Na zborova-nju je sprejelo 1000 članov krojaške unije ponudbo tovarniške zveze, katera takoj uvede 50 urno delo ua teden in 48 urno pa z novem letom naprej.
Največja delavska organizacija v Ameriki “The American Federation of Labor” je presegla število dva milijona članov.
Ponesrečen rojak.
Witt, 111. — Dne 23. m. m. se je naš rojak in član dr. št. 13 'S. S. P. Z. J. Urban, ponesrečil v premo-gokopu Peabody družbe. Plast premoga se je manj zavalila ter mu zlomila obedve nogi. Prepeljali so ga v bolnišnico v St. Louis, Mo. — Podrobneje poročilo priobčimo -prihodnjič.
PRAVIČNOST V “PREČLOVE-ŠKI” DEŽELI.
Brez strehe in brez denarja so
29.	aprila iz Daytona, O. v Chicago-pripeljali 167 “nezaželenih” delavcev. Po Ohio so te reveže nabrali, da so v mestu Dayton kapitalistom po zadnji povodnji zamazane in razdrapane ulice snaži-
li.	Ko pa so delo dokončali, sprav-la jih je kapitalistična drhal na vlak ter kot “nezažefjene” po cd-gonu poslala v Chicago. Naslednji dan. to je 30. aprila so se gladni reveži pomoč obrnili na .policijo Despaines Street in načeluik Meagher jih je priporočil dobrodelnim družbam.
“Chicago Evening Post”, je tej prežalostni zadevi posvetila eno ceio kolono na prvi strani in človeku srce krvavi, ko čita tako skrajnost, kakoršna se med civiliziranimi narodi nikjer dogajat; ue morejo.
Pomisliti moramo, da je omenjeni časnik meščanski list, in če ta že tako piše, kako se je z reveži šele dejansko postopalo: to si lahko rnisiOtao. Dotični list razpravlja podrobnosti iz pripovedovanja siromakov samih, kako so jih vijaki zbirali in potem tirali na vlak železnice Baltimore & Ohio družbe, in ko so bili v vlaku so jim vojaki povedali zakaj se ž njimi tako postopa. Nekteri izmed revežev i-majo žene in otroke v Daytonu. a se jim ni dovolilo od njih se posloviti. niti vzeti si kake obleke. Tudi imajo eni pri mestni upravi še der.ar dobiti.	i - - . w
Ob poslednji povodnji smo za prizadete vsi zlagali: delavci kakor kapitalisti in meščani, toda delilo se ni med reveže, in ee tudi jim je voda vse odnesla; ■— delavec naj pogine — pač pa ne smejo ameriške gospe in gospodje pomanjkanje trpeti. To je tista “prepravica” in “prečlovekoljub-nost”, o kateri “N. G.” gobezda.
Važna razsodba.
Pred malo časom je višje sodišče države New York razsodilo, da ima strokovna unija pravico kaznovati svoje člane in jim nalagati denarne globe če so iste naložene v zmislu pravil. Njujorško višje sodišče je mnenja, da kadar delavec vstopi v unijo, tedaj se mora podvreči postavi iste, in ako dotične postave krši, ki jih je obljubil spolnovati in se po njih ravnati, tedaj nima pravice do pritožbe, marveč mora trpeti posledice.
Pritožbo sta vložila dva člana neke njnjorške unije ki sta oiia denarno kaznovana zaradi kršenja pravil v zadevi nadčasnega dela (overtime), a unija, je na sodišču dokazala pravilnost svojega dejanja in sodišče ji je pritrdilo.
IŠČEM svojega brata Josipa Miklič. Pred par leti je bival v Kansasu in Missouri. — Doma je iz, Strans/ke vasi pri Semiču. Jaz živim na farmi 'blizu Colorado Springs, Colo. in bi zelo rad zvedel zanj. Rojake prosim, če kateri ve zanj, da 'mi ga naznani, ali se mi naj pa sam javi. John Jaklich, R. F. D. Box 44, Keysor, Colo,
DENARJE V STARO DOMOVINI
pošiljamo:
Za	$ 10.30	  50	krom
Za	$ 20.40	  100	krom
Za	$ 40.80	  200	krom
Za	$ 81.60	  400	krom
Za	$ 102.00	  500	torom
Za	$ 203.50 .................1000	torom
Za	$ 406.00 ................ 2000	torom
Za	$1015.00	 5000	torom
Poštarina je všteta pri teti svotah. Doma 'se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. 'poštno 'hranilni .urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najpfriliiične-je do $50.00 v gotovini v priporočenem, ali registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order all pa New York Bank Draft:
FRANK SAKSER CO..
82 Cortland St.. New York 104 St. Clair ave., N. E., Cleveland, O.
mmm
um
Glavni urad : 82 Cortlanđt St, NEW YORK, N. Y.
CLEVELAND, O.
Prodaja
Pošilja
potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju; hitro
za vse prekmorske parobrodne družbe po izvirnih - cenah.
Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi.
OD PLUGA DO KRONE
ZGODOVINSKI ROMAN. SKISAL JAKOB BEDEXEK.
DRUGI DEL.
(Nadaljevanje.)
XV.
Ko se je veliki vezir zopet čutil zadosti trdnega, preplul je s svojimi četami pri Kladovi Dunav, in planil na višave okolo Meliadije, kjer je našega generala, Wartenslelma zapodil v beg. Nato se je razprostrl po teme-škem Banatu in tudi ondu zmagoval povsod, kjer se je pokazal. Našimci so izgubili ondu malone vse vozove, in kdo ve, kako bi bilo prišlo, da ni pričelo silno deževati, kar je velikemu vezirju jako oviralo prediranje po močvirnem Banatu. Zato se je rajši n-maknil čez Dunav na Srbsko in od tod proti Belemu Gradu, cesar Jožef pa — kar je bilo umevno samo po sebi — zopet preko Save na sremska tla, kjer se je združil z onimi pred. Zemunom stoječimi 30,000 možmi. Potem je nastalo tri mesece trajajoče premirje.
¡Cesar Jožef se odipelje v teni po tihem na Dunaj. Silno ga je jezilo, da se je toli nepopisno o-pekel, izbirajoč svoje generale. Niti jeden, kar jih je imel v turški vojski, do sedaj ni še pokazal, kaj zna. V tej zadregi stopi cesarju jako živo© pred oči general Laudpn, ki se je doslej še iz vsake vojske vrnil zmagoslaven domov,. pa ni imel zajedno zmožnosti ali bolje rečeno drznosti, da bi se bil povsod rinil v prve vrste. kakor drugi dvorniki. Cesar pošlje nemudoma v Hadersdorf, kjer se je 721etni starček bavil s prebiranjem učenih knjig in — kakor svoje dni rimski Cincinat — s poljedelstvom. Ko bi Laudon ne bil tako oskromen in ponižen, kakor je bil res, kadar ni sedel na konji z mečem v roci, pač bi ne bil tedaj sedel doma, temveč bi se bil z drugimi vred boril s Turkom ob Savi ali ob Dunavu. Tako se pa ni hotel usiljevati cesarju.
Ko pride Laudon k cesarju, nagovori ga Jožef tako-le: “Ljubi moj Laudon, oprostite mi, kar sem Vam storil, prezrši Vas, ko sem izbiral generale. Od vseh, kar jih imam sedaj pri Belem Gradu, niti jeden ni še pokazal, da res kaj zna. Veliki vezir jih podi iz kraja v kraj, kakor bi bili zajci njegovi. Silno sem se zmotil. Zlasti grof Lacy, ki je imel vedno prvo besedo, kadar je bilo treba pre-©snavljati vojsko pri zeleni mizi, dokazal mi je v minulih mesecih sijajno, da na bojišči Turkom ni kos. Že blizu 12,000 mož so nam pobili, bolezen jih je pa pomorila. še izdatno več, menim, da nad
20,000	do danes. Vi, ljubi moj maršal, Vi ste moja poslednja nadeja; če mi Vi ne rešite vojne časti pred Belim Gradom, res ne-vem, kaj bode. Pojdite tedaj tja in prevzemite od kneza Liechtensteina poveljstvo pri vojski na Hrvaškem. Izročam Vam popolno oblast, da ukrepate po svoji previdnosti, kakor se Vam bode zdelo prav, in odgovorni ne bodete za svoja dela nikomur, kakor le meni. Ali ste me razumeli? Da Vas sijajno nagradim in odičirn, ako mi rešite čast, zastavljeno pred Belim Gradom in že do malega pro palo, nato moja cesarska beseda.”
Laudon se pokažejo solze v o-čeh. Tako ni cesar še nikdar govoril. zlasti ne ž njim, ker ga je jako rad preziral o raznih prilikah. “Veličanstvo!” vzklikne vrli general in položi roko na srce, “kar je v moji moči, to storim — če ni že prepozno. Izvolite le vse ukazati, glede na samolastno vodstvo, da se ne bode dvorni vojni svet vtikal v moje posle, in nadejam se. da priborim Bili Grad Vašemu Veličanstvu, predno mine leto dnij!”
'Predno spremimo Laudona pred Beli 'Grad, ozrimo se nekoliko na njega življenje. Porodil se je vrli mož menda dvakrat, kaj li? Jedna vrsta zgodovinarjev namreč trdi, da dne 10. oktobra 1716. leta, druga pa, da šele dne 2. februarja 1717. leta v Toznu na Livland-skem iz škotske rodovine. Nekako v šestnajstnem letu je stopil leta 1732. za kadeta v rusko vojsko,
kjer so ga po raznih zmagoslavnih bojih povišali za poročnika in nadporočnika. Leta 1739. se je poslovil od ruske vojske in je odpotoval v rimsko-nemško državo, kjer si je hotel v cesarski vojski izprositi primerne službe. Nekateri njegovi tovariši, ki so ž njim vred stopili iz ruske vojske, prigovarjali so mu, naj se ponudi rajši pruskemu kralju Fricu II. Laudon sluša in se hoče predstaviti, a-li ¡Fric ga niti vzprejeti neče, česar se je potem mnogokrat kesal, ker je Laudon pozneje na bojiščih vselej Prusom nabrusil pete, kadar se je boril ž njimi. Iz Berlina gre torej Laudon na Dunaj, kjer je j-mel nekaj dobrih prijateljev, in ti ga priporoče cesarici Mariji Tereziji, da ga leta 1744. vzprejme za stotnika pri hrvaških Trenkovih pandurjib, od katerih pride za majorja k ličanskim graničarjem. — Leta 1757. je bil ondu že polkovnik in za nekaj mesecev ga imenuje Marija Terezija za generalnega majorja, leta 1758. za podmar-šala in leto kasneje za generala topništva. Ob bavarski prestolo-nasledstveni vojski leta 1784. je bil Laudon že imenovan za maršala. Kjer se je pokazal na bojišči, ondu so vojaki tudi že vedeli, da bode zmaga gotova!
Tudi sedaj se odpravi Laudon na pot in vzame s seboj profesorja matematike pri bombardirjih, stotnika Vego, ki je sam prosil, da bi se mu dovolilo pero zameniti z mečem. Dospevši na Hrvaško, pričneta svoj posel pri Dubici, kjer se je knez Liechtenstein že delj časa vsajal Turkom v posmeh. Ko je Laudon mesto njega prevzel poveljstvo, podala se je dne 28. avgusta 1788. leta Dubiea kristjanom, dne 3. oktobra pa 'Novi. Odtod se je dvignil Laudon s svojo vojsko pred Staro Gradiško, ali kakor so ji rekli Turki, pred “Berbir”, kjer je Turke zmagal dne 9. junija 1789. leta.
V tem času se je pristudilo cesarju, ki se je z Dunaja zopet vrnil k vojski, življenje na bojišči popolnoma. Ne le, ker mu razven Laudona nobeden njegovih generalov ni ujel niti zajca, kaj šele storil kaj drugega, temveč tudi, ker mu je bolezen že pobrala silno veliko vojakov. Dne 12. decembra. 1788. se poslovi cesar, izroči vrhovno poveljstvo vse vojske maršalu Laudonu in se odpelje za smrt bolan na Dunaj.
Laudon pride dne 14. septembra 1789 pred Beligrad, kjer takoj prične svoje priprave za naskok trdnjave, kateri je ukazoval turški seraskjer in zajedno bivši vidinski paša, Kuščuk-Hasan. — Strašen boj se prične iz nova med Turki in kristjani. Krogle, debele kakor zeljnate glave, bombe in granate so padale vse križem na zemljo in širile smrt in pogubo, kamorkoli so sezale. Dobro, da se naših vojakov nihče ni dosti menil zanje, najmanj pa bombardirski stotnik Vega sam, kateremu je general Colloredo izročil poveljstvo možnarskim bitnicam, ki so stale za nasipi ob Savi pri Zemunu. Nabijali in zažigali so jih bombardir-ji, kateri so bili od leta 1786. združeni v samostojen kor bombardirski. Delili so se v bombardirje, kadete, ognjičarje in nadognjičarje. Pečali so se v mirnem času jedino le z matematiko in drugimi vednostmi, potrebnimi topništvu, ob vojnem času so pa opravljali službo podčastnikov pri možnarjih in topovih. Vega jim je bil učitelj v matematiki, in tu si pač lahko mislimo, da niso bili prazni.
Dne 4. oktobra 1789. leta prijezdi maršal Laudon ves v skrbeh, kaj bode. ee se vojna sreča ne o-brne, pred šator generala topništva, grofa Colloreda, kjer je zbranih več generalov, da se posvetujejo. kako in kaj. Laudon jih nagovori: “Gospođa moja, po pravici Vam moram reči, da mi prav nič ne ugaja naš položaj! Zvedel sem, da se Turkom bliža pomoč. Mi je ne moremo pričakovati od nikoder, torej treba, da si pomagamo sami, in sicer se mora izkazati topništvo, da res kaj zna! Ko 'bi ne
bilo Save in Dunava/ okolo belo-grajske trdnjave, bila bi že iz davna moja, kajti naskočili bi jo s hrabro pehoto našo, ki se ni še nikdar umikala v naskoku. Žal, da je ne morem rabiti, kakor bi jo rad. Tukaj se morajo vrli topničarji in bombardirji izkazati, kaj znajo. Ali mi obljubite, gospod general Colloredo, da bode v treh dneh Beli Grad naš? Sicer bi se morali umakniti.”
“Obljubim, kar morem, ekscelenca,” odgovori general topništva, grof Colloredo, “vse, kar bode v naši moči, storili bomo, da rešimo čast orožja in dobro ime svoje!”
“Prepričan sem, da se zgodi tako* Vendar, gospodje, posvetuje se o ukrepih in sporočite mi jih zvečer. Zdravi!” Maršal odjaše drugam.
“Gospodje, jako trdi so orehi, ki nam jih je dal maršal, češ, nate in strite jih!” prične po Laudo-novem odhodu general Colloredo. ‘‘Tukaj se ne gre le za našo čast in slavo, temveč za blaginjo vse vojske, za koristi habsburške cesarske rodovine, kakor tudi za one ' _ nega cesarstva. Kaj menite, kako si prisvojimo v treh dneh belgraj-sko trdnjavo? Govorite gospodje, 'vsak povej, kar se mu zdi!”
“Jaz nimam kdo ve kaj u da si jo priborimo že v treh dni vendar pa sem odločno zato, da se bombardiranje nadaljuje. Ne bilo bi častno niti nam niti našim topničarjem, ko bi sedaj popustili vse in zopet odšli, kakor smo prišli pred letom dnij,” pravi general baron Rouvroy.
“Kaj pa mislite Vi, gospod general?” vpraša CoTloredo i generala, Unterbergerja.
“Trdno sem prepričan, da zmagamo in si v treh dneh priborimo trdnjavo, kajti še imamo može v koru bombardirje v, ki prisilijo trdnjavo po matematiškem poti, i se poda. Kakor je Vam znano, ekscelenca, nastavljene imamo dvoje-vrstne možnarje v zakopih: sto-funtne in šestdesetfuntne. Zlasti pri prvih smo se nadejali prav za trdno, da nam bombe, čez Savo zmetane, razrušijo trdnjavo, toda prav tu smo se jako oparili, in to je bil tudi vzrok, da ves čas ni bilo pravega uspeha, četudi smo že silno veliko bomb poslali čez Savo. Odkar je prišel pa z ekscelenco Laudonom mladi bombardirski stotnik z Dunaja, pričel je slediti po matematiškem poti za vzroki, zakaj li bombe vse cepajo v Savo in Dunav, nikar da bi se razleta-vale v belgrajski trdnjavi in nam gradile pot,” razalga general Uo-terberger.
“Kako se piše častnik?” vpraša Colloredo.
“Jurij Vega, ekscelenca,” odgovori general, in nadaljuje: “Izvrsten človek je in strogo natančen. Bombe Vam ima takorekoč kar v rokah in jim narekuje pot po zraku, da se je kar čuditi, odkod jemlje vse to!”
“Vego poznam osebno,” ustavi general grof Colloredo slavospev Unterbergerjev, “živo se ga spominjam. ko se je oglasil pri nas k vzprejemnemu izpitu in ga dovršil ■ ako sijajno, kakor še nihče pre njim in nihče za njim, dokler n-j sim rjavo suknjo. Prav veseli me, da je ta vrlina tukaj. Kako opravi lo ste mu odkazali, gospod ral?”
“Izročil sem mu možnarsko di-pizijo ob Savi, kjer smo nastavili stofnntne in šestdesetfuntne možnarje za bombe in za kamenitne krogle.”
“Oglejmo s:i baterije osebno,” pravi 'Colloreoo in generali se dvignejo in odidejo proti področju smrtnonosnega delokroga stotnika Jurija Vege. “Kje imate stotnika?” vpraša Colloredo prvo gručo bornbardirjev, na katero naleti, “pokličite mi ga nemudoma semkaj!”
(Dalje prihodnjič.)
Podpisana Rozalija Žele,
sedaj omožena Perenič, iščem mojega, bratranca Antona Žele, doma iz Klenka št. 25 na Notranjskem. Ako izmed rojakov ve kdo za njegov naslov, prosim da mi ga naznani, ali pa, ee mu pridejo te vrstice pred oči, naj se mi sam javi. Rozalija Perenič, F. D. No. 1, McDonald, Pa.
®®a®®®® ®®

®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®® a®®®®®®
OMOTICA
je en izmed veliko Število znakov obistnih n ©prilite. Kadar imate omotico, kadar ste bledi ter iimate bolečino v hrbtu, poskusite
Severovo Zdravilo za «bisti in jetra
(Severa’s Kidney and Liver Remedy.)
Pri poroča se zoper vodenico, zlatenico, kisel želodec in razne želodne in vodne neprilike. Cena 50 centov in $1.00
OPAHKI
se ponavadi nahajajo v tem a-su leta. So. učinek nečiste_ slabe krvi. Izčistite kri z rabo
Severovega
Kričistlca
(Severa’s Blood Purifier.)
