St. 518. V Ljubljani, ponedeljek dne 7. avgusta 1911. Leto II. : Posamezna Številka 6 vinarjev : JUTRO* iihaji vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 10. do* foldne. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvn mesečno K1 20, z dostavljanjem na dom K 1*50; > pošto celoletno K 20-—, polletno K 10—, četrtletno K 5-—, mesečno K 1-70. Za inozemstvo celoletno K 30-—. * Telefon številka 303. ; NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. s Posamezna itevtika • vinarjev : Uredniitvo in upravniitva Je v Frančiškanski «IM 1 Dopisi s« pošiljajo uiednittvu, naročnina upravniitm Nefrankirana pisma sc m sprejemajo, rokopisi M M vračajo. Za oglase se plača: petit vrata Ib v, smrtnice, poslana in zahvale vrsta SO v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti insmtw. : Telefon Številka 303. i Koroški fanatizem Malokje na svetu vlada tak narodnostni fanatizem, kakor na Koroškem. Vzporedno s tem fanatizmom pa gre tudi politični in verski fanatizem. Kako daleč sega ta fanatizem, kaže sledeči slučaj, ki dobro pojasnjuje naše koroške razmere, Fred dobrim tednom je prišel v Ljubljano mlad bolgarski študent, ki si je hotel ogledati slovenske kraje in spoznati nekoliko slovenske razmere. Prišel je menda prek Dalmacije in se je ustavil v Ljubljani, kjer se je zglasil v »Slovenski Matici”, Slučajno je tja prišel tudi urednik »Jutra* in se je z njim seznanil. Spremil je potem mladega Bolgara po mestu, razkazal mu je njegove posebnosti — umetniško razstavo itd. Peljal ga je tudi seboj v redakcijo »Jutra”, kjer mu je nasvetoval, katere slovenske kraje si naj ogleda. Drugi dan je Bolgar odšel in se je šele te dni zopet vrnil. Ogledal si je razne strani naše domovine in naravno je, da ga je pot zanesla tudi na Koroško. Tam pa je padel v roke klerikalnim fanatikom. Ako je hotel spoznati naše razmere, se je moral seveda v prvi vrsti obrniti na slovensko družbo v Celovcu, da bi ga informirali in mu razkazali kake zanimivosti. Toda prvo vprašanje onih slovenskih koroških gospodov je bilo: pri katerem listu ste se zglasili v Ljubljani. Bolgar, ki ga naše politične razmere niso zanimale, je povedal, da je bil v redakciji »Jutra”. To je bil ogenj v strehi. Zakaj da ni šel k »Slovencu* k dr. Lampetu ali k drugim gospodom. Bolgar se je opravičeval, da razmer ne pozna, in da je prišel tudi v »Jutro" le slučajno. Toda gospoda so imeli toliko časti, da mu niso niti verjeli, dasi je hotel Bolgar na svoje stroške telegrafirati v Ljubljano, da bi se mu potrdilo, da je prišel slučajno v redakcijo .Jutra”. In tako so gg- dr. Brejc, dr. Lenard in drugi dali žalosten dokaz svojega slovenskega in slovanskega mišljenja. Namesto, da bi slovanskemu gostu postregli in pomagali, da si more ustvariti pojem o koroških razmerah, ga napadajo zato, ker v Ljubljani' ni hodil po^ klerikalnih redakcijah in ker ni seboj'prinesel priporočilo od ljubljanskih klerikalnih veljakov. Tako postopanje se samo po sebi obsoja, ker nima poset takega slovanskega gosta nič skupnega s slovensko niti s koroško politiko. Naravno je, da so gospodje na Bolgara napravili zelo slab vtis, ker si ni mogel misliti na narodni meji takega fanatizma. Iz Celovca je. odšel Bolgar ogledat si Borovlje. Med potjo je padel zopet v neko klerikalno slovensko družbo. Tam so ga zopet napadli zato, da je bil v Ljubljani v »Jutru” in ne v »Slovencu”. Da, gospodje slovenski koroški klerikalci so se povspeli celo do sumničenja, da je študent kak srbski špijon, ki hoče proučevati koroško zemljo in delati srbsko propagando. Koroški gospodje stoje tako pod utisom nemškega in klerikalnega časopisja, da verjamejo na vse denuncijacije, ki si jih je to časopisje izmislilo. In le z veliko težavo se je študentu posrečilo, da mu njegovi slovenski bratje niso napravili neprilike, da bi ga zatožili pri nemškem uradu, češ, da je srbski špijon. Tudi tam je trdil Bolgar, da nima z »Jutrom” nikakih zvez, toda fanatični gospodje se niso dali pogovoriti. Seveda bo Bolgar tudi o teh »Slovencih” imel svoje mnenje. Vkljub tem izkušnjam med koroškimi Slovenci, je odšel študent v Borovlje, kjer je ko-nečno prišel v sokolsko družbo, ki ga je sprejela kot slovanskega gosta in je med njo preživel prijateljski večer. Pred par dnevi se je vrnil Bolgar v Ljubljano in smo res strmeli, ko smo slišali o tem koroškem klerikalnem fanatizmu. Ti ljudje izvajajo sedaj že nad potujočimi ljudmi — političen bojkot Zadnje čase so bili nemški listi v velikih skrbeh zaradi jugoslovanskih zvez Celo o panslavističnem gibanju na Koroškem so pisali in o jugoslovanski izdaji. Morebiti jim ta zgled dokazuje, da so se zelo motili, kajti Nemci bi bili brez dvoma Bolgara bolj laskavo sprejeli, kakor slovenski klerikalci. Ta slučaj naravnost kriči. Mi še enkrat pribijemo: potujočemu študentu ni bilo na drugem ležeče nego, da si ogleda našo zemljo in naše razmere, in reševalce koroškega slovenstva je spravil v tak strah. Ti ljudje hočejo biti Slovenci, Slovani. Ali ne kaže to na skrajni klerikalni fanatizem, ki je slep za vsako narodno čuvstvo. Gospoda, v tem znamenju ne bo rešitve. Lahko sovražite napredek, kulturo, slovanstvo, Jutro, nas, ampak bodite nepristranski in uljudni vsaj proti ljudem, ki niso ničesar druzega zakrivili, nego, da so si prišli ogledat našo zemljo. Vsi pošteni Slovenci pa lahko vidijo, kam vodi koroška klerikalna politika. Ako gospoda mislijo, da je le v klerikalizmu rešitev koroškega slovenstva, smo mi nasprotno mnenja, da more nas rešiti le globoka slovenska in slovanska narodna zavest. Zato znamo ceniti vse one delavce na kulturnem in narodnem polju, ki so pred sedanjimi boritelji delali na Koroškem. Klerikalnega fanatizma nove dobe pa ne moremo odobravati, ker nas postavlja v čudno luč in naravnost duši pod seboj narodno zavest. Vidimo pa tudi, kako potrebno je delo na Koroškem in kako veliko nalogo vrši n. pr. boroveljski »Sokol”, ki zbira v svojem krogu narodno čutečo mladino. V teh vrstah se bo ohranil in okrepil narodni duh. Boroveljski Sokol si bo postavil »Sokolski dom”. Dolžnost vse slovenske javnosti ie, da pomaga graditi ta dom, ki naj vzgaja mladino v sokolskem duhu, ker bo sicer klerikalni fanatizem zamoril zadnjo iskro narodnega čuvstva in pod velikim pritiskom germanstva bo padla naša straža onstran Karavank. Profesor Klasaryk o izobrazbi delavstva. O predmetu »Delavec in izobrazba” je govoril profesor Masaryk na občnem zboru Delavske akademije v Pragi dne 2. mal. srpana letos. Pred vsem je razložil, da se je pod izobraženostjo razumelo vedno nekaj popolnoma drugega, kot je mogoče misliti pod pojmom: človek-iz-obraženec. Pod pojmom izobraženosti razumemo splošno izobraženost, stremljenje po osvojitvi vseh duševnih zakladov, s katerimi je človeštvo dobro založeno in ki jih za svoj razvitek ne-obhodno potrebuje. Delavske organizacije, ki skrbe za vzgojo delavskih mas na podlagi socijalistiških teorij in idej z obsežnimi spisi in socijalistiško književnostjo, vrše velik kos dela na polju delavske samoizobrazbe. Vsi socijalistiški pisatelji in teoretiki, Marx, Lasal le, Engels i. dr. so prišli s filozofskimi razmisleki do razlage neposrednega socijalizma, kar je čisto naravno. Neprenehoma zboljšujemo svoje naziranje na svet in mirno