Telefon št. 74.
Fosamna številka 10 7i.
P« priti nr*|«*M: it
os Io leto naprej 26 K — k
S al lata » 18 » — • etrt» » 6 » 60 » ■eseo > 2»20»
V apravalitva prejem*«:
za
•elo leto naprej 20 K — h ■•I leta » 10 ► — • •etrt » » 6 „ — » ■eseo > 1 > 70»
Za poSiljanjenadom 20 b na meiec.
SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Naroinlno In Inserate sprejema upravnlštvii v
Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice it. 9.,
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je t Semenskih ulicah it. 2,1., 17.
Izhaja vsak dan.izvzemil
nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 249.
V Ljubljani, v sredo, 28. oktobra 190B.
Letnik XXXI.
„Bloc".
Pariz . ,13. okt.
Protikrščanske stranke ad Francoskem «.0 so združile v zbornici. Ta zveza se imenuje v tukajšnjem časopisju .»vladni bloc«. V njem so vsi framasoni, socialni demo-.Iratje, radikaloi, komunisti in podobna družba. Proti njim je nekaj katoličanov, katerim pomagajo nacionalisti in »liberalci«; Francoski •»liberalci« so namreč nekoliko drugačni kakor n. pr. njihovi kranjski bratje po imenu. Prepričan sem, da so ljubljanski liberalci vsi tir, strani Combesovi in so le žalostni, da ta <ag more tudi na Kranjskem izvrševati- svojega rabeljskega posla.
Francoski akademik E. Faguet je izdal nedavno knjigo »Le Liberalisme". V tej knjigi pravi, da je on liberalec najčistejše vrste, ki hoče v resnici Bvobodo za vse. „A,a, nadaljuje, »kamorkoli pogledam okoli sebe, ne vidim na Francoskem nobenega liberalca. Vsi so ali katoličani ali pa proti-katoličani. Indiferentnih ljudi, kakoršnih si želim, ni nikjer*.
t Su res, če je kdo »svobodnjak« po mišljenju,. mora biti danes na Francoskem ka toličan, kajti ti kličejo po svobodi. iFran-coski republikanci so na vsa cerkvena vrata napisali z velikimi črkami napis: „'Liberte, egalite,i iratemite". Najlepši portali so zamazani s temi velikimi črkami. A glejte ironijo usode Kavno ti ljudje zatirajo svobodo bogoslužja, zapirajo cerkve, terorizirajo ljudi, ki niso njihovega mišljenja, in izganjajo iz dežele samostanske brate, ki so edini na Francoskem besedo »fraternitč" v dejanju izvrševali'!
Kaj toroj počenja »vladni bloc« ?
Prepovedal je na novo vsem oblastem, da se ne smejo udeleževati sv. maš, pri katerih se prosi .za pomoč sv. Duha.
BojRtm ladijam so prepovedali na Veliki petek izobešati črno zastavo, kakor je bilo od nekdaj običajno na Francoskem.
V mnogih mestih so prepovedane procesije s PreBV. Rešnjim Telesom.
»Protiklerikalna« gonja se podpira z vsemi silami. Častniki, ki so na sumu, da gredo, če tudi le skrivaj, k maši, izgube službo, so prestavljeni, ali pa vsaj ne morejo avanzirati. Vsled tega je nastalo v uradniških in častniških vrstah grdo denun-cianstvo ; kdor se hoče iznebiti konkurenta ga toži, da je »klerikalec*. Na deželi izvršujejo to delo posebno učitelji. Na vsakega človeka preže, ali hodi v cerkev, in če prestopi cerkveni prag, gorje mu!
Ministri Combes, Chaumie (uk in bogo-častje), Andrtf (vojna) in Pelletan (mornarica) hodijo po celi deždt-in na javfilb Bho-dih pridigajo boj proti krščanstvu. Socialistična druhal ob takih prilikah takoj to nauke tudi dejanjsko izvršuje ter pobija okna po župniščih in cerkvah. Skoro pri vsakem shodu je več ranjenih.
A največjo slavo si je pridobil »bloc« v boju proti kongregacijam. Dne 1. jul. 1901 je bila v zbornici sprejeta postava proti cerkvenim družbam. Minidtrstvo Waldeok-Rous Beau-ovo, katero ni hotelo izvrševati v vseh posledicah te postave, je odstopilo, in nastopil je Combes, da izvrši rabeljsko delo. Obdal se je s tovariši, ki so njegovega mišljenja in ki mu pomagajo na vso moč zatirati vse, kar je krščanskega. Combes je ja-ničarska narava. Bil je vzgojen v duhovnem semenišču in posvečen v duhovnika. Postal je »baccaiaureus theologiae«. A »premislil« si je, se oženil, in nastopil politično kari-jero, v kateri je postalo njegovo ime kmalu deviza za odpadnike od krščanstva. On ni strokovnjak v nobeni drugi stroki, kakor v zabavljanju čez cerkev, katero je zapustil in plačuje njene dobrote z nestrpnim preganjanjem.
Pred kratkim je zboroval »Veliki Orient«, framasonski parlament, kateri je danes v resnici tudi francoski parlament. Za predsednika so izvolili istega Rabiera, kateri ima v zbornici poročilo o avtorizaciji katoliških redov. Poslali so Combesu pismo, v katerem mu častitajo, da tako vrlo izvršuje svoj »republikanski poklic«. Combes se je za-
hvalil framaeonom z medenimi besedami in dostavil, da bo izvršil svoje delo do zad-njega, proseč framasone, naj mu pomagajo.
Na Francoskem je bilo okoli 12 000 bolnišnic, šol in zavetišč, katere so ustanovili zasebniki in vodili redovniki. Okoli 9500 jih je že zatrla sedanja vlada in obeta, da jih bo uničila do zadnjega.
Iz dežele izganjajo tudi one redove, ki so izključno le dobrodelni. Pri tem se postopa nečuveno surovo. Prednica kongrega-cije dobi povelje: V štiriindvajsetih urah morate šolo zapreti in sestre morajo biti v tem čaau že razkropljene.
Ker je nemogoče to tako hitro izvršiti, pride v naznanjenem času vladni likvidator z oddelkom vojaštva, kateri z silo iztira vse iz hiše in vrata zapečati. Pri mnogih šolah bo nalašč čakali, da se je začelo šolsko leto. Ko so bili otroci že v šolah, je prišlo vladno povelje, da se mora šola zapreti.
Kdor ugovarja, je aretiran. Ljudstvo, ki se ustavlja takemu početju, razganjajo vojaki z bajoneti in sabljami. Škofje, ki protest rajo, so kaznovani s tem, da jim ex-abb<5 Combes pobere dohodke. Zdaj je že enajst škofov na Francoskem, katerim je vlada pobrala dohodke.
Zadnji je izkusil ta »liberalizem" mar-seljski nadškof. A marseljski katoličani so v deputaciji čez nekaj dni prinesli nadškofu 25 000 frankov. Framasoni so divji, ker ne morejo škofov izstradati. Zato pa Combes grozi, da bo začel še vse drugače postopati. »Cerkev se mora ločiti od države!« kličejo framasoni. Ta klic ne pomeni v njihovih ustih nič drugega, nego da se mora začeti boj tudi proti posvetnemu duhovstvu in da se morajo zlasti zatreti duhovska semenišča.
Saj ta boj nikakor ne veija samo redo-vom. Zakaj pa prepovedujejo poučevati redovnikom tudi, ko so sekularizirani ? Zakaj so prepovedali sekulariziranim redovnicam, da ne smejo v cerkvi moliti ?
Iz (leželnlli zborov.
...	I s
Koroški deželni zbor je v seji 27. okt. sklepal o regulaciji Drave pri Gor. Dravogradu. Deželni zbor se strinja z vlado, da se skliče posebna enketa, ki naj preskusi vsa dela v svrho regulacije Drave pri Gor. Dravogradu in se zavzema za to, da se pokliče iz inozemlja veščega hidrotehnika. — Na predlog fin. odseka se raznim občinam prispeva za zidanje šolskih poslopij. Delavnici za pletenje košar v Ratten-dorfu se za dve leti nakaže po 100 kron in zadrugi krčmarjev v Celovcu za 1. 1904 za nadaljevalno šolo, ki se ima ustanoviti, 200 kron podpore. Posl. Grafenauer je utemeljeval predlog, da se prepovedo pojedine ob priliki pokopavanj in sedmine. Predlog se je oddal odseku.
Češki deželni zbor je začel sejo 27. okt. z poimenskimi glasovanji na predlog Nemcev. Po dveh glasovanjih je izjavil deželni maršal, da sklepa sejo, da bodo imele komisije priliko posvetovati ae. Dan prihodnje seje sa naznani pismenim potom. To je vzbudilo pri poslancih presenečenje. Cehi so bili ogorčeni nad nemško obstrukcijo. Na vprašanja glede tega je maršal odgovoril, da tako ne more več dalje trajati. Ta teden ne bo več seje, in najbrže bo deželni zbor zaključen, ako ne pride do kompromisa. Zdaj je na vrsti posvetovanje komisij ; ako se omogočijo meritorne razprave deželnega zbora, se začne drugi teden z gospodarskimi predlogami.
Nižje avstrijski dež. zbor je 27. t. m. začel z razpravami o predlogu volivnega odseka glede spremembe občinskega voli v. reda. Poročevalec Weisjkirchner je izjavil, da se gre za to, da Be vsem davkoplačevalcem omogoči sodelovati pri občinski upravi. Govorniki opozicije bo pro-testovali zoper predlogo, češ, da je naperjena zoper inteligenco. Večina je povdar-jala, da je predloga edino le delo pravičnosti napram davkoplačevalcem. Vse točke so bile v specijalni debati nepremonjene vsprejete.
Gališki deželni zbor je sklepal o dežel, budgetu za 1. 1903—4. Za leto 1903 znašajo izdatki 24,044.000 kron, prejemki 9 755.000 kron, za 1. 1904 znaša potrebščina 25,234.000 kron, dohodki 10,607.000 kron. Da se primanjkljaj pokrije, se bodo pobirale deželne doklade v dosedanji meri, za deželne prispevke k stroškom regulacij rek in za popravo varnostnih nasipov ob
LISTEK.
Pisma s pota,
Poljski napisal H. S i e n k i e w i c z.
Posl. Po d ru 7s k i.
(Dalje.)
Ta naglica je zares čudovita. Nisem sicer poskušal tega, kar je učinil jeden naših turistov, ki je pomolil palico skozi okno in slišal razločno glas: »trrr!«, ki ga je delala palica, udarjajoča ob brzojavne drogove; pač pa sein si mislil, ako bi bilo treba našim vagonom tako dirjati, da bi se .ie do prve postaje koliko zasopli, da bi jih bilo treba odpeljati v hlev. Sicer pa ne vem, ali je običaj urnojše vožnje kaj boljši. Kajti pri nas včasih načelnik postaje ne pusti naprej vlaka, dokler se ne vrne človek, poslan po črešnje za njegovo zaročnico, ali da kak drug načelnik na postaji na deželi zakliče za že odhajajočim vlakom: »Stoj, ker gospod Piegtasievvioz prihaja«; kar je zelo ugodno za vse. To ima nekak familijaren značaj, katerega se ne smemo iznebiti, zlasti ker je eden izmed naših najtemeljitejših publicistov dognal, da so se vsi naši zavodi izci-mili iz razširjenega pojma rodbine.
Med tem je pa vlak letel kakor na krilih. Približam se k oknu vagona. Torej sem
v Angliji, v deželi, ki se tako razlikuje v vsakem oziru od naše domovine ter od vseh dežel kopnega sveta sploh, v tej deželi ne-verojetnosti, kjer ima n. pr. aristokracija razum, kjer državni zbor ni nikako pripog-njeno drevo, na katero vse koze skačejo, in javni blagor i časnikarska fraza, in kjer čas ni sovražnik, katerega treba ubiti.
Zares, čuden kraj. Ženska nima tu nikakih pravic, a vendar jih uživa povsod; napredek drvi tako urno dalje, kakor dirjajoča lokomotiva, toda preoblečen v srednjeveško opravo; habeae corpus se ne prevaja iz latinščine.
Toda to je samo jedna stran slike, stran politična, torej boljša. Nikakor pa nisem namenjen smatrati Anglijo tudi v um-stvenem pogledu nedosegljivim idealom. V tem oziru je bolje v Belgiji, bolje v Franciji, bolje v Pruaiji in bolje celo pri nas. Razmere, v kakršnih tiči zemljiška posest, boj med kapitalom in delo, proletarijat, glad in nevednost leže kakor oblak nad bodočnostjo te dežele: to se splošno znane stvari, da mi ni treba niti govoriti o njih.