Je izborno pomladansko zdravilo, katero se priporoča zoper bule, ogrce, uljesa in rame katere povzroča nečista krit Cena $1.00
ZAPEKA.
Ako ste naedlegovani z zapeko težko prebavo ali neprebavo, uživajte
Severov
Življenski Balzam
(Severa’s Balsam of Life)
nekaj časa. Je izborna tonika, kj okrepi celi ustroj.
Cena 75 centov.
Na prodaj v vseh lekarnah. Zahtevajte Severova. Ne vzemite druga, Ako jih vaš lekarnar
nima v zalogi, jih lahko naročite od nas.
MLADI M0ZI1
STARI MOŽJE MOŽJE SREDNJE STAROSTI.
Možje, ki se nameravajo ženiti — možje, ki bolehajo — možje, ki so bili nezmerni, prestrastni in ki so prevgnani; možje, ki so slabi, nervozni, uničeni in kateri so dosegli starost, ko ne morejo več polni meri uživati sladkosti življenja. V©i ti možje morajo pisati po našo brezplačno knjižico. Ta knjižica pove, kako možje uničujejo svoja življenja, kako zbolijo in zakaj se ne smejo ženiti dokler so v takem stanju.
Ta knjižica v lahko razumljivem jeziku pove, kako se na domu, privatno, tajno in z malimi stroški temeljito ozdravi zastrupljenje krvi ali sifilis, triper, slabost, splošna oslabelost, zguba spolne , moči,nočni gubitek, revmatizem, organske bolezni, želodec, jetra, mehur in ledvične bolezni.
Tisoče mož je že zadobilo perfektno zdravlje, telesno moč in poživi jen je potom te dragroeeue knjižice. Zaloga znanosti je, in vsebuje stvari, katere bi moral znati vsak mož.
_ 	—— - ■ ,	Ne trošite denarja za ubožna in malovredna zdravila,
gtT mtk	dokler ne citate te knjižice, katera vam pove, od česa ste zbo-
■ ^V	B	H    —^ leli in kako zadobite popolno in trajno ozdravljenje. Zapomnite
eh M ■	VB	si, ta knjižica se dobi POPOLNOMA ZASTONJ. Mi plačamo
BB	tudi poštnino. Na spodnjem odrezku ali kuponu zapišite raz-
H	~	} ločno svoje ime in naslov, odrežite kupon in pošljite nam g a še
J	~—■ — ■? danes. Ostalo izvršimo mi.
■f El 11% ■ g%	jjl	Odrezek za brezplačno knjižico.
K IM II F ||	jsSESg	Pošljite danes.
II BH &J fl	B MM	DR. JOS. LISTER & CO.
™ ® ™ ™	m	Au..301, 22 FIFTHAVE., CHICAGO.
v	Ergr--j GOSPODJE:—Zanima me ponudba, s katero nudite Vašo kn ji*
"9 JB j)VB V BI BRV BF® BIH	žico brezplačno. Prosim, pošljite mi jo takoj.
ZASTONJ MOŽEM ■ «...............................................................
NASLOV..............................
ČE NE PREJMETE
prihodnje številke Glas Svobode in če dolgujete na naročnini, je to znamenje, da smo Vam list ustavili. Ponovite naročnino ie ta teden.
Vsak slovenski delavec naj aeSTOJf 6lta “GLAS SVOBODE”
************************** ***********************
Ustanovljena leta 1908.	Inkorporirana leta 1909.
Qlavni urad na: 11250 Indiana Ave., Chicago, III.
GLAVNI ODBOR:
ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Are., Chicago, 111. ANTON FISHER, podpredsednik; Globe, Arizona, Bor 503. JOSEPH BENKO, tajnik; 11250 Indiana Are., Chicago, 111, WILLIAM RUS, zapisnikar; 11224 Fulton Are., Chicago, 111.
JOHN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee. Wis.
NADZORNIKI:
FERDINAND GLOJEK, (pred.); 453-S3rd Are., Milwaukee, Wis. ANTON DULLER, 238 — 136th St.. Chicago, 111.
MARTEN KONDA, 3622 W. 26. St.. Chicago, 111.
POROTNIKI:
AUGUST KUŽNIK, 8323 Connecticut ave., S. E., Cleveland. Ohio. JOHN BATICH, Box 208, Clari'dge, Pa.
' JOE CVETKOVIČ, 810 W. Forth St., Michigan City, Im<L
POMOŽNI ODBOR:
' ANTON SLOGAR, 4144 W. 16. St.. Chicago, Iti.
JAKOB TLSOL, 11355 Fulton ave„ Chicago, 111.
JOHN JEREB, 321 — 136. St.. Chicago, 111.
FRANK GODINA, 1441 FullertonSt., Chicago, lil.
MOHOR MLADIČ, 2603 Lawndale ave., Chicago, III.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
DR. ALOIS M. ZAHORIK. 1346 So. Ashland Are. Chicago, HI.
Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika JTos. Benko, 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. Denarne (odpošiljatve) pa na John Kalin, 341—6th St. Milwaukee, Wis.
Uradno glasilo je "Glas Svobode". Seja zadno sredo v mesecu, v Wetfcy-«nri Dvorani. 1806 Bine leland aro.
Novo pristopla društva.
K dr. št. 120. Cleveland, 0.: J. Vehovec, eert. št. 4473; M. Raker, 4474; K. Kolman, 4475; I. Punčoh, 4476; U. Tekavec, 4477; M. Kunof. 4478: M. Antcin, 4479: M. Trampuš, 4480; A. Prevevšek, 4481: M. Wolf, 4482; A. Jelnikar, 4483; H. Žibert, 4484; F. Cuk, 4485; J. Kavčič, 4486.
K dr. št. 121, Cavona, Kans.: F. Aubelj, 4487; I. Persina, 4488; E. Ravnikar, 4480 ; R. Jelen, 4490: R. Pehar, 44)91; B. Mezori, 4492; A. Anželj, 4493.
K dr. št. 1212, Radley, Kans.: J. Pavčič, 4495: G. Požun, 4496; A. Lekše. 4497: A. Gregorič, 4498; L. Mlinar, 4500; J. Per, 4502; J. Jenko, 4503; F. Poje, 4504: J. Jenko, 4505; F. Jakše, 4506; L. Pogačar. 4507; F. Ostružnik, 4508: J. Ocepek, 4500; F. Per. 4510.
Novo pristopli člani in članice.
K dr. št. 2 : 'M. Eržen,4417.—K dr. št. 10: J. Seme, 4418.—K dr. št. 15: J. indič, 4410; J. Bupančič, 4420.—K dr. št. 17: J. Železnikar, 4424.—K dr. št. 19 : J. Zadnik,4402-; F. Šušteršič, 4423.—K dr. št. 20: Marija Marinčič, 4424 ; F. Lavše, 4425'; F. Penko, 4426; I. Mlakar. 4427: M. Košuta, 4428; F. Škabar. 4420; J. Brulc. 4430; J. Marinčič, 4431.—K dr. št. 21: A. Kovačič, 4438.—K dr. št. 22: A. Krajnik, 4433,—K dr. št. 24: J. Kokol. 4434,—K dr. št. 26: R, Knafel, 4435.—K dr. št. 27: A. Miklavčič. 4436; M. Jeriha. 4437.—K dr. št. 36 : M Zupan. 4438.—K dr, št. 46: M. Dargin, 4439; M. Horvat, 4440. —K dr. št. 53 : F. Bale, 4441.—K dr. št. 54: J. Madronich, 4442; J. Drobnič. 4443,—K dr. št. 60: B. Fink, 4444; A. Mastok, 4445; A. Kren. 4446,—K dr. št. 63: A. Kovačič, 4447,—K dr. št. 71: M. Mlekuž. 4344—K dr. št. 73: J. Štimac, 4448; S. Jovi, 4449,—K dr. št. 74: V. Rozman, 4450,—K dr. št. 80: K. Ortman, 4451; A. Zalešček, 4452.—K dr. št. 81: F. Kovačič. 4453.—K dr. št. 86: J. Flišek, 4454; J. Mahkovoec, 4455; F. Jerič, 4456.—K dr. št. 90: F. Daniček, 4457. —K dr. št. 92: J. Gašparac. 4458.—K dr. št. 95: E. Stua, 4459.—K dr. št. 97: G. Pikuš, 4460; F. Klemenc, 4461.—K dr. št. 99: M. Črne. 4462; A. Jenko. 4463.—K dr. št, 100: J. Knavs, 4464.—K dr. št. 105: B. Fedeučič, 4465.—K dr. št. 106: J. Grad. 4466; M. Klemenčič, 4467,—K dr. št. 113: V. Lenasi, 4470; J. Križaj, 4471—K dr. št. 114: J. Milkovič, 4254; S. Lesar, 4255; M. Vidmar, 4256; M. Bezek, 4257: K. Bezek, 4258- F Škufcac. 4259; M. Kovačič, 4260; J. Mnčič. 4261: F. Kočevar, 4262; F. Ačko. 4263; A. Pritekel, 4264; A. Peterca. 4265; B. Mohorič, 4266: TT. Papež. 4267: N. Elich, 4268; V. Peterca. 4209; T. Konda. 4270.—K dr. št. 118: J. Skender, 4397. —K dr. št, 119: J. Gorenc, 4472; V. Ilaš, 4410.
Potni člani in članice.
Od dr. št. 4: J. Blatnik, 342; F. Kračnik, 633; M. Močnik, 3082. —Od dr. št. 5: K. Spent, 122.—Od dr. št. 6: W. Pistotnik, 148; J. Pistotnik, 149; F. Jesenšek, 2887 : A. Pikel, 3056.—Od dr. št. 7: L. Povše, 398: J. Flere, 848; J. Šinkovec. 1808—Od dr. št. 10: F. Slabe, 521: L. Vessel, 1678; A. Stanonik, 556.—Od dr. št. 11:	A.
Schaffernegger, 277.—Od dr. št, 15: A. Glavač, 2710.—Od dr. št. 19: A. Auein, 1910.—Od dr. št. 21: F. Masel, 509; L. Šinkovec, 514;
I.	Cimerman. 518.—Od dr. št. 22: J. King, 1086; J. Busti, 1994.— Od dr. št. 24: J. Brenčič, 482—Od dr. št, 27: A. Močnik, 4108—Od dr. št. 29: R. Gradišnik, 670: M. Šlebir. 286—Od dr. št. 33: F. Pla-cota. 130: S. Eržen, 123—Od dr. št. 36: J. Beneval, 3826,—Od dr. št. 37: J. Križnik. HM—-Od dr. št. 38: M. Fabjan, 868; J. Lovše, 859; J. Jerman, 1932; J. Klančnik, 286S,—Od dr. št, 41: M. Sa.ja, 3590.—Od dr. št. 42 : G. Forštner. 803—Od dr. št. 48: F. Klopčič, 391S,—Od dr. št. 51: Al. Kralj, 1512,—Od dr. št. 52: J. Dolenc, 925; V. Kotar, 1288; F. Majnik, 1735; M. Kotar, 1854; J. More, 2116: F. Sedlar. 2502; M. Vadnal. 3598: I. Čeligoj, 3600—Od dr. št. 54: L. Glavan, 2458.—Od dr. št. 58: A. Brovič. 4135.—Od dr. št. 59: F. Krištof. 2170—Od dr. št. 78: J. Otrin, 2306; F. Seljak. 2309. —Od dr. št, 85: J. Rozenštein, 111.—Od dr. št, 88: M. Pekol. 829.— Od dr. št. 90: J. Obrezar, 3335.—Od dr. št, 92: J. Kolenc, 113.—Od dr št 94: F. Klopčič, 3918—Od dr. št, 100: F. Poje. 4182—Od dr. št 105: F. Drolc, 1635: C. Welletz, 3768; J. Slapar. 4189—Od dr. št. 106: J. Godina. 3775; J. Novak, 3778.
Prestopli člani in članice.
Od dr. št. 21: A. Kitz, 511 k dr. št. 1—Od dr. št. 2: J. Grubek, 3532 k dr št. 116.—Od dr. št. 4: M. Pahernik, 98 k dr. št. 68; J. Zavrl, 768 k dr. št. 33; M. Pospeh. 1224 k dr. št. 68—Od dr. št. 5:
J.	Vadnal, k dr. št. 2; A. Kuna, 135 k dr. št. 118; M. Bmnet, 134 ji dr. št. 108—Od dr. št. 6: F. Burja. 2515 k dr. št, 55.—Od dr. št. 7:
L.	Laharner. 199 k dr. št. 11; P. Grom, 176 k dr. št. 107— Od dr. št. 8: F Goloob. 2631; F. Bregacb. 919 k dr. št. 109: L. Pegon, 183; J. Sadar, 186; J. Freilib, 177; J. Zupančič, 2924 k dr. št. 109—Od dr. št. 10 : J. Tomc, 247 k dr. št. 119—Od dr. št, 13: A. Kolenc. 2842. k dr. št. 99—Od dr. št. 14: M. Imperl, 1903 k dr. št. 48; A. Mrak. 2933 k dr. št. 20—Od dr. št. 24: M. Perat, 857 k dr. št. 111.—Od dr. št, 30: I. Žabkar, 855 k dr. št, 119; I. Dremšek, 930 k dr. št. 89. —Od dr. št. 32: F. Musič, 3146 k dr. št. 117—Od dr. št. 34: P. Kužnik, 789 k dr. št. 46,—Od dr. št. 37: M. Skoda, 831 k dr. št. 119; M.
—
OLAS SVOBODE
Jerman, 2546 k dr. št. 107—Od dr. št. 41: M. Koščak, 3380 k dr. št. 55.—Od dr. št. 48: M. Zalašček, 2455 k dr. št. 35.—Od dr. št. 50: J. Perat, 1215 k dr. št. 111.—Od dr. št. 51: F. Mavrič, 1274 k dr. št. 08.—Od dr. št. 53 : A. Knaus, 3848 k dr. št. 71.—Od dr. št. 55: J. Štucin, 3731 k dr. št. 61 ; B. Godec, 1349 k dr. št, 113.—Od dr. št, 67 : B. Jarc, 3424 k dr. št. 105—Od dr. št. 71: J. Oven, 1800 k dr. št. 63.—Od dr. št. 80: J. Srebernak, 841 k dr. št. 2; F. Srebernak, 2587 k dr. št. 86; T. Mlačnik, 3108 k dr. št. 112— Od dr. št. 81: M'' Paučnik, 2599; I. Paričnilk, 2623 k dr. št. 117.—Od dr. št. 86: M. Kokalj, 198—Od dr. št. 89 : F. Svečnik, 3021 ; A. Tomazin, 3333 ; L. Zupan, 3014: J. Zupanc, 3018: A. Lavrenčič, 3015; F. Lesjak, 1338 k dr. št. 113,—Od dr. št. 92: J. Petkovšek, 3118 k dr. št. 46— Od dr. št. 101: E. Gorše, 2086; J. Mrhar, 3643 k dr. št, 100.--0d dr. št. 106: J. Span, 3783 k dr. št. 2—Od dr. št. 108: J. Kranjc, 4062 k dr. št. 21.
Suspendirani člani in članice.
Od dr. št. 4: J.Klopeš, 357.—Od dr. št. 5: A. Mlekuš, 524.—Od dr. št. 8 : F. Tratnik, 3269.—Od dr. št. 10 : J. Hribar, 3430.—Od dr. št. 16: J. Baran. 2532; P. Osebek, 683.—Od dr. št. 22: L. Ipavec, 550.—Od dr. št. 24: A. Stopar, 586; F. Hren, 1246; F. Puncer, 1494; F. Jare, 1596.—Od dr. št. 27: A. Bregar, 3578,—Od dr. št. 29: J. Lapšanski, 1702; A. Lazar, 1252.—Od dr. št.30: J. Lukančič, 2061. —Od dr. št, 31: L. Slavik. 1108; L. Gacki. 21156; M. KaznovSki, 2250 ; D. Sinski, 2252 : J. Samko, 2823 ; M. Kot, 2441 ; L. Karamba-šič, 3144; B. Dosan, 3240: J. Dosam. 3294; S. Pingat, 4303—Od dr. št. 34: J. Štemberger. 799; J. Gi'ini.šič, 1175. —Od dr. št. 37: S. Golič, 1229—Od dr. št. 39: A. Turko. 2418— Od dr. št. 42: Ferko M., 988.—Od dr. št. 43 : F. Horaček, 996 : M. Horaček, 998.—Od dr. št. 50: I;. Travnik, 1728; M. Hudal, 1953; J. Jelenc, 2006; M. Turk. 2114; R, Štigljič, 3263: J. Trček, 3242.—Od dr. št. 51: M. Plahuta. 2375,—Od dr. št. 60: K. Batista, 3161.—Od dr. št. 83: S. Ostojič, 3862—Od dr. št. 93 : A. Mladina. 3188—Od dr. št. 103 : F. Junko-vič, 3675—Od dr. št. 105: F. Zalokar, 3767.
Odstopli člani in članice.
Od dr. št. 43 : B.Lombar, 3838 ; F. Skok, 2370— Od dr. št. 102: F. Fatur, 3656.
črtani člani in članice.
Od dr. št, 14: A. Gajšek, 1951; F. Jenko, 2343.—Od dr. št. 25:
M.	Moravec, 597.—Od dr. št. 29: A. Span. 2321.—Od dr. št. 36: J. Šveglič, 1260.—Od dr. št. 38: J. Ocepek, 3302.—Od dr. št, 59: M. Kovačevič. 2384.—Od dr. št. 68 : J. Ivančič, 2764.—Od dr. št. 82 : J. Juhant, 3693 ; Golob J. Nikolich, 3463.—Od dr. št. 83 : L. Gašparac, 2780.—Od di'. št. 88: F. Wirk, 3005; J. Žnidaršič, 3177.—Od dr. št.’ 91 : F. Slapnik. 2337.—Od dr. št. 95 : M. Skribetz, 3473.—Od dr. št, 105 : J. Potišek, 2638.—Od dr. št. 107 : F. Koracin. 4057.
JOS. BENKO, gl. tajnik.
RAZNO.
Dež, sneg, burja. Zadnji dnevi so bili nenavadno mrzli po jugu kakor tudi po srednji Evropi. Z Dunaja poročajo, da na Gornje in Dolenje Avstrijskem je nevihta in mraz zlasti v soboto in v noči na nedeljo napravila veliko škodo po polju m vrtih; snega je padlo po nekaterih krajih do 30 cm visoko; temperatura je padla na pet stopinj pod ničlo. Na Tirolskem je napravilo slabo vreme kineroval-cem veliko škodo. V Valdringa je vihar odnesel streho » kmečke hiše. Na Ogrskem je pošKodova-.ih 10,0C() «n električna iiee. V Se raje vu je blizu mesta zdrknil kos hriba na spodaj stoječe hiše in podrl 7 hiš; 30 oseb je brez strehe. Posebno veliko škodo je napravilo slalo vreme na Štajerskem. Sneg in led sta vzročila po vinogradih pravo katastrofo. Sodi se, da sneg in led sta vzročila v v in o g-m d in škode nad 20 milijonov kron. Na drevju je potem vzročena po ledu in snegu istotako velikanska škoda. ki tudi dosega milijone.