skupno življenje. Človek že po naravi ne hrepeni le po znanju, temveč po splošni izobrazbi. Človeška družba je organizujoča se celota; zato nam je treba splošne izobraženosti, da se na svetu lahko ori-jentiraino in v njem ne izgubimo. In pesebno delavcu se je treba povspeti na najvišjo dosegljivo stopnjo razumnosti — 'splošne izobraženosti. Marx in Lasalle sta poudarjala v svojih spisih, da postane delavstvo nekoč dedič filozofskih tradicij in vse-svetovne izobrazbe. Nista bila oddaljena od resnice. Spomnimo se samo na živahno delovanje starih delavskih izobraževalnih društev na Češkem, po katerih se je socijalizem tako hitro razširil. Če to podrobno dejovanje stvarno presodimo, pridemo do pravilnega zaključka, da se je po delavskih krogih že davno udomačil nazor, da vprašanje socijalizma nikakor ni samo želodčno vprašanje, kot to trdijo do dandanes predsodni sovražniki delavstva, temveč da je tudi vprašanje m ožgan. Za nas zadostuje, da se zavemo ozke zveze izobraževalnega gibanja s soci-jalizmom. Moramo pripomniti, da se razen stremljenja po splošni izpbraženosti uveljavlja tudi stremljenje po strokovni izobraženosti. Mi vsi, kar nas je bilo v šolah, smo v gotovih smeren strokovnjaki, skoro vsak v drugem oziru. Izobraženec je sicer izobražen splošno, toda v eni ali drugi stroki, katera se mu je priljubila, da jo je z razvijajočim se mu razumom sledil, se posebno odlikuje pred drugim kot strokovnjak. Za svojo izobrazbo in duševni razvitek potrebuje človek dobro praktičuo, metodično in sestavno vzgojo. Kadar pride iz šole, se posveti gotovemu poklicu, za katerega čuti največ sposobnosti. Splošna izobrazba se mora dopolniti s strokovno izobrazbo. Za. sestavno gojitev in razvitek duha je treba skrbnega in dobrega čtiva. To pomeni: čitati premišljeno in dobro čitati dobre knjige ter spoznavati skrite kulturne zaklade dobre književnosti. Kdor dobro čita, Čita tudi — kot pravimo — med vrsticami. Polovičarska izobrazba je nevarna za posameznika in celoto, kot vsaka slaba stvar. Natančno, dobro, pazljivo čita-nje je zdrava in potrebna telovadba za možgane. Delavstvo potrebuje seveda za omogočenje samoizobrazbe dosege potrebnega časa in oddiha, za kar je predpogoj dosega pravične zahteve 8ur nega delovnega časa. Za posvečanje splošne izobraženosti pri nas je tudi treba osvoboditi šolo z zdravo reformo za naprej nemožnega policijskega duha in nazadnjaškega sistema, ki je naše šolstvo pomalovredil in oškodoval v njegovem razvitku. Naša mladina se sedaj po šolah vzgaja k samostalnemu mišljenju in presojanju. Toda te predpogoje zdrave šolske vzgoje pa pri nas ovirajo brezštevilni predpisi, naredbe in birokratiška cenzura, ki nalaga strogo metodiško šablono. Opozarjajoč na veliko prosvetno gibanje, ki je v 18. stoletju pretreslo staro Evropo, ter na veliko francosko revolucijo, je rekel Masaryk, da se je to gibanje v Avstriji le neznatno udej-stvilo. Vpliv cerkve je v naši državi dosedaj ogromen, ovira vsakršen naš svoboden razvitek in naše svobodne nazote. Pregrešite se proti veri, pa vas kaznuje okrajni glavar ali sodnija. Kakšna zveza je med temi stvarmi? Da nam bo mogoče svobodno misliti in svobodno vzgajati, potrebujemo političnih svobod v popolnem pomenu te besede. Nato je opozoril govornik še na pomen praktičnega pouka po nadaljevalnih šolah ter na razvitek šolstva z nazornim poučevanjem sploh. Končno je rekel, da delavstvo dobro vrši svojo prosvetno nalogo s tem, da skrbi neprestano za vse sloje, posebno naraščaj, in da ne izgublja izpred oči vseh reformnih stremljenj, ki se tičejo šolstva in njegovega razvitka, in da dosledno delo v tej smeri ne more biti brezuspešno. Obenem s satnoiz-obrazbo pa morajo napredovati vsa ostala, dobra kulturna stremljenja, ljubezen do prave umetnosti in kraso-tvorstva sploh. Č. Nevarna proga med Zidanim mostom In Ljubljano. Iz krogov potnikov Južne železnice se nam poroča; Proga med zidanim mostom in Ljubljano postaja za vožnjo vedno bolj nevarna. Če se voziš v III. razredu, te meče in stresa semtertja od stene do stene, včasih se ti zdi, da ne manjka veliko, in da vlak mora skočiti s tira. Čudno, da se železniška uprava prav nič ne briga za popravo te proge. Dolžnost prožnega mojstra bi bila, da se natanko preišče cela proga, kajti toliko je gotovo, da na tej progi nekaj ni v redu. Velika poletna veselica v Po-stonjskl jami se vrši dne 15. avgusta t. 1. V čarobno razsvetljenem podzemeljskem svetu bode igralo več godb, plesaželjni gostje se bodo veselo vrteli v postranskih dvoranah. Da bode imela prireditev značaj ljudske vese-licev, v to je preskrbljeno za najraz-novrstnejše zabave. C. kr. jamska pošta bode uradovala in za telesni blagor p. n. udeležencev poskrbita jamska restavracija in kavarna. Posebni vlaki bodo vozili po znižanih cenah [v Postojno, med drugimi tudi letos prvič poseben vlak iz Gorenjske in je na ta način dana prilika tudi gostom od severne meje naše Kranjske (dežele, ogledati si brez posebne zamude časa in z malimi stroški ta daleč sloveči biser naše slovenske zemlje. Vstopnina v jamo je znižana za ta dan 2 K za osebo. Veselica se vrši pri vsakem vremenu. Prostovoljna gasilna društva opozarjamo na slavnost 301etnice gasilnega društva v Postojni, katera se vrši dne 20. avgusta t. 1. Gasilcem je povodom te slavnosti vstopnina za dopoldanski obisk svetovnoznane jame znižana na 1 K. Ker je s tem dana prilika, si ogledati slovite podzemeljske čudeže, naj nihče ne zamudi ugodne prilike. Natančneji program te slavnosti se objavi pravočasno. Mednarodna razstava za vodno gospodarstvo, rlborej Itd. v Parizu. Meseca novembra in decembra t. 1. v Parizu mednarodna razstava za vodno gospodarstvo, riborejo. ribarstvo in za za izkoriščanje vode v industrijske namene. Glede razvrstitve skupin, na-jemščine za prostor in podrobnih pogojev in nadaljnih pojasnil, naj se in-teresentje obrnejo naravnost na generalni komisirijat te prireditve, ki je v Parizu, Rue Montmartre 161. Vrtno veselico priredi podružnica »Zveze jugoslovanskih železničarjev” v Kranju v nedeljo, dne 13. avgusta 1911 na vrtu gostilne gospe Šmid na Gašteju. Na sporedu je sre-čolov, šaljiva pošta itd, Svira godba prost, gasilnega društva v Kranju. (Za-ček ob 4. uri popoldne. Vstopnina za osebo 50 vin, otroci prosti. Preplačila se v prid društva hvaležno sprejemajo. V slučaju neugodnega vremena se vrši veselica nedeljo pozneje z istim sporedom. Čast zavednim rojakom v Ameriki. Družba sv, Cirila in Metoda je prejela iz Amerike list, čigar vsebina je naravnost vspodbudna in svedoči o vzorni značajnosti in vzgledni domovinski ljubezni naših rojakov v Clevelandu. Dopis slove: Slavna družba sv. Cirila in Metoda, Ljubljana, Kranjsko. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice. Rez. zaklad nad 500.000 kron. Stanje hranilnih vlog 20 milijonov kron. Obrestuje hranilne vloge po čistih 4V2°/0 brez odbitka rentnega davka LISTEK. MICHEL ZEVACO: Ljubimca beneška. ^.ra ie utegni biti devet zvečer; noč je že ležala nad Be-brezžMjenja U*'Ce na^re^ia kanalov so bile še vedno skoraj ,.v. .®‘,a.n^a kakifl petsto korakov od palače v majhni uličici, ki je vodila k neznanemu kanalu. Srce ji je začelo silno utripati; zavedla se je vse groze svojega položaja. 