Na srečo vendar imajo ljudje tukaj pamet in namesto da bi se vlegli nalik kamnu v tok javnega življenja, trudijo se nadvla-dati in uravnati njega obrežje. Nikako čudo torej, da tukaj valovi, ki bi zamogli zaliti
deželo, gonijo kolesa mlinov in žag. Tako je bilo od sive starodavnosti do današnjega dne.
Toda vrnem se k svojemu potovanju. Ne bom se trudil opisovati Anglije, ni v socialnem, ni v političnem, ni v kulturnem oziru. Smoter mojega potovanja je bila Amerika, torej mojo pripomnje o Angliji, katero sem samo prepotoval, imajo le ceno opazk, napisanih v vagonu. Sicer pa je našim (poljskim) čitaieljem o Angliji že dovolj berila na razpolago. Zala pisma z naslovom »Wieczory nad Tamiza« in zali dopisi Severovi opisujejo kulturno stran te de-dežele v polno našo zadovoljnost; različni »izvirni dopisi«, ki se tem bolj po pravici imenujejo izvirne, ker so skovani doma, podajajo zvesto sliko političnega stanja te dežele, da ne govorim o tem, kako zanimive prikazni jasnovidnosti so ti spisi.
Končno pa nam Anglija v nobenem oziru ni tuja. Treba je priznati, da si neki del naše družbe prizadeva, da bi se vse to, kar ima Anglija najboljšega in najzabavnej-šega, vpeljalo in vcepilo tudi pri nas. Imamo angleške dirke, angleške telovnike, angleške orookete, angleške vrhne 'suknje, angleški dolgčas, angleške ovratnike in angleške »na-tives«, katerih je treba, kakor pravi neki naš lord, povžiti nekoliko ducatov, in človek Be čuti, kakor bi se bil šc-le rodil na
svet. Pa saj je on že brez tega takšen, kakor bi se bil še le zdaj na svet rodil.
Znovič sem začel od predmeta. Evo, sedeč v vagonu, sem radovedno opazoval kraj, mesta, trgi, »farme« in »parki« so mi migotali pred očmi. Okolica po deželi je tu podobna belgijski, samo hiše »farmerjev« so tu čednejše; na livadah, odlikujočih Be z bujnim zelenjem, pa se pasejo številne črede ovac Sicer ima vse svojo črto in mero; vse je nekako okorno, toda polno originalnosti. Povsod vlada mir; nad veselimi vaškimi prizori se razprostira oblačno nebo, na koncih obzorja, nad slikovitimi skupinami dreves pa visi megla.
Solnce je uprav zahajalo, ko smo se bližali Londonu. Nad mestom se je povzna-šalo celo morje dima, pod katerim je bilo razprostrto drugo morje streh, dimnikov in cerkvenih stolpov; in to vse se je končno, nepregledno za oči, zlivalo v daljavi s siv-kastimi oblaki na zahodu. Predno smo dospeli na pcstajo, je bilo že temno, torej smo se napotili v hotel, s trdnim namenom, ta večer ne iti več nikamor, kar je bilo za-me, potujočemu brez počitka naravnost iz Varšave, neobhodno potrebno.
Naš hotel se je imenoval Charing Cross. To je poslopje le nekoliko manjše, nego so naši trgi, vsokako pa je v njem bolj živahno. Ne znajoč angleški, sem s karanjem
Visli pa naj se vzame posojilo 2,952 000 kron. Deželni odbornik Rom»novič je zahteval, d« se deželna avtonomija razširi in okrepi Olesnichi je izjavil, da bodo Malorusi glasovali zoper budget, ker se ue ozira dovolj na njihove potrebščine. Prikrajšanje njihove narodne jednakopravnosti je malo-luake poslance privedlo do prepričanja, da v deiel. zboru ne najdejo pravice. Omenjal je postopanje poljske večine, zlasti pri volilni agitaciji in pri obravnavanju predloga za ustanovitev maloruike gimnazije v Sta nislavu. Od namestnika se pričakuje, da bo odpravil vse nepravice, ki jih imajo Malorusi trpeti. V interesu vlade je, da se Malo-rusov ne goni do obupne politike.
Posledice olbstrukcije v deželnem zboru istrskem.
Hrvatski in slovenski poslanci v deželnem zboru v Pulju so posegli po skrajnem orožju — po obstrukciji. Naši čitatelji in vsa slovenska javnost, ki pozna — sfričanske odnošaje v Istri, se gotovo divijo lunaštvu »lovensko-hrvatske devetorice istrskih poslancev. O dogodkih samih v dosedanjih dveh se,ah so čitatelji že obveščeni. Ti do godki imajo sedaj ž* svoje posledice.
Daželni glavar Cimpitelli je podal demisijo. Mož je star, gluh in postaja otročji. Soditi bi bilo torej po naravnih zakonih, da je odstopil radi tega, ker ne more več prenašati dolgih in razburjenih sej. Ali temu ni tako. Med vsemi italijanskimi poslanci je bil on morda najbolj čvrst in svež v oni seji, ki je trajala nad 8 ur in pozno v noč. Resnica je, da so ravno mlajši italijanski poslanci oslabeli, tako, da so večinoma ležali po stolicah, a nekateri njih so celo pobegnili domov. Na to je pazil naš vsikdar bistri Laginja. Ko je videl, da manjka toliko italijanskih poslarcav, da bi zbornica postala nesklepčna, ako bi se naši oddaljili, se je zgodilo, da so naši, razun Laginje, zapustili dvorano. Laginja je na to zahteval besedo in ko mu jo je dež. glavar podelil, je predlagal Laginja, naj se navzoči poslanci seštejejo in naj se konstatira, ali je zbornica sklepčna, ali ne! Ko je to čul poslanec dr. Bartoli, je takoj segel Laginji v besedo in predlagal zaključek seje. Na to je bil dež. glavar gluh za predlog Laginje in je za ključil sojo.
Po seji so seveda navzoči italijanski poslanci obsipali Campitellija z očitanjem, ker je bil dal bes?do Laginji in sploh tudi zato, ker je preveč popustljiv proti slov.-hrvatski manjšini.
Ta očitanja eo začela presedati končno tudi legendarično neobčutljivemu in jako malo resnemu Cimpitelliju. Očitajo mu pa tudi, da je, pozvan k namestniku G^esu, na zahtevo, naj predlaga kraj, toda izven Po reča, kamor naj se skliče zasedanje, izjavil, da bi b'l Pulj najpripravneji. Ko so italiian ski poslanci pozneje prišli k grofu Gcessu tožit radi tega, da se je določil Pulj, jim je ta poslednji seveda odgovoril: «Saj je vaš človek tako želeli«
Na to so bili italijanski poslanci zopet napadli Campitellija s hudimi očitanji. Ta pa je sedaj odločno tajil vse to in se kazal silno ogorčenega na namestnika Gce«a in pravi, sedaj, d a j e r a v no to, da je grof Gcess govoril neresnico o njem, glavni vzrok njegovemu odstopu!
Obstrukcija naših poslancev ima tudi drugih posledic. Italijani so kar presenečeni po tako junaškem nastopu zastopnikov istrskih slovenskih in hrvatskih trpinov. Tudi v vladnih krogih je vzbudila ta obstrukcija
presenečenje in ne znajo najti poti, kako bi umirili ta novi nepričakovani vihar v Istri.
V slovenskih in hrvatskih krogih je divni nastop zbornične manjšine vzbudil vseobSe odobravanje in pravo navdušenje. Povsod se priznava, da so istrski Sokoli nastopili pravo pot. Eien italijanskih poslancev je grozil v zadnji seji, da je prebivalstvo že sito teh odnošajev. Da, sita in pijana je italijanska signoria in besni sedaj, ker se boji navstale reakcije; ljudstvo pa ni sito in odobruje energično nastopanje, ki naj enkrat stori konec razmeram, ob katerih strada brez razlike narodnosti!
Mžjeavstrijska občinska volivna reforma.
Volivni odsek nižjeavstr, dežel, zbora je 23. t. m. predložil načrt novega občinskega volivnega reda za kmečko prebivalstvo. Načrt zahteva, da se ustanovita dve skupini občin: večja, (za mesta), manjša, (za vasi). Med voliv. opravičenci v teh volivmh razredih se ostro ločite obe kategoriji. V večjih občinah se ustanove 4 volivni razredi. Četrti volivni razred obsega vse 24 let stare, v občini vsaj tri leta stanujoče osebe. V manjših občinah nimajo osebe, ki ne plaču jejo direkt. davka, volivne pravice v četrtem razredu. Od volivnih opravičencev, ki plačujejo direktne davke ali se prištevajo inteligentnim volivcem, se zahteva enoletno bivanje v istem kraju, a plačevalci osebnega davka imajo še le po dveletni dobi volivno pravico. Ako ta načrt v nižjeavstr. dež. zboru postane zakon, bo Nižje Avstrijska prva dežela, ki bo imela sedanjim razmeram odgovarjajočo obč. voliv. pravico. — Torej bo lahko krščanskosc cijalno zakonodajstvo služilo drugim »naprednim« strankam v vzgled.
poprosil za prenočišče. Zapovedo nam vstopiti, ali bolje posadi nas z kovčki vred v malo čumnato in zdrčali smo z ono čum-nato, ali kakor jo tukaj imenujejo »eleva-torjem« vred kvišku, že sam ne vem, v katero nadstropje in končno v sobano, kjer nam je bilo odločeno prenočišče. Kmalu na to je dospel osepničast gentleman ter nam jel nekaj praviti, drgnivši si pri tem koleno. Odgovorim mu: »ali right!« kar Bem se naučil od nekega varšavskega književnika, ki sicer ne zna več nego to angleški, čegar priglas pa občudujejo raznašatelji rokopisov in vse osobje uredništva, kateremu pripada. Mislil sem si pri tem, ko bi me bili v šoli, namesto množice drugih reči, učili vsaj nekoliko angleški, bi moja izobrazba bila dokaj popolnejša. Moj Bog, spominjam se, kako sem v drugem ali tretjem razredu ponavljal po cele ure z glasom , povzdignjenim od joka: »Nekatere imajo rep, druge so brez repa; nekatere imajo rep, druge so brez repa«. Sodaj sem že pozabil, katere imajo rep in katere ne, pa tudi tega ne znam povedati natakarju, naj mi prinese vode, da se u atrijem, dasiravno sem bil po tridnevnem potovanjuTpo železnici črn, kakor je črna duša založnika, kateri pisatalju nikdar ni zboljšal honorarja. (Dalje prih.)
Ogrska kriza.
Včeraj je imela devetorica liberalne večine sejo, v kateri je grof T i s z a , novo-izbrani min. predsednik, označil svoje stališče. Seja je bila tajna. Gotovo pa je to: Devetorica svojega načrta ni premenila, tuli glasovanje se ni vršilo o novem programu stranke. Tisza je povedal svoje mnenje v dogovoru z vladarjem, devetorica pa svoje. Nasprotja so baje še velika, ker grof Tisza niti toliko ne ponuja, kar je bil svoj čas že Siell zagotovil.
Že pred 12. uro je včeraj grof Apponyi zapustil sejo devetorice ter se baje izjavil svojim pristašem, da ne podpiše programa grofa Tisze in se več ne vrne v liberalni klub Ako grof Apponjri izstopi iz vladne stranke, pojde jih ž njim najmanj 25 ožjih pristašev; drugi celo trdijo, da jih izstopi do 80. V tem slučaju bi opozicija štela do 200 glasov in grof Tisza bi moral ali razpustiti državni zbor ali pa vladati z neznatno ve čino.
Sicer pa kocka ni še pala, ker Appo-nyijeva pristaša Hudossy in Bolgar nista zapustila seje. Dalje bode sklepal liberalni klub šele danes o predlogih devetorice in programu grofa Tisze. Torej je še vedno mogoče, da liberalna stranka v celoti pritrdi programu nove vlade, katero jutri ali v petek sostavi grof Tisza.
Konečno pa je glavna stvar, kaj poreče opozicija, ki je skozi mesece zadržavala delo. Košut sicer izjavlja, da je treba trezne razsodnosti, razna opozicijska glasila pa že sedaj napovedujejo grofu Tiszi najhujši boj. Tako piše »Mag. Orazag«: „ Četudi grof Tisza prihaja z nedolžnim obrazom, opozicija mu ne veruje in boja ne ustavi. Opozicija je prepričana, da ima grof Tisza slabe namene. Nikdar ni delal v madjarskem narodnem duhu, zato je priljubljen na Dunaju. Zato ga čaka neizprosen boj opozicije."
Grof Tisza upa, da se že v soboto zbornici predstavi z novim ministrstvom katerem utegnejo biti Lukacs za finance, Hieronymi za trgovino, B e r z e v i c z y za nauk in bogočastje, Kolo-s z v a r y za dež. brambo, Josipovich za Hrvatsko.
