Leto Ii. V Kočevju dne 15. junija 1639. 2zan n \ V' ■ j H " V. i ; ! i i . Z' > ( r • \x J . v.. X 1 j V:. Štev. 17.1 X rr.i f i j j ! i hhaja vsakega 5., 15. in 25. dne v mesecu; če je na ta!: dan praznik, dan prej. — Pes. štev. V50 din.; letna naročnina 30 din., v zamejstvu 60 din. — Po8tno-ček. rač. š‘, 17 7 Oglasi po ceniku. — Izdaja konz. lista,- čigar predstavnik in odgovorni urednik je Karel Škulj, župnik v Dolenji vasi pri Ribnici, — Tiska tiskarna I. Pavliček, Kočevje!! felisstei talar lat©I§B®ga Sefe n V * ¥ prijam Govor predsednika kr. vlade Bratje in prijatelji! Vsak politični človek ima družabno sredino, sredino, v kateri se čuti intimnim, s katero živi in ki jo iz vsega srca ljubi. Dragi bratje in prijatelji! Od vsega začetka svoje politične kariere sem se najboljše počutil v delavski sredini. Že od nekdaj sem imel vse razumevanje za upravičene težnje delavcev. V delavskih vrstah je res veliko število ljudi, ki so niogoče majhni po svojem socialnem in gospodarskem položajo, ki so pa zato veliki po močni značajnosti in svojem idealizmu. Ta delavska sredina je ona politična c izba, ki je tudi v najtežjih trenutkih svoj« politične borbe nisem nikoli zapustil. Toda prav tako je delavstvo tudi meni pri vseh mojih političnih stremljenjih zvesto in požrtvovalno sledilo. Iz te delavske sredine sem se politično 1, za naše delavstvo sem živel in se zanj boril ter ga nikoli ne bom zapustil. Odtod izvira moje zanimanje za socialno zavarovanje dJavccv ter posebno za naš po k ret. Kakor vam je znano, je bil naš sindikalni pokret, katerega začetki datirajo še iz časov pred konec minulega leta, vezan na ie mednarodne delavske Struje, dokler se ni pojavila Jugoslovanska delavska zveza ali „Jugoras". Ta zvezanost našega delavskega pokreta z mednarodnimi sindikati je bila tako duhovna kakor organizacijska. To je veljalo skoraj za vse države. • Pred nepolnimi štirimi leti sem kot minister za socialno politiko in narodno zdravje čutil, da so pridobljena izkustva silila lc spremembi obstoječega stanja na sindikalnem polju pri nas. Široki delavski sloji so stali ob strani, kakor da čakajo novo sindikalno usmeritev, ki naj bi jih vodila po novih potih. Naš delavec ni mogel razumeti zanikanja nacionalne vzajemnosti in obstoja. Prvi in najstarejši rod našega delavskega stanu v sodobnem smislu besede je še živ in izhaja neposredno z vasi, ki je bila v vsej naši zgodovini nositeljica narodne zavesti in borbenosti. Ogromna večina našega delavstva ni mogla nikoli niti razumeti, še manj pa se ogreti za nauk razredne borbe iztrebljenja v svojem lastnem narodu, Ta ideologija je bila zanje tuja, nerazumljiva in nesprejemljiva. Široki delavski sloji so, ko so J° poslušali, ostali pasivni. . Poda velika gospodarska stiska leta 1933 D napravila pravo puščavo v'delavskih vr-Več stotisoč delavcev je ostalo brez dela. Dnevnice so padle ha zelo nizek nivo, onemogočeno je bilo. normalno poslovanje ^se socialne politike. Delavci so čutili, da |e Potrebna podpora države, da se popravi 0 njihovo težko stanje, v katerem so se nahajali. takih razmerah sem konec leta 1936 itev •v.avske zveze „Jugorasa", ki si je posta-: , arijo i, < ■ . in . ju razmer in potreb v naši državi. jr. ta pokret je moral biti brez vsake fraze n '^lenosti, da bi mogel služiti sarno za . ■ . 'd . t0val in gojil v delavskih vrstah p i rojeni nacionalni čut ljubezni napram lastnemu narodu in domovini. Delavci so razumeli to vabilo" ter so se mu odzvali. Dovolj je, ako navedem kot dokaz za to samo en podatek: V mednarodnih sindikatih je bilo leta 1933, na osnovi njihovega lastnega priznanja, okoli 33.000 članov —- medtem ko je „Jugoras“ zbral v niti treh letih svojega delovanja že okoli 180.000 članov. S tem so bile ustvarjene močne in trdne delavske organizacije, ki so lahko služile kot osnova za delo, ki naj bi koristilo delavcem na eni strani, in ki je lahko zavarovalo uvedbo sprejetih socialnih ukrepov na drugih strar i. V takih okoliščinah sem ukreni! dve osnovni dejanji za zboljšanje življenjskega položaja delavcev. Eno je imelo nalogo dvigniti raven delavskih mezd, drugo pa zavarovati delavce za čas, ko postanejo nesposobni za delo, v pi merili onemoglosti in starosti, ali če njihove rodbine ostanejo brez hraniteljev — v primeru smrti. To so uredbe iz leta 1939. F rva se nanaša na določitev najnižji!; ■ mezd,, sklenitev