ZI6. številha.
V Ljubljani, v soboto, ZS. oktobra 1913.
XLVI. leto.
1
1
■
1
.Slovenski Narod" velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
telo leto. K 24'—
pol leta ...... .   , 12 —
četrt leta   • •••••• 6'—
aa mesec  • ••».. • 2*—
v upravnižtvu prejeman: celo leto.  • K 22*—
pol leta .•••«•« m 11*— četrt leta •«•••• • . 5*50 na mesec   ••••••   . 1*90
Doplst naj se franklrajo. Rokopisi se ne vračajo. Vredni&tvoi Enailova ulica it 5 (v pritličju levo,) telefon it 34.
Izhaja vsak dan zvečer izvzemš! nedelje in praznike.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte In zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih inserdjah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, Inserati L t d. to je administrativne stvari.
——— Posamezna številka velja 10 vinarjev. ———
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „H&rođ&B tiskarna" telefon it 85.
.Slovenski Narod* velja po poŠti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto....... K 25*—
nol leta ......  . . 13'—
četrt leta   ...... . 650
na mesec . 2*30
za Nemčijo: celo leto... .  - K 3C*-j
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto .......  K 35.-—
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnlitvo (spodaj, dvorišče levo). Knaflova ulica ŠL 5, telefon it. 89.
Duhovna oblast in nove dežBlnozborsbe volitve.
Kakor potrebujejo klerikalci, ako hočejo zmagati pri kakršnihkoli volitvah, moralno in dejansko podporo vlade, tako jim je takisto tudi potrebna pomoč cerkvene oblasti in aktivno sodelovanje cerkvenih organov.
Ako bi takozvane slovenske ljudske stranke ne podpirala z vso svojo avtoriteto cerkev in z vso vnemo duhovščina, bi morala ta stranka že zdavna propasti, ker sta edina zaslomba in edina njena stebra v narodu cerkev in duhovščina.
Da, za propast te stranke bi že zadostovalo, ako bi imenovana dva faktorja prenehala zlorabljati verske institucije v politične svrhe v prilog dr. Šusteršičevi in dr. Krekovi stranki in ako bi se tudi v bodoče duhovniki aktivno udeleževali političnega življenja.
Duhovnik kot navaden politik in agitator ni bogsigavedi kako nevaren v javnem življenju, opasen postane šele, ako jame v politične namene zlorabljati verske svetinje ter vlačiti cerkev in vero v areno političnega boja.
Ako govori duhovnik na političnih shodih, ako nastopa v javnosti, kakor vsak drugi navaden politik, se ga ni treba bati, ker je brezopasen, ako pa izrablja prižnico kot politično agitacijsko tribuno in izkorišča spovednico za politično hujskanje in ščuvanje, postane s tem faktor, ki vpliva z neodoljivo močjo na tok političnih dogodkov.
Zato je tudi stranka, v katere službo se postavi duhovnik z vsejni atributi svojega stanu in poklica, organizacija, ki se lahko kosa in meri z vsemi še tako izborno organiziranimi političnimi strankami.
Tudi slovenska klerikalna stranka črpa svojo moč in svoj vpliv edino in izključno iz okolnosti, da ji je vsa duhovščina s škofom na čelu vdinjana kot poslušna služabnica, ki je ponižala hrame božje, hiše molitve v agitacijske lokale za Krek - Šu-sterŠičevo politično stranko.
Znano je, da so naše cerkve že desetletja sem arene, kjer se nedeljo za nedeljo, praznik za praznikom vrše javni politični shodi, na katerih nastopata župnik in kaplan kot govornika na prižnici, dan za dnevom pa zaupni sestanki v spovednicah, v katerih se med štirimi očmi dela propadanda za stranko, ki ji načelu-jeta dr. Krek in dr. Šusteršič.
V živem spominu je še, da je škof še pri vsakih volitvah izdal pastirski list, v katerem je priporočal vernikom v izvolitev Krek - Šuster-šičeve kandidate, vse druge pa pro-klel na dno pekla kot brezbožnike in neverce.
Povrhu je dal izpostaviti za časa volitev — najsvetejše, pred katerim bi naj ljudstvo molilo in prosilo boga, da bi bili izvoljeni za poslance »krščanski« in »katoliški« vzorniki, kakršna sta častivredna gospoda dr. Krek in dr. Šusteršič. Tako je bilo to doslej. Ali bo pri tem ostalo tudi to pot?
Ali bo Škof Anton Bonaventura tudi pri teh volitvah izdal pastirski list, v katerem bo priporočal vernikom dr. Janeza Evangelista Kreka kot krščanskega moža in katoliškega vzornika?
Ali bo tudi sedaj ukazal po vseh hramih božjih izpostaviti najsvetejše in pred tem najsvetejšim zakramentom moliti, da bi bil zopet izvoljen »vzor pobožnosti, nravnosti in angelske čistosti« dr. Janez Evangelista Krek in njegovi njega vredni kampa-ni dr. Pegan in dr. Zajec z vsemi njunimi doglavniki ?
Ne moremo verjeti, toda dandanes je pri nas tudi to mogoče!
In če bi se to, kar sicer ne moremo verjeti, vendarle zgodilo, potem si bomo na jasnem, da je cerkvi in duhovščini vera in nravnost v resnici povsem postranska stvar in da ji je dejansko ležeče samo na tem, na gospodujejo v javnosti možje, ki so jim neprestano na jeziku Kristus, Jezus, Marija in Jožef, v resnici in v dejanskem življenju pa so očitni grešniki, in nečistniki, ki pravijo, da za - se ne priznavajo nobenih verskih spon...