Vprašanje o otvorjenju italijanskega vseučilišča.
Tridentinski list »Popolo« poroča, da se je cesarski namestnik na Tirolskem baron Sch\varzenau izrazil, da bo prepovedal otvorjenje prostega italijanskega vseučilišča. Vendar pa trdi list, da vlada ne bo mogla preprečiti, da bi se ne zbiralo po 10 ali vsaj po 5 dijakov pri svojih laških profesorjih.
k brzojavk.
Budimpešta. V Karlovu so sklicali radikalni Srbi javen shod, ki bi se imel vršiti včeraj zvečer. Vlada pa ga je prepovedala.
L i p n i k. Slednj;č se je vendar sesta-vil občinski odbor. Č<ihi so onemogočili z obstrukcijo več mesecev sestavo, slednjič pa bo se pomirili, ko jim je vlada začela nalagati globe. Zupanom je bil izvoljen nemški trgovec Kain.
B e r o 1 i n. Raska vlada je začela preganjati pisatelja Maksima Gorkija. Niegov moskovski založnik Skirmut je bil prognan na pet let v Sibirijo.
Pariz. Danes je prišel sem ruski minister zunanjih Btvari grf f Lambsdorff ter ostane tu do sobote. Jutri sprejme grofa Lambsdorffi v avdijenci predsednik francoske republike, kateremu izroči lastnoročno pismo carja Nikolaja. Grof Lambsdorff bo imel daljše pogovore s francoskim ministrom za zunanje stvari Dflicsssejem.
Lvov. Klub rusinakih deželnih poslancev je sklenil, da zapusti deželni zbor, ker je itak pričakovati, da poljska večina odkloni ustanovitev rusinske gimnazije v Stanislavu.
Dunaj. Šef generalnega štaba baron Beck si ie na inšpekcijskem potovanju na iužnem Češkem nevarno poškodoval oko. Pri vožnji mu je priletel velik kos suhega blata, katerega je odbacnil konj, v oko.
Inomost. Ako bo cesarski namestnik res prepovedal vseučiliške laške kurze, tedaj nameravajo L^hi prirediti take kurze po § 2. zbor. »akona.
Lvov. Prihodnji torek se bo vršil tu shod galiških mest, ki bo razpravljal o raznih točkah mestnih uprav.
Lvov. Rusinski bogoslovci vsled zadnjih dogodkov ne obiskujejo več predavanj na vseučilišču in se vrše dotična predavanja v bogoslovju. Predava metropolit Szep-1ycki.
Dnevne novice.
Ogrski katoliški shod.
V Budimpešti se je obhajal te dni 4. katoliški shod. Vdeležencev je bilo nad 7000. Od vseh strani je drlo ljudBtvo v glavno mesto. Seje zborovaleev so bile izvrstne, ter so bili vsi vdeleženci polni navdušenja. Medtem, ko so se prvega shoda vdeležili večinoma le zastopniki nižjih slojev, je bilo letos med njimi tudi nekaj uradnikov, odvetnikov in zdravnikov, na čelu celega shoda pa Bta stala grof Ferdinand in njegov nečak grof Ivan Zichy. Med govorniki eta bila tudi grof Szeehenyi I in dr, O t o k a r Prohaska, prava luč I cerkve in ipirituai v semenišču v Granu. Da bi nekoliko ponižali ta upliv, napravijo te dni prostozidarji shod v Velikem Vara-dinu. Največ zaslug za četrti ogrski katol. shod imata grofa Ferdinand in Ivan Z i o h y, katera Bta se postavila tolikim zaprekam in nevarnostim v bran. Sele čez nekoliko let bo mogoče spoznati, kako velikega vpliva je bil ta shod za katol. gibanje na Ogrskem.
V Ljubljani, 28. oktobra. Dr. Tavčar in sloga. Celjska »Domovina« piše : Vsi udeleženci banketa, pri rejenega slovenskim odvetnikom v Ljubljani, so sprejeli z največjim veseljem in odobravanjem izjavo vodje kranjske napredne stranke, dr. Ivana Tavčarja, da je njegova želja in nada, naj bi se Slovenci zanaprej brez vse mržnje vsedli k eni mizi v vsakem slučaju, ako se gre za obrambo slovenskih pravic. On za svojo osebo bode k temu zmiraj pripravljen. Z ozirom na dozdanje obžalovanja vredne razmere med obema narodnima strankama na Kranjskem, je ta izjava vzbudila opravičeno največjo pozornost in nadejamo se, da pomenja napredujoče združevanje narodnih činiteljev za skupno brambo in napredek. Dr. Tavčar je ob isti priliki, kar se je živahno ^odobravalo, dr. Brejca, ki je poslanec nasprotne stranke v kranjskem deželnem zboru, naravnost nazival »prijatelja Brejca, ako je njemu prav.« — Tako celjBka »Domovina«. Tudi mi smo se čudili, da je podal dr. Tavčar zgorajšnjo izjavo in premišljevali smo, v kakem duševnem razpoloženju je bil in v koliko je torej njegovo izjavo smatrati za resno. Dr. Tavčar je pač tako previden, da v zadevi, v kateri se od vseh stranij povdarja potreba složnega nastopa, ne more on sam delati izjemo. Seveda je vse govoričenje o »logi brez pomena, dokler je dr. Tavčar na drugi strani zvezan z Nemci. Dokler bo narodnona-predna stranka v taki zvezi, do tedaj bodo vsi njeni narodni nastopi le hlimba na zunaj, komedija in navidezno kričanje, dočim Be dejanski proti Nemcem ničesar ne upa Prva pot do slovenske sloge bi bila pot proč od Nemcev, ker taka zveza mori vso narodno oneržijo. Ahilova peta vse slovenske politike je ta zveza in dokler bo ta, slovenskemu narodu ne bode pomagalo niti 100 odvetniških shodov in tudi Maja-ronove interpelacije ne. S takimi zvezami ne bomo dali našim narodnim nasprotni kom in vladi respekta pred našo narodno odločnostjo. Dr. Tavčar je včeraj, ko je banket prespal, v deželnem zboru pokazal, kako reBno je v nedeljo govoril. Naskok naših
dež. poslancev je bil obrnjen edino proti deželnemu predsedniku, a Tavčar je izzival katoliškonarodne poslance, grdo blatil posl. Jakliča in še-le, ko ni nič pomagalo opozarjanje, da naj vendar miruje, ker njemu nihče nič noče, dobil je odgovor, kakoršnega je zaslužil. Očividno je včeraj dr. Tavčar hotel napram Schveglu in Heinu popraviti, kar je »zagrešil« v nedeljo v družbi obmejnih slovenskih odvetnikov na banketu. Kakor se je hotel na shodu rehabilitirati pred svetom, tako se je hotel v zbornici rehabilitirati pred baronom Schweglom. Tako resne bo dr. Tavčarjeva besede o slovenski slogi.
»Narod" aa Heina. Tavčarjeva slovenska sloga se kaže posebno v hlapčevski ponižnosti glasila narodno napredne stranke napram baronu Heinu, katerega ljubezen do Slovencev je občeznana in ki tako spoštuje enakopravnost, da celo na slovenska vprašanja v deželnem zboru odgovarja nemško. Temu možu, ki je to svojo ljubezen pokazal napram slovenskemu prebivalstvu povodom zadnjega potresa in ob zadnjih demonstracijah v Ljubljani, se izvestni narodno-napredni prvaki klanjajo do tal. Kot nekaka slovenska izdaja vladnega lista hoče „Slov. Narod" tudi krško siavnost izrabljati za barona Heina, piseč, »da se je vsestransko izražala želja, baron H sin naj ostane še mnogo let naš deželni predsednik". Tako stoji črno na belem v tistem »Narodu«, čegar šef je dr. Tavčar, ki bi pač prišel v zadrego, če bi ga kdo vprašal, kako more tako pisavo zagovarjati s slovenskega stališča in to po nedeljskem svojem govoru pri brezplačnem šampanjcu. Dotično željo je izražal baje v Bvojem govoru Bamo liberalni župan G 1 o -b o č n i k iz Kostanjevice, ki je znan česti-telj »Neue Freie Presse". Ako »Narod" piše, da so vse občine razun ene poslale svoje zastopnike, tedaj se ni to zgodilo radi barona Heina, ki je v svojem govoru branil nemštvo krške šole, ampak poslale so zastopnike radi blag. gospe Ho-čevarjeve, kateri so hotele izraziti svojo zahvalo za mnoga plemenita dela. .Narod" pa je s svojim ešofiranjem za Heina zopet pokazal, da je zanj edino merodajno stališče nemško-slovenske zveze in da mu je več nemški baron, nego slovensko ljudstvo.
Kranjski deželni zbor. V poročilu o včerajšnji seji deželnega zbora je pomotoma izostal odstavek o dr. Susterši-č e v e m nastopu v zadevi kamniške meščanske korporacije Dr. Susteršič je v ostrih besedah osvetlil v tej zadevi nepristranost deželne vlade in večine deželnega odbora. Tudi na to zadevo se še povrnemo. Deželni glavar je dejal, da bo svoje stališče pojasnil v prihodnji seji, ki bo v torek 3. novembra ob 10. uri dopoludne.
Za spremembo volivnega reda v
deželni zbor kranjski je v včerajšnji seji deželnega zbora predložil poslanec dr. S u -b t e r š i č peticijo občine S m i h e 1 pri S t. P e t r u na Notranjskem.
Obupna sredstva. »Slov. Narod« se nobene stvari tako ne boji, kakor razširjenja volivne pravice. Zato se je pa zdaj ie zatekel k »Syllabu« in pravi, da je tam cerkev »proklela« splošno in enako volilno pravico. Ker je to seveda bedasta laž, smo po-
zvali »Narod", naj nam citira tisto „kle-tvino". Kaj smo dobili za odgovor? „Du-ševna inferiornost", »blagoslovljeno hudalo", »zabit pop", »blagoslovljeno tepče" nam pravi in trdi, da so »klerikalni kranjski poslanci iz cerkve izobčeni in prokleti kot krivoverci". To bi bilo prijetno za liberalce — ko bi bilo res. Ker v „Syllabu" te°„kle-tvine" n i, vračamo »slov. Narodu" vse psovke s ponovljeno zahtevo, naj dobesedno citira tisto »kletvino*, ker mi je ne moremo najti niti* „Syllabu"niti kje drugod. Na dan torej! Kje je ? Kakšna je ? Ali res mislite, da vam bodo pomagala iz zadrege taka obupna sredstva?
Is ribniškega okraja. Jesen je. Kmetič obrača brazde in Beje žito. Naš Viš-nikar je tudi vpregel svoje voličke, ki mu s težavo brazdijo politično polje, a on pa pridno seje in o tem delovanju dopisuje dolge vrstice »Slov. v.irodu«, ki so ravno
Priloga 249 štev. »Slovenca4* clne 38. oktobra 19G3.
tako dolgočaane. kakcr je 011 sam. Kdo ne pozna našega Višnikarja ? V v o 1 i 1 n e m okraju ni bil nikdar siguren. Volilci bo imeli njegovega delovanja v kratkem za doBt i. Kar je imel v sodnem okraju pristašev med kmetskimi, in sioer neodvis nimi volilci, jih je imel zaradi b v o j e s o d n i j s k e službe. Saj vemo, kako se nekateri ljudje boje zamere. In zamera je včasih res škodljiva 1 Kot poslanec jebilvednov v 1 a d n e m t a b o r u, ker je ondi za poslanca nailožje. Zadnje leto, ko je bil še poslanec, se je odlikoval s tem, da je ponovil državnozborski govor pokojnega poslanca Kluna v deželni zbornici v prilog krošnjarjem. S tem govorom je pred volitvami krošnjaril okrog z znanim vspehom. Lani se mu je pa na shodu v Ribnici dovolj glasno povedalo, da je bilo vse njegovo nastopanje za krošnjarje gola komedija Potem so prišle letos deželne in druge naklade na obrtni list krošnja r j e v. To je provzročil deželni odbor kranjski, kjer gospodarijo Višnikarjevi pristaši.