1 Kam naj gre? Kaj naj stori? Kaj bo z njo? Nobenega prijatelja, nobene matere, niti doma nima več 1 Sama je, brez pomoči, izvzemši nekaj denarja in par dragocenosti, ki jih je vzela s seboj. Zagrabila jo je tesnoba. Že ji je bilo na umu, da bi krenila nazaj in se vrnila v palačo, zoperstavila se materi in se magari s silo ubranila njenih zahtev. Toda neobičajno močno se je obnovil v njeni duši strašni spomin, kako je videla spačeno Imperijino lice dva palca daleč od svojega obraza in slišala brezsrčne besede: — Oh, da bi bila mrtva! — In tisto, kar je tako kruto ranilo njeno srce v nedavnem razgovoru, je zdaj pritiralo njen nemir do skrajnosti: kaj je njena mati? Kurtizana 1 Sama ji je povedala. Sama je rekla in priznala. .rtizana ? Bianka je že slišala govoriti o tem poklicu in površni P0!™1.1 o razkošnem, nečistem življenju kurtizan ji niso bili neznani! Njena mati — kurtizana 1 Toda kaj! Vse to bi prenesla njena duša še brez mržnje in obsojanja. t> kakšno radostjo bi tolažila svojo mater! V koliko srečo bi ji bilo, delati se, kakor da ne pozna te njene preteklosti, ali kakor da jo je pozabila ... Toda njena mati ni samo bila kurtizana; ona je tudi ravnala kot taka! J — Ob, da bi bila mrtva! V strašni zmešnjavi svojega srca je Bianka stekla naravnost tjavendan ter dospela naravnost do kanala. Tam je nenadna misel razsvetlila njen obup. Pristopila je k prvemu gondolirju, ki ga je zapazila. — Ali me hočete prepeljati čez veliko laguno. — Jaz ne, gospa; moja gondola je premajhna, na laguni pa včasih potegne krepka sapa. Iti morate k Velikemu kanalu; tam najdete, česar vam je treba. K Velikemu kanalu? je zajecljala Bianka ... Pa kod je treba iti, da se pride tja. — Ako gospa dovolijo, je dejal gondolir z izbrano vljudnostjo beneškega ljudstva, mi bo v čast da ji pokažem pot. Bianka je pokimala z glavo. Barkarol se je napotil naprej, ona pa mu je sledila. Deset minut kasneje sta stala na bregu Velikega kanala. Kdo popiše grozo, ki je stresla Bianko, ko je zapazila dvesto korakov odondot pročelje Imperijene palače, kjer so pravkar začeli prižigati luči! — Ohe, Pietro! je kriknil barkarol. Iz velike gondole z jadri je vstala človeška postava. — Kaj je? _ Pasažirko imam zate. — Dobro, je dejal Pietro in skočil na kopno. Kam se hoče gospa peljati ? — Rada bi se prepeljala čez veliko laguno. — Imenitno; to je kakor nalašč zame; »Sirena* vas prepelje naglo kakor pšica, ona že sama pozna svojo pot. Blagovolite se vkrcati! Bianka se je okrenila, hoteča nagraditi barkarola, ki jo je vodil, z majhnim darom; toda mož je bil skromno izginil. Deklica se je oprla na pest, ki jo je ponudil lastnik »Sirena” ter skočila v čoln. Mojster Pietro' je naglo zbudil dva mornarja in fanta, ki so spali na sprednjem delu; nataknili so vesla, spravili Bianko pod šator, in »Sirena* se je jela premikati. — Na katerem kraju obrežja naj izkrcam gospo ? je vprašal Pietro. — Na katerem kraju? — Da ; laguna je široka . . . — Izkrcajte me čim najbližje ceste v Mestre . . . IV- Gozdni strah. Ura je bila poldvanajstih, ko ja »Sirena* onostran veliko lagune med Benetkami in med skopnino obtičala na pesku. Deset minut nato je gondola odplula nazaj. Bianka je ostala sama na bregu, gledaje jo, kako izginja liki molčeča morska lastovka, ki se utaplja v noči. Lastnik se ji je bil ponudil, da jo spremi ali da ji enega izmed svojih ljudi za spremljevalca, toda deklica je ralša hotela iti sama — boječa se morda — da se morda skriva v tej ponudbi kaka zanjka; vrhutega jo je misel/ da bi šla z neznanim človekom sama po nočni poti, navdajala s strahom. Ostala je torej sama. Dokler je bila gondola še v dosegu njenih oči, je bila zadovoljna s svojim sklepom; toda ko je ostala kroninkrog nje zgolj Še trda noč, ko ni več slišala morja, ki je ječalo ob brežnem pesku, in je videla na nebu samo še velike blede oblake, ki so drevili svojo pot, preganjani od hladnega vetra, jo je nenadoma stresel mraz in je začutila prve drhtljaje groze. Zavila je stran od obrežja, da ji veter ne bi metal peska v obraz; cesta v Mestre je bila čisto blizu; Pietro ji jo je ob slovesu pokazal roko. Krenila je po njej in nadaljevala svojo pot z urnimi, čilimi koraki. Na vsaki strani ceste so se žalostno zibale velike ciprese, in zdelo se ji je, kakor da vstajajo izmed njih črnih vej žalostni 'glasovi. — Kam greš, mala Bianka ? Kam liodiš tako sama ? Kaj ? Ali si res čisto sama? Ali res nimaš niti matere, niti brata, niti soproga, niti ljubimca, nikogar, žive duše na svetu ? Vsa sama v tej strašni noči, ki je tako temna, tako žalostna . . . In Bianka je mislila z gorečim hrepenenjem: — Tamkaj, v tisti mali, mirni hišici v Mestre, tam najdem sestro, najdem mater: Juana, dobra moja Juana! In najdem onega pokojnega starčka ... in najdem . , • oh, morda . . . morda se vrne tudi on . . . ki me že sam njegov pogled tolaži, ki me krepi že zgolj njegova beseda . . . - (Dalje.) Cenjeni gospodje! Danes sem Vani zQp,et natopi 50 K. od naše podružnice, št. 24 Cleveland, Ohio. S tem smo prekoračili 1000 K, kar je prišlo samo od naše podružnice tekom 15 mesecev. Naša podružnica lepo napreduje. Doneski prihajajo v blagajno od sej. Pravila imamo, da plača vsak Član na leto 50 centov, toda kdor pride k seji, vsak daruje po 10 do 50 centov mesečno, in tako se po malem nabira denar. Imamo sami mnogo križev in težav tukaj, to je res, toda rnilih bratov v naši prvotni domovini ne smemo pozabiti, dasi se ne mislimo vrniti nikdar več tja. Por sebno vrli darovatelji naše podružnice so clevelandski »Sokoli*, katerih je mnogo pri naši podružnici. Od teh ne pojdete nikdar praznih rok, kadar jih prosimo. Tukajšnja podružnica je darovala tudi 5 dol. za slovenski Sokolski dom, l;i se postavi v Clevelandu, v obrambo ohranitve slovenskega jezika. Bodite srčno pozdravljeni in pričakujte, da vas ne pozabimo pri Vašem neumornem narodnem delu. Za podružnico štev. 24 Cleveland, O.: Louis Pirc, predsednik. — Bodite srčno pozdravljeni, dragi rojaki v Ameriki in bodite prepričani, da se ob težkem svojem delu hvaležno spominjamo Vas, neumornih in zvestih rodoljubov slovenskih 1 Terorizem. Gostilničarji na Brezjah so dobili sledeče pismo: »P.n.gospodom gostilničarjem pri Mariji Pomagaj na Brezjah. Ker pride na Brezje mnogo romarjev, ki ne ljubijo alkoholnih pijač, zato podpisano d;uštvo prosi, da si oskrbeti vsi gostilničarji na Brezjah brezalkoholne pijače, katere se dobe deloma v tovarni sodavic e v Ljubljani, deloma pa se lahko pripravijo in preskrbe doma. Sploh prosimo, da ste vedno pripravljeni, postreči ljudem brez alkoholnih pijač. Da bodo romarji za to vedeli, morate imeti vidno obešene tablice, na katerih je to naznanjeno in našteto, kaj se lahko vse dobi. Upamo, da bodete vsi s tem zadovoljni. Izgube se Vam ni bati, saj se tudi pri teh pijačah zasluži. Seveda, cene morajo biti pametne. Prosimo, da nam odpišete, če ste s tem zadovoljni, da Vam pošljemo take tablice. Ako bi pa zoper naše pričakovanje Vi s tem ne bili zadovoljni, potem bomo primorani, otvoriti na Brezjah lastno, brezalkoholno gostilno, ža katero nam je koncesija splošno že zagotovljena. Odgovor naj se naslovi: Društvo .Abstinent', Ljubljana, Poljanska cesta 4. Ljubljana, 30. julija 1911. Za odbor: Rudolf Spiller m. p., tajnik. Janez Kalan m. p., predsednik.