In za te zglednike se bo izpostavilo najsvetejše in za te vzornike se bo molilo po vseh cerkvah! Kakšna
blasfemija! Kje je sin človekov, da bi s kcrobačem pognal nevredno, zločinsko drhal s svetišč in hramov božjih?! _
Državni zbor.
Dunaj, 24. oktobra.
Cesar se je danes pritožil nad parlamentom, kateremu delo ne gre izpod rok. Podpredsednik zbornice Jukel je na to opozoril vladarja, da so temu v prvi vrsti krivi narodni spori, ki motijo delazmožnost državnega zbora. Cesar je na to odgovoril, da bi bilo potrebno narodne spore razrešiti v deželnih zborih in da bi bilo želeti, da se državno zakono-dajstvo končno enkrat teh zadržkov oprosti. »Da«, pravi nato reprezen-tant avstrijskega parlamentarizma, »toda trebalo bi se podvzeti v to svrho energične korake«. Temu pozivu je sledil lakoničen odgovor cesarja: »Morda imate prav«.
Ta razgovor tvori danes predmet največje pozornosti v parlamentu. Pripisovati mu je praktičen in principijalen pomen.
Podpredsednik Jukel je član krščansko socijalne stranke, ki se je pred par dnevi v nižje - avstrijskem dež. zboru zopet pečala z žalostno znano lex Kolisko. Ta zakon je izliv najbesnejšega nemško - nacionalnega šovinizma ter določa izključno pravico nemškega jezika v šoli in uradu cele nižjeavstrijske dežele. Ta zakon se nahaja v striktnem protislovju s čl. 19. drž. osnovnega zakona in vlada se ga faktično dosedaj še ni upala predložiti cesarju v sankcijo, akoravno je bil v nižjeavstrij-skem dež. zboru že opetovano sklenjen in akoravno ni manjkalo silnega pritiska nemško - nacijonalnih in krščansko - socijalnih krogov, da ga cesar podpiše. Po današnji avdijenci kršč.-soc. voditelja, ki je tudi nižje-avstrijski deželni poslanec, je postalo verjetno, da se namerava viada v bodoče otresti dosedanjih pomislekov.
Podpredsednik Jukel je priporočal cesarju »energične korake« proti parlamentu. Parlamentarna javnost si je popolnoma na jasnem, kam merijo te besede v prvi vrsti. Iz njih
govori program one struje, ki se zavzema za direktno suspenzijo ustave ter ureditev zlasti narodnostnega vprašanja z absolutičnimi sredstvi. Jukelov nasvet se glasi v jasnejšem govoru: »Ra/ženite parlament in oktrojirajte predvsem češko - nemške »spravne zakone«. Cesar odgovarja bolj pozitivno, kakor negativno, kar je najboljše znamenje, da se ta načrt resno uvažuje oziroma, da je za izveditev že popolnoma pripravljen.
Podpredsednik Jukel je seveda le figura. Mož je skromen posestnik in gostilničar z dežele in poteze visoke politike so mu precej tuje. On je govoril danes pri cesarju, dobro instruiran in pripravljen od vlade in celi prizor iz cesarskega dvorca, ki so ga vladni organi tako naglo javno naslikali, je spreten aranžma ministrskega predsednika grofa Stiirgkha. Najmučnejši vtisk mora napraviti na vse kroge, ki so si obvarovali še nekaj ustavnega čustva, da priporoča baš poklicani zaščitnik parlamentarnih svoboščin in pravic, član zborničnega prezidija — energične korake proti parlamentu. Posl. Prunar je na ta karakterističen pojav avstrijskega konstitucijonalizma na koncu današnje seje še posebej opozoril.
Razgovor med vladarjem in poslancem pa je za avstrijske narode še velikega principijelnega pomena. Narodnostni spori naj bi se reševali v posameznih kronovinah, tako govori Stiirgkhov kabinet na usta vladarjeva. To načelo se nahaja v ostrem nasprotstvu z obstoječimi zakoni in še v ostrejšem z bistvom narodnostnega vprašanja v Avstriji. Ureditev narodnostnega vprašanja je koncem koncev odvisna od razrešitve manjšinskega vprašanja. Kako naj rešijo to nalogo deželni zbori, kjer je že a priori eden narod v večini in dostikrat absoluten gospodar položaja, to je nerazrešljiva uganka. Spravo med Slovenci in Nemci naj prepuščamo štajerskemu, koroškemu deželnemu zboru, v Gradcu in v Celovcu naj se sklepajo zakoni o jezikovnih predpisih v šoli in uradu? Državni temeljni zakon kaže marveč edino pripustno pot, po kateri bi se lahko približali narodnostnemu miru v državi: ako bi se odgovorni fak-
torji odločili se resno lotiti velike naloge izvrševalnih zakonov k čl. 19. drž. osn. zakl, o katerih sklepati je edino poklican in tudi zmožen le državni zbor. Narodnostni spori zadržujejo« res ves naš ustavni kulturni in gospodarski razvoj, toda pregnati jih iz parlamenta v deželne zbore, se pravi jih postoteriti...
V parlamentu je bil danes sicer tih dan. Slabo obiskana zbornica je dopoldan sprejela predlogo o totali-zatorskem davku odklonivši vse spreminjevalne predloge in navzlic vsem grožnjam Jokey - kluba, da bodo sedaj naši aristokrati in bankirji prirejali svoje velike dirke — na Ogrskem. Pri razpravi o tretjem zakonu finančnega načrta, ki uvede posebni davek na šumeča vina se je zopet pojavila rusinska obstrukcija. Posl. Staruh je govoril svoje tri ure in razpravo bo mogoče zaključiti šele prihodnji teden, ki se splošno označuje za velekritičen. O načrtih strank in namerah vlade smo že poročali, treba pa je znova zabeležiti vesti, da je stališče Stiirgkhovega kabineta jako omajano. Cesar se je baje izjavil, da bi se izseljeniški škandal nikdar ne bil mogel tako grdo razviti, da so bili neposredno interesirani ministri predvsem notranji in trgovinski bolj pazljivi in bolj vneti v izvrševanju svojih dolžnosti. Govori se, da vlada potrebnih konsekvenc zaenkrat le za to še ne izvaja, ker bi ne bilo oportuno komplicirati parlamentarne težkoče s kabinetno krizo.