Ta čin deželnega odbora je bil krivičen, ker obrtni list krošnjarjev iz privilegova-nih krajev je bil prost vseh naklad. Višnikar in ijegovi somišljeniki v Ribnici so hoteli krivdo zvaliti na katol. narodno Btranko, ki pa ni bila tako nespa metna, da bi jemala liberalne grehe na se; Kmalu se je izvedelo, kaj je resnica in kdo je zakrivil krivične naklade. Akcija katoliško-narodnih po slancev preti nakladam na obrtni liat kroš njarjem ni Višnikarju všeč, kar se lahko razume. S temi nakladami — predbacivanimi katoliško narodni stranki — bi bil morda vjel še kakega kalina, in kalini — če ni druzega — so cb volitvah tudi dobri. — Zadnjo tedne je Višnikar mobiliziral vso svojo gardo v okraju in napel vse moči, da pokaže, koliko življenja in moči ima v okraju Višnikar in liberalna stranka. Morda impo-nira komu to gibanje, a nam, ki smo v okraju in ki poznamo vse razmere in raz-merice, nam ne imponira čisto nič. Toliko moči so liberalci vselej imeli, toliko mož, kolikor so jih sedaj mobilizirali, in Se več, so \selej šteli. Zato smo lahko mirni. A ti pojavi so za nas toliko zanimivi in poučni, da vemo, da ob nobenih volitvah ne smemo držati križem rok, da ne smemo pustiti, da bi se naših občin brez boja polastovali nezanesljivi elementi, kakor n. pr. v Dolenjivaei, ter ne smemo pustiti, da bi bile naše občine domene bivših posestnikov, kakor je jurje-viška občina, kjer ukazuje Žagin Johan, dasi ima le obrtni list za vodno žago, kateri obrtni list je pa zgubil veljavo tisti hip, ko je Johan zgubil pravico do vode. Višnikar dela propagando proti obstrukciji in proti volivni reformi. To je čisto naravna. Proti obstrukciji je vsak pristaš vladajoče klike in istotako mora biti Višnikar proti volivni reformi, saj ima dovolj žalostne skušnje že samo z direktnimi volitvami. Pri prvih direktnih volitvah so volivci postavili poslanca Višnikarja v zaaluženi kot, kjer se sedaj srdi na vse tiste, ki njega niao volili, a kaj bi bilo še le pri splošni in enaki volivni pra vici? Te se Višnikar boji, ker sluti, da bi bila njegova kandidatura še bolj smešno-žalostna, a da bi tudi v občinski odbor več ne prišel. In to bi bil prehud udarec njegovemu ponoau. Zato je mobiliziral neke občine z izjavami preti obstrukciji in proti volivni reformi. In če on trdi, da ni zakrivil deželni odbor naklad na krošnjarski obrtni list, je to neresnica, nevredna sodnega svetnika, in če trdi, d a se mora pobirati deželna naklada, je to tudi neresnica, ker ta obrtni list je bil doslej vsled neke cesarake naredbe vseh naklad prost. Poskrbeli bomo, da Višnikarja svetu pokažemo takega, kakoršen je v resnici.
Vegov spomenik. Ker se valed naklonjenosti vojn. ministrstva in vsega čast ništva ebtta jako povoljen vBpeh, se namerava v Moravčah postaviti manjši spomenik (doprsen bronast kip)' v Ljubljani pa do-Btojen, barona Vege vreden spomenik. Zato
so mora tudi dosedanji odbor razširiti inpreosnovati. Iz tega namena sta v ponedeljek počastila s svojim obiskom Moravče gg. polkovnik L u k a n c in podpolkovnik P r a š n i k a r, da sta se v tem smislu dogovorila z moravškim odborom.
—	Potniki v Ameriko varujte se agentov v.Švici. V Buchsu in v Ba s e l n u v Švici sa nahajajo agenti, ki vabijo ljudi z raznimi reklamami m obljubami v svoje pisarne. V zadnjem času so v teh agenturah nastavljeni tudi slovenski agentje in med njimi taki, ki so morali iti iz domovine, ker so jih sodnije preganjale, sicer bi bili zaprti. Ti agentje vabijo sedaj zlasti slovenske in hrvaške izseljence, naj pridejo v Bucha ali v Basel in naj kupijo pri njih vozne listke v Ameriko. Izseljenci, ki se dajo premotiti in gredo res na lim tem agent m, ao hudo prevarani. Vožnja jih stane mnogo več, kakor kje drugod, ali če bi bili v ljubljanskih agenturab kupili vozne listke. Agentura v Buchsu, ki si prideva tudi ime »Slovenska agentura«, da tako ložje slepi slovenske izseljence, pošilja ljudi po francoski črti »Cjmpagnie generale transatlant;qae« iz Iiavra v New York. Kakor pripovedujejo potniki, ki so se po tej črti že vozili v Ameriko, je hrana in postrežba na parobrodih naj slabša, tako, da vsakemu odsvetujejo se voziti po tej črti. Ker pa ti agentje v Buchsu in v Baselnu ne smejo v Avstrijo priti, vzdržujejo zato tukaj v L;ubljani in po deželi vso polno subagentov ali takih ljudij, ki za dobro plačo pregovarjajo izseljence, da naj kupijo vozne listke v Buchsu ali v Baselnu, in Se celo sami peljejo izseljence v Buchs. Pred dnevi je bil pri okrajni sodniji v Ljubljani subagent francoske proge „C<jm-pagnie Ganerale transatlantiquea Franc Hafner iz Spodnje Šiške obsojen na en mesec zapora, ker je ljudi iz vabljal za imenovano družbo in je dobival zato od agenture v Buchsu po 5 kron od vsakega izseljenca, ki ga je on pos'al tjekaj. Pred dnevi pa bo zopet zasačili nekega takega subsgenta, kateremu so izseljenci plačevali po 2 0 k r o n. Tudi ta agent je pošiljal ljudi v Buchs. Dctičniki, ki hočejo iti v Ameriko, ae svarijo, naj ne verjamejo takim agentom, ker če imajo kako škodo po njih, jim je ne bode niličo povrnil. Kdo bode šel agenU v d vici tožit in kaj bode opravil, če ga tudi toži? Nič. — Torej izseljenci se naj le zaupno obrnejo do domačih, zanesljivih ljubljanskih agentur, katere se jim priporoča. Najboljša, najcenejša in najzanesljivejša vožnja, kakor zotrjujo petniki iz Amerike, je ona po progi »Red Star - Linie« (Rudeča zvezda), katero zastopa g. Karol Rebek v Ljubljani, Kolodvorske ulice št. 41.
—	C kr. finanč ravnateljstvu na znanje. Piše se nam : Na Bedu imamo za vso blejsko okolico jedino zalogo c. kr. kolekov pri g Wo fl ngu. A ta zaloga ima to posebnost, da je velikokrat prazna in da so nam znani slučaji, ko so morale stranke samo po koleke v oddaljeno Radovljico. Koliko nepotrebnih stroškov, koliko zamude časa in to ravno sedaj, ko se ob gradbi železnice petrebuje toliko kolekov! Vprašamo tedaj slavno c. kr. fiaančno ravnateljstvo, ali ke daj po svojih podrejenih organih pregleda to zalogo kolekov, kakor nje organi pogostno pregledujejo tobačne trafike, da se prepričajo ali ne manjka kje raznoterih srnodk. Občinstvu blejske okolice bi pa slavnoista zelo ustregla, ako bi po večjih vaseh oskrbela zaloge kolekov. Ako imamo v vsakem selu s par hišami tobačne trafiae, zakaj naj ne bi imeli v vsaki večji vasi tudi priliko kupiti koleke, zakaj naj bi bili navezani samo na g. Woiflingal
—	Predavanje v Moravčah. V nedeljo 25 t. m. imel je gospod c. kr. višji okrajni živinozdravnik iz Kamnika Zadnlkar v tukajšnji šoli predavanje. Poslušalcev bila je velika šolska soba natlačeno polna; vsi so sledili z velikim zanimanjem podučlji-vemu govoru. Prav poljudno in vsem lahko razumljivo razpravljal je gospod govornik o živinski kupčiji, navedel za posamezne vrste živine »postavne napake« tako imenovane »cesarske tadle«. Povedal je, kako ee dotična bolezen ali napaka spozna, v kolikem času se more kupčija razveljaviti in kaj naj stori kupec, ki to opazi na kupljeni živali. Prav primerno je opomnil, naj se dela pri kupčijah pravično, naj se varujejo »meše-tarjev«, ter naj vsak kupec vzame seboj prijatelja sosede, da ima tako za vse precej pričo. Zelo zanimivo predavanje so priču joči odobravali in bili bo hvaležni gospodu c kr. okr. višjemu živinozclravniku za poučne podatke.
—	Nova odredba pravosodnega ministrstva glede zagovornlštva na deielnem kot kazenskem sodišču v Trstu. Kakor čitamo v tržaškem »Piccolu", je dopoalalo pravosodno ministrstvo deželnemu kot kazenskemu sodišču v Trstu od-
redbo, ki določa to le: V vseh onih slučajih, kier bi sa morale vršiti na podlagi slovenskih sodnih spisov in obtožnic kazenske razprave na tržaškem sodišču v slovenskem jeziku, ima to deželno sodišče naznaniti tržaški odvetniški zbornici s pristavkom, da imenuje ona, kjer je to potrebno, kot urad nega zagovornika kakiga slovenskega odvetnika, ali sploh takega, ki je zmožen zagovarjati stranko v slovenskem jeziku Ako bi pa odvetniška zbornica ne ugodiia tej za htevi in bi imenovala takega zagovornika, ki ne bi bil zmožen zagovarjati stranke v slovenskem jeziku, potem naj deželno sodišče samo odloči v ta namen kakega slovenskega edvetnika, ali sploh takega, ki bi bil zmožen zagovarjati stranko v slovenskem jeziku. Ca bi pa tudi ti ne hoteli prevzeti zagovomištva, potem naj določi deželno so dišče kot uradnega zagovornika kakega člena sodnega kolegija. Taka odredba ja popolnoma umestna, in edino na podlagi take odredbe, ki je jako enostavna, odstranijo se vse obstrukcijske burke tržaških italijanskih odvetnikov in ž njimi vred tudi tržaške od yetniške zbornica.
—	Razglas. Razpisuje ae mi sto pošt nega odpravnika pri c. kr. poštnem uradu (111/4=) na Vačah, ool. okraj Litija, proti pogodbi in kavciji 400 kron, letna plača 600 kron — uradni pavšal 150 kron — letni pavšal 770 kro.i — za vzdržavo vsakdanje pešne zveze med Vačami in Litijo ter za lokalno dostavljanje poštnih pošiljatev. — Prošnje v teku treh tednov na poštno in brzojavno vodstvo v Trstu.
—	V Idriji je umrla dre 27. t. m. gdč. Katarina Kogej, najstareiša se-s'ra rainega idrijskega dekana g. Jožtia Kogej a. Blaga rajnica priporoča se zlasti prijateljem rajnega g. dakana, da se je spo minjajo v svojih molitvah. N. v m. p. !
—	Odprava telesnih kazni pri vojakih, Cesarski odlok priobči;n v »Mili-turverordnu igsblattu«, odpravlja s 15. no vembrom t. 1. vojaški disciplinarni kazni »privezanja« in »vklepanja v okove« toliko kakcr samostojno kasen, kakcr tudi po-estrenje druzih disciplinarnih feazni v nor malnem mirovnem stanju. Za izvrševanje ostalih disciplinarnih kazni izdnl se je predpis, v katerem so odreja, da se iste ne smejo dogajati na zdravju škodljiv način. Odpravljen je pri poostrenih zaporih tudi post.
—	Umrla jo v Slovenjem Gradcu v nedeljo mati nemškega skladatelju Hugona Wolfa.
—	Odlikovanje šolskega sluge.
Cesar je ped lil šolskemu siugi na c. ur. deski ljudski šoli v ulici Annunciata v Trstu, gospodu Franu Loviščeku srebrni križec za zasluge.
—	Za vinske trgovce. Iz St. R u perta na D-ienjskem nam pišejo: Vinska trgatev je končana v splofino zadovoijnost tukajšniih vinogradnikov. Čeludi je letos vina veliko manj, kot lansko leto, pa je toliko bclj izborna kapljica. Ko imajo po drugih vinorodnih krajih na Dolenjskem žs novo amerikisnsko trto, pri nas še večinoma stara trti raste in rodi, tuko da bi smeli reči. pravi Cviček starega dolenjskega zna čaja dobiti je le še pri naSih vinogradnikih. Zatorej sa vsi vinski trgovci in prijatelji dolenjskega cvička iz stare trte prijazno vabita k obilni naročbi letošnje dobre kapljice pri naših vinogradnikih.
—	Nekaj za kiparje Duhovniška konbrencija v Kranju je izrazila ž^ijo, da bi bilo dobro, ko bi so v mestu Kranju naselil kak dober kipar. Imel bi dovoli dela. To sa daje slovenskim kiparjem na znanje.