kolektivne pogodbe, pomiritev in razsodbo, druga pa na izvajanje zavarov- -ija za primer onemoglosti, starosti in smrti delavca, in na razširitev pokojninskega zavarovanja zasebnih nameščencev na vso državo. Sprejem teh uredb predstavlja ogromno pridobitev za naše delavce. To jc bilo uresničenje dejanja, ki so se ga komaj lahko nadejali.in ki je bilo pred nekoliko leti kot nedosegljiv sen. Uredba o zavarovanju delavcev za primer onemoglosti, starosti in smrti je stopila v veljavo 17. marca 1937 ter se nanaša na 700.000 delavcev, ki so že zavarovani za primer bolezni in nesreče pri delu, medtem ko je uredba glede starostnega zavarovanja določila, kakor vam je že znano, uvedbo pokojninskega zavarovanja za zasebne nameščence. Ta uredba je stopila v veljavo konec minulega leta ter se nanaša na okoli 80.000 umskih delavcev, ki so to ali po svoji kvalifikaciji ali po svojem delu v gospodarstvu. Obe veji zavarovanja sta omogočili zbiranje velikih denarnih sredstev, ki bodo znašala vsako leto več sto milijonov din. To so ogromne možnosti, ki jih je treba izkoristiti ne samo za pospeševanje narodnega gospodarstva, temveč prvenstveno za dvig življenja delavcev s pomočjo raznih socialnih ustanov, na prvem mestu stanovanjske pobude za delavce in zasebne nameščence. (Živo odobravanje.) Na koncu, dragi bratje in prijatelji, vam želim povedati, da mi je drago, ko Vidim, da tudi tukaj v Sloveniji delavci zapuščajo marksistične vrste ter se zbirajo okoli svoje narodne Zveze združenih delavcev. Bratje in prijatelji delavci, lahko vam rečem tole: Od vas samih, od vaše zavednosti, od vaše' organizacije in vaše moči zavisi, ali bo prišlo do ustvaritve vseh vaših upravičenih teženj. Ako bodo delavci v Sloveniji zapustili'vsa ona strašna "marksistična in komunistična gnezd; , pot n ste lahko prepričani, da boste povse na vseh straneh našli popolno'razumevanju vseh vaših potreb in vaših interesov. V tem smislu, dr ; d, '■ Z današnji sijajni tabor ter vam želim mnogo sreče" pri plodnem delu tudi s svoje . obljubljam: Zvestobo za zvestobo, za ljubezen! " ■ ' :v ■ *• Govor voditelja Slovencev Dragi prijatelji 1 Danes je prvi tabor slovenskih delavcev. Prireja ga Zveza združenih delavcev. Ta strokovna zveza slovenskih delavcev je stara še komaj dobra tri leta. Čeprav je Zveza še tako mlada, vendar je že danes tako upoštevana in tako vplivna, da si je lahko upala prirediti današnjo prvo veliko, za vse slovensko delavstvo njenega programatičnega prepričanja namenjeno zborovanje i n posvetovanje Ta prepolna dvorana je dokaz, da je tabor že uspel in da upanje na dober uspeh ni bilo drzno. Zveza združenih delavcev je imela v tet kratki dobi iz treh razlogov tako sijajen uspeh: ‘ L Ker je v strokovnem, socialnem in gospodarskem oziru nudila slovenskemu delavstvu, kar je za njegov stanovski razvo> m napredek potrebno. Zato ji je tudi državna oblast mirne duše izročila pred kratkim vodstvo Delavske zbornice v Sloveniji. 2. Ker Zveza združenih delavcev noče ne kulturno, ne nacionalno, pa tudi ne politično — v kolikor pač v tem oziru vuhva na delavstvo —- kakih drugih potov, kakor ga hoče večina slovenskega naroda. Njeno mesto je ob strani njenega narod« ! .3- Ker se ne izgublja v internacionale, ska, svoji državi in svojemu kralju zvesta delavska stanovska organizacija. V tem oziru se je našla zajedno z Jugoslovansko delavsko zvezo, ali kakor kratko pravimo „JugorasomN .. 5** je, komunisti in socialisti nosijo zadnji čas tablice v sprevodih in trakove na prsih s patriohčmm napisom: Branimo državo! Branimo narodi A vsakdo ve, kini uaarjen z duševno slepoto, da se to mora pravilno citati; Branimo državo ob strani drugorodnih komunistov! Žalostno pa je, da so povsod, pa tudi pri nas ljudje, ki so s ta .o slepoto udarjeni. Ljudski pregovor pravi, da včasih tudi bal:o zrno najde, a pri naših političnih kokoših je to, zdi se mi, popolnoma izključeno.- .....Vi sami vidite, da mi beseda sili v po-11 ,°/. Zat0 Pa dajmo dve tri besede povedati o naši zunanji in notranji politiki/ .1 J0brega pol leta je ž.ivela Evropa v stalni vojni psihozi. Naši pogledi so mesece m ,f/ce vsakega dne bojazljivo, vprašujoče mri hi/" P° .Zldc)vih, (jg jj ie na njjj1 £e nabit boiazrma?eSki Ukaz’ Hva,a E°8'u> sedaj Je gledamoŽ [nnoS° manjša. Zopet mirnejšey meni d, ličnost, kar seteda ne po-trezne in d‘hProtivniki naše sedanje modre, ie molu dJ r premišJie“e zunanje Politike ! °f delatl neumnosti, kakor bi hoteli- Oton namestnik Pavle je s kneginjo OmL, drzavnem obisku v Berlinu. V tem nlrndJ trenutkl» je voditelj nemškega naiocd m kancler Nemčije Hitler pred na-šrni knezom namestnikom zopet izjavil so sl ■ pn j , jeJ. k . . XX in< ' 1 jjateliski ' . ... • : ' . 