Stroški balkanske vojne. Londonski list “Economist” je prinesel že v jeseni prav skrbno sestavljen račun stroškov balkanske vojne, ki mu že takrat niso mogli odrekati stvarnosti in ki so ga dosedanje izkušnje potrdile. Sedaj, ko se bliža konec vojne, prinaša “E-conomist” nov račun vojnih stroškov. Računi so izdelani na naslednji podlagi; stroški za vsakega vojaka na dan znašajo deset šilingov ali dvanajst kron; za prvi čas vojne in za čas med mirovnim pogajanjem, ko ni bilo toliko vojakov na bojišču, pa računa list nekoliko manj na vsakega moža. Vojni stroški znašajo:	(1 funt
iterlingov
Bolgarska Srbija Grška Crna gora Turčija
24 K) ;
mož funtov' šterl. 300.000 24,750.000
200,000
150.000 40.000
400.000
16.500.000
12.375.000 3,300.000
33.300.000
Skupaj 1,090.000 90,225,000 Marsikdo se je čudil, da zdrže alkanske države tako dolgo tra-ajočo vojno. Bolgarska je najela novembru 40 miljonov frankov osojila (1 frank — 95 vinarjev) ri “Banque de Paris” in pred ne-aj tedni 27 miljonov frankov na luškem. Srbija je najela v novem-ru 18 miljonov frankov posojila a koncem februarja je prodala raneoski finančni družbi železni-ko koncesijo za 30 miljonov ranko v. Grška je tudi najela v eku vojne dvakrat posojilo, in si-er v prvič 40, v drugič 25 miljo-
Pozori Novosti Pozor!
Najnovejšiinnaboljši
Gramofon
samo $7.50
Nobenih troskov za IGLE ker ostane vedno ena.
ROJAKI! Sedaj se Vam nudi prilika, da si dobite izvrsten GRAMOFON s katerim si lahlko doma napravite izvrstno zabavo z najlepšemi pesmi bi godbo. Ta GRAMOFON ima prednost pred drugimi, radi Čistega in mačme-ga glasu in igle katere ni treba spreminjavati. Prodajama tudi plošče najboljših pesnikov in godbenikov, katera se nepokvari ja pri vporabljanju po 65c komad. Vsak kateri želi imeti GRAMOFON naj pošlje $7.50 na našo tvrdko in mi mu takoj odpošljemo GRAMOFON poštnine ali eipraaa prosto. Vse odpošiljatve naše tvrdke so garantirane in m nadaijna pojasnila se obrnite na
BENKO RUS (H CO.
11250 Indiana Are. Chicago, Illinois
Zemljišča na prodaj!
nov frankov. Te svote pa so pokrile Q'e del vojnih stroškov. Velik del za pokritje vojnih stroškov so dobile balkanske države pri domačem prebivalstvu in pa z nasilnim izterjayanjem v osvojenem ozemlju. Na Bolgarskem so za vojne namene vzeli tudi vso zadnjo žetev ter jo pokupil z boni. Iz vseh virov teh revnih dežel so zajemali in beda med prebivalstvom mora biti prav velika. B-alkanska vojna je bila tudi v finančnem oziru trd oreh, in ko bo sklenjen mir. se bodo šele pokazale vse strahotne posledice vojne.
V neki zapuščeni hribovski vasi na Francoskem so od župnika nahujskani vaščani ponoči oblegali šolo, kjer je imel stanovanje tamkajšnji oženjeni 271etni učitelj. V spalno sobo so tudi streljali v smeri proti postelji, tako da so obtičale krogle v zidu tik nad posteljo zakonskih, vrata so pa ometali z blatom in to zato, ker je hotel župnik (cure), naj se ne rabi v šoli neke, od šolske oblasti predpisane učne knjige. Učitelja in učiteljico so bojkotirali vsi vaščani ter niso jima hoteli prodajati niti najpotrebnejših živil, tako da je moral učtelj 15 km daleč iti kupovat mleko, kruh, meso itd. Francoski listi na dolgo iu široko pišejo o tem škandalu, kakršnega se celo v kranjski deželi pogostoma ne vidi in vse vsled hujskanja popa v cerkvi in zunaj cerkve. Potem pa straše naši klerikalci kmete s Francijo ... Iz zgornjega slučaja se razvidi, da so med nahujskanimi kmeti učitelji na Francoskem ravnotako preganjani, kot v blaženi Kranjski. Klerikalec je pač povsod enak. — IVso zadet-o ima sedaj sodnija v rokah. — Trpel bo seveda le zapeljani kmet.
Oboroževanje in dividende. Vojna nevarnost in vojno oboroževanje prinašata ljudskim množicam revščino in bedo. Ali kapital, naložen v kanonih, se v takih časih čudovito plodi. Kosmati dobiček Škodo vib tovarn znaša za preteklo leto deset miljonov kron. za 2,7 miljonov kron več nego predlansko leto. Dobiček je torej narasel v letu, ko je vse avstrijsko piebivalštvo trepetalo pred vojno in ko so neštete množice delavcev neprostovoljno počivale in jim je glad razjedal drobovje, za več kot eno četrtino. Dividende se bodo povišale od 12 na 14 procentov, akeionarji Skodovih tovarn bodo lehko navdušeno zapeli slavospev na vojno. Ljudskim masam pomnoženo bedo, morilnemu kapitalu po množen dobiček — to je učinek vojnega hujskanja in oboroževa-
; ti1----------
nja.
Cenjenim čitateljem Glas Svobode naznanjam, da sem zopet pričel s razprodajo zemljišč v Crivitz, Wisconsin. Marsikomu je znano, da smo tam preko 1000 akrov zemlje prodali Slovanom in da v Crivitzu že sedaj živi okoli 15 rodbin ter so si zgradili svoje domovanje.
Jaz imam še nekaj tisočev akrov zemlje blizo mesta in železnice iu jo prodam od $22.00 do $30.00 aker. Na kup se takoj plača $100, ostalo svoto pa po $100.00 na leto, dokler je kupnina plačena. Kupcem pomagam postaviti domovanje in če treba priskrbim kmetijske stroje; — vse po najnižji ceni.
Jaz stanujem z mojo rodbino tukaj v Chicagi in svetujem ter
pomorem vsim začetnikom. Pomislite, da sem tukaj posestnik, stanujem tukaj z Vami, torej tudi z Vami sočustvujem.
Ako svet (farmo) kupite, Vam povrnemo vozne stroške. Ogledi sveta se vršijo vsako soboto veeez iz Chicage. — Pišite s katerim vlakom pridete, da Vas na postaji pričaka moj sel in Vas spremi v Crivitz.
Za podrobne pojasnila pišite zaupno na prodajalca	'*!
Lastnik: THEO. KERSTEN.	.>	* J
N. PIKLOR,
1526 W. 21st Street	" CHICAGO, ILL. I
Slovenskim gostilničarjem in trgovcem priporočam
t
Ï
BINGO CIGARE
CHARLES HLAVA, izdelovalec 2342 So. Kedzie Ave., Chicago.

i
Telefon Lawndale 5616
Znanje in
skušnja.

DENAR POŠIJAMO V DOMOVINO.
Pq sledečih cenah:
Za	$ 10.35 ...... Kron	50
Za	$ 20.50 ...... Kron	100
Za	$ 30.85 ...... Kron	150
Za	$ 41.00 ...... Kron	200
Za	$ 61.50 ...... Kron	300
Za	$102.50 ...... Kron	500
Za	$204.50 ...... Kron	1000
Za $1020.00 ...... Kron	5000
Poštnina je všteta pri teh svotah.
V tej banki se menja, kupuje in prodaja inozemski denar. Austro-Ogrski denar se kupuje brez odbitka; za 5 kron plačemo en dolar.
Pišite po cene in pojasnila v slovenskem jeziku.
Kaspar State Bank
1900 Blue Island Ave., Chicago.
“The Roosevelt Salo©iiw
ROCK SPR1NG3, WYO.
A. Justin, lastnik
to trgovec z vinom, cigarami, mrzil» pivom Itd. — Se priporoča Slovencem'
Glas Svobode stane $2.00 na leto.
Za izdelanje slik je treba poleg kamere in lense tudi tehničnega znanja in umetniške skušnje.
Jaz imam tehnično znanje in. moji odjemalci pravijo, da imata tudi umetniško skušnjo.
Fotograf 1439 W. 18. St.
vogal Albert St.
NAJEMNIK k YANA,
Izdelovalca
sodovioe mineralne vode in dragih neopojnih pijač.
82—84 Fisk St. Tel. Oanal 140»
“Glas Svobode” naj kroži od rok do rok!
14
Glas Svobode
(The Voice ofLihbrtt)
weekly
»»
Published by M V. KONDA (SL CO 3622 W. 26 Street t-oicago, Illinois.
Subscription $2. 00 per year. Advertisements on agreement
svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki. _____________
’Oljiš Svobode’ izhaja vsaki petek
in velja--------------
*A AMERIKO:
Za oelo leto................92.00
sa pol lota.................11.00
mA EVROPO:
Za colo leto..............  12.00
sa pol leta.................ll.*0
lUftLOT »a Donau iw roliwATT» im
GLAS SVOBODE SCS2 W. 26 STK.	CHICAGO, UL
Pri apremembi blvalitea prosimo naroinik A* aaai natanlno naznanijo poleg Notma tud Hwani naslov.
Ul
POLOŽAJ V COLORADO.
'Slišali in čitali smo mnogo o korporacijskem gospodarstvu državi Colorado ob času zloglasnega vladanja governerja Peabody ja, kateri je sedaj, kakor slišimo nekak navaden prospektor in je popolnoma mrtev v politiki. Da, tudi nekateri naši rojaki so občutili krutost njegove vlade. Peabody kot politikar je mrtev, vničen. Njegov vpliv in moč, s katero je služil brezsrčni premogarski korporaciji ali zvezi lastnikov premogovnikov ves čas svojega vlada' nja, se je razblinčila s iztopom iz državne vladne hiše. In kakor pravi pregovor, “vsak pes ima svoj dan”, tako je tudi ž njim. — Ravno isto je gola resnica o nekdaj bliščeči se militaristični zvezdi, “generalu” Shermanu Bell, katerega vidimo postopati po ulicah mesta Denverja. O njiju dveh bi se lahko reklo isto kot o tistih psih, ki so zasadili svoje zverinske zobe v vrat delavstva, in katere je potem usoda obsodila v pozabljivost, na katero zre vsak zaveden delavec s studom in zaničevanjem.
Oba, Peabody in Bell, sta tako-rekoč mrtva v državi Colorado, 'kolikor se to zadeva pošteno mislečega občinstva; svet ju je pozabil . . . Unija pa, katero sta mislila uničiti, kateri sta prizadjala toliko gorja in preganjanja ima še vedno razvito zastavo, ki se ponosno dviga .in razprostira nad majnarskimi kempami in gre naprej do zmage.
Vendar se ne smemo prenagliti in misliti, da je Peabodyism in Bellism popolnoma mrtev v državi Colorado. O, ne! Še se najdejo sledovi teh delavskih preganja-eev, kajti Peabodyism se je tako vgnezdil v nekaterih pokrajinah, da najdemo sledove istega še da nes v marsikaterem okraju. Strupeni kačji zobovi tega “.izma” še niso zlomljeni v vseh okrajih. En teh unionizmu jako nevarnih o-krajev je:	Weld, Las Animas,
Huerfano, vendar pa na veselje delavstva in žalost delavskih zatiralcev, posvetila je tudi v te kraje druga luč in ne bo dolgo, ko bo tudi tukaj umrl Peabodyism. Nesramno vladanje in preganjanje unioniziranega delavstva je tudi tu naletelo na velik odpor in ke-daj bodo pokopali žalosten spomin tega služabnika premogarsklih baronov je le še vprašanje časa.
Zadnjo jesensko volitev je bil izvoljen v urad državnega pravnika, delavski prijatelj in zagovornik delavske organizacije United Mine Workers of America, John J. Hendricks. Izvolitev Hendrick-sa v ta urad je pomenila hud udarec za Colorado Fuel and Iron družbo in Victor American Fuel družbo, kateri dve družbi sti napovedali boj unijam' na življenje in smrt. Hendricks, državni pravnik je popolnoma poučen o manevru teh družb proti delavstvu in zato ni čuda, če omenimo, da je bil Hendricks že večkrat zavratno napaden od družb najetih cestnih pobijačev, ker je zagovarjal člane in organizacijo U. M. W. A.
V uradu okrožnega državnega pravnika je sedaj skoro vse drugače in zboljšano, vendar pa je treba povdariti, da šerifi v okrajih Las Animas in Huerfano še vedno vlečejo s lastniki premogovnikov in brenkajo na njihove strune. V okraju Las Animas je bivši seri P postavil povprečno na leto nekaj
nad 100 pomožnih šerifov io je nekaj nad 400 pomožnih šerifov v Mru štirih let. Od 14. januarja do
8.	marca je pooblastil nič manj kot 62 teih pomočnikov. Skoro vsak superintendent premogovnika, vsak vohun, Baldwin-Felts detektiv in skoro vsak salunkipar, ki spada k tisti bandi ima zvezdo pomožnega šerifa. Neki A. C. Felts, predstoj nik Baldwin Felts Detektiv agencije v Denverju ima zvezdo, dobro kar za tri okraje in sicer za o-kraj Weld, Las Animas in Huer fano. Edino en par teh pomožnih šerifov plačuje okraj, vsi drugi dobe svoje plače od premogarskih družb in detektivnih agencij. V kolikor kažejo zapisniki ni med temi pomožnimi šerifi niti enega unijiskega delavca., dasiravno je mnogo unijskih delavcev v teh o-krajih.
V teku neke preiskave o premo garskem položaju pred par leti ji nek uradnik prem.; g irske družbe izjavil, da je njegova družba po trošila od deset do dvanajst tiso dolarjev na mesec za “brambovce” in vohune. Znano je tudi, da neka detektivna agencija prejema mesečno od premogarske družbe $1000. Te premogarske družbe raj-še potrošijo tisoče’ dolarjev vsak mesec za vzdržavanje armade pro fesijonelnib tolovajev, detektivov m špijonov, kot pa da bi dala to svoto delavcem, producentom, ki tvegajo svoje življenje v rovih in v zadublih temnicah, pri slabem zraku in slabi, brleči luči jemljejo žalostni konec vsled slabega in skromnega življenja. Ti tolovaji, detektivi in vohuni niso plačani od družb, da bi varovali življenje in premoženje, ampak nastavljeni so zato, da uničujejo življenje de lav cev, da v imenu kompanij preprečijo vsako delavsko združenje in da delavca pritiskajo k tlom, kar se najbolj da.
Družbe se vedno boje, da se ne bi delavci spuntali in postavili po robu proti autokraciji “bande” in da bi združili svoje moči v svrho vnieenja njihove vlade. Iztrebiti tiste, ki imajo v sebi kaj moštva in obdržati premogarja v suženjskih okovih, to je misija pomožnih šerifov v gori omenjenih okrajih.
Kedar pride v kempo kak organizator, tedaj so mu vohuni in šerifi za petami. Niti za trenutek ne puste oči od njega in vsako bese do, ki jo zine, hitro naznanijo kompaniji. Prigodilo se je tudi, da so popolnoma nedolžnega človeka, ki je prišel v kempo po o-pravkih, brez vsakega povoda aretirali in proti njem skovali gorostasne obtožbe, da je anarhist, da podpihuje delavce itd., ali pa so ga skrivaj napadli in prav po pobalinsko premikastili.
Bilo je v mesecu juniju lanske ga leta, ko je broj teh pomožnih šerifov po noči napadel slov. organizatorja M. Livoda, ko je bil isti že v postelji, ga izvlekli iz hiše ga neusmiljeno pretepli in izgnali iz kempe. Livoda se je pritožil o-krožnemu državnemu pravniku in naznanil imena napadalcev, a državni pravnik pa je samo odgovo ril, da Livoda ni imel nobenega biznesa v kempi. Od tistega časa od kar je bil zvoljen v ta važen u rad delavski prijatelj in zagovornik, g. Hendricks, so pomožni šerifi malo bolj vljudni in si ne upajo več na roparski način napadati došleee, temveč samo za njimi lazijo in vohunijo.
¡Vsako društvo, podporno ali izobraževalno, h kateremu spadajo premogarji je preplovljeno z vohuni, ki poročajo o vsem poslovanju svojim premogarskim družbam. In ravno sedaj se sliši, da je delavska organizacija, United Mine Workers of Amerika ustanovila glavni stan v Walsenburgu kar je povzročilo, da je ta kraj preplovljen od detektivov, vohunov in od kompanij plačanih vagabundov, ki pazijo na vsak korak in vsako besedo, ki jo kedo izusti. Glavni stan tudi poroča, da ima v svojem uradu vedno kak obisk od strani pomožnih šerifov, ki tako nategujejo ušesa, da so jim postala skoro že tako dolga in debela kot oslovska. .Samo v okrajh Huerfano je okoli 55 salunov in skoro vse te salune lasti ali pa vsaj kontrolira šerif Jeff Bar ali pa Dick bratje, ki so vodje te špi-jonske bande.
Homeseekers Excursion Wausaukee, Wisc. Poseben vlak za Slovence -naselnike, dne 30. maja
Na ta dan bode razprodano edino Slovencem nad 10 tisoč akrov rodovitne zemlje v bližini cvetočega mesta Wausaukee, Wisc. Kdor kupi zemljo na ta dan dobi prosto vožnjo in eno dobro kravo zastonj.
Kaj je Wausaukee, kaj so ondotne farme in kak je svet? Vse to najdete popisano v knjižici, katero Vam pošljemo poštnine
prosto.	,
Če hočete postati samostojen, pišite še danes za pojasnila, da Vam naznanim podrobnosti in za ta dan posebno nizke cene ter tudi odhod posebnega vlaka iz Ghicage v Wausaukee, Wisc.
Pridružite se rojakom, ki so že naznanili svoj prihod in ne zamudite te ugodne prilike, ki Vam pripomore priti do samostojnosti in neodvisnega življenj'a na lastni zemlji.
ADOLF MANTEL	c.o. Grimmer Land Co. G. S. 133 W. Washington St. Chicago, UL
Nek dopisnik iz onih krajev je rekel: “Resnično, živimo v deželi svobode, v domovini pbgumnih!”
Komur so znane razmere po premogarskih kempah v West Virginiji, tisti si lahko predstavlja razmere v južnem delu Colorade. — Premogarji v Colorado pa si zopet lahko predstavljajo delavske razmere po kempah v West Virginiji, ki so skoro enake tistim v^ Colo-radi.
Reči pa moramo, da tudi v te kraje je že začelo sijati solnce in da ne bo dolgo, ko bodo delavske organizacije zdrobile moč premogarskih autokratov.