Že v včerajšnji seji se je pečala zbornica z zanimivo in značilno afero iz naših domačih krajev. V mestnem okraju štajerskem Ptuj - Lipni-ca je bil kakor znano po ljutem boju 1. 1911 izvoljen vsenemški kandidat posl. Malik, proti kateremu so se takozvani Ornikovci posluževali najnizkotnejših sredstev. Kakor Malik- zatrjuje je stal v Ornigovi nemško - nacijonalni službi ves državniški aparat in država je plačala tudi del volilnih stroškov, prisilila svoje uradništvo, da je glasovalo za Orni-govega varovanca Rauterja — skratka bile so to volitve, za katere poznamo pri nas izraz »gališke volitve«. Posl. Malik je stavil radi teh volitev nujni predlog, o katerem je
LISTEK.
brine« miši.
Povest iz sedanjosti. Spisal L. C.
(Dalje.)
Kaplanu Juriju je šinil pri teh besedah čez obraz za hip izraz naravnost demonične radosti — toda le za hip, da tega cerkovnik niti opazil ni. Ko je sedaj kaplan nadaljeval, so postale njegove besede prijaznejše in skoro očetovske:
»Zavoljo vas me veseli, da niste tega utajili svojemu duhovniškemu predstojniku, to je meni. Kar ste ni i pa vse povedali, je tako hudo, da meram to s krvavečim srcem, če se nočem smrtno pregrešiti zoper svoje dolžnosti, sporočiti prevzvišenemu knezoškofu. Moja nadaljna dolžnost pa je tudi, da takoj z vami spišem natančen zapisnik o vsem, kar ste poprej opozorjeni na svojo katoliško zavest in svoje katoliške dolžnosti izpovedali meni kot katoliškemu duhovniku. Torej začniva!« * "*
Kaplan Jurij se je po teh besedah podal k svoji pisalni mizi, predložil pred se polo belega papirja in že hotel pričeti s sestavo zapisnika, ko opazi, da stoji cerkovnik še ved-
no, kakor pribit na svojem prostoru sredi sobe.
»Miha Šteblaj, stopite le bližje in se vsedite tukaj na stol, ker bode sestava zapisnika trajala precej časa.«
Skoro ječe je paNprihajaIa na to povabilo iz ust ubogega cerkovnika mila prošnja:
»Pustite me, gospod doktor! Jaz ne smem takega zapisnika podpisati. Zakrivil bi se najgrše nehva-ležnosti proti pokojnemu županu in njegovi hiši, ker so pokojnik in njegovi ljudje meni in moji rodbini naklonili nešteto dobrot, posebno za časa bolezni in smrti moje uboge žene. Kaj bi bil počel jaz ubožec s svojimi šestero črviči tedaj in po ženini smrti, če ne bi bilo županove hiše. Lakote bi morali vsi poginiti. Zatorej ne morem in ne smem podpisati. Kaj bi rekli tudi gospod župnik? Iz službe bi me izpodili...«
Temu tarnanju cerkovnika Šteb-laja napravil je pa kaplan Jurij konec s tem, da je z osornim glasom zagrmel nad ubogim cerkovnikom:
»Kdo je več, ali župnik ali sam presvetli knezoškof in komu smo dolžni vsi nepogojno pokorščino, ali župniku ali presvetlemu knezoškofu?
Jecljaje    odgovori cerkovnik: »Presvetli knezoškof«.
»Ali veste, cerkovnik Miha : Šteblaj, da postopam jaz   dr. Jurij i
Podpečnik, kaplan orehoveljski, po svetem ukazu našega prevzvišenega knezoškofa?«
Pri teh besedah vzame kaplan iz žepa svojo listnico in iz nje listini podobno pismo; predno je razgrne, je poljubi in potem kazoč na podpis pisma vpraša potrtega cerkovnika:
»Cegav podpis je to? Ali ni to podpis samega presvetlega knezoškofa in v njegovem presvetlem imenu vam sedaj kot njegov nevredni namestnik ukazujem, da se takoj tu vsedite, da sestavim po svoji dolžnosti z vami zapisnik, katerega bo-dete morali podpisati, ako vam je ljuba vaša služba in ako nočete s svojo družino izgubiti cerkovniške službe pri cerkvi sv. Petra. Brez vsakega ovinka vam povem, da bodem takoj sporočil presvitlemu vladiki, kako upornega, nepokornega in nekatoliško mislečega cerkovnika ima pri župni cerkvi sv. Petra v Orehovljah, če se bodete še nadalje upirali njegovemu ukazu!«
Grenka misel na njegove nedolžne otročiče, katere bi pahnil v revščino in nesrečo, obupna misel na njegova stara leta, ki naj bi mu potekala v skrbeh in nadlogi, žalostna misel na priljubljeno mu Orehov-lje in na grob svoje pokojne žene na pokopališču sv. Križa, katera bi moral zapustiti, če se ne pokori zahtevi mladega kaplana, pretresova'e so ubogemu cerkovniku vznemirjeno srce- sitna, a gotova zavest da bo-
de mladi kaplan brezobzirno uresničil svoje grožnje, ga je popolnoma potrla in bolj mrtev kot živ je po zelo dolgem odmoru izrekel tihe besede, da je pripravljen podpisati zapisnik.