* — Komentar k temu terorističnemu dopisu prinesemo jutri. Pozabljivi mežnar. Iz Šiške se nam poroča: V soboto popoldne je bil pogreb vpokojenega portirja državne železnice g. Bajda. Pogreb ie bil določen na pol 5. popoldne. Ob določenem času je bilo z duhovnikom vred vse zbrano pred hišo umrlega, le mežnarja ni bilo od nikoder. Čakali so in čaka-kali, ura se je nagnila že proti 5. a od mežnarja ni duha ne sluha. Ko-nečno jo vendarle primaha, a to ni bil mežnar, nego njegov učenec. Navzoče občinstvo se je opravičeno jezilo nad tako brezobzirnostjo. Govorilo se je, da šišenski mežnar pozna Ie bogato Galletovo gospo in šulferajnsko šolo. Rekli so tudi, da bo tudi za mežnarja že še prišel čas, ko bodo tudi drugi nanj — pozabili. Vročina na cerkniškem jezeru. Včeraj v nedeljo opoldne je bilo na osušenem cerkniškem jezeru 450 C toplote na solncu. Akad. fer. društvo »Prosveta* otvori sredi tega mesesa novo ljudsko knjižnico na Viču. Knjižnica je nujno potrebna, ker nima še danes Vič, kljub svoji velikosti nobene druge knjižnice kot one v župnišču, ki pa ni ustanovljena v prospeh ljudske izobrazbe, temveč v podkrepitev klerikalizma. Tako so danes prebivalci Viča pravzaprav brez vsake knjižnice. Da se ta nedostatek odpravi je namen se snujoče knjižnice. Ker pa mora knjižnica razpolagati z velikim številom najboljših knjižnic, zato se obrača odbor »Prosvete* do vseh rodoljubov osobito viških, da mu priskočijo na pomoč. Upamo, da se tej prošnji odzove vsak, komur je napredek in prospeh naroda resna beseda, ki zahteva vedno tudi dejanj.., Ogenj v Sp. Šiški. Včeraj popoldne okrog 4. ure je začel goreti g. Vajda s krmo obložen kozolec. Vsled' pritiska vetra se je užgalo tudi gosp. Rozmana podstrešje. Ogenj je uničil vse, kar je bilo pod streho shranjenega in večji del pohištva stanujočih strank. Opalil je tudi sadni vrt, kateri je deloma uničen. Zažgala sta baje dva majhna dečka, ki sta se igrala z vžigalicami. Škoda znaša nad 1000 K. Zahvaliti se je v prvi vrsti šišenskemu gasilnemu društvu, katero se je podalo takoj na lice mesta in neumorno branilo, da se ni ogenj še bolj razširil. Nevihta v cerkniški kotlini. V soboto med 3. in 4. uro popoldne se je nad cerkniško kotlino razlila močna nevihta. V okolici Rakeka je nekateri-krat treščilo, ploha je s tako silo lila, da so morali pri zgradbi vodovoda zagraditi prodirajočo naplavo. V nedeljo na to je bilo najlepše vreme. — Od tod torej tudi pri nas nepričakovano krasno vreme v nedeljo. Cerkniško jezero osušeno. Cerkniško jezero je razen nekaterih strug v katerih pa je malo vode, popolnoma osušeno. Na mestih, kjer je Še pred kratkim valovilo temnozeleno jezero, rase sedaj trava in bičevje. Zgornji deli bičevja se vporabljajo za krmilo, a ostali deli za nastelje. Velika množica rib je po ceni na razpolago. Natančneje poročilo sledi. šišenske rože. Te dni smo pogledali, v koliko so naše šišenske »rože* in »rožice* napredovale z okrašenjem oken s cvetlicami in zelenjem. Kakor bi jih radi, pa Jih ne moremo posebno pohvaliti. Če naše žive rože in rožice tako malo goje .ljubezni do nežnega spola, kot jo goje do okrašenja svojih stanovanj z rožami, potem ... oj, ubogi možje, ubogi fantje! Priznanje pa njim, ki ga zaslužijo, namreč kar se tiče okrašenja stanovanj. Sledeče hiše smo našli okrašene : Celovška cesta hiše štev.: 10, 22, 26, 75, 117, 229; med temi so lepo okrašene: 1. nadstropje gostilne pri Zvezdi ter okna Keršičeve gostilne. V Knezovi ulici hiše štev.: 124, 199, 235, 258 in hiša gospoda Petriča. V K m e t i š k i ulici hiša štev. 125. V Savski ulici hiša štev.:245. V Žibertovi ulici hiša štev. 145. V Kolodvorski ulici hiši štev. 166 in 208. V Lepodvorski ulici hiši štev. 222 in 253. Posebno lepo okrušena so okna: v Savski ulici hiša štev. 245; obe omenjeni hiši v Kolodvorski ulici ter hiša štev. 253 v Lepodvorski ulici. Res je, da sedanja suša in pripekajoče solnce neugodno vpliva na razstavljenje rož po oknih. Toda kdor ve, katere vrste rože celo ljubijo tako vreme, kdor zna z njimi prav ravnati, ta ne pozna takega izgovora. Skoraj bi rekli, da je pri naših živih rožah na kmetih veliko več ljubezni do rož in okrašenja stanovanj, veliko več smisla za lepoto, kot pri nas v glavnem mestu, oziroma v predmestjih. Naše žive rože so pač v svojih glavicah preveč polne drugih misli, med katerimi je veliko — nepotrebnih. Upamo pa, da se do prihodnje kontrole poboljšajo in da začno resno misliti na tekmo, ki bo lepše okrasila okna svojega oziroma ljubega doma Isvojih staršev, svoje družine. Če pa se je pri tej kontroli kaj prezrlo, tiudimo kulantne obroke za — reklamacijo. V pasjih dneh. Prijatelj našega Usta nam je poslal izstrižen feljton iz nekega nemškega lista, kjer nekdo popisuje svoje bivanje v Madridu. V prvih kolonah piše pisatelj, da je to mesto brez parkov, brez dreves, brez sence, sploh brez onih palm, s katerimi si mi predstavljamo vsak južni kraj. V četrti koloni pa piše potopisec, da so mušice letele z dreves in da so gozdovi in parki pošiljali svoje pri- Jazno dehteče vonjave v njegovo sobo. >o našem mnenju je to posledica pasjih dni in velike vročine, gotovo pa je onemu nemškemu piscu Madrid — španska vas, ker ne ve, ali je tam drevje, ali ga ni. Kako se je kaznovalo obrekovalce za časa inkvizicije, nam kaže sledeči slučaj, ki se je ohranil v kroniki nekega meniha. Neki Jošt Weiss-brodten je izdal 1. 1522. neko knjigo zoper menihe in duhovščino, kar takrat ni bilo nič nenavadnega, saj so bile te vrste knjige v modi. Inkvizicija je obsodila pisatelja one knjige na pranger in je moral svojo knjigo snesti. Kako mu je to teknilo, se ne ve, gotovo pa ni bila to najboljša piča. Ako bi bila še danes inkvizicija na svetu bi morali svobodomiselni in napredni pisatelji jesti svoje knjige, ako bi pisali proti duhovščini. No, tisti časi so minuli. 27 modrasov ubitih. Iz Velikih Lašč se nam poroča: Jako pametno je bilo, da je začelo »Jutro* opozarjati na nevarnost, ki človeku preti od strani strupenih kač. Zdaj ko ljudje vedo, kod vsepovsod se nahajajo ti strupeni nepridipravi, so se začeli bolj zanimati za pokončavanje te golazni. V naši okolici je mnogo strupene golazni, zlasti modrasov. Največ jih je ob vznožju Male gore med in pod železniško progo. Eden železniških uslužbencev ima posebno veselje do lova na strupenjake. Pravijo, da je letos pobil že 27 modrasov. Radi kačje zalege sloviti so vrhovi pogorja Male gore in sicer ob prehodu od Velikih Lašč na Dobrepolje. Tu je gozdni svet kamenit, deloma posekan, rasto malince in jagode, torej samo ugodni pogoji za nahajališča kačje zalege. Če kdo zasluži nagrado za pokončavanje strupenih kač, jo gotovo zasluži dotični železniški uslužbencev. Wasserversorgungs - Genossen-schatt In Unter Schischa. Na naše zadnje poročilo pod tem naslovom se nam je od več strani izražal dvom, da bi bilo skoro nemogoče, da bi imel nemški naslov tisti zavod, kateremu ‘načeluje tak narodnjak in naprednjak, kot je g. Anton Pogačnik, bivši župan itd. Na te dvome odgovarjamo le sledeče: Mi imamo v rokah pismo s tem naslovom in sicer se je to pismo pisalo nekemu notoričnemu narodnjaku. Kdor še temu pismu ne veruje, naj si ogleda volilni imenik, ki je vsakomur na razpolago in