1 b< ma d 2 mir • h . ■ „ . j je 2 Jugoslavijo in da je pripravljena ozirati se na njeno svobodo, neodvisnost in tudi na incje, ki nas vežejo v trajnem sosedstvu. To so besede, izgovorjene v slovesnem trenutku od dveh mož, ki govorita v imenu svojih narodov! Zadovoljni smo z njimi, radujemo se jih iz vsega srca. Pričakovali smo jih, a vendar se jih, to ponavljam globoko radujemo. Prav tako, kakor smo pričakovali, da bo velika Nemčija sijajno sprejela našega kneza namestnika in kneginjo, vendar čutimo potrebo, da zadovoljnost in veselje nad teni pričakovanim dejstvom javno zabeležimo in izjavimo pred vsem svetom. V naši notranji politiki sta dve točki na dnevnem redu: 1. je reorganizacija JRZ novim, dejanskim razmeroin primerno; 2. nadaljevanje dela na dovršenju sporazuma. Reorganizacija JRZ ne pomeni nikakih orogramatičnih sprememb, ampak je istovetna s poživljenjem političnega delovanja stranke na vsej črti. Glede sporazuma, ali prav za prav v zvezi s sporazumom pa mi naj bo dovoljeno, da bom enkrat tudi oseben, čeprav je moje načelo, da sem v svojih govorih strogo stvaren. Govoril bom o osebi dr. Mačka, ki je ena izmed osrednjih oseb pri delu za sporazum. Nočem omenjati njegovih duševnih vrlin in sposobnosti, to bi bilo laskanje. Dr. Maček ni samo dober Hrvat, ampak tudi dober Slovan. Krivico mu dela, kdor si upa misliti, da mu slovansko čustvovanje in mišljenje ni sveto. Govorite kakorkoli hočete, mislite o njem, karkoli hočete, vendar so le Slovenci, vendar so le Srbi dr. Mačku najbližji bratje na svetu. Dr. Maček ne pozna bližjih bratov na svetu kakor so Slovenci in Srbi. Jaz cenim dr. Mačka in visoko mislim o njem. Zato pa tudi ne obupam nad delom za sporazum, po bolj ali manj številnih peripetijah bo vendarle do njega prišlo. Mislim, da je to dovolj o notranji politiki. Vračam se zopet k našim ljubim delavcem. Čestitam jim na današnjem taboru in želim Zvezi združenih delavcev, da pelje delavstvo vedno naprej in navzgor 1 Vsa dvorana je priredila na kraju predsedniku senata dr. Antonu Korošcu burne manifestacije. ŽZačclfi'čljniBCD staš nnoxDC] Narod, ki stremi za stalnim napredkom, se ne sme nikoli udajati fatalizmu. Nikdar iie sme čakati prekrižanih rok na ono, kar bi mu nudil goli slučaj usode.' Sedanji dnevi, ki mrzlično vznemirjajo ves svet, da- •r'LT ■ Trs* uc -s. jmiaarev:; Največja nesreča v zgodovini podmornic Upanje, da bi še mogli rešiti podmornico „Jhetis" ali iz nje potegnili na površje kaj živega, je izgubljeno 1 Dolgo se v angleški javnosti ni prav vedelo, kako je nesreča potekala, kakšne žrtve more zahte-: . ■ ' ■'!, ; • ; . o 1 ki strašno katastrofo skrivali, dokler je bilo to mogoče in dokler j c. bilo kaj upanja, da Se vse popravi s posrečenim reševanjem. Teda medtem je vse upanje prešlo in tvrdka, ‘ki je podmornico zgradila, je že javnost prestrašila z novico, da je podmornica z •vsemi, ki so bili v njej, izgubljena. Angleško mornariško poveljstvo pa je obenem tudi objavilo, da je bilo na njenem krovu, osem ljudi več kot pa so prvotno mudili, da število ponesrečenih znaša 971 Med njimi je tudi več priznanih strokovnjakov za podmornice. Ta največja nesreča v zgodovini podr menile jo potekala takole: Podmernica „Thetis", ki so jo šele pred kratkim spustili iz tovarne v morje in je bila največja angleška podmornica, je v. la prve jejo dovolj dokazov o potrebi nevzdržne delavnosti za ohranitev in okrepitev odporne sile narodove, ki ji je prva in glavna o nova narodovo zdravje. Stalno nam mora lebdeti pred očrni skrb za odgojo čvrste mladine, stebra naše bodočnosti in nosite-Ijice klenih semen za bodoča pokolenja. Zdrava duša more ustvarjati samo v zdravem telesu in samo zdrava telesa so porok za učinkovito odpornost naroda in države. Ljudske bolezni, med njimi ena izmed najopasnejših, jetika, nevarno glodajo na koreninah našega naroda in mu pijejo življenjski sok. Zato mora biti naše najskrb-nelše zanimanje za problem jetike stalno na dnevnem redu, ker je to zanimarje gibalo vse naše nacionalne