Komaj je kaplan to slišal, že je začel pisati po beli poli z nekako nervozno naglico in ko je bil skoro čez četrt ure gotov z zapisnikom, ga je z besedami: »Da ne bodete rekli, cerkovnik Miha Šteblaj, da niste dobro vedeli, kaj ste podpisali, vam bodem zapisnik prebral: vi pa natančno pazite in me takoj opozorite, če bi bil kaj nepravilnega zapisal, kar pa ne verujem,« začel čitati cerkovniku z onim vzvišenim glasom, kakoršnega je uporabljal tedaj, kadar je hotel vernim ovčicam raz prižnico posebno živo predočiti in naslikati peklenske muke.
Cital je pa vedno hitreje sledeči sestavek:
»Zapisnik
sestavljen dne 20. septembra 19 . . . v Orehovljah po doktorju svetega pisma Juriju Podpečniku, kaplanu pri cerkvi sv. Petra v Orehovljah kot preiskovalnem komisarju z Miho Šteblajem, cerkovnikom pri cerkvi sv. Petra v Orehovljah.
Po preiskovalnem komisarju ostro opozorjen na svojo sveto katoliško prepričanje in svoje svete katoliške dolžnosti izpovedal je zasli-
šani Miha Šteblaj prostovoljno tako-Ie:
Včeraj, to je dne 19. septembra pokopani Blaž Novak, posestnik, gostilničar in župan v Orehovljah je bil
a) mnogo let naročen na brez-verski list »Slovenski Narod«, s katerim se je v njegovi zelo obiskani gostilni lahko vsakdo pohujšal, ker ga je dajal brati tudi svojim gostilniškim gostom,
b) se ni kot župan orehoveljske občine udeležil nobenega slovenskega katoliškega shoda,
c) je bil navzoč pri onem županskem shodu, ki ga je pred leti sklical zagrizeni liberalec Ivan Hribar v Ljubljano,
d) je bil odločen sovražnik pre-koristnih zavodov sv. Stanislava, katere je javno imenoval nepotrebne in prostovoljne darove za te preko-ristne zavode občuten in nepotreben davek našega dobrega in vernega slovenskega katoliškega ljudstva,
e) je javno podil svojega svetega in težavnega poklica se zavedajoče duhovnike nazaj v cerkev in pridigoval, da se ne smejo vtikati v nobeno posvetno zadevo in
f) je bil zagrizen pripadnik brez-verske šole.
Vse to je bilo splošno znano ne samo po celi orehoveljski župniji, temveč tudi v vseh sosednih župnijah.
Včeraj dne 19. septembra, ko se je pokopavalo liberalnega pohuj-
zbornica včeraj in danes razpravljala. Notranji minister se je čutil pri-moranega braniti državno upravo pred ostrimi napadi vsenemškega poslanca — žal le z negativnimi argumenti. Parlament je nujnost Mali-kovega predloga odklonil — slovanske stranke bi se morale bolj interesirati za umazano perilo Nemcev, tako pa so pomagale ubiti predlog, ki je bil naperjen proti korupcijonistične-mu sistemu dveh mogočnih zaveznikov — nemškega Nationalverbanda in vlade, _
Prosto pravo in Pit-FBiciiovci.
(Dopis uglednega pravnika.)
V zadnjem času se je med pra-voznanci in deloma tudi med drugimi učenjaki začelo gibanje proti pisanemu (kvalificiranemu) pravu, s katerim se ne shaja pri razsojevanju vseh pravnih sporov, ker dejansko življenje hiti pred zakonodajstvom tako, da ga to ne dohaja. Preje se je že učeno sodništvo grajalo, da je »svetu tuje«, da ne pozna življenja in pravne vesti ljudstva in njegovih posamnih slojev. To spoznanje je oživotvorilo porotne sodbe, borzna in druga razsodišča in prav razširjeno mnenje, da vsakega človeka naj sodijo samo njegovi vrstniki, ker edini ti morejo razumeti potrebe in iz njih vzhajajoče mišljenje dotični-ka. Pravniki (sodniki) pa da se duševno zakopavajo v svoje paragrafe in to jih oddaljuje od živih potreb ljudstva, ker tudi za sodbe o razmerah in sporih, ki nastajajo vsled iznajdb in dogodkov, o katerih pisano pravo ničesar ne govori, nimajo razuma in so v obče premalo poučeni o stvareh izven svojih paragrafov.
V slovenskem jeziku je pisal v zadnjem »Pravniku« o tej stvari dr. Goršič, prej pa že in v zadnji »Vedi« dr, Sagadin.
Če je zanimanje za »prosto pravo« že prodrlo v prezidijalne pisarne za Slovence obstoječih sodišč, o tem vsaj iz naredb štajerskih, koroških in kranjskih prezidijev, ni nič videti. Nasprotno! Kar se da brez kršenja veljavnega pisanega prava storiti po neovržnih naukih prosto-pravnikov in zdravem razumu, n. pr. da bi sodniki morali poznati življenje in mišljenje ljudi, katere sodijo, da torej morajo tudi, kar je naravno, znati popolnoma jezik ljudstva, med katerim delujejo, tega po dejanskih ukrepih svojih ne vedo in nočejo vedeti predsedniki naših sodišč, ampak nastavljajo sodnike, katerim je kakšen Gallinger prisodil zmožnost, po-rabnost in vsposobljenost, če tudi se pozneje pokaže, kakor n. pr. pri Jaklitschu v Šoštanju in Lobingerju v Rogatcu, da niso kos svojim nalogam.