—	Orjaški fižol. Poroča sa nam : Se večji fižol nego oni pri Mostah, o katerem sta poročali, je vzrastel na župniškem vrtu v — Št. Jerneju. Preklja je imela 214 strokov, ki so dali 1021 zrn ali sedem osmini* Itra. Vse to je vzraslo iz grmiča sedm h fižc lovih zrn. Dalo je torej t) seme sto šest in štiridesetkratni sad I
—	Papeževa slika. Tvrdka Speyer in Werner v Novem Jorku ja naročila 1000 umetniško izdelanih slik papeža Pija X. Te slike jo krasno izvršil založnik umetnin I. Weber v Lipsiji. Založništvo pa je izdelalo 400 komadov več, kakor je bilo naročenih ; od teh j h je na razpolago še okoli 170 izvodov. Vilka ie 64 cm. visoka in 52 cm. široka. Komad stane la 2 kroni, s poštnino 30 vinarjev več. Naročila sprejemi dokler so slike na rszpolatfo, gospodična Marija Š m a j d e k na Dunaju, V. Matzleinsdorfer-strasse št 37.
—	Umrl je dne 25. t mes. v Št Ilju pri Velenju g. Ivan Vivod, nekdanji otvoritelj podzemske jamo Iludeluknje. Bil je goreč in delaven narodnjak. B'ag mu spomin.
—	Bazilika sv. Justa v Trstu. V
petek se je vršila v uradu župana druga seja komisije, sestavljene r;«di prenovljenja tržaške katedralke. Komisija je sklenila, da sa mjprej strešioa temeljito popravi, a potem se priČno dela za olepšanje glavne la dije. Kar se dostaje prenovljenja in gradbe-
nih sprememb apsize (prostora okoli veli" kega oltarja), je bila večina za to, da ap-siza ostane v sedanji obliki. Pozneje bo ol tarja bv. zakramenta in bv. Justa nadome stita z novimi, ki bosta odgovarjala slogu teh kapel.
v — Prememba krajevnega imena.
a) Župnija »Sv. Vid pri Ponikvi« so zana-prej imenuje »Sv. Vid pri Grobelnem«, ker je do najnovejšega č;isa svetu nepoznano »Grobelno« dobilo »svetovno ime« vsled nove železnične proge proti Slatini in Rogatcu ; b) posta »Sv. Tomaž pri Velikinedelji« so sedaj zove »Sv. Tomaž pri Ormožu« ; saj pošta ves čas svojega obstanka vozi po feto iz Ormoža, a ne od Velikenedeijo. — Tukaj bodi pristavliena opomba : c) Človeku so čudno dozdeva, da še dandanes im&jo župnije in poste imena po gradovih, n. pr. Šmarje pri Jelšah. Sv. Jurij pri Rifniku, Sv. P^vel pn Preboldu, Sv. Ilj pri Gradiču, Sv. Ilj pri Turjaku itd. Kdo ii danes zna za te gradove ! Sedaj sodi krajem pridevati postajo železnično, n. pr. Sv. Pavel pri Celji, Šmarje
—	no — pri Grobelnem, Sv. Ilj pri Velenji itd. Ali ne?
—	Učiteljske službe. Učiteljska služba je razpisana v Žužemberku. Naidučiteljska služba je razpisana na Gorenji Krki.
—	Hrvatske novice. Velika narodna skupščina sa je vršila v nedeljo v Varaždinu. Vsi govorniki so govorili proti mažaronstvu in proti stebrom njihovega sistema. Govoril je med drugimi Stj. Radič in žel nepopiBljivo odobravanje zborovalcev. Take velike narodne skupščine, bilo je okrog 10 000 udeležencev navzočih, dcs'ej Varaždin še ni videl. — Hrvatska delavska zveza je odobrila zaključek osrednjega odbora hrvatske stranke prava od 17. t. m. — Ban P e j a č e v i č je težko obolel. Zbolel je 22. t. m., vzrok osiabljenju je velika izguba krvi. Bolezen je zelo resna.
—	Stavka zdravnikov. Na reški bolnišnici stavkajo sekundarni zdravniki, da bi se jim plača zboljsala. — M o č v e b t i. Morilec pastirja N. Jovanoviča pri Klenaku je sam priznal svoje zločinstvo, ker mu ni dala vest miru. — Jezikovno vprašanje v Dalmaciji. Veliko ogorčenje je zavladalo nad dalmatinskim cesarskim namestnikom Handeiom. Vse njegovo delovanje glede uradnega jezika teži za tem, da vpelje germanizacijo v vaeh uradih; Obiastva bodo sicer tudi v notranjem delokrogu ura-dovala v onem jeziku, katerega seje posluževala stranka, v zadevah pa, ki zahtevajo ednotno upravo, bodi uradni jezik nemški. Vsled t-ga bi v 90% raznih uradnih poslov veljal nemški, a le v ostalih 10% hrvatski oz. ital. jezik. Pri vseh strankah je vzbudila ta osnova največjo ogorčenje, ter bodo vse jednodušno vstale zoper to vladno osnovo.
—	Spomenik žrtvam, padlim v Z a p r e š i č u. Ni praznik Vseh svetnikov se blagoslovi na brdovaškem pokopa lisču novi spomenik žrtvam, ki so bile umorjene na Veliko soboto in na cesarjev roistni dan povodom izvešenja magj.arske zastave. Ob tej priliki se vrši tudi spom nska svečanost. — Nezaupnico. Tudi proti ma-giarskemu poslancu Ilegediču so pripravlja nezaupnica. II e g e d i c je baje pripravljen odložiti mandat.
—	Nesreča v Kropi Delavec Andr. Skriba je včeraj dopoludne v Kropi razstre Ijeval skale. Ko je pri neki skali izvrtal luknjo, jo nab;'.sal s smodnikom in podžgal, se smodnik ni takoj vnel. Skriba je šel k skali gledat ali v tem hipu so smodnik vname in skala razpoči. s>ibre skale so Skribi razmesarile obraz tako, da bodo najbrže na obeh očesih oslepsl, pa tu li na desni roki je hudo poškodovan Ponesrečenega delavca ao včeraj pripeljali v daželno bolnišnico,
—	Počaščenje Vsled sklepa 21 občnega zbora kranjsko primorsko dalmatinskega društva poštarjev in poštnih odpravnikov, ki se jo vršil dne 5 vel. travna t. 1. v Ljubljani, izročila ja dne 26. vinotoka t. 1. deputacija tega društva protektorju istega, gospodu dvornemu svetniku in predstojniku c. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Trstu, MoricuFelicetti-ju pl. Liebenfels, v priznanje izvanrednih zaslug, ki si jih je stekel isti za druStvo, častno diplomo, kojo je blagovolil imenovani prijazno sprejeti in društvu ob tej priliki podariti znesek 200 kron v dobrodelno na mene.
—	Iz štajerskega deželnega šol skega sveta V seji dno 10. cktobrn t. 1. jo deželni šolski svet sklenil, da se nadučitelj K V a 1 e n t i n i t s c h na Laškem atalno vpokoji in ae mu izreče za njegovo delovanje pohvalno priznanje. — Nadalje sa je sklenilo, razširiti dekliško šsstrszrednico v Eisenerzu v sedemrazrednico in dekliško štirirazrednico v Trbovljah v petrazrednico, dvorazrednico v st. Martinu v trirazradnico in enorazrednico v Oberaichu v dvernzred-nioo. — Nastavljeni so bili : Nr ljudski šoli v Koprivnici definitivni nadučitelj v Z,dolah Al. T r o b i ž ; v opodnji sv. i<unigundi defituni učitelj Karol Vorienik; pri St. Lenartu pri Ormožu definitivni učitelj
v Svetinjah Pran Megla; kot šolski vodja: v Virštajnu definitivni učitelj v Dcbji P. J e 1 o v š e k ; kot učitelji oziroma učite- | ljice: v Podovi začasni učitelj v Spodnji sv. Kunigundi A. A h i 6 , v Središiu začasni učitelj J. N a j ž e r, v Cadramu pomožna učiteljica C. T r ž a n in v Laporjih začasna učiteljica pri bv. Benediktu T. i e v n i k.
ljubljansko novico.
Ogenj v Tonniesovl tovarni, Včeraj okoli 8. ure zvečer naznanil je dvakratni strel z Grada, da gori v mestu. Bliskoma se je razširilo po mestu, da gori Tttnniesova tovarna in na tisoče ljudstva je vrelo na Du najsko cesto pred TSnniesovo tovarno. Gorelo je v kovačnici in v kurilnici ter je bila velika nevarnost, da se ogenj razširi tudi na mizarnico, kjer se nahaja tudi skladišče za les. V tem slučaju bi bila vsa tovarna po gorela. Toda domači delavci in na lice mesta došli gasilci pod vodstvom g. S t r i c 1 j a so cgenj lokalizirali in preprečili veliko nevarnost. Goreti je začelo v kurilnici in je ogenj najbrže nastal na ta način, da se je vnela šota, katero je bil kurjač naložil okoli peči in vžgala oblanje in lesen steber, za katerim je prišel ogenj do strehe, katera je deloma zgorela. Škode je 10.000 kron. Poškodov.nih je več strojev. Gonilni jermeni, kolikor jih je bilo v kovačnici so zgoreli. — Mizarska delavnica, v kateri je mnogo less. je komaj 3 metre oddaljena od pogorišča. Vae je bilo zavarovano pri gosp. Perdanu. Vse priznanje gre ljubljanskemu gasilnemu društvu, ki je bilo pod vodstvom g. Striclja bliskoma na meatu ter je po na redbah svojega načelnika čudovito hitro lo-kaliziralo nevarni ogenj.
Zrakoplovec Steffens ozdravel. Pod Ti voli ponesrečeni zrakoplovec Steffens Plaček je v tukajšnji bolnici toliko ozdravel, da bo jutri zapustil bolnico. Hodi se že sam kopat. Mogel bo hoditi ob palicah. V bolnici je bil štiri mesece.
Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani ima v petek dne 3 0. oktobra t. 1. ob 10. uri dopoludnev dvorani mestnega magistrata redno javno sejo s sledečim dnevnim redom : 1. Č tanje zapisnika zadnje seje. 2, Naznanila predsedstva. 3. Naznanila tajništva. 4 Določitev novega zborničnega člana mesto g. Fr. Omersa. 5 Volitev predlagancev v imenovanje sod nikov • laikov pri c. kr. deželnem sodišču v Ljubljani. 6 Volitev predlagancev v imenovanje sodnikov laikov pri c. kr. okrožnem sodišču v Novem mestu. 7. Poročilo o imenovanju cenzorjev za ljubljanski zavod av-stro ogrsko banke. 8. Volitev člana v deželni železnični svet 9. Volitev zborničnega zastopnika v odbor obrtne nadaljevalne šole v Cerknici. 10. Prošnja mostne zadruge v Za gorju za podporo. 11. Prošnja društva za povzdigo čipkaratva na Avstrijskem za podporo. 12. Prošnja za podporo razstave varilnih obrtov na Dunaiu. 13. Prošnja za tiskarsko koncesijo v Radovljici. 14. Poročilo glede volitev obrtniških zastopnikov v odbore obrtnih nadaljevalnih šol. 15. Priziv južne železnice proti naknadnemu predpisu zborničnih doklad 16. Poročilo o ureditvi mak simalnih tarifov za meso v Kamniku. 17. Poročilo p ureditvi maksimalnih tarifov za meso v Cernomlju. 18. Prcšnja občine Iška vas za dovolitev štirih semnjev. 19. Poročilo o obrtnih pravicah trgovcev z vinom v zaprtih steklenicah. 20. Samostojni predlog zborničnega svetnika gosp. Ivana Kregarja glede obrtnega šolstva na Kranjskem. 21. Samostojni predlog zborničnega svetnika g Leop. Fiirsagerja glede železničnih postaj v Radovljici, Sv. Joštu in Otcčah. 22. Tajna seja.