kjer stoji črno na belo tako, kot je zgorej v naslovu te notice tiskano. Razpis mesta glasbenega učitelja na glasbeni šoli podružnice »Glasbene Matice* v Trstu. Odbor podružnice »Glasbene Matice* v Trstu razpisuje tem potom mesto glasbenega učitelja za klavir in violino. Absol-virani konservatoristi, ki imajo klavir kot glavni in violino kot stranski predmet — ali obratno — naj vlože svoje, z dokazili opremljene prošnje do 1. septembra 1.1. na naslov podružn. predsednika: dr. Eduard Slavi k, odvetnik, Trst, ulica G. G a 1 a 11 i 20. . Nastop službe dne 1. oktobra 1911. Obvezno število ur pouka na teden 24. Začetna plača 2000 K ob definitivnem nastavljenju 2400 K. Znanje slovenskega jezika je pogoj. Nutančneja pojasnila daje sedanji voditelj podružnične glasbene šole: Karel Mahkota, sedaj v Ljubljani, Pred škofijo 21. Odbor podr. Gl. M. v Trstu. Prav veliko avtomobilskih nesreč se zgodi na železniških prelazih' posebno po noči. Sedanja uredba — nerazsvetljene zatvomice — je popolnoma nezadostna. Avtomobil pridrvi, z daljave ne opazi o pravem času (posebno če je noč temna), da so zatvornice zaprte, buti z vso silo vanje in posledica — velika avtomobilska nesreča. Temu se mora v najkrajšem Času storiti konec. Poživljamo poklicane oblasti, da ponoči zatvornice na železniških prelazih primerno razsvetle z rdečo ali zeleno lučjo. Sicer se bodo morali poslanci v drž. zbornici za to pobrigati. Suša in ljubljanski drevoredi. Drevje v drevoredih rumeni. Vsled pomanjkanja mokrote so na Resljevi cesti lipe jele rumeneti, vsled tega odpada tudi listje ž njih. O. BERNATOVIČ Ljubljana. — Mestni trg. — Ljubljana. Velikanska zaloga narejenih oblek za gospode, gospe in otroke. Najnižje cene, solidna postrežba. Poljski pridelki in suša. Po deželi kažejo polja in travniki vsled suše velike razpoke in poljski pridelki, kakor: krompir, fižol, repa, pesa i. dr. ne morejo zoreti, ker nima zemlja potrebne moče. Pozor pred strupenimi kačami. VIII. Strupenjaki čez dan. Predno se napotimo nočnemu lovu na strupenjake, je neobhodno potrebno, da poznamo njih priljubljena nahajališča ter se seznanimo z navadami strupenjakov čez dan. Rekli smo že v zadnjem sestavku, da so vse strupene kače nočne ž i v a 1 i. Iz tega stališča moramo presojati in zasledovati življenje iz navade strupenjakov po dnevu. Ob 4. zjutraj, to smo že zadnjič omenili, ne dobimo še nobenega strupenjaka zunaj, ali vsaj s prav redkimi izjemami. Po 4. jutranji uri pa se polagoma poraja vstajenje strupenih kač. In sicer po že večkrat pojasnjenem principu vpliva solnčne toplote. — Na visokih gorah, kamor jutranje solnce najprvo posije, bodemo tudi najpreje zasledili modrasa, (ponekod tudi takozvano »črno kačo* »H611ennatter“) ali gada (koder se jsti po gorah sploh Še nahajajo). Čim nižje se . podamo, tem pozneje jih bodemo videli vstajati iz zavetišč ter prihajati se solnčit. V splošnem bi se smelo trditi, da pridejo strupenjaki v nižavah 2 uri pozneje na dan, nego njih tovariši v goratih krajih. Za hribolazce se torej pričenja nevarnost veliko popreje, nego za izletnike v nižavju. Na to se opozarjajo oni hribolazci, ki so mnenja, da smejo Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte samo Tolstov ribi slatin« ki je edina slovenska ter najboljša zdravilna ln namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plača podjetje v narodne namene 20 vinarjev, kamor naročnik določi. Naslov: TolstovrSka slatina, pofita GuStanj, KoroSko, kjer je tudi gostilna, letovišče in prenočišče. Svoji k svojim! UH LISTEK. MARA GREGORIČEVA: Rosanda. — Kako, da me ne poznaš? Sem se li toliko izpremenila? Eh, seveda sem se, seveda! — Da, izpremenila si se, Rosanda. V teku pol ure sem poznala ves njen roman, ki se je začel pripovedo-vaje, da je nameščena tamkaj, ko učiteljica ter končal jokavo in obupno: „Da je Lucila moja, nihče ne sumi, zlasti ker mi ni nič podobna . . . Oh, s kolikim koprnenjem sem pričakovala, da postane Dorko samostojen inženir in kako sem včasih stradala, ker sem kolikor mogoče odtrgavala od svoje borne učiteljske plače, da olajšam življenje Dorkotu, ko je bil še akademik, a po tolikih upih in sklepih, se podlež poroči z drugo!« Okorno in brez prepričevalne podlage sem jo tešila, češ, da se morda vendarle še povrati, naj zatorej ne zdvaja, naj ga zopet zaprosi vsaj zbog otroka ... — O, moj ponos je neomajen, Maruša! In dasi ga pravzaprav še vedno ljubim, naj mu moj jezik ne razkrije več tajnih srčnih čuvstev. Zaslužil s i je moje večno zaničevanje, pa naj tudi misli, da ga mrzim in sovražim. — Zopet mu piši že zato, da ostaneš v prešlosti brezmadežna pred Lucilo. — O, zopet naj ga pokličem? Cernu? Ako ne,ljubi mene, ne ljubi niti otroka No, in kaj pa naj mi je mož, ki me več ne ljubi? Kaj pa hočem takemu brezsrčnežu, kateremu ne prerehlja vesti, niti obstanek lastnega oeteta? Kaj mi more biti mož, ki utegne zamenjati brez očitanja z drugo žensko svoje dekle, ki mu je bilo vse, vse . . . že celih šestnajst let? O, povej, povej, Maruša! Kaj mi pač more biti brezznačajnik, ki si upa ostaviti žensko, tisto žensko ... ki mu je žrtvovala mladost, lepoto, prostost in svoje telo že pred šestnajstimi leti? Oh! . . . MARA GREGORIČEVA. Satir. Meglene sence leže nad pokrajino. Klanci in potje stoje osameli, da je tem neprijetnejše tisto žvižganje raz- divjane burje ob cestnih ovinkih in njeno razgrajanje ob brzojavnih drogih. Kakor da mora in hoče naenkrat vse izruti in ugonobiti. Na cesti se srečavajo samo taki ljudje, ki jih je izsilila izpod strehe potreba ali dolžnost . . . z Seveda tava semintja po cestah tudi človek, ki nima doma, ki nima dela ali tak, ki izrablja čas s svojimi črnimi naklepi ... Prostorna vozna cesta, ki je običajno vsa obljudena, leži danes prazna, kakor da je sredi pustinje ... le po-dolgasta črna točka se pregiblje sredi nje ... In ravno v to točko se zadira burja z vso vnemo, da bi jo stlačila k tlom. Toda enajstletno dekletce stopa krepko z dolgomerjenimi koraki in nosi z vsem naporom veliko butaro drv, ki ji prikriva skoro pol obraza. Lačno je in trudno, vendar stopa potrpežljivo z raztrganimi podplati po pometeni kremeniti cesti; lačno je, trudno in udano, ker si je v svesti, da je siromak določen samo za muko in trpljenje. S tem prepričanjem jo je odpravila bolna mati od doma; s tem prepričanjem je pohlevno potrpelo ves popoldan na obrežju, nabiraje drva in kose razbitih čolnov, ki jih je razbur- kano valovje butnilo na obal. Ozka strmina, ki kroži nedaleč pred njo, jo vzradosti in ji odvzame napora, ker se ji zdi, da bode kmalu doma pri svoji bolehni mamici. Siro-tica! — In svetla gladka cesta jo vodi strmo sotesko ... »O joj! Na pomoč!* »Tiho bodi! Saj nihče ne vidi!* »Ne*. »Desetico dobiš in sladčice in.. .* »Joj! Na pom . , .