Celjskemu predsedniku gospodu Kotzianu so bolj na skrbi nemška imena davčnih občin, ki se za Slovenec po veljavnih zakonih in zdravem razumu morajo imenovati s slovenskimi imeni, — kakor dobre sodbe. Sodniki so za ljudstvo v svojih službah, ni pa ljudstvo zato, da bi se nemško učilo za nesposobne sodnike. Da so se nemški pravdniki naučili po komentu piti, peti in sekati si svoje glave, to jim ne daje nobene večje pravice do sodniških mest, ka-
ševalca Blaža Novaka, pa župnik pri sv. Petru v Orehovljah Matija Koren
a) pohujševalcu ni odrekel cerkvenega pogreba, kar je vzbudilo največje pohujšanje pri vseh pravih m vnetih katoličanih iz orehoveljske in sosednih župnij,
b) mu je zoper vse krajevne običaje celo na grobu govoril,
c) v tem svojem govoru z vso gorečnostjo povzdigoval pogansko narodnost,
d) koval v nebesa brezversko šolo in
e) pel pokojnemu zagrizenemu liberalcu in brezvercu ob odprtem grobu tak slavospev, da se je vse zgražalo nad tem očitnim pohujšanjem.«
Ko je kaplan končal s čitanjem svojega sestavka, obrnil se je k cerkovniku, ki v svoji zmedenosti in obupu niti ni poslušal, kaj mu je či-tal kaplan in mu rekel, da naj podpiše.
S tresočo roko vzel je cerkovnik v roke pero, podpisal svoje ime na zapisnik in nemo odšel iz kaplanove sobe., ♦
Na hodniku kaplanije se je pa ustavil sivolasi cerkovnik in začel jokati, kakor otrok, ker se mu je zdelo, da je, kakor je sv. Peter zatajil Jezusa Kristusa,"zatajil on in izdal svojega gospoda župnika in pokojnega dobrotnika...
Kaplan Jurij tega joka ni slišal, ker je že pisal pismo na presvetlega
kor sestradanim slovenskim njihovim tovarišem. Nemški burš naravno nemilo gleda slovenskega kmeta, ki išče pravico, ker ga ne razume, dasi bi ga moral razumeti. Zato je Slovenec naravni sodnik Slovenca.
Ako je res kak nemški kandidat sodništva družabno bolj olikan, kakor kak Slovenec, kar pa v obče ni resnično, dokaz temu življenju n. pr. v celjski nemški hiši, — to ne daje Nemcu prednosti pred Slovencem, katerega imajo sodniki predniki zakonito dolžnost za sodništvo pripravljati v vsakem, tudi v družabnem oziru, ako bi v tem kaj manjkalo. Glavni pomoček družabne, izobrazbe je zgled. Tega pa manjka tu pa tam pri pripravljajočih sodnikih, posebno pa pri nekaterih srednješolskih učiteljih. Zadnja »Veda« (stran 467) je opozorila, da vojaške šole učijo gojence vedenja pri mizi, na plesišču, vporabe vizitk in sploh kretanja v družbi, česar vsega v civilnih srednjih šolah ni, pa bi moralo biti. In ako srednja šola temu ni zadostila, izpopolniti morajo vzgojo oni, ki imajo mlade ljudi pripravljati za javne službe. Pitreich hudo greši, ako očita slovenskim pravnim praktikantom pomanjkljivost v čitanju in kretanju. Ukazati bi moral priprav-Ijajočim sodnikom vsestransko izobrazbo sodniških kandidatov in s tem bi odpravil tudi precej očitkov, katere izrekujejo prostopravniki nasproti sedanjim sodnikom.
Ram piovemo?
Potovanje predsednika francoske republike Poincareja na Špansko je kar največjega pomena za evropsko konstelacijo. Krona tega triumfalnega pohoda pa je vsekako manifestacija v Kartageni, kjer so se srečale angleška, francoska in španska' mornarica. Jasno je, da se je Španska popolnoma približala Angliji in Franciji. V slavnostnih govorih se je sicer govorilo le o prisrčnem razmerju in o neizpremenjenem prijateljstvu, toda dogaja se, da so dogovori, sklenjeni brez pisanih forma-litet, mnogokrat močnejši nego pogodbe, ki so jih sklenili in podpisali razni diplomati. To najboljše kaže dejstvo, če primerjamo angleško-francoski dogovor in avstrijsko - italijansko zvezo. Sodimo lahko, da je francosko - španski dogovor podoben angleško - francoskemu prijateljstvu, kar moremo sklepati iz skupnih interesov Francije in Španije. Francija je obljubila Španiji pomoč, da premaga upor Kabilov v Kifi. Tudi finacijelno hoče Francija pomagati Španiji.
Iz brzojavk, ki sta jih poslala španski kralj in predsednik francoske republike angleškemu kralju, pa je tudi razvidno, da se Španija ni samo približala Franciji, marveč tudi Angliji. Ta novi trojni sporazum je da-lekosežnega pomena. Za službe, ki jih Španska izkaže Franciji in Angliji v Maroku, more pomagati Španija v slučaju vojne svojima prijateljema s svojo mornarico in s svojimi pristanišči. Dosedaj je sicer vojna moč Španije na suhem in na morju pr—^ slaba, toda v tem oziru jo bodo podprli francoski milijoni. Že čez šest let bo imela Španija eskadro šestih dreadnoughtov in bo torej kot pomorska sila le nekoliko slabejša nego Avstro - Ogrska. Zemljepisna
knezoškofa; predno je pa šel ob polu ene v župnišče na obed k svojemu župniku, zanesel je pa s petimi pečati zapečateno pismo na pošto in je oddal priporočeno na njegovo presvetlost, prevzvišenega knezoškofa ...
VI.