KATERA BIBLIJA JE PRAVA?
Naši duhovniki nas učijo, da je biblija sveta, nezmotljiva knjiga, ki jo je narekoval sam sveti duh od besede do besede. Le škoda, da pravijo duhovniki vseh drugih ve-roizpovedanj ravno tako, tako da stojimo pred vprašanjem, katero sv. pismo je pravo. Na svetu je toliko biblij, da je za vsakogar važno vedeti, ktere se ima držati, da reši svojo dušo in doseže večno zveličanje.
Najstarejše biblije na svetu so indijske in sicer so štiri: Rigve-da, Jagurveda, Samaveda in A-tharveda. O njih se pravi, da so tako stare kakor bog, t. j. da so večne, in to je gotovo nekaj velikega, ako pomislimo da je krščanska biblija stara kvečjemu 3—4 tisoč oziroma 1912 let.
Obenem pa imamo še budhovske biblije z imeni Puranas in Tripr-taka. Zraven njih je še braman-ska biblija. Upanišade, svete knjige, ki opisujejo vstvarjenje sveta in govorijo o najvišjem bitju ali duhu Brani, o prirodi in o človeški duši ter njenem razmerju do boga. V Indiji so še biblije pod imeni Tantras, Ramajana in Mahab-harata. Razven tega so biblije tudi zakoni Manu. Kitajci imajo svete knjige, pisane 1143 let pred 'Kristom, ki se imenujejo Ji-King in Ši-King, in v kterih se nahajajo spisi, stari nad 4000 let. Ši-King je zbirka svetih pesmij, Ji-King pa je nauk o dobrem življenju na Kitajskem. Sicer pa imajo Kitajci še Konfucijevo sveto knjigo Cun-Čien.
(Perzijanci imajo svojo biblijo, imenovano Zend Avesta, ki se smatra za najimenitnejše sveto pismo na svetu. Bila je spisana od Zoroastara in od njegovih učencev pred 3000 leti. Ne samo Židje, tudi kristjani so si izposodili ne malo lepega iz te biblije za svojo. Novodobni Perzijanci imajo novejše biblijo 'Sadder.
Mohamedanci imajo biblijo, j-menovano Koran, ki obsega po njihovem mnenju sporočila, dane od Boga Adamu, Setu, Enohu, A-brahamu, Mojzesu, Davidu, Jezusu in Mohamedu, največjemu proroku. Mohamedanci smatrajo to knjigo za knjigo vseh knjig in najdražji zaklad vsega človeštva na zemlji. Oni imajo še drugo biblijo, takozvano iSunna, ali oni pri segajo vedno na Koranu.
Židje mislijo, da je njihovo sveto pismo najsvetejša knjiga in božje razodetje. Prvih pet Mojzesovih knjig smatrajo za neposredno božjo besedo. Talmud, drugo njihovo sveto pismo, je nastalo pozneje in je spisano od duhovnikov in razklada biblijske nauke
Kristjani imajo biblijo starega in novega zakona in ki jo jim priporočajo duhovniki ravnotako za edino pravo božjo besedo, kakor pa popje vseh drugih ver.
Mormoni, kteriih je nekaj čez lmlijcn, imajo svojo biblijo Mor-mrn, o kteri pravijo, da obsega najvišjo modrost vsen časov In krajev.
Sedaj nastane vprašanje, katera izmed teh biblij je prava, nezmotljiva, od Boga narekovana in po-
slana ljudem v njihovo zveličanje. Ampak niti vsi kristjani ne prepoznavajo svoje biblije v celoti za božjo knjigo, kajti izločili so iz nje takoj v početku krščanstva nekatere dele, tako zvane Apokrife, t. j. neizvirne spise, od kterih obsega katoliška biblija nektere še danes, medtem ko jih protestanti odklanjajo. Martin Luther, ustanovitelj protestantizma na Nemškem je od 66 knjig, iz kterih obstoja sv. pismo, zavrgel šest, ker ne spadajo vanje, in sicer knjige Ester, Jan asovo, pismo Židom, ker ni spisano od nobenega apostola, ter Jakobovo in Judovo pismo, ki opisujeta stvari, ki jih v sv. pismu ni, in pa Apokalipso, ki ni mogla biti vdahnjena od svetega duha.
Kako moremo mi po 1600 letih določiti, katera izmed obeh biblij, katoliške in protestantske, je edino prava in ni li morda katera izmed imenovanih starših resničnejša in za človeško zveličanje vero-dosto jnejša ?
Katera je prava božja beseda, nebeško razodetje, nezmotljiva resnica in poslana človeku od boga, da uravna po nji svoje bedno življenje in doseže večno zveličanje?
V Angliji so slavili kristjani pred nedavnim tristoletnico svoje biblije, t. j. prevoda pod kraljem Jakobom. Njih prevod se razlikuje od katoliškega in protestantskega prevoda in ako bi danes vstal kralj Jakob iz groba in videl sedanjo angleško biblijo, bi je gotovo ne priznal za to, ki je bila dana Angličanom pred 300 leti. 'Obenem pa se nahaja v nji po trditvah bogoslovcev čez 30,000 napak in pogreškov in resnih nasprotij. Hoteli so prevesti biblijo na novo, pa so se ustrašili ogromnega dela.
Ako bi hotel kdo verovati pošteno in odkritosrčno v sv. pismo, katero bi si moral izbrati?
DUŠEVNA HRANA NAŠEGA LJUDSTVA.
(N adal j e van j e. )
Takoj na to pa pride g. pisec s člankom “Bodite osebno svobodni.” Bajke iz “Tisoč in ena noč” so prava duševna hrana, v primeri z izvajanjem “osebne svobode”, v “V. G.” IKolobacija vrh kolobacije. Na široko in dolgo, sam pesek, sama blodnja. V prvem odstavku primerja g. pisec, stari kraj z ameriško osebno svobodo in pravi dobesedno,: “Tukaj je vsak vreden sebe, nimamo gospodov in delavcev, nikdo nas ne uči molčati na vse, kar nam pravi kak bolje oblečen bedak . . .” — Tedaj, tukaj ni ne gospodov ne delavcev! Seveda, kakor mi to razumemo, ima g. pisec prav, ako misli, da so v pretežni večini “gospodje” skrajni izkoriščevalci mase. goljufi in sleparji, in pa da so delavci pravcati brezpravni sužnji. — Kje je tista “zasebna svoboda” in v kom obstoje “jednake pravice”, to mi ne vemo, in prepričani smo, da modroslovni g. pisec tudi ne. Nadalje: “'Skoro pred stoštiridesetimi leti so postavili za vse prebivalce Zdr. držav ustavo, ktere ne pojmimo dosti, ker je prečloveška, prepravična” (!!!) Človek pri zdravi pameti ne more pisati večje budalosti, kot je le-ta. Da je ustava človeška, se razumi, ker je za ljudi narejena, ■nikakor pa ni prečloveška. Kar se pa tiče “prepravičnosti”, rajši molčimo, ker se ne izplača zgubljati besed.
'V drugem odstavku g. pisec takole filozofira: “Poglejmo le o-sebno svobodo pa naše podporne organizacije. Osebno svoboden biti se pravi, da se ne daš od nikogar nadzorovati kar se tiče tvojih principov, tvojega življenja, tvojega gibanja, tvojih verskih, političnih, gospodarskih ali osebnih zadev ...” Kolikor se tiče osebne svobode, da si ne da nihče nadzorovati svojih principov, tedaj
moramo pripoznati to nazirao j e kot resnično in to temveč, ko gp. pisec to iz lastne izskušnje najboljše ve. Vsak po svoje delati in se ne dati in od nikogar nadzorovati, to ni več princip svobode pač pa princip ki nese.
Oglejmo si tretji odstavek, v katerega je g. pisec položil višek svoje modrosti. Tu čitamo: “Pred vsem nas nadzirajo naše podporne organizacije, kterim se obeša na klin vse- pomene. Bajc so za izobrazbo, napredek, bratstvo, ljubezen, svobodo — z vsemi cvetkami so okrašene, da se nam zde bolj lepe. Mesto da bi se reklo: podporne organizacije so za podporo želodca in žepa (bravo! vsaj tako je bilo!!), nas in naših, pa se jim utika vsakovrstne naslove in naloge, katerih Diso in ne bodo nikdar spolnjevale. Podporne organizacije niso prav ničesar druzega kot zasebne zavarovalne družbe, katere se ločijo le po tem od trgovskih zavarovalnih družb, da niso ustanovljene za dobiček. Logično bi torej moralo biti, da hi naše podporne organizacije vršile le to nalogo.”
Vsak, še tako malh razsoden človek se mora smejati taki budalo vi pisavi; a poslušajmo kaj pravi v novem odstavku: “A mesto, da bi pazile za zdravje in razvoj, se pa trži z osebno svobodo. (??!) Danes čivkajo že vrabci po strehah, da bo večina naših podpornih organizacij propadla. (Po vzorcu g. člankar j a bilo se bi to že zgodilo). Mesto da bi se kaj pripravilo za varnost naših organizacij, se pa napravljajo baranti-je na račun osebne svobode.” — Vprašamo zakaj g. pisec, ne pove,' v kom obstoje tiste barantije in kje se krši osebna svoboda? Toda naprej:
“Imamo nekaj manjših organizacij, katere streme za tem, da bi bile samo podporne organizacije. Kar je pa naših večjih, imajo pa vse jasno in vidno zapisano: Taki morajo biti naši elani. S tem seveda ni rečeno, da morajo biti člani prepričani o tem, da so s srcem in prepričanjem tisto, kar se od njih zahteva. Samo formalno. Če si le dovolj velik hinavec, da se v javnosti kažeš tako, kot zahtevajo od t.ebe, pa je dobro. (To je ured. podčrtalo). To je vzgoja, kajne. Ne vzgaja se za to. da je srce in prepričanje za stvar samo da je na zunaj, da se samo tako kaže. In to vlogo, da je samo na zunaj to, kar se zahteva od njega, igra danes na tisoče naših rojakov. Ali bi ne bilo dobro, ria se otresejo tega jarma in poveste enkrat za vselej, da ste v podpornih društvah samo za podporo in nič druzega ne? Ali., se zavedate, da je tako? Ali ve-s+e, da podporne organizacije v resnici izvršujejo to in samo to? Če ne plačaš, si suspendiran in izključen. Nobeni principi ne pia-čajo zate centa. Čemu biti pod nadzorstvom tam ,kjer ga ni treba? Ali ni boljše biti svoboden kot pa v večnem jarmu?”
Torej, kdor je član kake organizacije, je v večnem jarmu! — Kdor pravilne prispevke ne plača, se ga ne sme ne suspendirati, ne izključiti; če pa dotičnik zboli, bi se ga moralo podpirati!! Ali je še kakšna večja budalost na svetu?!
Vsak kdor hoče vstopiti v ’«ako podporno organizacijo, mora znati pravila dotične organizacije, tedaj ve za obveznosti ki ga čakajo, in baš tako so mu znane dobrote, do katerih je opravičen v določenih slučajih. Torej, kje in v kom je tisti jarm, ki krši osebno svobodo? V tem nesmiselnim ni-sarenju tiči pač druga nakana, kot bi se mislilo na prvi vpogled. Se gospod trudi, da bi svobodomiselne zveze in jednote diskriditiral. da bi naše rojake od pristopa odvajal. To je namen g. pisca v “Va-
šem Gospodarju”, toda zapomni naj si, da oslovski glas nebes ne doseže!
Sicer si pa dovoljujemo prav ponižno vprašati: zakaj se g. člankar ne otrese jarma, kateri mu, po-njegovem mnenju, jemlje “osebno' svobodo”? Kolikor je nam znano, je on član društva “Francisco Ferrer” Slovenske Nar. Podpor. Jed, — Nek član je za sprejem “nekoga” predlagal pri dr, št. 104 S. S. P. Z., toda predlog ni bil sprejet, ker predlagatelj ni. hotel povedati imena prosilca. Vi g. člankar V. G.; bi nam vedeli povedati. kdo je bil dotični nekdo, ki je nameraval pri 'S. S. P. Zt brezimno se vtihotapiti? Zakaj silite v osebno svobodo jemljajoč jarm?
Verno tudi, da ste član še nek-terih angleških društev; ali tam ne plačujete nobenih prispevkov? Ali nimate točno izpolnjevati nobenih pravil?
Zakaj pišete oslarije in besedičite o neki logiki? Ako je to pri Vas logika, pri nas ni!
(Konec prihodnjič.)
Ženitna ponudba.
Podpisani iščem v svrho ženitve slovensko dekle ali vdovo v starosti od 25 do 30 let. Ben Bozovi-čar, c.o. Glas Svobode, 3622 W. 26-St., Chicago, 111.
Knjiga
“ŠKOF PROTI ŽUPNIKU,”
Spisal na temelju resničnih dogodkov in aktov PAVEL SVETLIN, bo kmalu pošla. Kdor se torej zanima za to velezanimivo razpravo-naj poseže po knjigi. Ista stane 35 centov poštnine prosto in jo je dobiti pri
GLAS SVOBODE CO.
3622 W. 26th St. Chicago, UL
Pripravljeni za poletje.
Vsak se pripravlja za poletje s čistenjem svoje hiše, tako očistiti bi moral tudi vsak svoje telesne organe; in najboljše zdravilo za to je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Ta iz zelišč izdelana zdravila delujejo vspešno in direktno na prebavne organe telesa: očistijo čreva popolnoma, jih ojačijo ter pomnožijo njih delavno silo. To pomaga materialno na prebavijenjn ter nam daje slast, da vživamo vedno toliko tečne in redilne hrane, kolikor je telo potrebuje. Zavaruje telo proti prvotnim napadom poletnih bolezni. Mi vsi bi morali rabiti to e-legantno zdraviloo proti vsim želodčnim neprilikom, bodisi oslabelost. zguba teka, naprebavnost in glavobol ter trganje po črevih itd. Dobi se v vseh lekarnah in pri izdelovatelju Jos. Triner, 1333 — 1339 So. Ashland Ave., Chicago,
111.	Za zunanje bolečine rabite Trillerjev (Triner'«) Liniment. — Delnje hitro.
(Advertisement)
Dr. B. K. Simonek
ZOBOZDRAVNIK.
1669 Blue Island Avenue.
Tel. Canal 2127
Uradne ure: Vsak dan od 9 jutro do 6 ure večer; ob nedelja h od 9 do 11 ure predpoidoe.
Slovenska Delavska Podporna in
Penzijska
Ustanov.
21. nov. 1909
Družba
Inkerp.
15. marca 1910.
MADISON, PENNSYLVANIA
GLAVNI ODBOR:
PREDSEDNIK : Martin Jager, L. Box 102, Conemamgh, Pa. PODPREDSEDNIK: J. Zakrajšek, R. R. 3 Box 57 Colfumbtu, Kam. TAJNIK : Jos. Hauptman, Box 140, Darragh, 'Pa.
• ZAPISNIKAR': Jos. Mostar, Box 120, Adamsburg, Pa.
BLAGAJNIK : John Gantar, Box 286, North Chicago, 111.
NADZORNI ODBOR:
ADOJZ FLERE, predsednik. Box 121, AdamEburg, Pa.
MATH PŒ3TRJCH. L, Box 183, Cliff Mine, Pa.
HENRY LAMUTH, II., Box 114, Marianna, Pa.
POROTNI ODBOR:
JOHN LEKŠE, predsednik, Box 94, Mulberry, Breezy Hill Sta. Kan. ALBERT ŠiVAJGAR, n. Box 146, Livingston, 111.
JOHN GOMUJAR, HI., R. F. D. No. 3 Box 144A, Johnstown, Pa.
POMOŽNI ODBOR :
MARTIN HORVAT, Box 140, Darragh, Pa.
ALOJZ ŽAGAR, Herminie, Pa.
MARTIN PUMPE, Box 130 Adamsburg, Pa.
VRHOVNI ZDRAVNIK : Dr. Geo. Boehm, Arona, Pa. ‘ "
Glasilo je “Glas Svobode.”
Vsem društvam oziroma dr. uradnikom na znanje, da v poslej pošiljajo denar na sedanjega blagajnika.
HRANILNA KNJIŽICA V FA-ROVŽU.
Že neštetokrat se nam je očitalo brezverstvo, da pišemo proti veri in duhovstvu itd.; vendar se nam ni moglo v obraz zalučati, da bi bili koga ogoljufali, komu kaj u-kradli ali pa z lažnjivimi pretve zami izvabili. Goljufija, tatvina in laži so nam tuje stvai'i, katere zaničujemo, pač pa smo vsikdar pohvalili, kar je hvale vredno bilo, in naj si bo to duhovnik ali lajik.
Vedno smo trdili, trdimo danes in bomo trdili, da je pretežna večina duhovnikov, katerim je vera “kšeft” in katero zlorabljajo na najnesramnejši način v svrbo svojih zločinskih namenov, v dosego svojega boga-mamona.