* »Molči!! Ne pobegneš* Mogočno tuli razuzdana burja in tako silovito je njeno žvižganje med starimi debli, da ne odnese do zaprtih hišic na holmu niti odmeva otroškega obupa ... Še le mnogo kasneje ... pre-kasno ... je slučajno prišetal do tja stari redar in odvedel človeka, ki ga je tam našel. * Pri obravnavi je množita kar drgetala od' nestrpnosti in želja, da zapodi sodni dvor obtoženca na zatožni klopi iv^ najglobljo temnico. Ali sodni dvor, ■ ki nima z akordi srca nič skupnega, je velel satiru malomarno: dva tedna zapora . . . v zgodnjih jutranjih ur^h brez vsake previdnosti segati z rokami po planinskih rožah, Češ, vsžij pridejo kače šele pozneje na dan. Ker pa sp hribolazci vobče previdnejši, nego izletniki v nižavju, hočemo predvsem tudi le-tem posvetiti nastopna nadaljna zasledovanja. Po mojih lastnih izkušnjah sem zasledil v dolinah prve kače med 7. in 8. uro zjutraj. Čestokrat sem jih dobil lezti tudi preko najbolj obljudene poti, tudi čez cesto; po malo obhojenih potih pa so taka prva srečanja nekaj navadnega. Ampak pri takem srečanju kač preko potov sem navadno našel, da dotična golazen ne pripada v vrsto strupenjakov, nego so to nestrupene kače, ki so noč prespale v svojih ležiščih, zdaj pa ko jih je vzbudilo solnce, se napotijo vsaka za svojim plenom. Strupenjaki si privoščijo to pot le, če so že dlje časa počivali po zadnjem večjem nasičenju, ali če jih je kaj prepodilo od ležišča, kamor so prilezli se solnčit. Navadno pa se prvi strupenjaki zaslede ali tik nad običajnim ležiščem, ali vsaj prav v neposredni bližini. Če se jim tudi odreka tista inteligenca, ki jo nahajamo pri drugih živalih, vendar toliko previdni pa so tudi, da imajo svoja solnčišča tako urejena, da v slučaju nevarnosti takoj zlezejo v varna zavetja. Niso pa izbirčni glede kraja svojih skrivališč. Jih najdete javno tako tik ob, najbolj obljudeni poti, ob cestni škarpi, ob hišnih zi-dovjih, kot v najbolj odsotnih zapuščenih krajih. Pri tem prvem srečanju strupenjaki niso tako nevarni in sicer ne tako nevarni tudi glede moči pika. Bodisi da so še utrujeni od nočnega lova, bodisi če so noč prespali, v obojih slučajih so v zjutranjih urah za pik še bolj nebrižni, ker jim toplota še ni zadosti razgrela s strupom napolnjene sluze. Moraš ga naravnost razdražiti, da ti tvojo Ijubeznjivost vrne s svojimi strupenimi zobmi. Ako pa ga pustiš pri miru, se niti sredi pota ne bo dosti zmenil zate; lezel bo svojo pot naprej. Navadno ima vsak strupenjak svoje dopoldansko ležišče že določeno in kakor že omenjeno, najraje tik ali vsaj prav blizo svojega zavetišča. Le če mu dotičen kraj iz katerega koli vzroka ne ugaja, se tudi odstrani in si poišče drugi primernejši kraj. Ko dospe tja, se navadno pretegne po dolgem, se pusti nekaj časa po celem životu ogreti od solnčnih žarkov, potem pa se polagoma zvije skupaj, tako da je podoben svitku, izmed katerega gleda samo glava po koncu; če se pa čuti popolnoma varnega, tudi glavo skrije sredi zamotanega svitka. Med 9. in 10. uro dopoldne je vsa strupena golazen v sladkem počivanju na toplem solncu. Zdaj še le se zanje začne spanje. Oni, ki so po noči lovili in se nasitili, v tem času obenem tudi prebavljajo. Ti so tako leni, da jih ne vzbudiš drugače, nego, da jim prideš prav blizo in jih hote ali nevedoma z roko ali z nogo razdražiš. Potem seveda so tudi ti lenuhi jako nevarni. Strupenjaki pa, ki ponoči niso bili na plenu, ker so bili že od preje nasičeni, in so torej noč prespali, pa so tudi v tem položaju čuječi. Najmanji šum v bližini jih vzbudi, glava se dvigne kviško, okrogla očesa zro nepremično proti kraju, od koder prihaja motenje. Če je to motenje človeška roka ali noga, se razjarjeni strupenjak maščuje, še predno se je človek zavedal preteče nevarnosti. Naj si vsakdo zapomni, da je ta čas začetka počitku strupenjakov najbolj nevaren. Kako je strupenjak v tem času razdražen, lahko vsakdo sam po sebi sodi, če ga kdo moti v času, ko se človek ravno pripravlja za počitek. Med 10. in 11. uro dopoldne so strupenjaki dospeli na vrhunec odpo-Čitka, vsled gorkega solnca so popolnoma omamljeni. Za spretne lovce je ta čas zelo ugoden z i neprevidne pa v toliko najbolj nevaren, ker je moč strupa v tem času najhujša. Sredi vročih poletnih dni se konča »siesta* na solncu še pred opoldansko uro. Preje ali pozneje, kakor je pač dotični kraj solncu več ali manj izpostavljen, gotovo pa med 12. in 1. uro zapuste strupenjaki svoja solnčišča ter zlezejo ali nazaj v svoja skrivališča, najraje pa poležejo na izprehod v senčne kraje, ali k vodi. V tem času jih zopet srečujemo tudi na najbolj obljudenih potih. Med vsemi naštetimi »najbolj nevarnimi* trenotki se mi po mojih lastnih izkušnjah zdi ta dnevni čas res naj b o 1 j n e var e n. In sicer iz dveh razlogov. Popotnik je v opoldanskem času dospel izpod žgočega solnca v hladni gozd, se hoče kar kje Job kraju pota malo odpočiti. Pridejo mestni izletniki z družino in si kot oni samotni popotnik privoščijo ,v hladni senci odpočitka. Najpreje se nekoliko okrepčajo, potem pa poležejo, utrujenost jim nehote sili spanec v oči. Zadremljejo, ne daleč od njih se plazi s strupom prepojeni gad ali modras, ko čuti, da je vse mirno, ga ki izhaja vsak petek ter stane četertletno 1 K 1‘80. Zahtevajte ga povsod! Naročite ga in ipserirajte v njem! Naslov: HustrovaniTednik, Ljubljana. Oblastveno autorizirani in sodno zapriseženi r bližini realke. i pohištva in jedilne sobe, pohištva, na- Tecimo le naključje zanese v smer polivajočega človeka. Človek zunaj speč je vedno moten od muh, komarja itd. Niti ne ve, da roka otepi je sem-tertja in Če slučajno udari po — stru-penjaku, je nesreča tu. Za to torej, ker se splošno misli, da strupenjaki ne ljubijo poleg solnca istotako tudi sence, ker jih v hladni gozdni senci malokdo pričakuje in ker je ob tem Času najbolj napolnjen s strupom, smemo lahko trditi, da je ta čas v opoldanski dobi najbolj nevaren. Ako pa vročina traja po več dni, tedaj že po 9. uri dopoldne iščejo zavetja v senci, ali jih pa sploh ni na izpregled pred nočjo. Čez popoldne navadno počivajo v senci, ali se že pripravljajo na lov. V tem času razen golih pečin ni noben kraj varen pred njimi. S solnčnim zahodom jenja njihovo dnevno „delo“, tedaj šele prično živeti svoje roparsko življenje. Razne vesti. * Ženska požarna bramba. V Burton-upon-Tren-u na Angleškem obstoja požarna bramba, ki ima samo ženske članice. Močna je 18 „mož“ in ji poveljuje gospa Roger Green, ki si je nadela naslov kapitanke. Mala četa se pridno vadi in je s svojo javno vajo, pri kateri je nastopila s parno brizgalno in kazala reševanje ljudi, pokazala svojo zmožnnst. Obleka teh ognjegaskinj spominja na ženske kopalne kostume, ki so sedaj v navadi; poleg tega imajo tudi čelade in primerne pasove. * Italijanski Kralj plezal po lestvi v cerkev. Kralj Viktor, Emanuel je prišel pred kratkim civilno oblečen v spremstvu .treh oseb v Palombaro, da bi obiskal cerkev San Giovanni il Argentela, ki slovi zaradi svojih umetnin in arhitekture. Ko je prišel kralj pred cerkev, jo je našel zaprto. Naprosil je nekega viničarja, ki je prišel mimo, naj mu prinese lestvo, da bi splezal skozi okno v cerkev. Viničar je ustregel želji in kralj je res splezal v cerkev skozi odprto oktio. Ko si je ogledal notranjost cerkve in fotografiral, je odšel iz cerkve po istem potu kot je prišel vanjo. Viničar, ki je čakal pri lestvi, je konečno kralja spoznal ter ga vprašal: »Ali je gospod mogoče Njegovo Veličanstvo kralj?" Kralj mu je smehljaje pritrdil ter mu stisnil zlatnik v roko. Nato se je vrnil s svojimi spremljevalci v avtomobilu v Rim. * Nov vir elektricitete. V najno-vejšem času se mnogo bavijo elektrotehnični inženiri z vprašanjem, kako bi moč