Nedeljski počitek v trgovinah se ne izvaja povsem tako, kot bi moralo biti. Vedno se poskuša kaj odtrgati tej mali pridobitvi nedeljskega počitka, že m a r s i k a tero nedeljo so bile trgovine odprte, kar bi pravičnim potom ne smelo biti. Druga leta, ko ni bilo nedeljskega počitka, so imele trgovine o Binkoštih zaprto, leto« je gremij dovolil oba dneva imeti trgovine odprte ter se je to tudi zgo dilo in ae hoče še nadalje prakticirati. Ali je to kak nedeljski počitek, če sme gremij vsak trenotek dovoljevati, oziroma posredovati, da se trgovine na nedelje odprejo. Ravnokar zopet hodi osebno predsednik gre mija g, B ii r g e r po trgovinah prigovarjati, naj se ima trgovine na dan Vseh Svetih odprte, toda upajmo, da gremij temu ne bo pritrdil, saj se je večina trgovcev izrekla proti, ker so se stranke nedeljskemu počitku privadile in si svoje potrebščine že ob sobotah preskrbe. Nedeljski počitek naj bi bil p o p o 1 n in naj bi bila trgovska podjetja, ravno tako trgovine tudi o praznikih zaprte, ker od celoteden akega hudega napora, izmučenemu trgovcu kot trgovskemu aotrudniku je počitek pač potreben. Znabiti se tudi domisli predsednik gremija, da bi bile trgovine o B)žiču odprto, ker letos slučajno pridejo trije dnevi skupaj (petek sobota in nedelja), toda prav bi bilo, da ae takim nečloveškim poskusom že prej pride v okom. Gotovo nad vso člo-
vekoljuben in častivreden čin gg. trgovcev bi bil, ako bi se takemu predlogu postavili odločno nasproti Tudi bi bil že čas, da se uredi večerno zapiranje trgovin in naj bi bila splošna končna ura ob 7 uri zvečer. Ravnotako je omeniti nekaj trgovin, katere navzlic nedeljskemu počitku poziv- j ljajo svoje sotrudnike k ne ; deljakemu delu; seveda pri — za - i prtih durih! Umestno bi bilo, d a s e enkrat na dan pride z imeni! takih trgovcev, bkodovalo no bi!
Trgovec. j Deklica umrla vsled padca raz okna. j Marija Vidič, 14 mesecev stara hčerka že- j lezniškega uslužbenca v Zeleni jami št. 8 jo padla včeraj popoludne raz okno in 8e tako ( poškodovala, da je po noči v bolnišnic1, ka ' mor ao jo bili prenesli, umrla.	j
Prijet korporal. Korporala M. Schnabla od 27. pešpolka, ki je dne 20. t. m. dezer . tiral, so prijeli v Pontafelnu in ga danes pripeljali nazaj k svojem polku v Ljub ijano.
Tatvina na trgu. b'užkinji Marjeti Za j krajšek, stan. v Gradaških ulicah št. 8, je ; bila danes na Pogačarjevem trgu ukradena iz žepa denarnica z vsebino 4 K 85 vin. Tatvino je zvršila neka ženska, ki se jej jo pridružila, ko je kupovala jabolka in sa je tako tiščala, da ni čutila, kedaj je segla v žep.
Ljubljana pod vojaško policijo? Nekaj čudnega se nam danes poroča, nekaj, kar kaže, da vojaški krogi v Ljubljari gredo ; vendar malo predaleč. Na Starem trgu ima j kavarno g. K r a m a r, V isti hiši stanuje generalni major Angerholzer, ki je sklenil biti proti g. Kramarju posebno lju , beznjiv. V tej svoji ljubeznjivoati pošilja g. Kramarju vsak dan vsako vojaško patruljo j v kavarno. Naše mnenje je, da bi g Anger holzer bolje storil, ako bi vojaške patrulje pofiiljal v mirne in doatojne kavarne le ta- j krat. ako bi bile klicane, ne pa popolnoma . brez povoda, ker s takimi »ljubeznivostmi« se samo škoduje dotičnemu podjetniku. Kam i pa bomo prišli, ako se ta navada g. Anger ; holzerja udomači in razširi tudi na druga podjetja!	>
Urarski pomočnik iz Ljubljane tat? V Kf8zthely na Ogrskem so v noči od 25 <; na 26. t. m. neznani tatovi vlomili skozi zid v prodajalnico juvelirja Antona Kunze in j mu odnesli zlatnine in dragocenih kamnov, j vrednih nad 32 OOO krcn. Tatvine sumljiv : je neki urarabi pomočnik iz Ljubljane. i
Izseljevanje. Danes ponoči odpeljalo se je odtod v Ameriko 139 oseb in sicer 105 Hrvatov in 34 Slovencev.
Okradeni mitničar. Alešu Lukmanu užit ninskemu pazniku na mitnici pri sv. Kri štofu je bila iz mitnice ukradena svetilka.
Hud pes. Na Resljevi cesti je danea dopoludne pes Josipa Čemet«, urarja na Sv. Petra cesti št. 34, popadel 8letnega šolski ga učenca Jcsipa Lavterja, sina Ivane Lavter-jeve, žene železniškega uradnika v Kopitarjevih ulicah št. 4 za desi o nego in ga poškodoval.
Vstaja na Balkanu.
V parižkem »Juurnalu« obelodanjuje Jaecjues D' Hur, ki je minulega leta potoval po oalkanakih deželah ter ae na lastne oči prepričal o stanju v makedonskih vilajetih daljše izvestje, ki ga je prijel od nekega vstaša v Drinopolju, v katerem se opisujejo uprav grozne stvari. Evo nekoliko podatkov iz tega izvestja:
Turški vojaki ao požgali letos v drinopoljskem vilajetu nad 60 vasi. Kraj Koulata z 80 hišami in Čeglaik, mestece z 100 hišami, so zapalili 28 sept. t. 1. V Koulati so poklali mnogo kmetov in onečastili mnogo žen ter devojk. 40 družin iz Koulate je po begnilo na Bolgarsko, a drugi so se rešili v gore. Kaj se je pozneje dogodilo ž njimi, ne ve nikdo. S prebivalstvom v Čeglaiku je bilo ravno tako. Turški vojaki so morili po mestu in onečaščali devojke, a, potem ao jih uduiili in razsekali na ke sce. S stdaaet dru žin se je z težko muko rešilo preko meje.
Kje so ostali prebivalci tega mesta? To se ne ve. Od 25. do 28. sept. so plenili turški vojaki in bašibozuki v Ciuroudere. Tu je bilo 350 hiš (med temi 310 bolg.) popolnoma razrušenih, a živina odpeljana. 200 družin, ki so srečno pobegnile v Kiaovo, so vojaki dohiteli in poklali. Oltrog 100 žon in otrok so je komaj rešilo na Bolgarsko.
Dne 18. sept. je uničeno mesto Canara. Tu se je »odlikovalo« turško gorsko topni-čarstvo. 50 družin so bašibozuki pob.li, a ostali so pomrli v gori od gladu in mraza. Isto tako so postala žrtve plamena mesta Ediga, Almadjik, Kad|evo, Ouroum, Begly, Cavaelia in Enedjiy. V teh mestih je turška soldateska zakrivila takšne grozoto, ki spominjajo na Tamerlanovo dobo. Kar jim je le prišlo pred oči, vae ao p. bili in uničili vse hiše in domove. Nekaterim nesrečnicam so pustili življenje, a jih odpeljali s seboj, da jih prodajo v turško hareme.
Najstrašnejše krvoločnosti so se godile v Kirkkilisai, kjer je bilo nad tisoč bolgarskih družin. Cela dva tedna sta plenila po mestu dva arbanaška bataljona. Vse ceste so bile polne trupel nedolžnih žrtev ki ao pred smrtjo morale pretrpeti najgroznejše muke, ki se ne dajo niti opisat'. Vae to se je dogodilo v enem samem vilajetu, a kaj se je še le godilo v drugih, kjer je bil po-kolj še večji!
Od meredajne strani se poroča, da aul tan nikakor noče vsprejeti relormnega pro grama in navodil od avstrijske in ruske vlade, bultan je baje izjavil, da napove rajši Bolgarski vojsko, kakor pa bi zadovoljil rusko in avstr. vlado. Za soboto je sklical ministrski svet — Ze nekaj dni ni nobenih poročil o večjih izgredih v Makedoniji; javlja pa se, da so se vstaši pomirili in odlo žili orožie.
Iz Soluna ao poroča, da ae je na vlak, prihajajoč od Skoplja izvršil bombni napad. Proga je bila razrušena, a vlak jo ostal nepoškodovan — Iz Sofije ae poroča, da skliče makedonski odbor v kratkem na skrivaj velik shod vseh vodij, na kateri pride tudi Boris oarafov. Posvetovanje se bo vršilo o tem, ali naj se tekom zimskih mesecev čaka na obljubljene reforme, ali naj vstaja traja nepretrgano dalje. V poslednjem alučaju sklenejo vstaši, da se razdružijo vse večje čete in razkrope na manjše oddelke, ki naj preplavijo vso Makedonijo.
V okraju Džakova se je vršil shod Al bancev; sklenil je nove korake v revolucij-skem gibanju zoper Turčijo cd strani zdru ženih Albancev in Grkov. Albanci so v stanu v kratkem času 50.000 dobro oboroženih mož poslati v boj proti Turčiji. Shod jo skleni), da se v kratkem prično ustanavljati albansko grške četo prostovoljcev. Shoda so je udeležil tudi nek aktivni stotnik grške vojske in nek grški državni poslanec. Ta dva bosta podpirala gibanje; za začetek imajo dovolj denarja na razpolago.
Čuje se, da bodeta v smislu avstrijsko ruskih reformnih predlogov uredila varnostno službo v Makedoniji avstrijski generalni major Cvejticanin, ki je organiziral bosensko orožništvo in avstrijski pol kovnik E c k e r.
Književnost in umetnost
Slovensko gledališče.
Slovenska opera.
Preteklo nedeljo, dne 25. oktobra Bta bili dve predstavi. Popoldne se je igrala burka »Lepa L i d a « , ki je bila vpri zorjena s popoldansko nevetsnostjo pred polnim gledališčem. — Zvečer se je pela Verdijeva velika opera » O t e 1 1 o « , in sicer se je vršila predstava na čast vdeležencem vae slovenskega odvetniškega shoda. Moramo reči, da so se vsi pevoi jako potrudili, in to je kazal tudi vspeb, s katerim je bila v nedeljo venčana vprizoritev. Bil je sijajen \ečer, krasno in grandiozno Verdijevo delo je bilo v vseh fineaah izborno interpretirano. Individualni ton Verdijev, nežna melodijoz-nost in svetla poezija so priMi do popolno veljave in mogočni zanos je poslušalcem segal v srce. — Gdč. S k a 1 o v a v ulogi D.jzdemone je pela z veliko virtuoznostjo ia globokim čutom. Gorek in prisrčen je bil njen glas, ko je izražala vso svojo udano ljubezen in ko je v pekoči bolesti dala duška svojim čustvom. Istotako je igrala s finim ukusom. Dostojen drug ji je bil grspod O r ž e 1 s k i, kot Otello. S svojim močnim in polnim glasom je obvladal svojo ulogo, in njegova igra je bila jako primerna ter je vseskozi odgovarjala zmetju strastnega in ljubosumnega moža. G A n g e 1 i je pel in igral Jaga zelo distingvirano. Popolnoma na svojem mestu so bili tudi ostali pevci. Gdč. Glivarčeva je znana kot jako vestna pevka, ki vsigdar stori svojo nalego. Gosp. L a n g u tudi na predsinočnjem petju nimamo ničesar očitati, kakor tudi ne g. P a t o č k u in drugim. Pohvaliti ram je tudi zbor, ki se je dobro držal, tako, da je bila ta predstava v vsakem oziru jako pogojena
Slovenska drama.
Včeraj se je vršila premiera »Pravljice o Krišpinčku". Toje čudovito naivno delce, zvarjeno s priprosto tehniko; ima pač nekaj simbolističnih slik, ki naj nam predstavljajo lepo vzore, a teh ne bo vsakdo razumel. Avtor jo hotel sicer marsikaj povedati v igri, namenil jo je menda deci, — za odrasle je pač preveč naivna — a pri otrocih ne bo dosegla zaieljenega vspeha.
Ta igra ni dostojna Blovenske Talije in daleko ni nikakšna pridobitev za ljubljansko deželno gledališče. — Igralo se je splošno dobro. Igralci so mnogo storili, da bi delo vspelo, seveda zaman. Bajka je vplivala edino z lepimi kostumi, novo dekoracijo, sploh z inscenacijo. Ulogo Krišpinčka je igral g. B o I e š k a , ali čemu naštevati njegove in njegovih kolegov igralske vrline!
Bili so vsak po svoje dobri; sicer je pa jako težko pogoditi pravljične figure, samo
v fantaziji vstvarjene, da vplivajo na gle-dalco, Sodelovalo je vso, dramsko osobje in operni zbor in igral je orkester; sploh jo bila igra prav lepo vprifcorjena. Želimo, da ee režija tudi pri drugih, boljših dramah toliko potrudi, kot Be je včeraj.