kulture, tehtnica našega moralnega in etičnega življenja, nujnost družabnega reda in verni kažipot v bodoče veke. 36.000 ljudi je obiskalo lani protituber-kulozne dispanzerje in je bilo deležnih njihovih dobrot z rentgenskimi pregledi, pnev-motoraksi, gmotnimi podporami itd. 36.000 klicarjev vabi na delo, opozarja, svari, prosi ... In prosi: Žrtvujte, darujte! Odločno^ voljo, sposobnost in pripravljenost, da 'smatramo skrbstvo za jetične bolnike, ta najvažnejši ljudsko-zdravstveni problem, za svojo resno narodno stvar in za svojo nalogo, moramo na posebno izrazit način manifestirati vsaj enkrat na leto čeprav še s tem ni rečeno, da bi naša skrb za te reveže tudi v tihem vsakdanjem podrobnem delu ne morala biti ob vsaki priliki enako velika in žarovita. Enkrat na leto se morajo v skupnem utripu za težko usodo bolnih in revnih sinov in hčera naroda strniti vsa naša srca! Potrebno je, da vlije ta naša skupna manifestacija mladini najglobljo socialno vzgojo in da pokaže vsemu narodu neomajno voljo za združeno pomoč bolnim in bednim. V naši strjenosti je zasidrana naša bodočnost, zato vsi v zbor! S stališča naše države stoji v preteklem tednu v ospredju vseh zunanjepolitičnih dogodkov obisk kneza-namestnika Pavla in kneginje Olge v Berlinu. Naš knez namestnik je bil nadvse prisrčno sprejet že na meji v Podrošci, kjer so ga pozdravili zastopniki kanclerja Hitlerja, armade, političnih in strankinih oblasti ter veliko prebivalstva iz Rožne doline, ki so oblekli svoje slovenske narodne noše. Nadvse veličasten je bil sprejem v Berlinu. Že prvi večer je državni kancler priredil slovesno večerjo, pri kateri sta bili izrečeni zgodovinski napitnici, kjer je jasno in nedvoumno izraženo medsebojno, razmerje med obema sosedoma in prijateljskima državama. —-1- "L!*..15rb_j inn.i— mil' rr. Dotlej je plula samo na vodi in še nikoli ni bila pod vodo. Na tej vožnji jo je spremljal rušilec „Brazen". Ker je šlo za važnjo tehnično preizkušnjo, kako se bo namreč nova podmornica obnesla pod vodo, je bilo na njenem krovu več zastopnikov ladjedelnice ' ’ ;1 L"’P; posadka je štela s častniki 57 mož, poleg toga pa jo je spremljalo še 20 inženirjev, med njimi graditelj in še en mehanik-spe-cialist, skupaj 101 mož. Potapljanje naj bi se začelo v zalivu pred Liverpoolom (med Anglijo in Irsko). V četrtek točno ob 1 popoldne je podmornica sporočila rušilcu, ki jo je spremljal, da se bo za tri ure potopila v globino kakih 40 m in da bo pred 4 in 5 uro popoldne spet prišla na površje. Pa je ni bilo nič več na vrh I Ko so napovedane ure minule in podmornice še ni bilo izpod vode, je rušilec začel že v skrbeh iskati okrog rr ta, ki er je izginila ped površino, da bi i morda opazil, kje je podmornica. Toda. vse iskanje je bilo zaman. Nato je rušilec mornariški postaji v Liverpool poslal „S. O. S.“ klice, ta pa je takoj te klice oddala j ■ i ! ■ ' ' T k ! ;■ mir; la je v pristanišču. V Wcy- mouthu in Portlandu so vse mora Državni kancler Hiti - j s veliki je la vi j i, njenem lj , o jske ter i pričanje, da se bodo med ol ' . je, ki so . i ohranjeni in se bodo še okrepili, kar bo v korist mirovnim težnjam vse Evrop . namestnik je visokemu gostitelju odzdi z izrazi spoštovanja do Nemčije in do nemškega naroda, do njegove marljivosti, discipliniranosti, rodoljubja in do njegove velike domovinske ljubezni ter pristavil, da z veseljem jemlje na znanje „ponovna slovesna zagotovila, da hoče Nemčija vzeti v obzir svobodo in neodvisnost jugoslovanske države ter nedotakljivost meja", kar bo zakoreninilo medsebojno prijateljsko sodelovanje v obojno korist kakor v korist Evrope. Napitnici sta imeli velik odmev p:o vsej Evropi, ker sta razblinili razne spletkari je, ki so se pletle okrog odnošajev med obema državama, ker ista vsemu - svetu prikazali, da v Berlinu ni bilo kompletov, ni bilo diktatov, ni bilo ponižanj, marveč da sta se srečala predstavnika dveh ponosnih, svobodoljubnih držav, ter si prijateljsko iz oči v oči povedala, da bosta svoje sodelovanje uredila v okviru brezpogojnega spoštovanja drug drugega svobode, neodvisnosti in nedotakljivosti državnega ozemlja. Berlinski obisk je s tem postal močno stebrišče za mir, in to v času, ko se nam je zdelo, da se temelji vsega političnega reda v srednji in južnovzhodni Evropi majejo. Drugi važni dogodek preteklega tedna je bil govor sovjetskega komisarja za