— in ta pogled tvoj topli mehki
potrdil bil mi sladko je skrivnost,
da ljubiva se pravzaprav že davno.
Aškerc: Mučeniki.
Med tem, ko je kaplan Juri v kaplaniji pestil in obdelaval ubogega cerkovnika, skočila je pa njegova hčerka Leniča na kratek obisk k bolni svoji prijateljici Marjetici Novakovi, s katero jo je že iz otroških let vezalo najprisrčnejše prijateljstvo. Ko sta še skupaj pohajale vaško šolo, tičale ste vedno skupaj, imele skupno svoje male skrivnosti in to prijateljstvo iz otroških let je ostalo med njima tudi še potem, ko sta se razvile v devojke.
Ko je Marjetica nevarno obolela, je porabila Leniča vsak svoj prosti trenotek, da je obiskala svojo bolno prijateljico. Kakor naravno se je njiju pogovor vrtel okrog presrečnih otroških let in pa okrog Stanka Kovača, ker je Marjetica to svojo srčno skrivnost zaupala svoji prijateljici Leniči. V svoje pogovore
lega nam jasno kaže, da more v slučaju vojne trojnega sporazuma s trozvezo zapreti španska mornarica avstrijsko mornarico v Sredozemsko morje.
Francoska diplomacija pa si je pridobila tudi Grško ter pomagala Romunski, da se je ta osvobodila avstrijskega jerobstva. Ozke in intimne zveze trojnega sporazuma s Srbijo in Črno goro so pa dovolj znane.
In tako vidimo, da je znala dalekovidna francoska diplomacija, ki deluje počasi in previdno, toda z veliko energijo, ustvariti skoro cel obroč okoli trozveze.
Kakšne pa so perspektive naše monarhije v teh velepomembnih iz-premembah, ki se vrše v evropskem koncertu. Naša diplomacija se ponosito zanaša na trozvezo. Toda kdor le nekoliko skozi drobnogled pogleda trozvezo, vidi, da |e ta zveza le bolj problematičnega pomena. Opevana hohenzollernska zvestoba se je najboljše pokazala meseca novembra lanskega leta, ko je hotela Avstro - Ogrska napovedati vojno Srbiji. Izkazala pa se je tudi letos, ko je naša diplomacija zahtevala revizijo bukareštanskega miru. Nemška diplomacija je bila pri vseh korakih, ki jih je napravila Avstro - Ogrska v zadnjem času na Balkanu, skrajno previdna. Navidezno je sicer simpatizirala z našo diplomacijo, za hrbtom pa je odjedala naši izvozni trgovini in industriji na Balkanu in sploh v Orijentu trg za trgom. In če bo šlo tako dalje, kmalu avstrijski industriji ne bo preostajalo drugega blaga za izvoz, nego izvoz orožja in streljiva v — Albanijo, na račun avstrijskih davkoplačevalcev.
Razmerje med Avstrijo in Italijo ni bilo nikdar odkrito. O tem govore cele knjige dislokacije vojaštva na obeh straneh meje. In javna tajnost je, da se v Italiii zdaj pred volitvam1 govori o reviziji razmerja k Avstriji. Italijansko javno mnenje zahteva zbližanje Italije s Francijo, toda kabinet vodi drugo politiko.
In kaj je vzrok, da imamo v naši zunanji politiki tako — recimo smolo. Pač notranje razdrapane politične razmere brez principov brez morale. Na Ogrskem se kar na debelo, z milijoni podkupujejo ministri in drugi veljavni politiki. Tam se vrsti škandal za škandalom, panama za pana-mo. Pri nas v Avstriji smo imeli pred kratkim Redlovo afero, zdaj imamo škandal s Canadian Pacific družbo. In če k temu prištejemo še milijone, ki nas so stale balkanske homatije, tedaj smemo smelo trditi, da smo izgubili več, nego če bi izgubili vojno/
Toda kakor vidimo, še ni upanja, da se pri nas razmere izpreme-ne. Naši vodilni diplomati in državniki so pač premalenkostni, nimajo one eneržije, da bi pomedli stari zi-stem, ki se opira na elemente, ki spadajo zdavnaj že v staro šaro, in da j bi se oklenili novih činiteljev, polnih moči in še neporabljene življenske energije. _
PletarsRa šolo za Haloze.
V Celju, 20. oktobra.
Poleg meščanske šole v Žalcu in gospodinjske šole v Št. Jurju ob J. žel. imajo štajerski Slovenci zaznamovati iz zadnjega zasedanja štajer-sega deželnega zbora še eno važno šolsko pridobitev, namreč pletarsko
ste pa pogosto vpletale Marjetičine-ga brata Ivana, ki je večkrat sam presenetil obe prijateljici ravno v trenotku, ko ste govorile o njem. Lenico je oblila vedno lahna rdečica, kadar se jima je pridružil Ivan in njeno srce ji je kaj nemirno utripalo, če jo je Ivan kaj izpraševal in pri tem uprl svoje oči v njen mili obrazek. Marjetica je to opazila in nadalje tudi še to. da je njen brat posebno rad tedaj prihajal k nji v njeno sobico, kadar je bila pri nji njena prijateljica Leniča. Včasih je radi tega malo podražila svojo prijateljico, katero je s svojimi nedolžnimi opazkami spravila vselej v nemalo zadrego.
Ko je prišla Leniča k Marjetici v sobo in jo ugledala v postelji, opazila je na svoje največje veselje, da se zopet vrača zdrava barva na obraz njene prijateljice in da se je stanje ubogi prijateljici izdatno zbolj-šalo. To ji je tudi z odkritim veseljem takoj povedala. Po kratkem razgovoru o velelepem pogrebu pokojnega očeta je pa začela Marjetica praviti svoji prijateljici veselo novico, da je njen Stanko že dobil službo Kot inženir pri deželnem odboru in da si bode takoj po nastopu te službe vzel mal donust, da pohiti k svojemu očetu in k nji poprosit njene starše za njeno roko.