vetra pretvorili v električno energijo. Gre se za to, da se z elektri-citeto, ki bi se jo moglo dobiti potom vetra, napolnijo električni akumulatorji za električno razsvetljavo in motorno silo. To se je že poizkušalo v Skandinaviji na enostaven način, z veter-nitni mlini. Ti veterni mlini mesto da meljejo žito, proizvajajo električni tok. Dosedanji uspehi so povoljni, posebno glede naprav v manjšem slogu. Mnoga gospodarstva, osamljeni hoteli in gostilne se oskrbujejo na ta način z električno silo. Ti mlini amerikanskega tipa izrabljajo tudi najmanjše vetrove. * Kitajsko peklo. Kot vsaka vgra, tako ima tudi Kitajec svoje peklo, kamor pošilja Majsko božanstva, svoje zavržene grešnike* Tudi v njegovi' domišljiji se nahaja tišti zakleti prostor tam nekje na onem svetu, ki ga še ni mikdo videl. Razdelitev kitajskega pekla ima nekaj sličnosti s klasičnim Dantejevim peklom. Ta sličnost obstoja v tem, da se kraj teh zavržencev sklada iz pasov, v katerih se pokore gruče grešnikov in grešnic, ki so strogo razdeljeni po vrsti pregreh in različnih kazni. V prvem krogu so zbrani netočni dolžniki, babjeki, kvarto-pfrc* \n ogleduhi. Ti so pod vedno se dvigajočimi in padajočimi stopami, ki jim prete, da jih vsak trenotek stro. V drugem krogu ima Kitajec never-nikc,' n katerim spadajo v obče brez* božniki, bogokletniki, svetohlinci. Med temi so tudi izdajatelji in pisatelji pohujšljivih brošur, kakor je n. pr. ona znana škofova rdeča brošura. Za te si je izmislila kitajska domišljija kaj čudno kazen. Na prostrani poljani so obešeni silni bronasti zvonovi. Zvonovi so brez kovinastih betov. Namesto teh obesijo namreč hudobci v zvonove svoje žrtve in zvone z njimi med silnim viharjem, in votlo bobnenje ter milo ječanje se turobno razlega med veselim petjem in vriskom hudobcev in njihovih ljubic po širni peklenski poljani. Manjše grešnike te vrste pi valjajo hudobci po razbeljenih mrežah m jih žagajo z razbeljenimi žagami, v tretjem krogu evro mladi hudobci v. ve»kih kotlih razbeljenega masla zdravnike, mazače, skrunitelje grobov, lene učitelje in krivične sodnike. V četrti krog pride na vrsto šele kitajski nežni spol. Največji ženski oddelek je oni, v katerem plavajo v smrdljivem rdečem morju nesrečne dušice onih žensk, ki so se , preveč lišpale in skrbele le za uživanje, zanemarjale pa svojo dušo. Značilno za Kitajca je dejstvo, da pošlje v ta oddelek tudi one ženske, ki so obešale oprano pe- rilo po strehah svojih hiš. Vzrok temu je pa ta, da se kitajska duša, če ni pogubljena, vrne na ta svet. Hiti proti domu, katerega pa, če je pokrit s perilom, ne najde in blodi v silni bolesti po zemlji. Za druge pregrešnice ima Kitajec seveda še posebne mučilnice, katerih podrobnosti tvorijo še sedaj po največ grozeče tajnosti kitajskega višjega duhovništva. Sokolski dom v Domžalah. Mladi „Sokol" v ogroženih Domžalah si je zgradil svoj dom v katerem naj bi se nemoteno razvijal in deloval na vzbujanju in vtrjevanju narodne zavednosti med tamošnjim slovenskim ljudstvom med katerega se je naselil tujec, ki se ne mora zadovoljiti s tem, da bi bil gost na slovenski zemlji, ampak hoče gospodovati ip zasužnjiti domače, slovensko prebivalstvo. Ta »Sokojski dom“ je |bil včeraj svečano otvorjen jin pri tej svečanosti so sodelovale brez malih izjem vse Domžale, okolica okolu 350 sokolov v kroju in veliko število gostov iz vseh sosednjih krajev, posebno pa iz Ljubljane. Sokoli so prišli iz Ljubljane s posebnim vlakom do Trzina, odkoder so z godbo »Slov. Filharmonijo8 in BDomžalsko godbo” odkorakali proti Domžalam in potem skozi Domžale. Impozanten je.. bil ta sprevod. Domžale so bjie skoraj vsse v slovenskih zastavah, ltudstvo je navdušeno pozdravljalo krepke sokolske vrste, a dame so obsipavale sokole s cvetlicami. Pred novim »Sokolskim domom" je pozdravil Sokole starosta »Domžalskega Sokola", odzdravil je starosta Ljubljanske Sokolske Župe brat. dr. Triller. Popoldan je bila javna telovadba, ki je izpadla zelo dobro, potem se je pa vršila dobro obiskana ljudska veselica. Skoda, da je odšel posebni vlak tako zgodaj proti Ljubljani. Mlademu »Domžalskemu Sokolu" želimo v lastnem domu mnogo vspe-hov in dal Bog, da bi bilo po Slovenskem kmalu vse polno »Sokolskih domov*, naših narodnih trdnjav, na katerih si bodo razbijali glave naši zunanji in notranji sovražniki. Najnovejša telefonska in brzojavna porešla, Kolera. Dunaj, 6. avgusta. Mornariška oblast javlja: Na parniku »Adelsberg" (Postojna) Dalmatinsko-albanske proge je na potu v Trst zbolel in umrl na koleri neki mornar. Kapitan ga je velel potopiti v morje. Ko je ladja prišla v Trst, so spravili vse pasažirje III. razreda in en del moštva v lazaret, potniki I. in II. razreda in drugi del moštva so morali ostati,na ladji. Izvršila se je nad njimi stroga zdravniška preiskava, ki pa ni dognala nobenega novega slučaja kolere. Trst, 6. avgusta. Tu sta dva nova slučaja kolere, in sicer je zbolel neki, Beker in 12 letna dekiica Lipoš. Oba so prepeljali v najstrožjo izolacijo. Carigrad, 6. avgusta. V Albaniji je 40 novih slučajev kolere, med temi v Monastiru 2 in v Djakovi 8. Iz Carigrada je tja odšla sanitetna komisija. Shod srbskih socialnih demokratov. Bel grad, 6. avgusta. Na trgu pred gledališčem se je danes vršil velik protestni shod socialnih demokratov. Sklenil se je bil namreč za delavce jako ugoden obrtniški zakon. Obrtniki pa so sklenili, da se ta zakon mora poslabšati. Proti temu je shod protestiral. Bolgarsko narodno slavlje. Sofija, 6. avgusta. Danes se je tu vršilo slavlje 1100. obletnice bulgarske zmage nad bizantiskim carjem Nike- forom. Po mestu je šel slavnostni sprevod. .......... Vpepeljavanje mrličev. Offenbach ob Menu, 6. avgusta. Tukajšnji občinski svet je sklenil vpeljati vpepeljevanje mrličev. Reveže bodo vpepeljevali brezplačno. Albanska vstaja. Solun, 6. avgusta. Vsi načelniki upornih Malisorov so se vrnili. Turška vlada jim daje zemljišča in jim zida nove hiše. 'H « . 'V". 1 ' Lastnik m glavni urednik Milan Pint. Odgovorni urednik Y. M. Zalar. Tiska ..Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. Mali oglasi Beseda 6 vin. — Za one, ki iščejo službe 4 vin. — Najmanjši znesek &0 vin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v znamkah. Zakliuček malih oglasov ob 6. urn »TeŠer. Koic za vrtne ograje se ceno prodal Naslov pove upravništvo .Jutra*. 3 6/3—3 Čedna, poštena dekliču v starosti 14—15 let iz Ljubljane, ki ima veselje do damske frizerske obrti z dveletno učno dobo se takoj sprejme. Kje, pove .Prva anončna pisarna”. 462/3-3 ISeem natakarico, najrajše z dežele, bolj priprosto, ki bi imela lahko tudi na račun. Janko Karlovšek, gostilničar, Smarjeta, Dolenjsko. Stanorafje z eno sobo in kuhinjo se takoj odda na Tržaški cesti 4. 314/3—3 3 ali 4 dijake če mogoče visokošolce se sprejme s prihodnjim šolskim letom v Slomškovi ulici št. 6. 466/2—2 Meblovaua soba s popolnoma separiranim vhodom se odda na Rimski cesti 2.1. nadstr _____________________________________ 267/2—2 Gospodična zmožna samostojno' gospodinjstvo voditi, želi takoj vstopiti pri boljši pošteni rodbini. Pogoji na posredovalnico v Postojni. j-----——--------------------------i-,-,,,,. ■—i- .Tako dober pianino se ceno proda na vogalu Sv. Petra ceste, vhod Radeckega cesta štev. 2, 1. nadstr. 