zunanje zadeve Molotova, ki je odgovoril na angleško-francoske predloge o sklenitvi trojne vojaške zveze. Molotov je dejal, da angleški predlogi še niso zadostni, da bi Rusijo prepričali, da se lahko spušča brez skrbi v vojaško zvezo z Anglijo. Anglija mora dati še močnejša obvezna zagotovila, da bo prišla Sovjetski Rusiji v primeru vojne na pomoč, predvsem pa mora Anglija Rusiji zajamčiti pomoč, ako bi slednja morala pomagati kakšni napadeni baltski državi. Molotov je dejal, „da Rusija ne bo šla po kostanj v ogenj za kakšno drugo državo", ampak da zahteva enostavno vojaško zvezo, ki bo za vse enako obremenilna. in enako obvezna. Pogajanja med Anglijo in Rusijo s< aj trajajo t’Gd03 Ha državni realni gimnaziji v Kočevju bodo sprejemni izpiti za prvi razred dne 23. in 24. junija vsakokrat po prihodu jutranjega vlaka. Pravico do polaganja izpita imajo učenci, rojeni V letih 1926 do 1929, ki so vsaj z dobrim —it--r -— rr: mr » cali iz kinov, gledališč in drugih zabavnih ■ c : c v ' v: Vsi so morali takoj oditi na svoje ladje, rušilce in podmornice. Še v noči od četrtka na petek sc je v liverpoolskem :rUvu zbralo 21 ladij, ki so vso z vsemi modernimi pripomočki isk ■': • grešanopodmornico. T vso noč je v zalivu ležala gosta megla in vse ladje niso mogle nič najti. Ko ) daniti, so se vzdignila v zrak vodna letala, da bi iz višine, od koder sc globljo vidi v vodo, preiskala morska dno. Šele v petek ob 10 45 je angleška mornariško poveljstvo uradno sporočilo, da se j pod o rnica „Tl ' ! v liverpoolskem zalivu^, 14 milj od rtiča Ortnes. Head, polo* pila in da so jo. medtem že našli. Tekom < ' ’ ’ .C ; 5 / ' ’ tu prišli ra površja prvi irtedini rešeni: kapitan Gram, poročnik VVoods in en kurjač. Vse je spreti 1 r tšilee „Brazen". Ti so it dogodila. Vsa posadka s poveljnikom in moštvom je takraj še bila pri življenju. Kljub tem novicam pa je vsepovsod zavladala velika skrb, ker je vsem še bila v živem spominu nesreča ameriške podmornice lus". ir ti aparati posl op je koc :: : 7i:: :::c ehom dvvršili četrti razred, osnovne ude. Prijavi je treba priložiti Šolsko izpričevalo in k . h:'.. Dno 10. in 11. junija ja bila na gimnaziji odprta razstava risarskih izdelkov in ženskih ročnih del. Procesija Sv. Eešnjega Telesa se je vršila letos dne 8. junija s slovenskim cerkvenim petjem. Vodil jo je g. kaplan Skvarča. Med dru- ij pan g. notar Lovšin Anton. V procesi o' korakali slovenski iž Rje in de- kleta v krojih z zastavo kat. prosvetnega dru-štva. Procesija je vsako leto kaj pestra. Udeležilo se je prebivalstvo okoliških podružnic, ki poje v kočevskem dialektu nabožne pesmi. Telovadni nastop v Marijinem domu je priredil ondotni otroški vrtec, ljudska sola in meščanska šola z dokaj pestrim sporedom. Posamezne točke so učenke lepo izvajale. Udeležba 'občinstva je bila pičla, ker je bil telovadni nastop zaradi slabega vremena že enkrat preložen in se je medtem vršila v Kočevju večja sokolska prireditev. Prihod knezoškofa g. dr. Gregorija Rožmana v Kočevje. V soboto 10. t. m. se je že uro pred prihodom začelo zbirati prebivalstvo okoli cerkve in župnišča, da svečano sprejme prevzvišenega knezoškofa. Pred cerkvijo so se' zbrale Marijine družbe, nato slovenski fantje in dekleta z zastavo. Na mostu so stali učenci ljudske šole k učiteljstvom, na čelu z upraviteljem šole g. Blenkužem. Ob njegovi strani je stala trojica učencev, da izroči prevzvišenemu šopek ter da ga pozdravi. l\oti župnišču so se razvrstile gojenke in učenke Marijinega doma, nato pa otroci križarji in klarisinje. Pred vežnimi vrati župnišča pod slavolokom pa je stal častni kanonik, dekan in župnik kočevski g. Ferdinand Er k er s predstavniki drž. uradov in privatnih ustanov. Na desni strani g. dekana je stal kočevski župan g. notar Lovšin. Ob 9"10 uri se pripelje z avtomobilom prevzvišeni knezoškof. Izstopi iz avto- obila. Prvi ga pozdravi mestni : upnik g. častni 1 snonik Ferdinand Erker, nato Mii ko, ki mu nato predstavi navzoče gospode. Pozdrava so se ude-oleg prej imenovanih gospodov še gim-razijski direktor g. Burgar Anton, sodni predstojnik g. dr. Reichmanu Blaž, šef davčne uprave -■ starešina finančne straže g. Conradi ing. Štiglic, ki je zastopal Auer spergove urade ing. , ki je j o razlai zdor, ter g. Kovač, ki je zastopal ekspozituro ilnice. — Po i se je napoti . ijsko ceri Po opi slovesnosti pa je obiskal dopoldne