Da je temu tako, ponatisnemo tu članek, katerega priobčuje Sl. Narod z dne 18. aprila t. 1. št. 88:
“Zarja” je danes pribila naslednji škandal:	Miha Hrovat,
staž1, bolehen mož v Žužemberku, je imel svoj denar naložen v hranilnici in posojilnici v Žuiember tu, katero vodijo duhovniki žu-žemberške fare. Imel je naložen denar na dveh knjižicah po 2000 kron in po 2073 K. Drugega premoženja ni imel. Eno teh. knjižic per 2078 kron je imel pri sebi, drugo čez 2000 kron je dal spraviti Mihi Tavčarju, župniku in dekanu v Žužemberku. Ta Miha Hrovat si je kupil od Franceta Lavriča v Žužemberku užitek. Lavrič je po pogodbi prevzel dolžnost, da preskrbi Hrovata do njegove smrti v zmislu § 672. obč. drž. zakona z vsem potrebnim, mu plačuje vsako leto v gotovini 80 K in plača tudi stroške pogreba. Miha Hrovat plača za to rento Lavriču 4073 K, kateri znesek poravna tabo, da Lavriču izroči hranilni knjižici čez 2073 K in 2000 K. — Prvo knjilico je Hrovat Lavriču takoj izročil, druga knjižica čez 2000 K se je nahajala v shrambi M. Tavčarja, oziroma župnega u-rada v Žužemberku, in je imela sledečo vinkulaeijo: “Na to vlogo se izplačuje le Mihatu Hrovatu iz Žužemberka št. 40, dokler ta živi; po njegovi smrti pa župnemu uradu v Žužemberku.” — Y navedeni nžitninski pogodbi se je glede knjižice med Hrovatom in Lavričem dogovorilo to-le: “Miha Hrovat izjavlja, da prekliče navedeno vinkulaeijo na knjižici čez 2000 K, št. 891, in daje s tem Francetu Lavriču pooblastilo, da dvigne hranilno knjižico št. 981 iz shrambe župnega urada v Žužemberku ali kjerkoli se nahaja sedaj. in izposluje pri hranilnici in posojilnici v Žužemberku, da se izbriše gori navedena vinknlacija in da ta hranilnica in posojilnica izroči to vložno knjižico št. 891 Francetu Lavriču, posestniku v Žužemberku št. 44, v njegovo posest. Ako bi pa župni urad ali sedanji hranitelj te vložne knjižice št. 891 izročiti ne hotel Francetu Lavriču, daje Miha Hrovat Francetu Lavriču obenem pravdno pooblastilo tudi za slučaj svoje smrti in France Lavrič to pooblastilo sprejme.” Franc Lavrič je šel po sMepn te pogodbe k dekanu M. Tavčarju mu predložil pogodbo z legaliziranim podpisom Mihe Hro-
vata ter ga prosil, da mu izroči navedeno hranilno knjižico čez 2000 K št. 891 žužemberške farov-ške hranilnice. Dekan M. Tavčar je začetkoma tajil, da ima to hranilno knjižico v shrambi, ko mu pa je France Lavrič zatrjeval, da jo gotovo ima, je šel iskat dekan knjižico in jo našel v svoji blagajni. Rekel je Lavriču: če je tako, da jo je tebi dal Hrovat, ti jo pa bom dal. Ali kmalu se je premislil dekan in čez nekaj časa dejal, da knjižice še ne da, da hoče prej druge “gospode” vprašati. Lavrič je odšel in potem pisal1 dekanu toči v oči se ne upajo naši ljudje z duhovnikom govoriti o kaki slednjim neljubi stvari), da naj mu izroči do 15. februarja 1913 knjižico čez 2000 K. — V tistem času je bil v župni cerkvi v Žužemberku misijon. Lazaristi so bili tam, ki so misijonarji za prav — pohlevne katolike. Navedeni Miha Hrovat je šel po sklepu navedene užitninske pogodbe k spovedi k nekemu misijonarju ali posvetnemu duhovniku, ki je pomagal spovedovati misijonarjem. Med spovedjo ga je vprašal spovednik, a-ko je sklenil kako pogodbo, v kateri je izročil nekemu Lavriču hranilno knjižico. Hrovat je bil začuden, kje je spovednik to izvedel, in povedal mu je, da ga je Lavrič že dve in pol leta preskrb-‘Ijeval z vsem, da ga bo tudi naprej prehranjeval in Lavrič to tako izvršuje, da je popolnoma zadovoljen in da si je kupil užitek tudi z navedeno hranilno knjižico. Rekel je tudi Hrovat spovedniku, ¡da je betežnast, da ima bolne noge (“flus” v njih), da ga radi ne jemljejo drugi pod streho. Nato mu je naročil spovednik, naj gre v farovž, da bo pred vsemi duhovniki povedal, zakaj je sklenil užit-ninsko pogodbo z Lavričem. — Hrovat je zapustil spovednico in pravil je, da je bil vsled spovednikovega izpraševanja jako vznemirjen in da ni mogel vsled le vznemirjenosti tisti dan v cerkvi moliti. — ¡Še tisti dan je prišel dekanov hlapec po Hrovata in Hrovat in Lavrič sta šla v žužember-ški farovž. Tam je vzel v delo Hrovata župnik, prejšnji žužern-berški kaplan Žaubi, in — Hrovat je podpisal, kar je Žaubi v hranilno knjižico čez 2000 kron napisal, namreč, da Hrovat to 'hranilno knjižico župni cerkvi v Žužemberku podari. Kot priča tega akta je pozval Žaubi prisotnega F. Lavriča, in ta se je podpisali na akt kot priča. Vse to se je godilo vpričo duhovnikov — ves sveti zbor duhovnikov je bil priča tega krasnega ravnanja z ubogim starčkom.
Po tem pa nebeški agenti še vpijejo da vera peša!
Da, da, vera peša in bo še bolj pešala, kajti “dobro vemo ljudstvo” spregleduje kam pes taco moli.
DOPISI.
Tereio, Colo.
Priloženo Vam pošiljam $4.00 za naročnino na list in 50c za knjižico Cvetke iz Papeževega vrta, katero mi blagovolite v kratkem doposTati. Tukaj nas je kakih 60 Slovencev, kateri smo vsi vposije-ni v C. F. in I. premogovniku. V društvenem oziru smo precej preskrbljeni. ker imamo dva podporna društva, eno je društvo “Triglav” spadajoče k S'. D. P. Z. in drugo ,pa spada k sv. Barbari, vendar pa je med nami še nekaj rojakov, ki niso še pri nobenem društvu in so samim sebi prepuščeni v slučaji nesreče.
Delavske razmere niso posebne dobre; delamo sicer vsaki dan, zaslužek je pa bolj slab, ker je preveč ljudi in .vozov primanjkuje, vsled tega rojakom ne svetujem, da bi sem hodili za delom.
Ker se vsestransko govori in piše v zadevi slovenskega Zavetišča, naj še jaiz povem svoje mnenje. V Glas -Svobode sem čital g. Gramovo razpravo, v kateri je navedel več pametnih stvari s katerimi se strinjam, je pa ena stvar v kateri mu moram oporekati in to je njegova zmota glede Nemcev. On piše, da so Nemci za t’soč let naprej od Slovencev kar se ti-e kmetijstva, česar mu pa ne bo noben vrjel, saj jaz ne ker sem imel to skromno čast, da sem poznal Nemce še predno sem videl Ameriko. Poznam pristne Nemce iz “rajha”, kakor tudi avstrijske Nemce in kako se oni razumejo na kmetijstvo sem informiran iz njihovega kmetijskega lista kateri izhaja v Lincoln, Nebr. ir. iz katerega sem in tam najdem tudi stvari prestampane v nekem slovenskem gospodarskem listu. U-rednik tega nemškega agrikulturnega lista mora odgovoriti v vsaki številki na ducat vprašanj, kar znači, da morajo iskati nasvet drugod. Kdor ne vrjame, pa mu lahko dokažem.
Gospod Gram piše, da med Slovenci ne pozna nobenega, ki bi bil toliko sposoben za gospodarja pri Slovenskem Zavetišču, pozna pa ameriške Nemce, ki bi bili sposobni za tako reč. Ne vem če bo odbor S. Z. upošteval to stvar, ker siguren sem, če napravijo tako zmoto bo podpora tako hitro odpadla, kot bi odrezal. Vsak bo raj-še zapil tist dolar, kot ga j>a daroval za slovenski zavod, kateremu bi gospodaril narodni sovražnik Nemec. Jaz sem pač tega mnenja, da pri slovenskih podjetjih, naj bode slovenski bosi in če se ne najde nobenega ki bi bil zmožen za to stvar, potem pa naj se cela stvar opusti, prej ko bi imel Nemec gospodariti s slovenskimi milodari, z nabrano svoto se naj rajše ustanovi kmetijska šola, kamor bi se pošiljalo deco slovenskih farmarjev. Vživajmo vsaj to malo svobode, katero nam dopuščajo tu v Ameriki in ne postavljajmo si prostovoljno naših narodnih zatiralcev (kot svoje uradnike, ker tukaj ni Austrija. Predno se tako ostra obsodba izreče ja treba vedeti za vzroke, ker največ bolezni se ozdravi s tem, da se najde in odpravi vzrok.
Z rodoljubnim pozdravom!
M. Kovaeb.
temu prede povsod slaba. In to nas uči, da je nujno potrebno, da se delavstvo zave in pristopa v delavske organizacije in z združeno močjo izvojuje boljšo plačo in krajši delavni čas. »
\ društvenih zadevah smo pa menda na prvem mestu. Toliko društev imamo, da bi lahko imeli sami svojo zvezo; pa tudi veselic in zabave se ne manjka. Sedaj ko trava zeleni in ko se ptiči o-glašujejo po parkih pa že vse misli samo na piknike in veselice po parkih. V drugem pa spimo spanje pravičnega in zato ni čudo, da se slovenski duhovni med seboj zavidajo in prežijo pa faro sv. Jožefa, katera ima nad $15,000 letnih dohodkov.
Pozdrav vsim tistim, ki mislijo, da po Jolietu še gnojnica teče, Glas (Svobode pa želim, da bi danes leto dnij migljalo po njegovih predalih 20,000 oči fcvestih naročnikov, predplačnikov.
A. A. G.
Los Angeles, Cal. TJpam da mi ne bodete odrekli malo prostora, da nekoliko sporočim iz tega polmilijonskega mesta.
Tukaj je precejšno število rojakov. ki so pa radi razprostrtega mesta talko raztreseni, da od 2 do 10 let tu naseljeni drug za drugega niso znali. Se le sedaj smo se seznanili in ustanovili podporno društvo ter isto priklopili k S. S. P. Zvezi, to pa za to, ker kakor kaže število društev, mislim da je S. IS. P. Zveza en a najboljših Zvez, sosebno še ko je na svobodomiselni podlagi.
Štejem si v dolžnost, da opozorim tukajšnje rojake na velike koristi, katere nudi naše društvu v vseh ozirih in jih poživljam, da vstopijo v naše vrste.
Kar se tiče delavcev, tako smo tukaj sami inozemci, n. pr. Mehikanci, Sbbi, Dalmatinci, Črnogorci in celo Indijancev ne manjka. Seveda organizacije je tukaj malo, zakar že skrbijo kapitalistični mogotci. Dela je tukaj razne vrste, kot: stavbe velikih poslopij, čiščenje mesta in vsakovrstnih tovarn, toda plače so male tako. da se ubogi delavec komaj preživi.
Glede podnebja, mislim, da je tukaj najboljše v Zdr. državah. Iz vsega sveta prihajajo sem bogati lenuhi, da se prevažajo z avtomobili in pohajajo z “damami” v svili, ubogi delavec se pa niti ne more do sitega najesti. To naj bi bil napredek!
Meseca maja se bo tukaj bil hud boj; viši!e se bodo namreč volitvg^župana in sicer med socialističnem kandidatom Herman in Shenk-om, republikancem. Republikanci imajo veliko nado za zmago.
Kakor vidim iz ¡zapisnika gl. odbora S. lS. P. Zveze, nameravajo se združiti vse napredne slovenske jednote in zveze. Po mojem skromnem mnenju bi to prav bilo, ker edino v ‘združenju nam je moč zagotovljena. Prosim da bi rojaki o tem kaj pisali v Glas Svobode in v drugih naprednih listih: da bi se velevažna stvar u-resničila, ne pa da bi se o tem samo govorilo ukrenilo pa nič. Pozdrav rojakom in rojakinjam Anton Fisher.
AVSTRO-AMERIKANSKA-LINIJA.

NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO


PARNIKI PLUTE To IZ NEW YORKA:
Kaiser Franz Joseph I. 14. maja I Oeenia .......... 7. junija
entina .......... 28. maja | Mantha Washington 14. junija
Parniki odplujejo redno ob sredah ob l. uri popoldne ii priatanilSa Buah’s Stores, Pier No. 1 na koncu 50te ceste r South Brooklynu.
Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanllfla najbhzja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuj« ae r SLOVENSKEM JEZIKU
«LAVNI ZA 8 TON
ZA
AMBRI«*
Phelp’s Bros. & Co.,
2 Washington StM	New York, N. Y.
K. M. Kampf glirni lut. na zapadu 1*0 N. La «all* St. OKImk
Naša nova spomladna in letna zaloga obleke, klobukov in spodnjega perila za vas in vašega sina je tu.
Zmerne cene za vse enako.
V naši veliki zalogi dobite vse. Mi vas v vsem zadovoljimo.
HING®
JELINEK in MAYER, imitelja.
vogal Blue Island Ave in lil cuta
m
M. A. WEISSKOPF, M. D.
ZDRAVNIK IN RANOCELNIK
1914 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. oanal 476
Uraduje na svojim domu:	V lekarni P. Platt,
od 8,—-10. ure predpoiudo«	814 Ashland A ve.:
od 1. —3. ura popoludne in	ad 4.—S. popoludna.
ed 6.—8:30 ure večer.	Ob nedeljah urno od A—10,
are dopoladne doma in to le iajetnotna v piav nujnih slaiajik,
DB. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist
—r Ali ste že obnovili naročnino na “Glas Svobode”? Blagovolite to takoj storiti, ako želite da se vam list redno pošiljal
Joliet, HI.
Le semintam se kaj čita o naši naselbini, dasiravno je ena največjih slovenskih naselbin v Ameriki. Rojaki po drugih krajih pravijo, da se po ulicah našega mesta cedi gnojnica, vendar pa ne povedo kaka. Zdi se mi, da so bili tu v Jolietu na. jesen ko grozdje prešamo in ko se cedi gosta, kaplja kar po “elah”. Bolj primemo bi bilo ko bi nazivali našo naselbino amerikansko Kana-Galileja, ker nekateri naši krčmarji se prav dobro umejo na pretvarjanje vode v vino, sosebno v tem času ko se sladka kaplja bliža dnu v velikem sodu.
Kar se dela tiče. je allright za tiste, ki radi trdo in dolge ure delajo za majhne plače. Raizume se, da plače so od muh. Po $1.50 do $2.00 na dvanajst in štirinajst urno delo niso mačkine solze, če pomislimo, da je delo težavno in naporno. Dela se štihno. izvzemši nedelj in “ta velkih” praznikov, pa tudi po nekateri delavnicah ne počivajo na nedeljo temveč gonijo kar enomemo naprej noč in dan.
'Sicer pa nekateri zaslužijo tudi boljše, vendar to niso nobeni navadni delavci, ampak so strokovni delavci, ki so v unijah. linijskega delavca povsod spoštujejo, samo neorganiziran delavec,
CLEVELAND.
Pomlad je. Minuli so nadležni zimski dnevi, ki so prisilili vsakogar, vrteti se v okrožju tople pečine. Lahkeje nam dihajo pljuča in vsakdo z nestrpnostjo pričakuje prostega časa, da z veselim srcem poleti na sveži zrak. Tole gospodične v novih pomladanskih toaletih promenirajo po ulicah. — Poslednje pa upljiva tudi ®a mladeniče, da tudi oni nočejo zaostati, kajti mučivo je, predstavljati se mičnim znankam v slabem kraju. Isto store pa tudi poročen-ei in to tem lažje, ker nimajo tiste skrbi, katera muči, uboge samce skozi in skozi. In vi? — Li 'zaostanete? — Nikakor ne. — Zglasite se pri nas in mi vam pomerimo obleko ali pa vam pretvorimo obrabljeno v novo. Čistimo, likamo, popravljamo moške, kakor tudi ženske obleke po zmernih cenah. Prepričajte se!
I. SMUK,
4706 St. Clair Ave. Cleveland.
KJE JE rojak Albin Ule doma iz Trbovelj. Kdor ve za njegov na slov naj ga blagavoli sporočiti Jos. Drofenik-u, 137 Bneklin St., La Salle, 111.
ATLAS BREWING CO.
staj* na dsbrai glasa, kajti ena pridelaj* najbolj« piv« ii časke«« hmelja in izbranega ječmeaa
I . LAOER [ MAGNET | ORANA T j
TJ
Barraža ply« v steklenicah aa ret kraje.
Kadar otvorii gostilno, n# sebi se obsrniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.
Ü
Compagnie Générale Transatlantique
la New York v Avstrije Am . Havre Basel.
Potniki tretjega razreda brezplačno hrano na parnikih snažne postelje, vino la rasna jedila.
Pristanišče 57 North River vznožje 15th St., Hew Yorh at?
HITRI POŠTNI PARNIKI odplujejo vsak četrtek ob io. uri zjateaj« S. S. France (nov dvovijak)	8. S. La Prerane«
8. S. La Lorraiee	S. S. La Saroie
Najboljše udobnosti v lil. razredu.
Odplujejo vsako soboto ob 3. pop.
S. S. Kochanzbeau (nor. drorijak)	S. S. Chicago
S. S. Niagara	3- S. La Touraias
Glavni zatop na 19 State St., New York.	MAURICE W. KOZJ8JMM.
glavni zastopnik za zapadu, 139 If. Dearborn St. Ckinfe, ul.

^	-s-	-a	- »
ZDRAVI ZOBJE
CLEVELAND	CLEVELAND
so prvi pogoj veselemu razpoloženju. Vsako pokvarjenost zobov zatrite v korenini in prihranite si mnogo bolečin kakor tudi stroškov. Mi smo si po večletnem delova ju pridobili simpatije vsih tukajšnlh Slovencev. Ne zaupajte svojega zdravja ljudem, katere ne poznate, pridite v domač urad. kjer vam postreženo z slovensko žensko postrežba. Vprašajte svojega soseda!
DR. A. A. KALBFLEISCH
6426 St. Clair Are.
CLEVELAND	CLEVELAND
<> v v
Odprto od 8 zjuraj do 8 zvečer

\

Najstarejša slovanska tvrtka
EMIL BACHMAN
1/18 So. Centre Are., Chicaga, II
Se priporoča vsim Slovanskim dmštvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zast&T in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, Dri tem pa zelo zmerne cene.
NeSteritno zahval in pripoznanj JannOl mm priatnoat in okusni izdelek naročenih potreMttn.
Ptiito r svojem }eziku za vzorce In coatk.
G. VOKOUN
1411W. 18th St., Chicaga.
V moji trgovini se dobe prve vrste cigare, dobre svalčice in raznoličen tabak iz vseh dežela.
Slovenci, oglašajte sc pri meai!
Telefon Canal 2301
Popravlj al-nica dežnikov ia pip
The Konrad SchreierCe.
DOPISI
Coeur d: Alene, Idaho.
-Spomlad je ‘tu, torej je čas da se prebudimo in tudi da se jaz enkrat oglasim. — Slovencev nas je tukaj malo; tri družine in en samec. Dela se še precej dobro in 17. marca sti pričeli poslovati dve parni žagi in sicer noč in dan.
Spregovoriti še moram moje mnenje o Glas Svobode, to je, da je res vse hvale in spoštovanja vreden delavski list. Dasi sem komaj eno letni naročnik odkar sem prejel prvo številko in do danes, imam vse -shranjene ter jih bolj čislam ,kakor sem tisto malitveno knjižico, ko sem bil še goreč katoličan.
'Naj še, povem, da meni je prižgal luč svobodne misli neki Judežev namestnik ko sem pokleknil pred njega, da me bo izpovedal. Vprašal me je če imam listek, a jaz sem plašno pogledal okolo sebe. -češ če smo res na kolodvoru in odgovorim, da ga nimam. Na to mi je rekel, naj si grem ponj v fa-rovž, ki je stal 3 do 6 dolarjev, in razume se, da nisem šel ponj. To je bil tisti črnosuknjež iz Calu-me-ta, in naj zadostuje o tej stvari.
'Omenim še. da sem bil naročnik na. G. N., toda ker je toliko kričal proti socializmu dan za dnem, sem pa rekel: kdor je proti socializmu, tudi je proti delavstvu; slovo njemu!	Naročnik.
Collinvvood, O.