468/1—1 Edini oblastveno izprašani oplik in strokovnjak K. JURMAN Ljubljana, Šelenbttfabva til. Več čevljarskih pomočnikov sprejme Josip Kolman Bled (Gorenjsko). '/•••h mrčesa je brezdvomno i!. SckeraM pomori podgane, miši, stenice, Štoke i. t. d. pod garancijo. - Naroča se: Dunaj XV., Fiiufhausgasse štev. 5. Brzojavni naslov: BAJEC, ljubljana. .BAJEC cvetlični salon — Ljubljana. Pod Trančo št 2. Izdelovanje šopkov in vencev, trakov z napisi itd. Zunanja naročila izvršuje točno. Vrtnarija je na Tržaški cesti. Kdor išče ali oddaja kako službo, kdor hoče kaj kupiti ali prodati, doseže to najložje, ako inserira v Malih oglasih »Jutra*. Za besedo se plača samo 5 vinarjev. Kepajte Jako zanimiv, zabaven in poučen list s slikami je „Ilustrovani Ljubljana, Vegova ul., v Zaloga raznega hišnih oprav za spalne vseh vrst tapeciranega slanjačev, otomanov, kakor tudi pisarniških oprav, dalje različnih platnenih in lesenih rolo, žaluzij in železnih val-čnih zastorov. — Velika množina izgotovljenih oprav za spalne in jedilne sobe vedno v zalogi. Priznalna pisma, ceniki in vzorci na poljubno razpolago. Ljubljana, Šubičeva ulica 5. Prevzema stavbna vodstva, oddaja strokovna mnenja, izvršuje vsa v stavbno stroko spadajoče načrte, kakor n. pr. za visoke stavbe, vodovode, kanalizacije, ceste, regulacije, parce-itd. , Jutro* s© prodsya v Trstu po €* vinarjev v rD-a-sled.no žJcl toloa^ra.m.a^n.: Becher Ulica Stadion, Trevisail Ulica Fontana, Pipsill, ulica Fabra, Bevk, ,trg Goldoni, Vovk, ulica Carducci, Sekovar, VojašniČni trg, SIrast. Poštni trg, Moži, ulica Mirama?, Magoto,- ulica Bel veri ere Geržina* Rojan, Rauisacher, Čampo Mamo. Brana, SS. Martin, Hrcigoj, ulica Maesimiliana, Rončelj, nlica S. M&roo, Bruna, ulica del Rivo, Bubnič, nlica Setta Fontane, Grainaticopulo, Ul. Bandera, Spoder, niiea Barriera, Lavrenčič, TojašniČni trg. Benusi, Greta, Kfcliel, Rojan, . Bajc, nlica Geppa, Luzatto, ulica Acquedotto, Segulin, ulica Indnstria, Lug, ulica S. Lucia, Zidar, Sv. M, Magdalena, Hreščak« nlica Belvedere. Cechimi, Ulica deli’ Istra, Lepota ženskega lica je ključ, ki odpira mnoga in mnoga Lepo in belo lice kakor tudi gladke in nežne roke podaja brez dvoma blagodišeča krema brez maščobe OLIMPIA pripravljena ria poseben način iz najfinejših in najneškodljivejših sestavin. Radi spretne kemične spojitv OLIMPIA suha krema tudi kot najboljše milo. lončku K 120, velikemu K 2'—. — spojitve se porablja Cenh malemu Glavna zaloga v lekarni Tmkoczy v Ljubljani. Najboljše odgovori „ Slovencu" vsak naš prijatelj, ako se naroči na „Jutro“, ali pa najde novega naročnika! Lepa prilika se nudi onemu, ki želi kupiti v prav lepem kraju, 10 minut od kolodvora, ob deželni cesti na ravnini poleg vasi, ki šteje 80 hiš v bližini še štiri velike vasi. V hiši je bila doslej stara gostilna, poleg hiše je velik vrt, nekaj njiv in gozdov, Hiša je pripravna za trgovino in gospodarstvo. Hiša se proda zaradi družbenih razmer. Ponudniki naj se zglase pri gospodu A. KOPRIVCU na Grosupljem. bližini Kranja se »da. Naslov pove upravriištvo „ Priznano močna, lahko tekoča solidna in neprekosljiva so K1NTA kolesa. NajobširnejSe jamstvo. Ilustrovani ceniki brezplačno. K. Camernik LJUBLJANA, Dunajska c. 9. špecial. trgovin« s kolesi in posam. deli. kolti. Kopališče Toplice. na Kranjskem, dolenjska železniška postaja Straža-Toplice. Akratoterme 38 0 C. Zdravljenje s kopeljo in pitno vodo. Vfeliki uspehi pri podagri reumi ishiji, neuralgiji, kožnih in ženskih boleznih. Veliki kopalni bazeni Oddeljene in peščene kopelji. Udobno opremljene tujske igralske in družabne sobe. Zdravo podnebje, gozdnata okolica, dobra In cena restavracija. Sezona traja od 1. maja do 1. oktobra. Prospekti in pojasnila brezplačno pri oskrbništvu kopališča. Prva kranjska drogerija, parfumerija, fotomanufaktura itd. Anton Kanc Ijubljana, Židovska ulica št. 1. L. J. Frohlich sobni slikar in pleskarski mojster, dekoracije, napisi in cerkveno slikarstvo Ljubljana, Hrenova ulica 17. Poštno-hrmilnlčni račtm štev. 67.626. Milil Oblastveno avtorizirani in zapriseženi Ljubljana, Sodna prevzema Priporoča se za vsa v svojo stroko spadajoča dea J. ZAMLJEN čevljarski mojster V LJUBLJANI Sodnijska ulica št. 3-- Dobe se tudi izgotovljena obuvala, izdeluje prave gorske in telov. čevlje. Zidarji težaki in ženske se sprejmejo pri šolski stavbi v Sp. Šiški. Zglasiti se je pri polirju iste stavbe. Stanovanje s 3 sobami, kopalnico in pritiklinami se odda na Bleivveisovl cesti za novembrov termin. Natančneje v pisarni J. Supaneič, Šubičeva ulica štev. 5. v III. nadstropju z vogalnim balkonom, obstoječe iz 4 sob in pritiklin, se odda za november na Blelwelsovl cesti štev. 22. Več se izve v stavbni pisarni J. Supančiča, Šubičeva ulica štev. 5. Telefon fnterurban štev. 129. Valjčni mlin v Domžalah 1 BONČAR, LJUBLJANA Centralna pisarna in skadišče: Poljanska c. 19. Priporoča pšenično moko izvrstne kakovosti kakor tudi otrobe in druge mlevske izdelke. Zastopstvo in zaloga v Gorici: 0ruden & Co., Sten trg Štev. 9. Podružnica „Jutra“ za Sp. Šiško in okolico (v Sp. Šiški, Celovška cesta št. 77, v hiši g. Tomažiča) telefon št. 177, sprejema poročila za uredniški del lista, oglase, naročnino itd. Uradne ure od 8.—12. In od 2.—6. rrvrrrrrrrrrrt ODE mbro ohranjene, stare in nove, velike in male, prodaja g VA.N ElIT«€HEJiT« sodar c, v* > -»n«. Cesta na Rudolfovo želez.5. ™OKLIC! 300 do 400 lepili še stoječi!* : smrek: v po nizki ceni iz prijaznosti -Jutra*. Klavirje, pianine in harmoniji: le prvih svetovnih tvrdk na obroke po K 18*— Ravnokar največja zaloga malo čas* izposojenih pianinov po jako nizki ceni. ALFONZ BREZNIK, Kongresni trg 13, učitelj »Glasbene Matice*, O. Bračko Ljubljana, Dunajska cesta št. 14 priporoča p. n. občinstvu veliko zalogo cvirnatih in sviljenih rokavic. Vnanja naročila se točno in solidno izvršujejo. »Angleško skladišče oblek" O. BernatOvič Ljubljana, Mestni trg 5 priporoča radi minule sezije v okasiji obleke za gospode: iz listra ali pralne v barvah od K 10-— naprej ter panama klobuke in slamnike. ■n Naročajte in fcupojte JUTR0l“ Izvod samo po 6 vinarjev. Rezervni zaklad nad pol milj ona kron Kmetska posojilnica ljubljanske okolice = Sluge hnnfluft vlog dvajseti milijonov kron regtotr*v«M arini« i neomejeno mta v testnem zadružnem domu v LJUBLJANI Dunajska cesta Stev. 18 obrestuje hranilne vloge po čistih 4tt brez odbitka rentnega davka Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi • čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga. Posojuje na zemljišča p* 'i' omorti' Eskomptuje trgovske menice. Ustanovljena = leta 1882.= Denarni promet v letu 1910 K 400,000.000*— Eskomptuje 2!? n trgovske menice. Ustanovljena ~= leta 1882. = Upravno premoženje v letn 1910 K 20^500.000*- Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8. ■ 1 registrovana zadruga z omejenim jamstvom s .-..= priporoča svojo bogato zalogo najnovejših tiskovin za šole, krajne šolske svete, županstva in druge urade. — Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko in litografsko stroko spadajoča dela ter jih izvršuje točno, okusno in po solidnih cenah. — Tiskanje Šolskih knjig in časopisov.. Xi&etaa.© z&loŽ2nJ.žtT7-©. ^Ta5:na.©