ljudsko šolo, popoldne pa šolo v Marijinem domu, kjer gaje med drugimi pozdravil g. prof. dr. Eržen Peter. Obiskal je tudi drž. realno gimnazijo in si pri tej priliki ogledal razstavo vi zb in ženskih r očkih del. Po razstavi ga je vodil prof. risanja g. Jugovič, O razstavi se jo g. knezoškof iz- kovno vdrla v notranjost podmornice. Tako so se rešili le trije, ki so prvi priplavali na površje, vsi ostali so bili na milost in nemilost zaprti v podmornici kakih 40 m pod vodo. Rešeni so prvi natančneje popisali potek nesreče. Kq se je podmornica jela potapljati, je bilo" navidez vse prav, vse signale luči so pravilno svetile. Kmalu pa je skozi <; vi za izstreljevanje torpedov v prednjem delu začela vdirati voda; moštvo se je um 'milo is ogroženega prostora in vrata v Ci prostor za seboj zrakotesno zaprlo; toda medtem je voda vdrla tudi že v drugi del i;i nato še v tretjega. Le srednji in zadnji del 1 ’ e ie : ' v c;: : . V tv p« c store se je stisnilo moštvo in čakalo . . . Ker je morska voda prišla do afeotndfa* torjč i, se h zač-. I rr zvijati dušljivi klorov 1 rh riško poveljstvo je dalo v javnost, ds. vi zaloge zraka megle zadostovati do opolnoči, oziroma do ponedeljka : ; 1*30 zjutraj. Toda ta čas je že zdavnaj r ' v; i ' ici ni nič v : vdirati, se je ] : vica nagnila s kljunom naprej, tako da nji uj dno, i ' v Ati K)joh zelo močna, je tudi ta izginil pod r ElagEimm© FjoraO© Neskončni darovi božje dobrotljivosti obdajajo kristjane z'nedoumljivo častjo. Ni in ni bilo odličnega naroda, ki bi se mu bogovi tako približali, kot se je naš Bog približal nam. Edinorojeni Sin božji namreč je sprejel našo človeško naravo, ker je hotel, da bi mi postali deležni njegove božje narave. In še to, kar je sprejel našega, je obrnil nam v prid: svoje Telo je na oltarja križa daroval Boga Očetu v spravo za nas; svojo Kri je prelil za odkupnino in očiščenje, da bi nas rešil sažnosti in očistil vseh grehov. Da bi pa spomin na io daritev ostal vedno živ,_ nam je zapustil svoje Telo kot jed in svojo Kri kot pijačo — pod podoboma kruha in vina. O dragoceni in čudoviti obed, odrešujoč in prepoln sladkosti! Kaj more biti dragocenejše od obeda, kjer niso pripravljeni junci in kozli kot v stari zavezi, temveč Kristus sam, pravi Bog. Kaj je čudovitejše kot ia Zakrament, kjer sta kruh in vino izpremenjena v Kristusovo Telo in Kri; kjer je Bog sam obsežen pod skromnima podobama (kruha in vina); kjer ga verniki morejo uživati, a ne raniti; kjer celo pod najmanjšim delcem ostane ves in nedotaknjen. Nobeden zakrament ni bolj zdravilen nego ta, ki izbrisuje grehe, pčmttožuje milosti in napolnjuje dušo z vsem bogastvom duhovnih darov. Daruje sc v Cerkvi za žive in mrtve, da bi vsem koristil, ker je postavljen v zveličanje vseh. Nihče ne more popisati sladkosti tega zakramenta, kjer uživamo vir sleherne duhovne sladkosti in se spominjamo one nepopisne ljubezni, ki jo je Kristus pokazal s svojim trpljenjem. Da bi pa globlje vtisni! io neskončno lju bezen v srca vernikov, je pri zadnji večerji, ko je jedel z apostoli velikonočno jagnje, preden je odšel s tega sveta k Očetu, postavil ta zakrament v večen spomin svojega trpljenja, kot dopolnilo prednodob, kot’ največji čudež, kar jih je storil, in zapustil edinstveno tolažbo njim, ki so bili žalostni zaradi njegovega odhoda, /z nagovora sv. Tomala Akv. razil zelo pohvalno. V nedeljo se je vršila sv. birma, pri kateri je bilo okoli 400 otrok. Iz Kočevja je odšel g. knezoškof v Stari log, nato gMCTKtuijgimgnEMKMB■ i r ; ■■Erav-v vodo. Pri sledeči oseki podmornice ni bilo več videti, vsa jc izginila pod vodo in so iv •<;'* ; ;o označiti s posebno plavajočo bojo, r.. ra ne bi bilo treba vedno znova iskati. Reševalna dela, da bi rešili moštvo, so že opustili, ker ni nobenega upanja več, sedaj gre le še zato, da vzdignejo podmornico, jo preiščejo in popravijo, žrtvam službe pa pripravijo veličasten pogreb. Predsednik vlade Chamberlain je v svojem govoru v poslanski zbornici obljubil, da bo država skrbela za njihove svojce. ’ • Reše ni kurjač pripoveduje Glavni kurjač podmornice „Thetis", Arnold, eden izmed tistih, ki so se rešili, je sndči uglednemu časopisu „Grafic* opisal začetek katastrofe la potek svojega reševanja. Arnold je sotrudniku „Grafika” med drugim dejal: „Spustili šmo se pod površino ob 13-30. Ob 15 se je moralo nekaj dogoditi, ker še je