Kakor vsak kulturni narod strmi danes za napredkom, isto strmimo skoro vsi tuk. 'Collimvood-ski 'Slovenci. Dasiravno je naša naselbina šele v povoju, imamo mnogo podpornih društev raznih jednot in zvez, ki vse dobro napredujejo.
Dela imamo tudi dovolj in zaslužek je povoljen, ali kljub delu dandanes pretežna večina delavskih slojev težko izhaja zaradi prevelike draginje. Kakor omenjeno imamo že za slučaj nezgod dovolj preskrbljeno v razile ir h društvih, vendar to ni še dovolj in litemu pride vprašanje kako odpraviti to neznosno draginjo živil?
'Sprožila se je misel in to na željo tukajšnih groceristov, ko pravijo da od Kranjcev nič ne zaslužijo, si vstanoviti konsumno društvo v ta namen je že bil sklican -shod na 16. m. m. in udeležba je bila povoljna kljub skoro nikake agitacije in se je vpisalo .takoj nad 30 članov, lio želi biti zadru-garji več rojakov, se je .pa izrazilo za splošno agitacijo.
'Pripravljalni Odbor.
B-roughton, Pa.
Dvajset in sedmo spomlad praznujem sedanjo, ki je ravnokar priplula na lahnokrilih oblakih.
Znabiti bralci Gl. ‘Sv. mislijo, da živim že v raju ljubezni, toda britko ste se zmotili. Živim sam kakor Tone puščavnik.
Vestno izpolnjujem 2. evangel-ski svet ter se pokorim za preteklo Iživljenje, kakor vidite, imam že lepi tek za seboj, a vesele urice še nobene. Takole včasih ko Janez prilomasti pozno v noč domu in boginje sanj že pričakujejo ob desni strani postelee, da ga takoj sprejmejo v svoje objeme.
Poslušajte kaj se mi je godilo (seveda le v sanjah) letošnji pred-pu-st: Zdelo se mi je, da sem sredi širnega morja. In morje? Kaj bi Vam povedal, saj je vendar bilo že toliko pripovedovanja o njem. Njegovo šumenje oziroma šepetanje je bilo opevano od pesnikov z vsemi mogočimi izrazi . . .
Tako ob lepih jasnih nočeh sem stal na promenadnem krovu in o-pazoval to vodovje. Zdelo se mi je kakor bi sledovi ustajali in me obkoljevali. Slavnostna tišina je vladala na okoli le ploskotanje vode je bilo slišati in žvižganje vetra. In ob takih sanjah sem pozabil na ves svet. Ob takih sanjah so mi prišli na spomin vsi moji pretekli dnevi. In uboranje voda ter piš vetra so bile le pravljice iz -nekdanjih dni.---------“Ivan, Ivan!”
klicala mi je mlada čarobna vila. Oij, ta vila! Še danes mi nude jo na njo spomini kratke sreče.
Ta vila toraj me je nagovarjala in jaz sem ji odgovarjal. Vse svoje želje in voščila sem ji razodel ob
takih nočeh, ko so že drugi ljudje po-spali. Večkrat sem ogledoval mojo Radovano hoteč si zapomniti vse nje malenkosti. Bila je bolj majhne lepe postave kakor iz marmorja ob luninem svitu.------— In
njene oči! -—- Da, njene oči so bile druigo morje še mogočnejši, veli-častnejši, bile so še bolj modre in globoke, kot morje. —
Zagledal sem se večkrat v te oči —- tako ob luninem svitu. Dolgo časa sem slonel ob ograji in -gledal po morju kje je bila vila vzdigujoča se iz globin in dotikujoča se s svojimi zlata rumenimi lasmi o-graje krova!
Gledala me je s svojimi plavimi očmi čarobno in milo, tako prijazno tako ljubeče, da sem pozabil na vse viharje morja in sveta.
iSam ne znam kakšen konec bi bil ako -bi me ne bil prebudil moj tovariš, gotovo lep. Drugače ni nič novic na Broughtonu. Stoji še vedno na starem mestu, delamo malo, ga pa bolj pridno “žajfa-mo”, ker ga prodajajo na drobno in na debelo.
Primanjkuje nam tudi ne “živega importiranega cvetja” ker to mene najbolj veseli.
Vsi zdravi!	J. Dolinar.
Pony, Mont.
Kaj se pravi krščansko katoliško verovati? Krščansko katoliško verovati se -pravi: Vse zares imeti, kar je Kristus učil, kar so apostoli oznanjevali, in kar sv. katoliška cerkev verovati zapoveduje, je v sv. pismu zapisano ali ne. — (Smo že skupaj.) Tako nas je učil. katoliški pop v šoli, v Trbovljah na Vodi, mogoče se sedaj glasi drugače, ne vem, kajti že 20 let nisem imel v roki. knjige poneum-njevanja katekizma.
Kdor pa hoče vzeti (katoliško vero v zakup, in vživati sveto, moralno in idejalno krščansko kat. življenje, kakor ga priporočajo naši sveti in boižji nasledniki — Krista, naj -se ravna sledeče:
-Bodi neumen, zabit do skrajnosti. hodi v cerkev in k spovedi, daj vsak teden, svoj zaslužek, v bisago brez dna, ne čitaj drugega kot mašne 'bukve in Ave Mico, skrbi da bodejo Tvoji otroci zabiti kot si sam, če imaš lepo ženico, dovoli ji večkrat, da gre v farovš, da jo gaspud bolj utrdijo, v krščan skih čednostih, ne godrnjaj nad posledicami tega obiskovanja, ker to je zo-per sv. krščansko pokorščino, vdaj se v -božjo voljo, in igraj sv. Jožefa,. Voli za tisto-stranko, katero gospod lajkajo, saj veš da oni vse store iza Tvoj — blagor, spravljajo te v nebesa in te varujejo pred peklom, hudičom in Gl. Sv.
Če si pa že toliko naprej prišel, da si ober-katoličan, potem te pa nočem dalje učiti, saj veš kaj je Tvoje delo, -da natančno spolnuješ, krščanske dolžnosti do bližnjega, in boga, in posebej še za gospuda.
Lazi okoli kot bijena, obrekuj vedoma, poštene ljudi, kjer kedar in kolikor moreš, denunciraj, slepari, zabavljaj čez soeije in svobo-daše, piši sem in tje, jezuvitsko zavit članek -za kakšen sv. kat. list, pusti zapeljano dekle na cedilu, če imaš priložnost, poslovi se po francosko od človeka, kateremu si poprej izmaknil denar, za stay-bo božjega -hleva, nič ne škoduje če si malo preveč ljubeznjiv s soprogo v odsotnosti njenega moža, misli na spoved. — V pravem času in kraju se posluži, tudi noža ia, revolverja, če bode to v dobiček za sv. bisago. Tako je v resnici, pravo in sv. katoliško življenje! Pa da ne bode liedo rekel, ni res! Kaj bodete vi revčki! 'Svobodaši —- socijalisti — ne hodite v cerkev, ne obrekujete, ne denuncirajte in ne krščujete svojih otrok, ne daste ficka v sv. bisago, ne verujete nič in pravite da hočete vedeti! Joj grešniki! Pišete in izdajate satanov list G. Sv., izobražujete, narod. Zavzemate se za brez-potrebno in brezversko Sl. Zavetišče; — iščete resnico, prižigate luč, ki je ni treba. — In nočete vzeti $1800 od čikaškega gaspuda, smrtni greh!
Tako sem Vam naštel, nekaj grehov, seveda jih imate še veliko več, ti pa pridejo na vrsto, kadar bodemo mi, sv. inkvizicijo zopet vzdignili, takrat pa posežemo po “svobodaših v čikagi naprti.” —
Konečno Vam povem še, da la-
žete, in da ni res kar ste pisal čez Čikaške in druge sv. može! — Sam ta moj dopis je resničen v Gl. S. Pridejo gotovo enkrat še čez Vas, sv. ino-žje, z od “uma zarja svetlim mečem,” in Vas bojo namahai. — Prav se Vam godi, zakaj pa samo lažete in nič ne verjete!
'Živel Čikaš-k sv. možje!
J. T.
-Pripomba ured.:	O Slovaniti
smo opisali v predzadnji štev.
Ralph, Mick.
Veliko sem že čital o napredku našega naroda in tudi veliko o združenju svobodomiselnih podpornih jednotah in zvezah. Pomislimo bratje naroda, ako hi bila e-n-a združena organizacija in ena centralna blagajna, potem se nam ne bi treba bati propada in katastrof, ker bili bi dovolj močni za vsako nesrečo. Pretečeno leto smo napredovali en korak naprej, ker smo se združili vsaj navidezno in se zedinili, da postavimo -Slovensko zavetišče. Le želeti bi bilo, da bi se bolj živo delovalo in da ne bi vse spalo. Prav nič ne slišimo več o Zavetišču, dasi- bi morali vedno slišati kako je s stvarjo. Rojaki poglejte, na tisočev rev imamo, ki so brez živil, ki stradajo, so brez strehe in se morajo potikati po tujih zavodilh, kjer jim delijo grenak kruh in kjer jih vsak postrani pogleduje in zametuje. Nujna potreba je, da 6e nekaj vkrene za domovje in tolažbo naših siromakov, za katere smo kot bratje zavezani skrbeti.
Omeniti moram tudi nekaj o naši mali- naselbini. Živimo v gozdu, v puščavi kot sv. Anton Puščavnik, pa vseeno se včasih prigodi kaka zgodbica. Sem je prišel zadnjo jesen eden naših rojakov, ki spada v tabor črnosuknežev in ga Čikagarji dobro poznajo in zato ne dam javnosti njegovega imena ker nas je kot kristjan podučaval v krščanstvu, posebno mene se je lotil in me hotel na vsak način spreobrniti, -ali revež, ni se mu posrečilo. Kakor nam je pravil, je on eden največjih poštenjakov, kar jih je kedaj tlačilo čikaške ulice, ali kakor se je pozneje zvedelo je bila stvar povsem drugačna. V Ohiea'gi mu je eden domačinov posodil $60.00, s katerimi je pribežal in se skrival tu v šumi. Mož, ki -mu je denar posodil je že precej prileten in onemogel in zato je tudi težko pogrešal v dobri veri posojeni- denar. Poizvedoval je in konečno se mu je le posrečilo, da je izvohal, kje se nahaja dolžnik, prišel je za njim ia ga lepo vprašal, kaj vendar misli storiti ali mu bo plačal posojen denar ali kako. Praktičen katoličan je odgovoril, da je poslal enemu izmed rojakov v -Chicagi svoto' $40.00 z naročilom, da jih izplača upniku. Stvar se je zopet dokazala, da temu ni bilo tako, temveč, da je res poslal $40.00 rojaku znaročilom, da jih zanj hrani, dokler se ne zglasi-. Velko soboto je pobral šila in kopita in jo pobral proti Chicagi in starčka pustil na cedilu. Starček sedaj ne ve kaj početi.
To je prav po katoliško. Rojak rojaka oderi in oškoduj.
Ni lepo, da poročam med svet take stvari ali vest -mi ne da miru. ker mi je rekel, da naj -gledam, da dobim kaj božjega blagoslova k svoji bajti, a meni se pa zdi. da ga on bolj potrebuje kot po moja hiša.
H koncu naj še omenim, da tukaj je dosti- dela in ako hoče kateri izmed rojakov sem priti delat v šumo, naj se zglasi v Wells, Midi., pri I. Stephenson družbi. Plača je po $1.15 od kvorta.
Pozdrav vsim, ki so za združenje naroda.
Drvar iz Michigana.
Cleveland, O.
(Vsak ima kolikor toliko kosmato vest in prav prilega mu, a-ko se znebi teže. ki trapi grešno dušo.
Kakor sem zadnjič poročal, tukaj prav lepo napredujemo za našo Slovensko Delavsko Zadrugo, akoravno bi lahko še bolj, pa zalih og, da je tukaj kakor še marsikje veliko tacih, ki še zmiraj hodijo na limanice nekaterih slovenskih trgovcev, to je naših naj-hujših sovražnikov.
Dne 1. aprila smo zopet odprli drugo podružnico v ŽužeUherku
in godba ji je zaigrala kratko podoknico, takorekoč svoji zaročenki ali zaveznici.
Slišalo se je pa tudi od strani, tam v bližini stanujočih trgovcev, kakor tudi od nekaterih salunar-jev, češ. le igrajte saj danes leto dni se vam ne bo ljubilo, bodemo pa mi Vam zaigrali “totenmarš” in zavihteli naš bič, ki bode še hujše rane prizadjal kakor sedaj.
Slovenski delavci, ali bodete vi trpeli, da -Vas bode kedo zaničeval s grdimi grožnjami in hodil po Vaših glavah?! Gotovo eden a-li drugs izmed vas je šel mimo ene ali pa več takih trgovin in kaj je zapazil v razložnem oknu? Groceries for cash only. Delavec ali veš, kaj pomenijo te besede? Ali Vdm trgovci sami dosti jasno ne kažejo, kaj Vam je storiti in po kateri poti vam je hoditi? Ali ne bi bilo boljše, da se tesneje oklenemo in še trdnejše roke stisnemo in da kateri še niste člani te delavske Zadruge, da pristopite k isti in da jim s tem pokažemo, kaj je sloga in kako lahko delavec, ki je v večini. zmaga, doseže svoj cilj. Delavec, čc pomislimo ni odvisen od malih trgovcev, ampak so trgovci odvisni od njega. Trgovci bi morali pomisliti kedo jim je boljši a-li delavci ali milijonerji z Euclid Ave. Zares nas bojkotirajo, nas blatijo in delavce odvračajo s tem. da vpijejo vse bo propadlo — a na drugi strani jim pa osle kažejo.
Ali niso tudi oni prišli v -Ameriko s trebuhom za kruhom, delali in služili svoj kruh v otvarnah kakor kedo drugi in ko so si prihranili nekaj so začeli malo trgo-vinco, so rastli in niso propadli, dasi je bilo vse poslovanje odvisno samo od ene same osebe. In ko so začeli skromno trgovino smo jih mi ostali delavci podpirali, ker smo se držali' gesla: Svoji k svojim, a oni so pa potem to geslo izkoriščali in ko smo sprevideli kako se dela z nami smo se pa postavili po robu in smo rekli: Delavec k delavcu!
Pri vsem tem pa moram reči. da je med trgovci in salunarji ljudi, ki so premišljeni in se prav nič ne spodtičejo nad delavsko Zadrugo in njim gre čast. O tem vedo tudi delavci in zato jih bodo tudi še naprej po možnosti podpirali. Zna pa se pripetiti tistim slovenskim salonarjem, ki držijo s bojkotirajočimi trgovci, da jim bodo delavci rekli: Gospoda Vas se lahko izognemo, le točite za Vaše trgovce, mi bomo ,pa tam pili, kjer nas ne prezirajo in -z nami simpatizirajo.
Delavcem kličem: Oklenimo se vsi delavske Zadruge in držimo čvrsto skupaj, -da bodemo danes leto dni mi lahko njim zapeli tisti “totenmarš”, ki je bil nam namenjen. 'Pregovor pravi:	Kdor
dragim jamo koplje, sam vanjo pade.	J. E. R. sodmg.
Elkhom. Pa.
Večkrat sem se že namenil Vam poslati kaj novega iz tega kraja, toda vedno sem odlašal; sedaj pa je drugače in se ne da več odlašati.
Vem da so rojaki v kapitalističnih listih že čitali kakšna nesreča se je tukaj zgodila. Ali kaj ko ti listi ne pišejo resnice in bolj ko morejo zavijajo dejstva. Dne 23. aprila okoli dvanajste ure ponoči, je zopet stalo življenje kakim 150 do 170 kapitalističnem žrtvam, kar je bilo nepopisno grozno.
(V Cincinnati mine Pittsburgh Co. pri Monongahela River je bila eksplozija vsled strupenih plinov, in govori se, da je v tistem času v majni delalo okoli 230 ljudi, od katerih se. jih je le 60 rešilo, vsi dragi pa so grozno razmesarjeni. Kakor se -sliši so med žrtvami tudi štirji Slovenci; sreča da jih ni bilo več v rovu.
Kakor se čuje. bilo je že pred letom govorjeno, da majna ni sposobna za delo, toda kompanija ni nič storila, da bi odvrnila grozno katastrofo. 'Sedaj je seveda prepozno. Takoj po nesreči so se ne-lcteri podali v rov. med temi tudi majnski nadzornik, in tudi ti so pustili življenje v peklenskem žrelu. Kar zadene druge ponesrečence, so jih do sedaj -okoli 100 na površje spravili, a jih še vsaki dan nekoliko dobijo.
Kar se dela sploh tiče, ga je tukaj dosti; majne delajo vsak dan in istih je na i-zbero. Baš blizo tukaj odpirajo novo majno, ki bo pričela prihodnji mesec poslovati. Kar se pa tiče slovenskih farmer-iev, smo trije v dveh okrajih (county’s).
Ohas. Veternik.
Dobra Unijska Goslilna,
Jos. S. Stastny
▼«liki Dvorana za druitron« ln uni)ik«	in
draga dvorana sa konca rt«, ž*aitv* Im aabav«,
kupite zdaj pri
M. KARA
1919 S«. HALSTED ST.
«or. 19. Plača».
Nori spomladni vzorci
Phone: Canai 80.
H0ERtER’S CREAM OF MALT
Martin Nemaniči,
GOSTILNA
Voftl 22. in Lincoln Streot
Proit gorak in mrzel prigriiek vaak dan.
SLOVENSKA GOSTILNA
kjer se toči vedno sveže Seboen-hofen-Edelwei8« pivo in kjer se dobe domača vina in najboljž« linijske cigare.
Kegljišč«.
ANTON MLADIČ 2348 BSne Island in. Chirac*.
ODVETNIK	PATBWTI!
CUL STROVE!
(Sob* stav 1009)
193 WASHINGTON ST. CHICAM, UA Til. IM» MAIM
GOSTILNA
kjer j« največ utaaa in maj««# v ritk* ra par oentor • hiljand— mino n* rarpoLafo. Vaa to «a «alt
▼ ffMrtihu
John Košiček
ltOT 8. Centre Ave. Chirac*, K.
Telefon Canal 1439.
Social Gub Saloon
— Edina slovensk m trdka v mestu_
J, KlanckneK ia J. PnogBrCiČ
312 G&rrison Ave.
lastnik* in prodajalca, likerjev n* debelo.
Prenočišča za potnike.
FORT SMITH, ARKJkNSAS.
ROJAKI V CHICAGU POZOR!
Naznanjam, da razvažam na dom DOMAČ KRUH Naro-eite ali pišite dopisnico JOHN QUALIZZA 2138 W. 25th St.	Chicago.
2905 Blue Island Ave.
J. F. HALLER GOSTILNA
prv« vtbU.
Magn«t pivo, mrre! in gorak prigrizek D<xn«dl in importirani likerji.	Tel. Canal «QM,
2103 Bille Isltad Av. cor. 21.St
f ^ZN O IN DRUGO j
KRANJSKO.