Leniča se je iskreno veselila teh veselih poročil in tudi takoi srčno čestitala svoji prijateljici nevesti, ker dob: v Stanku takr odličnega in tudi
Šolo v Sv. Barbari v Halozah, katera pridobitev je zelo zanimiva.
Že leta 1909 je deželni poslanec dr. Kukovec stavil v deželnem zboru predlog, naj se dovoli stalna letna podpora 1000 K iz deželnih sredstev za pletarsko šolo pri Sv. Barbari v Halozah. Ta šola se je namreč ustanovila že pred več leti pod pokroviteljstvom poljedelskega ministrstva kot državni zavod ter se je zajamčilo znaten prispevek k vzdrževanju, iz državnih sredstev, ako tudi okraj, občina in dežela zasigurajo prispevke. Občina je svojo dolžnost storila v obili meri. Nakupilo se je zemljišče in priredilo za pridobivanje vrb-ja, uredila se je tudi obširna delavnica. Nad 20 ubožnih odraslih dečkov se je pod vodstvom nadučitelja Antona Ogorevca v enem letu izučilo v pletenju košev in drugih podobnih izdelkov, ki so dobili zelo dobro ime v prodaji. Namen zavoda je, tamošnjemu, izredno ubožnemu ljudstvu skrbeti z izučenjem domače obrti pletarstva stalne dohodke in jih privezati na domačijo, kar je v narodnogospodarskem oziru seveda važna zadeva. Toda z ozirom na ustanovne stroške je prišlo podjetje v težkoče, ker je državna oblast izjavila, da odtegne pomoč, če dežela ne stori svoje dolžnosti. Ko je dr. V. Kukovec v štajerskem deželnem zboru leta 1909 vložil predlog za stalno podporo ti šoli, ni se mogel opreti na slovenske kmečke poslance. Ti so namreč ravno takrat storili sklep, ki je zapisan tudi v zapisniku o sejah njih »slovenskega (?) kluba«, češ, da ne sme nobeden klerikalni poslanec sopodpisati dr. Ku-kovcu nobenega predloga in ga podpirati v deželnem zboru. Naravno se je dr. Kukovec obrnil za pomoč tja, kjer jo je bilo mogoče dobiti, saj se je šlo za dobro slovensko stvar. Vplivni poslanci štajerskega velepo-sestva so bili pridobljeni za stvar, ker so izprevideli, da je poštena in že je bilo zagotovljeno, da se deželni zbornici predlaga v smislu predloga dr. Kukovca, naj se dovoli taka stalna podpora za šolo v Sv. Barbari iz deželnih sredstev. Tu so pa slovenski klerikalci onemogočili delo v deželnem zboru in tudi uboge Haloze so seveda izgubile podporo dežele za svojo šolo. Podjetje je bilo v največji nevarnosti, da se mora opustiti. Zopet je pa vložil dr. V. Kukovec v deželnem zboru prošnjo za podporo. Tudi tokrat je našel zaslombo pri veleposestnikih baronu Kellerspergu in Klammeriu, ki sta se za podporo zavzela. Preteklo soboto je pa deželni zbor skoro nevede in brez ugovora soglasno sklenil 1000 K vsakoletne podpore. Mogoče je torej vendar za slovenske kmete tu pa tam kaj doseči brez pomoči slovenskih klerikalcev.
Volilci v Ljubljani in na deželi — pozor!
Kdor zasleduje volitve zadnjih časov na Kranjskem, vidi, da so klerikalci zmagovali zlasti, ker so bili veliki mojstri v volilnem gibanju, osobito v agitaciji. Po duhovščini so znali zanesti smisel za pridobivanje glasov tudi v skrajno gorsko vas. Pri tem se niso strašili nobenega truda, zavedajoč se gotovosti, da jim podrobno volilno delo, ako se vrši sistematično, donese zmago za zmago.
dobrega moža; šaljivo je vprašala svojo prijateljico, če jo bode povabila na svojo svatbo..
»Gotovo! Ti bodeš moja prva družica, bratec Ivan pa prvi drug,« odvrne Marjetica.
»Me že zopet dražiš,« reče na to vsa zardela Leniča.
»Pa bo res tako! Ti boš družica, Ivan pa drug! In vedno bosta morala biti skupaj in samo ž njim bos smela plesati na moji svatbi in z nikomur drugim!«
V tem hipu se je začulo rahlo trkanje na vratih in predno je mogla Marjetica zaklicati »Notri«, so se vrata tudi že odprle in notri je vstopil — Ivan.