podmornica postavila v poševno lego. Iz torpedne cevi je pritiskal zrak. h kontrolnega oddelka pa so se čuli glasovi. M ji, ki so bi v s\ delu, 1 je torpedna cev, so p;* :.kii v srednji odele! ek. Zapreti smo hoteli vrata med prvim in drugim oddelkom. Voda h? pri y t oddelek, kjer srno bili mi, ter smo bili zaradi ■ / r- pa bo obšel še oatale župnije na Kočevskem. Zadnje birmovanje bo v Mozlju 23. junija. Tretjo binkoštno nedeljo, t. j. 18. junija, je žegnanje na Zdihovem ter se bo isti dan dopoldne vršila sv. birma. Gospod knezoškof se pelje 16. f. m. v Mravo in gre odtod peš na krasno izletno točko in božjepotno mesto Zdihovo. Takoj nato bo zvečer procesija s prižganimi svečami. Naslednji dan je spovedovanje. Nogometna tekma S. K. Kočevje proti S. K. Črnomelj se je na praznik končala z zmago domačega kluba. Rezultat je bil 6 : 0. Naše ceste. Zadnji čas se je ogromno povečal automobilski promet na cesti Ljubljana-Kočevje-Sušak. Velik del automobilov, ki gre skozi mesto, je iz Nemčije. Dnevno jih gre kateri dan okoli 200. Skozi mesto je bila zgrajena nova cesta, tudi ta ima že polno lukenj, ki se lahko dnevno maše z drobnim peskom, pa vkljub temu niso zamašene. Predstavljati si je treba šele ostali del ceste od Štalcerjev preko Mrave na Brod. Bivša banovinska cesta, ki je sicer podržavljena, je skoro taka kot je bila. Zato ni čudno, če se tolikokrat dogajajo nesreče. Belokrajinski festival in češnjeva razstava bosta v nedeljo 18. t. m. v Črnomlju. Na festivalu se bodo prikazale razne narodne igre in plesi, kot: Zeleni Jurij, črnomeljsko, metliško, poljansko in adlešiško kolo, most in drugo. — „Pntnik11 pripravlja poseben vlak v Črnomelj in Metliko. Cena vožnje z vstopnino 50 din. Prijave in informacije pri „Putniku“. En milijon dinarjev je dovolila kr. vlada za ljubljanski velesejm. ' Stoletni Belokranjec umrl. V četrtek dne 25. maja se je preselil v boljše življenje J iez Belič iz Črnomlja. Izpolnil je sto let in dva ; e eca — rojen je bi! 25. i Čr- nomlju. Dne 15. marca t. 1. je še ves ml-do.-ten i 1 rja v krogu svoj !j( . i;: i sščinov slo stoletni e '■ ' ' bil E v Ljub- ljani in obiskal škofa dr. Rožmana. Žel i še videti 1 Ij Pt h. : : ved , da bo vložil prošnjo za brezplačno vožnjo v 11 1, d ! v ; c..’ rat. videl naž L Ija. Štiri dni pred smrtjo jc še sodeloval p. i zasaditvi prve lopato pri gradnji železnice Črnomelj -Vrbovško. Rekel jc: „Jaz moram pozdraviti našega g. Korošca 1“ ih je čel na postajo k sprejemu. Ko so prihajali odličniki, je pršil, kje bo zagledal voditelja slovenskega naroda. Ker g. dr. Korošca hi bilo, jo ven žalosten rekel: „Ni ga našega Korošca!u Iti je odšel do- •BgraagEBOSSSr fc-miaai»aw tega prepričani, da je stvar urejena. Ni bilo nobene zmede. Vsi smo bili mirni. Niti mislili nismo, da bi mogla nastati katastrofa. Govorili šmo si, da smo vsestransko zavarovani in da bomo v nekaj urah podmornico lahko zapustili.- Celo šalili smo se. . Nazadnje je bilo vsem mornarjem dovoljeno, da povedo svoje mnenje o dc jodlat ter smo vsestransko prčmčiii reševalne možnosti. Lž bifo ti nami ne nega i niti med strokovnjaki, niti med navadnimi mornarji. Prvi poročnik je skušat priti v oddelek, ki je bil žc napolnjen z vodo, da bi pognal črpalko, toda ni se mu posrečilo. Pritisk vode je bil premočan. Prišli so oet 'i, ž Li t v 'ž ■; uspeha. Tedaj smo sklenili, da se poskus opusti ter smo vsi odšli v zadnji konec podmornice. Ko smo pri. šmo sklenili, da poskusita kapitan O ra m in poročnik V/oods zapustiti podmornico. Stopila sta v poseben, za to določeni prostor in sta se rešila." Naprej Arnold m* mogel več govoriti. Bil jc več i . 5 dostavil: „Ne bom vam govori! c tem, kar $ godilo ponoči; Mi smo se rešili in. smo bili j i i, ili tudi vsi ostali. Ne morem vam povedati, kako mi je bilo , da so moj i ' v p< ■. je bil ' : j ec, ber ’ : in ;vi p s v taboril slovenskega naroda. Pri decem-bcrskih i je 1 i g. dr. . : od likom ižalje, jegovi ilagi >, da iva i ' : i Z ičarju. ' : 1 ' 'j 9 Ribnica. V nedeljo 10. t. m, je tu zboroval okrajni odbor JRZ, čegar člani so vsi predsedniki in podpredsedniki odborov JRZ v kočevskem okraju. Vršile so se volitve predsednika okrajnega odbora. Z izjemo dveh glasov ja bil izvoljen z vsemi ostalimi glasovi za predsednika g. K. Škulj, župnik in bivši narodni poslanec. Za podpredsednika g. Rigler, za tajnika g. dekan - Skubec, za blagajnika pa namestnik narodnega poslanca g. Strnad. Pretresal se je tudi na tej seji politični in gospodarski položaj v okraju. Ker so člani odbora iz celega okraja, je bila lepo prikazana celotna slika v okraju. • Mozelj. Kljub težavam, ki se tu in tam pojavljajo, napreduje naše delo za Zgradbo Pro-‘ svetnega doma. Les je ves na mestu, temelj že betoniran, tako da bo, kakor hitro se ustali vreme, zavihrala zastava na novem slemenu. Dotekajo tudi darovi iz slovenskih krajev. Posebno Štajerci, ki so vedno v najinih bojih, nas razumejo in to tudi dejansko pokažejo. Novo korajžo nam pa je dal naš gospod ban dr. Natlačen, ki je po prošnji našega poslanca g. Riglerja rešil našo prošnjo tako ugodno, da smo prve, začetne glavne izdatke precej pokrili. Prisrčna zahvala g. banu! Lepo se zahvaljujemo tudi gospodu poslancu Riglerju! V kratkem se oglasimo že s povabilom na žegnanje našega prosvetnega doma. Kaj si storil za „Kočevskega Slovenca" ? Ali sj že uredil letošnjo naročnino, ga širiš in priporočaš svoji t sosedom in prijateljem. Tvoje 1 ilo je, rojak, in svojo narodno za-vednost najlepšo dokažeš z zvestobo glasniku slovenske družine! Radi preselitve se odda prav poceni več sobnih in kuhinjskih predmetov kakor tudi steklenice raznih velikosti. Pojasnila v trafiki Lovšin v Kočevju. 0@G:;:D@sOaRao;:vQ Prodaja izseljenskih deviz. Finančni minister je izdal odlok o posebnih ugodnostih pri nakazilih, ki jih pošiljajo iz inozemstva naši izseljenci. Odlok se glasi: Pooblašča se Narodna banka, da lahko za izplačilo nakazil izseljencev odobrava delno uporabo inozemskih dinarskih terjatev v naši državi do višine 25 °/°, medtem ko se nakazilo ostalih 75% izvrši v svobodnih devizah. Na osnovi gornjega odloka je Narodna banka izdala naslednjo okrožnico : 1. 25% dinarskih dobroimetij za ta namen lahko inozemske banke ustvarijo z nakupom internih dinarskih terjatev, toda le takih dinarskih terjatev, ki so last upnikov iz neklirinških držav. 2. 75% dinarskih dobroimetij pa morajo vnesti v našo državo v obliki svobodnih deviz, ki se morajo v celoti odstopiti Narodni banki po tečaju v svobodnem prometu na domačih borzah, lahko se pa tudi za ves znesek vnesejo svobodne devize, ki jih v celoti odkupi Narodna banka po tečaju na svobodnem trgu (ti tečaji ijo iovi 258 din za funt). • .. 3. Na ta način ustvarjeni izseljenski dinarji se lahko uporabijo: a) za izplačila rodbinam na- ših izseljenev v nat i I i po lalogih izseljencev v inozemstvu, in sicer v neomejenih zneskih; b) izseljenci lahko nakupijo izseljenske dinarje samo v inozemstvu; z vnešenimi izseljenskimi čeki in efektnimi valutami je treba postopati kakor s šalterskimi devizami; c) eventualno neizkoriščene j.:.'; ! oze iških koresporide itov (bank) na računih izseljenskih dinarjev se ne morejo transferirati nazaj v inozemstvo v svobodnih devizah. 4. Pooblaščeni denarni zavodi so dolžni voditi posebno evidenco o ustvarjanju in zlasti o uporabi izseljenskih dinarjev. Okrožnica Narodne banke nato pojasnuje, kako se vodi ta evidenca, in predpisuje, da morajo denarni zavodi vsak mesec dostaviti Narodni banki sumarni pregled teh računov. Za kazil ih i ugodnejši in bo n. pr. funt presegal tečaj 258 dinarjev na s /obod n ti gu, kolil r 1 lahko inozei k ke eno četrtino izseljenskih dinarjev z nakupom tako zvanih internih dinarjev. Nakup Vagonskih pošiljk ke e, pšenice in moke ugodno b. i tvrdka Bregar G Krek Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 19. Tvrdka dobavlja blago naravnost od proizvajalca. Vse informacije brezplačno. jvoip ' : »ilameiffisi n p ' n i Ml MGnH’M' M Ki} Li u LjMv mm L u L Wv n n n r7i n ."’kvk , S i E I ji I j >' :- m | j i j j M fi';. m % j! • • : j n ua m ,;u u b uu ul, ■mMi HsnnGV^faipP^A 'KUifrjk MJJM L: O O Stanje vlog . l astne rezerve Din 420,000.000 28,6t>0.0Q0 Dovoljuje posojila proti vknjižbi Za vse obveze hranilnice jamči M ' : .maska posojilnica j , i J v Kočevju ■j registrovana- zadruga z neomejeno zavezo sprejema in nove hranilne vloge obrestuje po 4%, daje kratkoročna posojila proti zastavi ali poroštvu. Za varnost jamči neomejeno poroštvo njenih članov in lastno premoženje. EuQcl*3 l (30 OR Ml „jim. Vi r. z. z o.,z. I ' Prodaja na debelo in ria drobno vse vrste lesnih izdelkov za gospodarstvo in gospodinjstvo kot tudi razne igrače. Cenik na razpolago. Cene zmerne in solid o.