*	Repertoir slovenskega gledališča Jutri v četrtek se vprizori peta dramska noviteta v tem mesecu, angleška iiborna moderna burka »Novi klovn« J. H Paula. Ta burka, ki se je v Londonu igrala nad stokrat zaporedoma in je stalno na repertoirju »Narodnega divadla« v Pragi, ima tendenco proti ošabnemu nobenega dela sposobnemu angleškemu lordstvu. LordGar-aton (gospod Boleška) postane vsled nesrečnega slučaja klovn ter ima za tovariše surove in neizobražene komedijante potujoče cirkuške tolpe; edini prijatelj mu jo osel. Burka je jako zabavna ter izredno bogata drastično komičnih prizorov. Sodelujejo vse prve dramske moči. Vloge komedijantov igrajo gospod Verovšek (atlet), gdč. Krei-sova (jahalka) in gospod Lier (ravnatelj cirkusa), ki je burko priredil in prevel. — V nedeljo dne 1. novembra se igra, kakor običajno, žaloigra »Mlinar in njegova hči«.
*	Gradivo za zgodovino Sloven cev v srednjem veku. Zbral dr. F r. Kos, c. kr. profesor. Prva knjiga (1. 501—800). V Ljubljani, 1903. Založila in izdala „Leonova družba" v Ljubljani. Tiakala »Katoliška tiskarna". (Strani LXXX in 416). — To je naslov znamenite knjige, ki jo to dni razpošilja »Leonova družba". Knjiga stane 8 K. Za člane »Leo nove družbo" pa je cena znižana in sicer stane za ustanovne in redne člane 4 K, za podporne člane pa 6 K Dobiva se pri »Leonovi družbi" in tudi v „K a -toliški b u k v a r n i" v Ljubljani.
*	Hrvatski pokret godine 1903 Politička razprava. Napiaao Strpan Radič. Dio prvi. Sadržaj : 1. Karakteristika onoga diela Hrvatske, gdje je pokret nastao i onih Hrvata, medju kojima se nsjjače razširio. 2. Tko je i što je gref Khuen Hedi rvary. 3. Tko su i što bu to madžaroni, 4. Kad ne bude madžaronstva, nestat če i madžarskega gospodstva v Hrvatskoj. 5. Prvo sjeme današnjega pokreta. 6. Velika zagrebačka akup-ština od dne 2. ožujka 1903. 7. Tri glavne sile u ovom pokretu: seljačtvo, svjetaka i duhovna veleškolska mladež i gespodski ženski sviet. — Ta zanimiva knjiga je izšla v AUegheny, Pa. v Ameriki.
Eazue stvari.
Sfajnorejie od raznih itra.ru
Oproščeni morilci. Porotno sodišče v Maramaros Siget je Bodilo od 15 do 20. t. m. morilce Danijela Pap, Štefana Bodnar in Mihaela Bodnar, ki ao spomladi umorili obče znanega skopuha Atturja Pollaka. Pred sodiščem so obtoženci dejali, da je moralo tako priti, drugače bi jih pa skopuh popolnoma uničil. Porotniki so izrekli, do so nedolžni. Ko so zatoženci slišali razsodbo, popadali ao na kolena in pričeli na glas moliti. — Nov brezžični b r z o-j a v. »Berliner Tageblatt« poroča iz Rima: Mlad L'vornesa Campana je iznašel nov si etem brezžičnega brzojava, pri katerem prihajajo valovi skozi zemljo. Baje je že ustanovil družbo, ki bo vporabljala to iznajdbo. Demonstracije za kongrega-c i j s k e šole. Mnogo gospa je v Marzelju demonstriralo pred mestno hišo. Gospe so zahtevale otvorjenje kongregaciiskih šol, ker občinske šole ne zadostujejo. Župan je odposlankam obljubil, da njih želje naznani predsedniku republike. — Potovanje avstrijskega cesarja. Iz Dražda-nov se poroča, da obišče avstrijski cesar kralja v prvem tednu novembra. — Republikanski izgredi. Iz Barcelone se poreča, da je prišlo pri pričetku zidanja lju lske šole do republikanskih izgredov. Po-lioija je z orožjem v roki skušala napraviti mir, na kar so ji razgrajači odgovarjali s kamenjem. Več oseb je ranjenih. — Potopljene ladije. „Novoje Vremja" naznanja, da se je potopila poštna ladija »Suvarov«. Popotniki so se vsi rešili, le kapitanov pomočnik je vtonil. Vse blago je pokvarjeno. Iz BreBta se poroča, da se je v pristanišču Andjerno potopila neka franco ska trijadernica. Sest oseb je vtonilo. V kri žarico „Massena« pa je udarila strela in pokončala vse priprave brezžičnega brzojava Iz Berolina se poroča, da so je potopil norveški parnik „ S t a a d " , ki je šel iz Odese na Norveško. Na njem je bilo 21 mož posadke, ki so se vsi ponesrečili. — Grofica pred porotniki. Predvčerajšnjim ae je pričela pred porotnim sodiščem v Berolinu sodna razprava proti grofu in grofici K v i 1 i C k i iz Vrobleva, proti babici basovski in dvema služkinjama radi podvrečja otrok, oziroma radi krive prisege. Razprava bo trajala 14 dnij, ker bo zaslišanih do 500 prič. — K o 1 e r a. Iz Petro grada se poreča, da sta v Veršne Udinsk umrli dve osebi vsled kolere. Ta se je zanesla z jednim poštnih vlakov iz vzhoda. —
K r u p o v spomenik. Nemški cesar namerava napraviti pred svojim gradom v Kilu bronast spomenik Krupu. Delo je cesar izročil kiparju Haverkamp. — Demonstracije na češkem vseučilišču. Na pravni takulteti so demonstrirali dijaki proti dvornemu svetniku dr. H a n e I, ker se ie izracil, da sistiranje predavan) na filozofi 5ni fakulteti češkega vseučilišča ni pcstavno. Demonstriranje se je le omeiilo na slušalnioe in vseučiliško dvorišče. — Umor. \l Londona Be poroča: Predsednik društva armenskih vbežnikov v Londonu Sigat el Sigoum, je bil vponede-liek zvečer v predmestju Nunhead umorjen. Zločincu še niso na sledu. — Čin b 1 a z nega. V soboto je v gališki vasi Mikolojoc nenadoma zblaznel km«'t Hoin Panczy«yii, zagrabil v sobi ležečo sekiro ter najpieje ubil svojo enoletno hčerko, petem pa osemletnega sina. Zločinca so že zaprli. — Iz Pariza se poroča, da je tamkaj v norišnici umrl pesnik in skladatelj Maurice Bollinat. — Stavka stavcev. V Velikem Voradinu štrajkajo stavci vseh listov, ki vsled tega ne morejo izhajati. — Nesreča z avtomobilom. V nedeljo se je zgodila pri dirki avtomobilistov v Mainzu velika nesreča. Voznik nekega avtomobila zavozil je namreč med gledalce. Eden gledalcev je bil na mestu mrtev ; tri osebe pa težko ranjene. P<mika je bila zelo \elika. Voznik je ostal nepoškodovan. — O s t e r s t r e I. Pri vajah železniškega in brzojavnega polka v K rneuburgu z novimi puškami bil je izstreljen tudi en oster strel. Ta je zadel v bližini stoječega pijonirja v prsa, da so je takoj mrtev zgrudil na tla. Tudi neki drug pijonir je bil težko ranjen. Stotniku Bi8si|u ie pa le zaslužna svetinja rešila življenje. Takoj se je pričela stroga preiskava, kako ie prišel dotični patron v puško. — Grof samomorilec. V Milanu je skočil 65 letni grof Henrik Eccheli del Dosbo iz Tridenta skozi okno svojega stanovanja v petem nadstropju ter na mestu mrtev obležal. Vzrok: Neozdravljiva bolezen. — Umor. V Krassci pri Reki so našli gozdarja Ivana Macanik umorjenega. Bržkone so ga umorili ciganje.
—	Srbski kralj dobi za svoje sinove
—	nemške vzgojevalce.
Telefonska In brzojavna poročila.
Ptuj, 28. oktobra. Pri včerajšnji z o p e t n i volitvi za črnogorski občinski zastop so Šta-j e r c i j a n o i v vseh razredih propadli. Med zavednimi volivci je veliko veselje.
Beljak, 27. oktobra.*) Z navdušenim srcem pozdravljajo Slovenci v Beljaku in beljaški okolici resolucijo odvetniškega shoda in se veselijo trenutka, ko pridejo na pomoč narodni boritelji, dokler je še čas. Živeli zavedni odvetniki, na svidenje na Koroškem ! Več Brejcev v narodnem znamenju.
Pulj, 28. oktobra. Prihodnja seja deželnega zbora bo jutri. Dežel, glavar je svoj odstop naznanil naravnost osrednji vladi. Položil bo tudi svoj deželnozborski mandat in se umaknil v privatno življenje. Kot se govori, bo njegov naslednik poslanec Rizzi.
Pulj, 28. oktobra. Lahi so radi odpovedi Campitellijeve v silni zadregi, ker ako bi se seje deželnega zbora ne nadaljevale, predsedoval bo sejam namestnik deželnega glavarja dr. Stanger, ki pripada slovanski manjšini.
Trst, 28. oktobra. Zopet se razširjajo vesti, da odstopi G o e s s. Njegov namestnik bo baje sedanji cesarjev namestnik v Dalmaciji, H a n d e 1,
Brcžiee, 28. oktobra. Gosp. M i -lan Marjano v i c, urednik „Crvene Hrvatske", se bo 29. t. m. poročil v Brežicah z gdč. Anto Mrazovac, učiteljico iz Zagreba.
Budimpešta, 28. okt. Seja drž. zbora, v katerem se predstavi zbornici
<*) V<w i prenosno došlo. Op. ured.
novi ministrski predsednik, bo še-le v ponedeljek. Do pttka ali sobote bo možno grofu Tiszi predstaviti cesarju novo ministrstvo. Ugronova stranka izjavlja, da se bo borila proti novemu ministrstvu z vsemi sredstvi. Ljudska stranka ima danes zvečer konferenco na kateri sklene, kako nastopi proti Tiszovi vladi. Glasila opozicije pišejo, da se je treba pripraviti na resen boj in da se bo vse storilo, da Tiszova doba ne bo trajala dolgo.
Lvov, 28. okt. Rusinski metropolit grof Szepiycki namerava odložiti mesto dež. podmaršala. O sklepu, da rusinski poslanci zapuste dež. zbor, ako Poljaki odklonijo ustanovitev rusinske gimrazije v Stanislavu, se poroča, da je klub rusinskih poslancev storil sklep z dvema glasovoma večine.
Petrograd, 28. okt. Sestanek ruskega carja z nemškim cesarjem se vrši v Wiesbadenu 4. novembra.
Lueeril, 28. oktobra. Tu je grofica Štefanija L o n y a y nevarno obolela na vnetju trebušne mrene.
Bilhao, 28. okt. Slavka se zopet nadaljuje. Stavkujoči so z dinamitom pognali v zrak železnični strojni oddelek in naprave za električno razsvetljavo in telefon.
Berolin, 28. oktob. Tukajšnji listi poročajo iz Rima, da Avstrija svojega poslanika pri Vatikanu skoro odpokliče. Vsled zadeve z veto in zadnjega imenovanja Merry del Vala je postalo stališče poslanikovo skoro nevzdržljivo. To vest je sprejeti z veliko reservo.
Pariz, 28. okt. Ruski minister zunanjih zadev L a m b s d o r f f je danes zjutraj prišel sem. Na kolodvoru ga je sprejel D e 1 c a s s e. Velika množica je pozdravljala ruskega ministra in mu prirejala iskrene ovacije. Ministra bodeta v prvi vrsti imela v razgovoru makedonske zadeve in japonsko-ruski prepir.
Umrli ho:
20.	oktobra. Marija Turk, delavčeva hči, 12 let, Karolinška zemlja 12, srčna hiba
22.	oktobra. Rozalija Poljanšek, mlinarjeva hči, 13 mes., Streliške ulice 15, jetika.
23.	oktobra. Kristina Kadunc, delavčeva hči, 3 mes , Dolenjska cesta 5 črevesni katar.
26. oktobra. Franja Tome, tovarniškega paznika hči; 7 mes., Kolezijske ulice 10, Bronchitis capill.
26. oktobra Alojzija Petra', krojačeva zena, 70 let, Cesta v mestni log 15, otrpnjjnje pljuč. — Ana Gorjanc, tovarniš'a delavka, 22 let, Cesta v mestni log 15, vnetje ledvic. — Lmalija Janesch, sodnijskega officijala žena, 63 let, Cesta na južno železnico 7. rak v želodcu.
V	hiralnici:
21.	oktobra. Lovro Hudolin, kotlar, 73 let, Marasmus.
22.	oktobra Neža Živic, Šivilja, 63 let, jetika.
25. oktobra. Mihael Pajk, mestni ubogi, 70 let,
ostare'ost. Paralys>s cordis. — Tomaž Zelko, dninar, 70 let, vsled raka.
V	bolnišnici:
18.	oktobra. Matevž Zdešar, hlapec, 34 let, fractura complicata cranii et bascos.