šest tednov zaradi prekoračenja silobrana in prestopka vojnega zakona. Mike Klepec pa dobil za svoj pred 10. leti ranjeni trebuh 600 K.
Premog- na Notranjskem. — Iz
Blok poročajo: Neki tukajšnji posestnik je zasledil v Županščku, med Blokami in loško dolino ■ležečem hribu, premog. V Kočevju, kamor so ga bili nesli kazat, so rekli, da je dober, nekateri trdijo celo, da mo morda celo prav dobre kakovosti.
Z Dolenjskega poročajo: Letošnje vino smo že spili na Dolenjskem, ne bo se treba bati treh ledenih mož in ne Sofije — vse je šlo, sadje in vino. Marec je bil' gorak, suh. Sadno drevje je krasno razcvetelo in trta je bujno odganjala. Dne 12. m. m. je začelo snežiti, burja je divjala, kakor no-benkrat po zimi in nedeljo dne 13. je tudi še naletoval sneg, pokril cvetje in zemljo; mrzlo, prav mrzlo je naprej in ob sadje in vino smo letos. Dolenjski vinogradnik mora vprašati, ako se še izplača taka draga kultura, kakor je ona vinograda z nasadi ameriških trt. In pri nas je le v krajih Temenice in ob Kumu manj vinogradov, drugod pa vse polno. Naš cviček je imel dobro ime in prodajal se je včasih prav za visoke cene. Naš kmet je bil navezan na dohodke vinograda^ Dobival- je tudi svojo pijačo: on je mnenja, da daje vino telesu moč in od tega mnenja ga ne odvrne nobena moč. Raje je 'le krompir, zelje in fižol, kakor bi bil brez vina. — Zdaj bo že tretje leto, ko ni vina. In kaj bi bilo sadja ! Na slovenskem Štajerju dobijo miljone kron za sadje v dobri letini. In bogovi so te dni sovražili vinograde in sadna drevesa tudi po slovenskem Štajerju. Ubogi viničarji tam! Zimsko žito je v več krajih Dolenjske slabo prezimilo. Pšenica bo komaj seme vrnila. — Krčmarjev je pri nas toliko! Pivo se bo točilo, ali pri njem se ne zasluži dosti. Le pivovarji se smejijo. Slaba letina kaže biti in že es pripravlja več tisoč mož na pot v Ameriko.
Pod vlak je legel. Dne 15. m. m.
zjutraj je legel pri litijski postaji 141etni, malb slaboumni Žan Vladika na tir pred prihodom kurir-nega vlaka, ki mu je odrezal glavo od telesa. Ko so mrtveca potegnili na kraj, so truplo prepeljali v mrtvašnico na Savi.
Predrzna tatvina v Šentjerneju. Dnfe 12. m. m. je bil semenj v Šentjerneju. Ko je prišel trgovec Vale zjutraj v prodajalno, je našel prodajalno skoraj prazno. Neznani zlikovci so mu jo po noči skoraj izpraznili in mu odnesli kakor se trdi, blaga za okolo 15,000 K. Brez dvoma so morali blago odpeljati z vozovi, ker ga drugače ni mogoče odnesti take množine. Kradli so kar javno. — Ljudje so hodili mimo in so viden v prodajalni ljudi, ki so jemali blago s polic, si ga podajali in ga zlagali, pa tu se ni zdelo ljudem prav nič čudnega, ker delajo ljudje v noči pred sejmom skoro v vseh prodajalnah. — Valetovi pa menda niso nič opazili in slišali.
Nesreča v vevški papirnici. Ko je 19. m. m. zjutraj natikal delavec Anton Marolt, doma iz Pod-melca pri Šentlenartu, star 45 let, transmisijo, ga je kolu nengduma prijelo in mu strlo glavo in prsi.
Čez deset let... Dne 19. oktobra 1902. so prišli fantje iz Pod-boršta pri Podzemlju v Krasinee ob Kolpi, med njimi je bil tudi Juri Klepec iz Podboršta. Ustavili so se v gostilni župana Kambiča in se tam stepli z domačimi fanti. Bivši župan Niko Klepec, ki pa ni v sorodu z Jurjem Klepcem, je fante miril in pri tem delu je Jur-ju pripeljal par zaušnic. To je boj še poostrilo. Bila je strašna vojska. ki se je največ sukala okrog Jurja Klepca. Ko je Juri videl, da ni kos napadalcem, je potegnil iz žepa nož in je zabodel Miko Klepca v trebuh. Miko je bil sicer ranjen, a je vendar okreval. Juri Klepec jo je takrat popihal v A-meriko in ostal tam do leto«. Misleč, da je vojska pozabljena, se je vrnil in ker je zamudil tudi vse vojaške nabore, se je sam zglasil pri oblasti. Tam pa so se koj spomnili starega računa in zdaj ga je moral Juri poravnati. Dali so mu
PRIMORSKO.
Blaznik umoril svojo ženo in ranil taščo in svojega otroka, kletni mehanik Tržačan Pran Šlager je nenadoma zblaznel in doma porinil kar nepričakovano svoji ženi nož v trebuh; potem je ranil 73 letno taščo, Marijo Vianello, rojeno v Tolminu, ki je branila hčer; potem je še svojemu 1% letnemu otroku prerezal trebuh. Potem je zbežal ter prvemu redarju povedal, kaj je storil. Žena je bila takoj mrtva, otrok je umrl v bolnišnici; tašči gre na bolje.
Mrtvega novorojenčka so našli v Bar ko vi j ah nad železnico. Otrok je bil zavit v papir in povezan z vrvico; nožiče so bile pritegnjene navzgor, rokce navzdol. — Mater iščejo.
V sporu umorjen. V Trstu se jc sprl 351etni Lenard Cassano, u-služben v nekem kinematografu, z dvema človekoma. V prepiru pa mu je eden izmed teh porinil bodalo v prsi in ga zadel v srce. — Cassano je umrl v bolnišnici. Morilca iščejo.
Dve trupli najdeni v Soči. Dne
14. m. m. so našli v Soči dve trupli, in sicer v kanalu v Stračicah. Trupli sta bili oddaljeni eno od drugega le en meter. Enega mrliča so agnoscirali za Josipa Rusjana, ki je pred kratkim, kakor smo poročali, izvršil samomor zaradi neozdravljive bolezni s tem, da ,ie skočil iz, pevmenskega mosta v Sočo. V drugem mrliču pa so spoznali Lavrenca Čičigoja, kmeta iz ¡Solkana, katerega so pogrešali že od 16. marca. Izvršil je samomor zaradi slabih gmotnih razmer. — Trupli so prenesli v goriško mrtvašnico. ■
Požar v Podbrdu. Dne 16. m. m.
je pogorelo posestvo Jurja Muniha. Ogenj je izbruhnil v verandi in se je silno hitro razširil po celem poslopju. Nevarnost je bila, da se razširi ogenj po vasi, kar bi postalo naravnost u^odepolno. — Takojšna pomoč je zabranila to in lokalizirala ogenj na Munihovo posestvo. Škoda znaša čez 30,000 kron, ki pa je večinoma krita z zavarovalnino.
ŠTAJERSKO.
Dva detomora. Iz Ptuja poročajo, da so našli otroci na Kasimir-jevem travniku mrtvega novorojenčka. Sedaj so se dognale glede tega detomora sledeče podrobnosti: Dete je moralo že biti staro tri do pet dni; da bi ne kričalo, mu je mati natlačila v usta razno nesnago, košček ¡lesa se je našel globoko v grlu. Po tem ga je nečloveška mati bila z glavo po zemlji, ker je bila črepinja ubita; ker še otrok mogoče ni bil mrtev, mu je zavila mati prav trdno vrat z močnim trakom. — Iz Maribora pa poročajo, da so našli v greznici hiše št. 26 Mejne ulice proti Po-brežu truplo novorojenega otroka. Ležal je v greznici najbrže že nekaj mesecev.
Nova zima na Štajerskem. — Iz
Ivankovcev pri Ljutomeru poročajo: Huda zima je uničite ljutomerske in ormoške vinograde skoraj popolnoma.
O posledicah vremenske katastrofe, ki je zadela one dni našo deželo, pravijo še naslednja poročila: Iz ¡Slovenske Bistrice. Hud mraz je uničil vse kulture, celo travniki so poškodovani. Kmetom so splavali vsi lepi upi na bogato letino po vodi. — Iz Rogatca. Minule dni smo imeli mraz do 4o R pod ničlo. Vinogradi in sado-nosniki so uničeni. — Iz Brežic. Slana je vinsko letino popolnoma vzela, tudi s sadjem bo težko kaj prida. Škodo v brežiškem okraju cenimo lahko na milijon kron. Pomoč je nujno potrebna.
KOROŠKO.
Otrok zažigalec. Na Hajdini pri 'Celovcu je pogorelo posestvo M. Jančiča. Zgorela je hiša in gospodarsko poslopje. Živino so rešili. Škoda znaša 6000 K. Ogenj je zanetil štiriletni deček, ki se je igral z vžigalicami.
Smrtna nesreča z avtomobilom.
V bližini Št. Andreža v lavantin-
ski dolini je stopil stavbinski mojster Karl Eggenberger iz Celovca pred mirno stoječi avtomobil, da ga zopet navije. Naenkrat se avtomobil zažene naprej, podere Eg-genbergerja, ki'je padel pod avtomobil in divja preko Eggenber-gerja dalje v jarek, kjer se razbije. Eggenberger je obležal z razbito črepinjo in umrl na mestu.
Tatinsko družbo, obstoječo iz 6 mladih fantov v starosti od 18 do 27 let, so aretirali v Celovcu. V zadnjem času so bile tatvine v mestu in okolici na dnevnem redu. Tatovi so bili zelo predrzni, obenem pa tudi zelo previdni, tako da jim policija dolgo ni prišla na sled. Šele 14. m. m. se je posrečilo žandarmeriji pri Šentpetru blizo Celovca, da je zasačila celo družbo in jo zajela na nekem kozolcu.
Prodajalec človeških kosti. — V Trgu je aretirala žandarmerija znanega cunjarja in prodajalca kosti Josipa Hoferja iz Partseha v Solnogradu, ker je nabiral in kopal po pokopališču človeške kosti in jih prodajal.
Farne ali ljudske šole.
Če hočete zgubiti j sodite mu denar Kedar prosi, zlata us Kedar vrača, hrbet (
Takih dobrih prijateljev je jako malo. Ako se hočete izogniti neprili-kam zaradi posojila denarja takim napačnim prijateljem in če ne morate zgubiti svojega denarja tedaj naložite svoj denar obrestonosno na varno banko. Če to storite se Vam ni treba bati, da bi vam ga tatovi ukradli ali ga pa ogenj vničil. Vloge prijemamo od $1.00 naprej. Iz malega raste veliko. Isto tako vljudno Vam postrežemo kedar prinesete samo en dolar, kot če bi prinesli več. Od vlog plačamo 3% obresti na leto. Obresti so plačljive vsakega pol leta. — Pričnite hraniti še danes.
Ameriška Državna Banka
1825—1837 Blue Island Ave. Vogal Loomis St., Chicago, El.
HRANITELJICA VLADNIH POŠTNIH VLOŽKOV.
GLAVNICA IN VLOGE $1.800.000.00
JAN KAREL, predsednik,	j. F ŠTEPINA, blagajnik.
Denar pošiljamo v Evropo po veliko nižjih eenah kot pa pošta.
Govorimo vse slovanske jezike.
SLOVENCI, KI HOČETE BITI POŠTENO POSTREŽENI
obračajte se do
rzavne
1900 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL,
Italijanska deputacija v Sault ¡Ste Marie, Ont. predstavljujoča 30U italijanskih družin, je šla še ne dolgo tega pred mestni magistrat in zahtevala, da se v njihovem delu mesta postavi ljudska šola (public school) za njih otro ke. Izrekli so se, da svojih otrok ne pošljejo več v farno šolo. — Vzrok je ta, da se otroke poučuje skoro izključno samo o verstvu a oni zahtevajo, naj se otroke versko poučuje v cerkvah in ne v šoli. Vodja deputacije je še pristavil: “Kadar naši otroci odrastejo, morajo biti tudi vešči za kako boljše od navadnega dela, kot smo to mi, tega se pa v farni šoli ne bodo priučili, kjer se ne učijo drugega kot katekizm. Mi hočemo izobrazbo za naše otroke in če je nam ne daste, preselili se bomo drugam, kjer jo bomo dobili.”
Eden “najrevnejših” Kristusovih namestnikov.
list “Italija” iz Rima, poroča, da papež iastuje vatikan in vsa. sosedna posestva z hišami vred. In še ne dolgo odkar je podedoval $2,400,000.00.
Nadalje pravi isti list, da papež lastuje še $520,000,000.00 in letnih dohodkov $23,000,000.00, kar se deli $2,400,000 na mesec; $600,-000 na teden ; $85,000 na dan; $5,-500 na uro; $50.00 na minuto in $1.00 na sekundo. Med te svote pa niso všteti dohodki kot Petro" novčič, dohodki zavoda Antonio de Padua in dohodki, katere mu plačujejo kot davek razne kongregacije in še razni drugi verski zavodi, kot samostani, visoke šole in razne cerkve. Nadalje razni redovi, kot jezuiti, dominikanci, Frančiškani itd. itd.!!!
Iz tega je razvidno, da bi ta “siromak” s svojimi dohodki lahko letno vzdrževal 2.300,000 družin s petimi člani po $1.00 na dan ali posamezno 11,500.000 ljudi. — “Ubogi revež!”
Te dni nas je obiskalo
več rojakov iz W. Virginije, Ar-kansasa, itd., ki so skoz Chicago popotovali v, oziroma iz Wausau-kee, Wise. Eni so šli k g. Adolfu Mantel farme kupovati, a drugi so jih že kupili in sedaj šli po svoje rodbine; nekteri so pa kar tam o-stali in si že hiše stavijo.
Eksplozija. Iz Krakova poročajo: V Vadovicah je eksplodirala v neki hiši bomba. Vsa oprava v hiši je bila razdejana. Eksplozija se je zgodila v stanovanju krama-rice Wolf. Njen mož je še z dvema drugima tovarišema fabricira! bombe. Do danes pa se še ne ve, čemu so rabili bombe. Wolf sam je bil težko ranjen, njegova dva tovariša sta pobegnila. V stanovanju so našli še več drugih eksplozivnih predmetov.
NAŠIM DOPISNIKOM!
Poročajte kratko in jedrnato. Nekteri dopisnik pošlje res tolik dopis, da je naravnost za obupati. Želimo ponovno, DA SE PIŠE KRATKO, JEDRNATO IN VEČKRAT
l
m
Ovirano delovanje
Naše vsakdanje delo bi moralo biti tako upeljano, da se vzdržimo aktivni in da na ta način porabimo ves čas in vso našo zmožnost. Na ta način ostanemo zdravi in močni. Nikoli ne smemo dopustiti, da bi kaj oviralo naše organe pri njih delu, kar bi bilo našemu celemu telesu v škodo.
Toda celo največja skrb ne more včasih preprečiti, da se ne bi naši organi vle-nili ali pa popolnoma prenehali delovati. Zgodi se, da se želodec brani sprejemati hrano ali morda vsaj ne sprejema toliko hrane, kolikor je potrebuje telo. Včasih tudi jetra ali čreva ne delujejo in posledica je zaprtje. V takih slučajih, kjer prizadeti prebavni organi, je najboljše zdravilo
Trincrjevo ameriško zdravilno grenko
Isto bo izčistilo ves sistem, brez kakih bolečin ali neprilik. Ojačilo bo tudi
prebavne organe in poleg istih tudi celo telo. Isto bo:
USTVARILO DOBER TEK POVEČALO RAZKROJITEV IN ODSTRANILO ZAPRTJE,
NOTRANJE BOLEČINE IN KRČ,
GLAVOBOL, ZLATENICO,
KOLCANJE IN BLJUVANJE.
Isto bo pomoglo v vsih takih boleznih pri katerih trpi želodec in vsled katerih zgubimo apetit, smo zaprti ali se čutimo slabo. To zdravilo želimo priporočati za slučaj nervoznosti, povzročeni vsled neprebave in za ženske nerednosti, povzročene vsled kroničnega zaprtja.
Za dobiti v lekarnah in pri	,	>
JOS: TRINER
1333-1339 So. Ashland
JOSEPH



V
Or
ER VTi
AtCiSTERC»
\
OTjAS svobode
sko-katol'iška vera edino zveličavna in prava in sveta in Jugoslovanom tako potrebna — tako potrebna — da lahko na nje naukih — podlagi ubijamo nevernike — ‘“pravoslavne Srbe”, ki v Albaniji taho indijansko masakrirajo uboge bandite “katoliške'' Ar-navte in “Albance”! In če pogledamo v novejšem času to avstrijsko “skrb” za Jugoslovane vidimo še bolj grozeče in po maščevanju kličoče podobe: Na eni strani se nas prodaja pa n germanskim i-dejarn, na drugi strani težnjam hunskih potomcev Mažarom, na drugi strani nas zopet žre avstrijski vojaški moloh in vis a vis njegov pomočnik in zaščitnik vseh Kristjanov: Sv. oče. Kličejo temu zasužnjemu narodu že dolgih in trpkih šesto let: “Daj cesarju kar je cesarjevega, — in bogu, kar je božjega” -— Ta revni in zmozgani narod v resnici daje, pridno, ne-omaihljivo, vestno in z vsem spoštovanjem svoje srage, pot in delo tem peklenskim svojim sovražnikom, in kaj ON prejme od njih???
BATINE! BATINE! BATINE!
HRVATI ZA ČRNOGORCE! tako nam poroča brzojavka iz Zagret ba, in brzojavka “Hrvatskoga Saveza” iz Amerike, ki se glasi sledeče :
Kralj Nikola,
Cetinje, Čmogora.
Črna pošast (Avstrija, op. ur.) z Dunaja naj najde svojo SMRT ob junaških prsih hrabrih Črnogorcev. Ozidje Vukašino vega Skadra, oblito z junaško krvjo, naj ji bode GROB! To želijo v duhu Z VAMI člani grane (veje) “HRVATSKOGA SAVEZA”.
Bezič, predsednik.
Vprašamo se sedaj, kaj rečemo mi SLOVENCI! Slovenci, ki smo NAJ1BOLJ navezani na Srbe in Hrvate in Bolgare. Mi Slovenci, ki naše brate Jugoslovane živi jensko POTREBUJEMO, ker brez NJIH NAM NI ŽIVLJENJA! — Kaj porečemo mi? Stojimo mi še nadalje za panlgermanizem in tlačenje nas in Jugoslovanov sploh? Smo mi zato, da se naše BRATE POBIJA S KANONI AVSTRIJE? Stojimo Slovenci za pogubonosno politiko, za SOVRAŽNO JUGOSLOVANSKO politiko PRESTOLONASLEDNIKA FRANCA FERDINANDA? Zamoremo mi priseči zvestobo Franu Ferdinandu, bi si je postavil za živi jenski smoter in cilj: KAKO UGONOBITI JUGOSLOVANE IN NAREDITI IZ AVSTRO-OGRSKE MONARHIJE : VELIKO-RIMSKO-NEMŠKO-DRŽAVO? NAM JE TO MOGOČE?