19.	oktobra Ivan Jernie, kajžar, 63 let, Cat. vesicae urinariae Uraemia — Jurij Vidic, gost«č, 62 let, ostar.
20.	oktobra. Anton Grebene, klobučar, 59 let, kron. vnetje ledvic.
21.	oktobra. Marija Hiršelj, dninarica, 41 let, kronični črevesni katar.
23.	oktobra. Ida Krauland, šolskega vodje hči 2 leti, jetika. — Marija Močiln kar, vrtna rjeva žena 36 let, Haernia fem. dextra in care, Gangraene intest
Žitne <5ene
dnč 27. oktobra 1903.
(Termin.)
Na budimpeitanski borst:
Zahvala.
1409 1-1
PSenica za oktober ... . . K
. » april......»
Rž za oktober.......»
> » april........»
Oves za oktober.......
„ , april........
Koruza za maj 1904 ......
(Efektiv).
Dunajski trg
PSenica banaSka.......K
R2 južne železnice......„
Rl...........»
Ječmen , .......
ob Tisi.......»
Koruza ogrska.......„
Cinkrant ..................»
Oves srednji ........	*
Fižol............
7 68 7 75 6 27 6-56 639 6-«4 6'35
do	7-69
.5	7-76
>	6 28
»	6-67
„	5.40
»	5'65
»	530
7-80	do 8-35	
7-90		8.3.1
660	>	6-75
6 50		7-40
6 10	»	7-20
6 50		6-70
7 90		8-25
5.80	»	6-1)5
6'25	>	11 60
Povodim smrti mojega iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, pospoda
Gabrijela Postružnik-a
učitelja v pok., veleposestnika, častnega občana, lastnika zlate JubileJske kolajne Itd.,
kateri je dne 22. t. m. v svojem 79. letu po dolgi bolezni preminul, se mi je od toliko strani ustmeno in pismeno izrazilo odkrito-s čno sočutje, da me veže dolžnost, da tem jotom izrekam za imenovane dokaze sočutja in za podarjene krasne venca svojo najiskre-nejšo zahvalo.
Zlasti pa se zahvaljujerr preč. duhovščini, posebno veleč gosp. duli. svetovalcu in dekanu Martiuu Jurkovič-u za izvrsten ganl|ivi govor ob gomili, sl. učileljstvu iz Ljutomera in okolice, sl. pevskemu društvu za prekrasne žalostinke, sl. gasiloim društvom iz Ljuto mera in okolice, sl. uradništvu, kakor vsem ostalim prijateljem in znancem, ki so pr hiteli od blizu in daleč nepozabnega pokojnika spremit k zadnjemu počitku.
Ljutomer, dnč 26 oktobra 1903
Marija Postružnik, roj. Osenjak.
Meteorologifino poročilo.
ViSina nad morjem 306.2 m, siednji tračni tlak V86-C mm
•	j Cu «pa- *	1 tOTUjfc	Stanj« barometri. t mm.	Temperatura po C*Uljo	Vetreri.	Nebu	Ili
27| 9. zveč. | 736 3 |		10-0	sl. jzali. |	del. jasno |	00
9H!7. zjutr. I 735-21 72 1 ,2.popoI.| 734'0| 16-0 | sl. jzah. Srednja včerajšnja temperatura 9*2', n				pol. oDl. > ormnie rt 3	
II ii ii a f h k v« iHtrzi*
dnč 27. oktobra
Skupni državni dolg v notah . . . .	100 25
Stupni državni dolg v srebrn.....100 —
Avstrijska zlata renta i% .....119 70
Avstrijska kronska renta .....1(0 20
Avstrijska inv. renta 3'/» * ....	9250
Ogrska zlata renta \ %.......119 30
Ogrska kronska renta 4% . . , . .	97 85
Ogrska inv renta 31/«*.......89 20
Avstro-ogrske bančne delnic*.....16*05
Kreditne delnice..................662 —
London vista..........239 27','»
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž v	1 i7-22l »
20 mark............23-46
20 frankov..........19-07
Italijanski bankovci................96 25
C. kr cekini .	...	1133

Laki za kočije, podstavke in razkrojljivi laki EndTn
sin v Londonu so izmed vseh lakov, kar se jih izdeljuje na Angleškem, priznano najboljši, ker se hitro sušč ob vsakem letnem času iu dajo izredno krasen lesk. Ti laki so najtrpežnejSi in ne provzročajo niti marog, niti ne postanejo bledi. Dobž se po tovarniški ceni pri tvMki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju.	9 11-'*
Perje za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah 571 49 F. HITI, JP**e<l šlcofljo štev- 20. Zunanja naročila se točno Izvršujejo.
Gostilna v najem
ali tudi na račun se želi prevzeti v Ljubljani ali na deželi.	1377 3—2 Vefl se poizve v našem upravništvu.
Nove zboljšane
gramofone
z tf!asr>vno-, ročno- in varstveno omarico, zelo priljubljeno med duhovščino, po društvih in med zasebniki.
Gramofon *** *** avtomate
za gostilne zelo pridobitne
prodajam tudi na obroke.
Imam veliko zalogo, najnovejše plošče, katere zamenjujem za stare
Vnanja naročila se rešujejo z obratno pošto.
1079 tO—20
T^udclf IVeber, urar
v Ljubljani, stari trg 16.
i
Najnižje cene
Zalagatelj
c. kr. državnih uradnikov
i
Največja izbera
Kozuhovina
mufov, koljerjev, ovratnikov, čepic
Najnovejše in najboljše
1293 10—9
Rokovice
za gospode, dame in otroke
glace, Iz srnine trlco In sukna
Najnovejše
krasni modni klobuki
ca dame in deklice
žalili klobuki klobuki se sprejemajo tudi v moder niiiranje.
Žamet
za bluze mefer K 1*50 In viSje
svileni žemef r svileno blajo
v vseh barvah
Pliš
Trgovina za Hip, modno blago In nagrobne vence. Mestni trg 24.
Karol
Recknajel
Ljubljana.
Nagrobni venci In trakovi za vence.
Najnoveiil
Naravni venci
krasni In po ceni.
Trgovina s klobuki za dame. Mestni trg 3.
njTmrodil ca i
iz pivovarne
■efemn «•«' si • s-« ■
v Žalcu ili a »5
Laškem trgu.
» -W Kij SS R»1 jis ■■ I, HodLiae is ll C*«"
Angeljnovo milo Marzeljsko (beio> milo
z znamko
449 104—63
sta najbolj koristni
tedilaai -mili
94T za hišno rabo. "M
dobivate jih po špecerijskih jtacunahf
Pavel Seemann
izdelovatelj mila in čebelno- voščenih sveč
v Ljubljani.
mm
_	1357 62
Anton Presker
Dobavitelj uniform i
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 16
su priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstna
duhovnlžke obleke
iz trpežnega in solidnega blaga po nizkih cenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
== izgotovljene obleke
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah,
društva železniških uradnikov
mmmmmmmmm
Medicinalni
1393
konjak
garantirano pristni
vinski destilat pod stalno kemično kontrolo.' Destilerija
Camis & Sfock
Trst-Barkovlje.
,j1 steklenice K 5-—

2 60.
Dobiva se v vseh boljših trgovinah.
Prodam
mlin in žago
1414 3-2
R. Schnabl v Kamniku.
1381 3-3
ffilekcir,
teortifino in praktično izurien v vseh delih mlek«r*l<« in 8'rarske stroke, želi s 1. no vembrom nastopiti boljšo službo Do
piši n»| se blagovolijo nasloviti pod š:fro »Krepost« na upravništvo tega lista.
Denarni promet v leta 1902: čez 32 milijonov kron.
----Najboljša in najsigurnejža
Stanje vlog 31. dec, 1902:	,. šfedenie« *«
čez 9 milijonov kron. | ** pnima sigaenje, »»
$ ^	Ppeje: Gradišče št i,
LJUDSKA POSOJILNICA
sedaj: Kongresni tt*g št. 2, L nadstropje
41
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutrag do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po--
Stanje vlog 31. deeembfa 1902: 9,501.351 ^ 52 h. Denarni pfomet v 1. 1902: 32,596.882 65 h. HRANILNE KNJIŽICE se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. — Za nalaganje po pošti so poštno-
brez kakega odbitka, tako, da sprejme n vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih u	—	4 K 50 h na leto.
hranilnične položnice na razpolago.
V Ljubljani, dn<£ 1. januarija 1903.
Dr. Ivan Šusteršič,
predsednik.
Odborniki:
Josip Šiška, knezoškofijski kancelar, podpredsednik.
Anton Belec, pesestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano. - Josip Jarc, veleposestnik v Medvodah. — Dr. Andrej Karlin stolni kanonik v Ljubljani. — Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani. — Matija Kolar, župnik pri D. M. v Polju. — Ivan Kregar, svet. trg. in obrt. zbornice v Ljubljani. — Frančišek Leskovic, zasebnik in blagajnik „Ljud. pos." - Karol Pollak, tovarnar in posest, v Ljubljani. — Gregor Slibar župnik na Rudniku, — Dr. Aleš Ušeničnik, profesor bogoslovja v Ljubljani.
Izdajatelj ia odf.v.rmi ■rtdmk: Br. l|«aolj Stoik
liak »Katoliške Tiskarna« v Ljubljani.
Največja,
moderno opremljena ter izdatno povečana in popol= —= noma prenovljena je =—
^Zalaznikova^
slaščičarnica i« pekarija
na Starem trgu. 1405 3_2
Za obilen obisk se priporoča
Jak. Zalaznik.
V ' 'u^ m "VrV hj ' ¥ "VrVv.*—

urar v Ljubljani, Stari trg 28
Priporoča slav. duhovščini da ima popolnoma urejeno
kakor očal, ŠČIpalceV, daljnogledov, barometrov, toplomerjev in sploh vseh optičnih predmetov. — Popravila očal, novih stekl itd. se popravljajo v moji lastni delavnici. — Po pošti naročila in popravila pošiljam s prvo pošto.
Ceniki s podobami franco.
^,61630 ofefndn>|
os (eu e(x ^g
i _ Priznano	1
dobro blago
\W '"cetke W>C
Svoji k svojim!
Popravila sprejemajo se v obeh trgovinah,
Proda se
Naznanilo
Otvoritev velike na novo urejene trgovine Ur, zlate nine, srebrnine, Šivalnih strojev, bicikeljnov itd. O/njSljU
Franc Čuden
urar in trgovec zlatenine in srebrnine v Ljubljani Prešernove ulice nasproti frančiškanskega samostana, filllalka v prejšnji
trgovini na Glavnem trgu.
Vsled nasveta ravnateljstva delniške družbe združenih tovarn ur „Union" v Brelu in Genovi v svici, prisiljen sem bil kot član iste družbe preskrbeti si večji lokal, da zamorem njihove izdelke slavnemu občinstvu v obilnem razporostreti, ker umevno je tem večja izbera tem lažja in cenejša postrežba.
Zatorej prizadjal sem si mnogo, da sem mojo novo trgovino, okrasil s toliko bogato zalogo kakoršne še ni bilo videti v tej stroki do danes.
Posebno opozarjam slehernega na okusno izberko še nad 150 komadov obešenih stenskih pendel ur v najmodernejčih, lepo rezanih omaricah z različnim bitjem k vsaki hišni opravi prikladne.
Prilično omenim tudi, da se mi je posrečilo nakupiti jako ugodno večje partije brilantov, diamantov in drugih dragocenih kamnov, vdelanih v vsakovrstnih oblikah, jako veliko zlatenine, srebrnine, ur in drugo tako, da se lahko z vsakim glede zaloge meriti zamorem.
Za obilen poset in obisk se priporoča gornji.	1292 7
v Mengšu I na dv» sobi, kuhinio, čumnato, prostorno kl-t; na podstrešju dve aobi, kuhinj" in most >vž Hiša stoji p polnoma na prostem kraju, blizu farne cerkve ter ima okolo 700 m1 vrta. Pripravna je tudi za kakega upokojnika.
Kupni pogro)i so ugodni. Več sa poizve nri Valentinu Gregorcu v Mengšu pri LJubljani _1376 4-3
Kupi se dobro in po nizki ceni. ----
Ljubljana, Sv. Petra cesta 2.
Velika izbera raznovrstnih potrebščin za krojače in šivilje.
Zaloga vsakovrstnega perila za ženske in moške, predpasnikov, bluz. srajc, ovratnikov in kravat; dalje raznih zimskih potrebščin, kakor srajc, hlač, no-
Ceniki brezplačni in poštnine prosti.
gavic, rokavic itd. po najnižji ceni.
Kupi se dobro in po nizki ceni.
-sV