NE! NE! NE! in STOKRAT: Ne!!!
Pač si bomo pa zapomnili delovanje Avstrije izza leta 1913.! — GROBOVI JUGOSLOVANSKIH JUNAKOV, (PADLIH PRED OD-RiIlNGIM, LOZENGRADOM, KU-MANIOVEM, TARABOŠEM IN SKADROM NAS MORAJO ZA VEDNO SPOMINJATI TUDI NAŠEGA GROBOKOPA, TIRANA, MORILCA IN NAJVEČJEGA IZDAJALCA IN NEHVALEŽ-NIKA :	DUNAJA IN
BUDAPEŠTE.
Naš nesmrtni pesnik Jenko je zapel:
Naprej zastave Slave!
Na boj junaška kri,
Za blagor OČETNJAVE,
Naj PUŠKA govori !
In v upanju, da nam bo dana enkrat prilika, da se navalimo na svoje stoletne tlačitelje in grobo-kope in osvetimo Očetnjavo in jo iztrebimo švabske nadvlade in ra-bel.jstva mažarskega — umremo tem lažje — ker storili bomo. kar MORAMO STORITI!
Rock Sprrngs, W.yo.
Ne morem si kaj da ne bi odgovoril, na oslarije ljudi, z zvodenelimi možganami, ki jih ima A-merikanski Slovenec za svoje do-pisune. Katoliška žena in J. Vi-dervol “oh my”! aiko si niso dali sebi podobo bedakov, ki jo je deležen tudi Am. Sl. no potem pa že vse neha. Da ljubi izobrazbo, to je pokazala v svojem dopisu dne 18. apr., ko se veseli lopovskega napada, in mogoče si i ti bila med napadalci? Da taka je 'kat. žena!
Ko bi bili i vi podkovani v znanstvu in izobrazbi, bi se tudi dražili z uma svitlim mečem, ali vaš nastop pove z eno besedo da se niste učili nič in da ste nerazsodni kot petletno dete.
Javno uprašam kaj je socializem? In tudi razložite kaj je vera?
In, ali je rekel Krist da mora biti vera rimo-katoliška ?
Ali ni bil Krist kot proletarec, ki je spodbujal in učil narod, pa naj je bilo to v verskem ali političnem vprašanju?
Zakaj naši škofje in duhovniki v obilju žive in to brez žene?
Odgovori kat. žena!
G. iVidervol tudi tebe se lahko upraša. kdaj je kateri socialist rekel da ti bomo vzeli tvoje ponošene hlače, in kdaj je kateri govornik rekel, da ne bomo, ali da ni treba delati?
Odgovori g. puhloglavež pa pusti greenhome na mira, ko si še sto let za njimi. Pravica je še vselej zmagala in ni se vprašalo so li nazadnjaki zadovoljni ali ne.
Vera ni še nobenega nasitila, pač pa mnogo grozote povzročila! Da, kako bi bilo lepo ko bi zopet gorele žive bakle v obrambo kat. vere. Toda zastonj so vaše solze in želje, da bi gledali goreče socialiste na grmadah; tisti časi so minuli in nebo jih več.
Vama svetujem da gresta med Culu Kafre pouočevat kat. vero, mogoče bode kaj več sreče. — Da bi nam taki bogomolci diktirali kaj smemo in kaj ne, se moram bolestno nasmejati. Kajti vsa njihova šola jih stane 15 krajcarjev, to so namreč tiste buklce, ki “gspud” tako radi prodajajo; zato vama svetujem, da pridno segata po “Glas Svobode” pa vama garatiram. da čez leto dni bosta sedaj vama priljubljenmu' listu dala brco.
Zdaj naj še malo opišem domače novice.
Bilo je okrog 15. aprila, ko je nekdo bosonog po hodnikih velikanske skoke delal, hm. in roke. oueh! pardon — noge so se mu videle, da Skoro črevljev za njega ni v prodajalni. Ko sem enega slov. trgovca uprašal. kaj da ti skoki pomenijo, lri z gledajo tako vratolomno. mi pomežikne in reče: “A-li ne uprašaš če bo sneg. bi mi bilo bolj novo kot to Skakanje, ker ni prvič”: — brez komentarja.
In tudi naši trgovci so precej vročekrvni, 21. aprila sta se nekje malo polašala in pobunkala en trgovec in en mesar; kot posledice tega so menda neka vidna znamenja na glavi trgovca, po čemur se da sklepati da je zmagal mesar. .
In lote za iSlov. Dom smo tudi dobili in kakor se sliši, nekomu ni po volji, dragi pa kiha brez šno-fanca. Ob pa taki ljudski prijatelji — ki so že toliko storili za Slov. narod v Rock Springsu! Ljudstvo vas je spoznalo.
Delavske razmere so jako slabe, vsem dela lačnim pa povem, da ga v Rock Springs ni.
Postopač.
NAPREJ ZASTAVA SLAVE!
Slave Trošt.
Danes živimo -Slovani in posebno Jugoslovani v Zjed. Državah, novo, drugo in povsem drugačno življenje od onega v Avstro-Ogrski monarhiji, katere prah smo otresli z upanjem v srcu, da revni deželi pomagamo s žulji svojih rok, ali s pretvezo, da podpiramo toliko časa staro domovino, dokler nam je prijateljska in v resnici prava domovina. Kar nas Slovence žalosti v zadnjem času najbolj je pa to, da je nehvaležna Habsburška dinastija na Dunaju obrnila meč naravnost v dobro in zvesto srce Jugoslovanov, v podanike in marljive delavce in vzdržatelje Avstro-Ogrske monarhije! Začela je politika preganjanja in odkritega sovraštva napram zasužnjenim Jugoslovanom, ki niso storili dražega greha, kakor da so rojeni Jugoslovani in govore in čutijo jugoslovansko! Čitamo že par mesecev poročila iz Dunaja in drugih evropskih metropol, poročila, ki so vsa naperjena proti Jugoslovanom in to odstrani Avstrije in Mažar-ske; poročila, ki vsakemu poštenemu Jugoslovanu režejo gneva srce, čut in pamet, in ki nas, Jugoslovane spravljajo, ob ravnotežje in do vprašanja in konečne razrešitve : ZA ali PROTI AVSTRIJI?! Jermeni se režejo na hrbtu Jugoslovanov od strani AVSTRO-OGRSKE, in to nad podaniki, ki so zvesto skozi šesto let stali na strani iste! Kaj bo, se vprašujemo tisti, ki nismo in nočemo še zgubiti svoje prave in edine Domovine? — Bo li Avstrija in Mažarska z koli in kanoni in ječami ter izgnanstvom pričela ubijati ono ljudstvo, ki se bo v usodepolnem tre-notku upalo postaviti po robu tiranski, zverinski, barbarski, hunski in nepravični švabski vladi, vladi dunajski, vladi hunski v Bu-dapešti, kateri obe sta rabili Jugoslovane za hrano svojim kanonom in kateri zadnji so se vedno skaza-li kot nepremagljivi junaki nad vsakomur, ki se jih je drznil prijeti v svojih najsvetejših človeških in narodnih pravicah ! Iz tega nepremagljivega naroda so ti vampirji pili kri. živo kri! Kri se da pa zopet oprati edinole s KRVJO! — —
iPlakal je narod Jugoslovanski ob poročilih iz Balkanskega bojišča, kjer so kmečki junaki dali svoje ŽIVLJENJE za SVOBODO, BRATSTVO IN ENAKOST SVOJIH BRATOV V TURŠKI RAJI. Plakal je narod nad onimi dvesto junaki, ki so z bombami v rokah naskočili nepremagljive Tarabo-ške nasipe in umrli grozne junaške smrti vsi do enega. Umrli na nekdanji SVOJI zemlji za SVOJO zemljo, za zemljo Jugoslovansko, namočeno s krvjo bolj kot korita v čikaških klavnicah . . . Plače še vedno narod Jugoslovanski nad u-mrlimi stotimi JUNAKI, ki so izdihnili na mrzlih črnogorskih br-dih za narod in svobodo zlato . . .
In ravnotako je narod Jugoslovanski plakal nad padlimi bolgarskimi in srbskimi junaki, kateri so dosegli svoje zmage edinole radi-tega, ker je šel kmet, obrtnik in gospod v vojno z navdušenjem in z vero, da gre v boj za pravično, za sveto stvar, za NOVO DOiBO JUGOSLAVIJE ! In ta narod je zmagal!
Cel civiliziran svet občuduje hrabrost Balkanskih Zaveznikov, junaštvo Jugoslovanov; simpatizira z njimi in daje svoji simpatiji duška v časopisju, literaturi, v parlamentih in v svojem domu med svojimi. Uverjen sem, da bi z njimi simpatizirali Culukafri iz najtemnejših kotov Afrike, če bi vedeli zakaj se gre, ker tudi oni so pričeli okušati prijetnosti nemške “civilizacije in kulture” . . .
Kakor že rečeno: Ves svet jena strani Balkanskih Zaveznikov, to je Bolgarov. -Srbov, Črnogorcev in Grkov — samo AVSTRO-OK LISKA — NE SME BITI NJIH PRIJATELJICA? ker tako zahteva njena mačeha in gospa botra v Berlinu — NEMČIJA, ki vidi v probuji in SVOBODI JUGOSLOVANOV — nevarnost za svoje hu-dičevo-zlobno-proti-Jugoslovansko delo, razširiti (Nemčijo do Male A-zije, streti in pokončati vse, kar čuti, živi. in je Jugoslovansko! —
Ker je pa večina prebivalstva v Avstro-Ogrski monarhiji slovanskega rodu, ker je večina prebivalstva te države iste misli, rodu, jezika in krvi kot oni junaki na Kosovem polju in Odrinu kot oni Junaki, ki počivajo mirno v Skadarskih jarkih in okopih se zahteva od NJIH, NAS, IN TO POD KRINKO “PRAVEGA PATRIOTIZMA” — DA ONI, TO JE MI, SLOVENCI, HRVATI, SRBI, ČEHI, POLJAKI, SLOVAKI IN RUSINI, primemo za handžar in na generalsko povelje iz Berlina vda rimo z “ H e i 1 ” in “Eljen” klici na SVOJE BRATE... “Avstrijske sovražnike”, se vdarimo za Amavtske naše (avstrijske) “brate” in še nekatere drage albanske bandite, od katerih lahko pričakujemo toliko hvaležnosti, plačila in dobička, da ne bo več treba Avstrija-ncem hoditi v Ameriko za kruhom! Tako nam pravijo v objemu šva >ski in mažarski bratci, ki bi radi zabili Jugoslovanom še en turški kol v Jrbet, kot so to stirili z Bosno-Hercegovino . . .
(Sedaj, ko že ne morejo z nobeno rečjo več preprečiti, da ne bi i “Kranjci” znali, da so Srbi njihovi bratje, bratje po krvi in jeziku, bratje v miru in vojni — BRATJE IN SAMO BRATJE VEDNO ... sedaj eo te politične stenice pričele sumničiti svoje lastne državljane, da delajo proti Avstriji, proti apostolski dinastiji, proti Dunaju, proti avstrijski armadi, proti svetim relikvijam Habsburške hiše . . . Oni zahtevajo, da mi, pridni in mirni avstrijski Jugoslovani primemo za orožje, in se pričnemo klati s svojimi brati, s svojimi očeti, sestrami, ženami in s svojimi otroci . . . Kaj vendar TI BEDAKI od NAS zahtevajo?! Kaj vendar oni o NAS mislijo! ŠESTO LET JE ŽIVEL JUGOSLOVAN V AVSTRIJSKI SUŽNOSTI — šesto let je nosil verige na nogah, rokah in okolu vratu — IN NIKDAR SE NI TA SIROMAK UPRL SVOJIM TIRANOM IN RABLJEM!
Jugoslovane v Avstro-Ogrski se je vedno zapostavljalo; ni se nam dalo šol; ni se nam dalo pripomočkov za nadaljuo razvijanje naroda ; ni se pospešavala naša kultura in književnost; ni se pustilo kmeta izobraziti; ni se skrbelo za naše dežele ne gospodarsko, in ne agrikulturno in ne industrijsko; ni se nam pustilo svobodno razvijati in uveljaviti naš Jugoslovanski jezik; ni se nas pustilo kot eno veli ko družino skupaj, temveč se nas je razmejilo, in smo postali e-ni Slovenci, drugi Hrvati, tretji Srbi, četrti Bošnjaki, peti Slovon-ci, šesti Dalmatinci, čeprav smo prišli pod okrilje Avstro-Ogrske kot EN NAROD, kot JUGOSLOVAN!
Pač pa se je za Jugoslovane ‘“skrbelo” tako: Vsako stoletje je ‘“vlada” ali “stanovi” poslali enega ‘“nadarjenega” Jugoslovana v kak jezujitski samostan, da se je učil za “dobrobit svojega naroda” iz “črnih bukvić” “višjih učenosti”. -Pisce slovenskih knjig se je obešalo, izgnalo ali zaprlo, njihove knjige so se radi “pregrešnosti” v cerkvi sežgale in izdajali so se ukazi, da se take iu enake brezverce in sovražnike Rima in Dunaja brezobzirno preganja, in če se jih pobije kot pse, dobe ubijalci celo lepe nagrade ... Slovenski jezik se je sramotil, zapostavljal — in govoriti- so ga smeli samo pastirji in kravje dekle, kot nam to govore stari pergamenti v. muzejih na Dunaju . . . Gledalo se je na to, da je narod zaostajal v poljedelstvu in kulturi in se mu je nasvetovalo in zapovedalo, da mora vse svoje prihranke oddati gosposki, ki mora “varovati” deželo pred divjimi Turki, za katere imajo sedaj njihovi potomci na Dunaju tako veliko ljubezen, da bi lahko mislili, da sta Kristus in Mohamed postala dobra prijatelja in sta se na povelje Nemčije in Rima zbližala in sporazumela... Skrbelo se je nadalje, da so se nam šole in drugi kulturni zavodi, ki nam jih je sezidal Napoleon, — podrli in se mesto univerze sezidala na istem mestu velika štala za popotnike, potrebne odveze in božjega žegna . . . Tudi so nam v tem času vbili v glavo, da je rim-
Zapeka,
otrpla jetra, neprebava,teška prebava in tem podobne neprilike želodca ali jeter se hitro vdajo uplivom Severovega življenskega balzama (¡Severa’s Balsarn of Life), kateri je splošna tonika za celi u-stroj. Povspešuje redno delovanje črev ter pomaga prebavi. Cena 75 centov. Na prodaj v vseh lekarnah. Zahtevajte Severovega, katerega izdeluje W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Towa.
(Advertisement)
Tel. Ca.na.1 376
RUDOLF SMRČEK
Edina slovenska knjigoveznica v Ghicagi
1623 BLUE ISLAND AVENUE
8 e priporoča rojak cm.
Na] nižje cene. “®*
Telefon: Canal 3014
MAZDAH!
S A L O O N
s kegljiščem
kjer točim vedro sveže pivo in druge raz navrat-ne pijače. Domače vina Unijske cigare. Potniki dobe pri mani čedna preoo čiMa.
P at režem vsakemu točno in izborno.
MARTIN POTOKAR
1825 S«. Center A ve.. Chkage, DL
VSAK SE
JAGMI ZA
NEBO
10 za 5c
CORK TIP
CIGARETE
Vsak trgovec preda vedute več NEBO Cigaret vsaki dea.
Možjcozdravljeniv5dneh IH
■■■■■■■■■■■■■■■HraaBHilN boijsCin.
O sd ra Tl m rmtcoc*. kdor trpi na VarlcoceH, Structurl; dal)» ozdravim aal«sljlTO «»struj» ljenje, ilvčno ne*mo4nowt, vodenico lm bolesni tičočich se molkih. Pridite k nam vsi, ki ste se nevapešoo zdramili pri drugih zdravnikih. Moja 15 letna praksa vam je na razpolago in jamči popolno ozdravljenje. Govorimo v vseh jezikih.
Ozdravim pezltlvn» h»l»d»c, pljuča, ladice In neprilike v Jetrih. (Za aeuap
TAJNE MO&KE
BOLEZNI
_QUBA NAOONA, SOLIZ-ZIV LISICAH IN JETRIH
zdravim hitro za stalno tn tajno. Živčen» ob» moglcBtl »haboet. na. por, zastrupljeni)» In zguba vode.
PLJUČ A
naduho, Bronehltie. ard-ne bolezni ta pljuča» zdravim po moji najao-
--m m ,j .til
V®j8i ®tvOOL
Kuret zutuj.
zdravljenj» ni treba plačati)
ZASTRUPLJEN-JE KRVI
la vseh drugih kotnih bolezni, kakor prtiče, tuclje, onemoglost Itd.
ŽENSKE
BOLEZNI
beli tok, bolečin» v oza-ture. garje, oteklin», podju In drug» organske bolezni zdravim za ■talno.
PreUkoTtij« utt—i
SPKOIJALI9T ZA MOŠKE IN ŽENSKE.
DR. ZINS, 183 SjraüSrc: Chicago
Odprt»ed • zjutraj do 8zv»öer. Ob nedeljah od 8 zjutr. de 4 oep.
Pilsen Auditorium
Restavracija iu Bufé
JOS. FALTA, lastnik
1657-61 Blue Island Ave., Chicago.
NaJvnčJ« dvorano na zapadni strani Chicago.
Importiran Pilsner, Anheuser-Bush, Michelob in .'r'-vitirveidbao n» čepu. Import:rima vina in cigare.
¡TELEFON CANAL 42S0.
m
Solidna slovenska trgovina
i î
I
I
V	zalogi imam vso zlatnino in srebrnine, kar jo-spada v to stroko. Popravljam tudi ure in drugo.
V	za'ogi imam tudi gramofone, slovenske, hrvaš ke, nemške in angleške plošče. Se priporočam. Za vse pri meni kupljeno blago jamčim.
FRANK, CERNE
6034 St. Clair Ave.	CLEVELAND, O.
Dajte zdelati svoje tiskovine pri
SPRAVEDLNOST”
1825 Loomis St. Telefon Canal 1015
Cene zmerne	—o—-	Delo solidno
“SPRAVEDLNOST” BDINI čeilcl- unijs» dnbvnik
»n t ULTLaiVJ I STANE IOC. NA TEDEN.
NAJVECJA SLOVANSKA ** TISKARNA V AMERIKI JE
NARODNA TISKARNA
2146- 50||BLÜEj ISLAND AVE., CHICAGO, ILL
TELJCANAL 448
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jezika. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce.	...
Najboljša Slovensko-angleška slovnica.
Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovénie Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Cena v platnu vezani $1.