Leniča je vsa zardela, ko je ozrla v prišlecu Ivana; Marjetica ga ie pa takoj ogovorila z besedami:
»Ravno sve imele tebe v mislih. Domenile sve se, da boš ti na moji svatbi prvi drug, Leniča pa prva družica. Leniča mi je tudi morala obljubiti, da ne bode z nikomur dru-s:im plesala, kakor samo z mojim prvim drucrom. Vprašam te sedaj, resni moj bratec, če imaš kaj ugovora proti temu domenku?«
»Če je že sklenjena stvar, ne bodem ugovarjal, temveč uklonil svojo glavo storjeni sodbi Vprašam pa družico Lenico. če ii ni morda neznano, da mora družica svojemu drutru podariti iz svojih gredic najlepši šopek in da ga mora potem skozi eno   celo   leto vsako nedelio
Uspeh pri volitvah zavisi dejansko ^koro edinole od pametnega, vztrajnega in do skrajnosti pazljivega postopanja skozi cel čas volitev, od dne razpisa pa do trenotka, ko položi volilec glasovnico pred volilno komisijo. Zlasti sedaj, ko so si klerikalci s sleparskim volilnim redom in s sleparskim volilnim postopanjem prisvojili večino občinskih zastopov, je treba s potrojeno močjo poudarjati, da se je
volilno postopanje že pričelo
in to v trenotku, ko je izšel razpis deželne vlade za nove volitve. Že sedaj se mora sleherni volilec brigati za to, da dobi volilno pravico in stati na braniku, da je ne izgubi. Sestavljajo se namreč že po celi deželi
volilni imeniki,
ki tvorijo podlago za vse nadaljno volilno postopanje. Ne moremo zadosti nujno opozarjati slehernega vu-lilca na važnost volilnih imenikov. Le, če se volilci sami brigajo, so volilni imeniki prav sestavljeni, sicer ne. Kdor se zanje ne briga, je lahko iz njih izpuščen. S tem je že izgubil volilno pravico, in naj bi je tudi smel uživati. Kdor se ne briga za volilne imenike, je kriv, če dobe z vpisom volilno pravico ljudje, ki jim ta po postavi sicer ne bi šla.
Ne pomaga nič! Je že prepozno! Tak odgovor dobi sleherni, ki se ne briga za volilne imenike, dokler so razgrnjeni pri županstvu na splošen vpogled. Ko preteče
reklamacijska doba,
ki traja 8 dni, je volilni imenik pravo-močen in veljaven, ako ni bilo proti njemu ugovora in naj bi bil še tako krivično sestavljen! Kdor je vpisan, bo volil, kdor ni vpisan, ne bo volil! Umevno je, da je treba ob vladajočih razmerah, ko gre klerikalcem za to, da ohranijo nasilje za vsako ceno, kaj posebno na prste gledati njihovim ljudem po občinskih uradih, ker se zna pripetiti, da se bodo namenoma izpuščali naši volilci, neopravičeni volilci klerikalcev pa vpisavaH. — Paziti treba tudi na to, če je ime vo-lilcev pravilno pisano. Z napačnimi imeni in drugimi napačnimi podatki v volilnih imenikih, so klerikalci že marsikoga opeharili in spravili ob glas. Zatorej, volilci, pozor!
Kako reklamirati?
Prihodnje dni bo posebno treba paziti na to, kdaj bo pri županstvu razglašeno, da je volilni imenik na vpogled. Vsak dan treba iti v občinski urad gledat in spraševat, če je že volilni imenik razgrnjen. Le osem dni po tem razglasu se namreč sme reklamirati, to se pravi, zahtevati, da se v volilni imenik še kdo vpiše, ali kdo izbriše. Kdor zamudi ta rok, zamudi vse! Reklamira se ustmeno ali pismeno pri županu. Najboljše je, vlagati reklamacije pri županu pismeno in po pričah. Župan mora ugovor predložiti c. kr. okrajnemu glavarstvu in sicer tekom treh dni. Zoper odločbo okrajnega glavarstva se lahko pritožiš na vlado v treh dneh.Te pritožbe se vlagajo pri c. kr. okrajnem glavarstvu. — (Kdor želi dobiti kaka pojasnila glede reklamacije ali vzorce za nje, naj se obrne na naslov »Centralni volilni odbor v Ljubljani, VVolfova ulica št. 10,1. nadstropje« ali pa na naslov »Kmečka pisarna v Ljubljani.«)
Kdo sme reklamirati?
Reklamirati imajo pravico v splošni skupini tisti, ki imajo v tej
obnoviti. Tako govori stara domača častitljiva postava. Vprašam torej družico Lenico, če hoče spoštovati to častitljivo postavo in se ji pokoriti?«
Vsa v zadregi in z rdečico oblita poslušala je Leniča prijateljico in njenega brata; najrajša bi bila smuknila pri vratih iz sobe, vender noge so ji bile kakor prikovane in kakor plaha srna ozrla se je na pomoč proti svoji prijateljici.
»No Leniča, ali ne bodeš odgovorila na moje vprašanje?« nadaljeval je Ivan. »Ali mi bodeš kot družica moje sestrice podarila šopek na dan svatbe in potem vsako nedeljo še skozi eno celo leto potem?«
Ko Ivan od Leniče, ki si Je zakrila obraz z rokama, ni prejel nobenega odgovora, izjavil je obrnjen proti sestrici:
»Vidiš, Marjetica, z vajinim dogovorom ne bode nič! Leniča noče meni kot drugu obljubiti šopka. Gotovo bi bil kdo hud,  če bi ga meni
dala . . .«
Zadušen jok je prekinil Ivana; med prsti, s katerimi si je Leniča zakrivala obraz, so se pokazale kakor
biseri svetle solzice, prsi so se ji krčevito dvigale in telo ji je trepetalo kakor trepletliki. Ves osupel je zrl Ivan trepetajočo in plakajočo devoj-ko, ker je mislil, da so njegove šaljive besede razžalile ubogo Lenico. Stopil je k nji ter jo prijel rahlo za roki, s katerimi si ie zakrivala obraz.
, J
Marsikdo je šele po zadnjih občinskih volitvah dopolnil 24. leto — vsak volilec mora biti moški in 24 let star! — Marsikdo je postal med tem časom posestnik, obrtnik, ali kaj drugega, kar mu daje občinsko volilno pravico v I. ali II. razredu. Marsikdo, ki je v III. razredu, plačuje sedaj več davka in ta preesga že S K itd.
Občinska volilna pravica je torej podlaga za volilno pravico v kmečki skupini. Pozneje izpregovorimo obširneje še o občinski volilni pravici sami. Kmečka skupina voli 16 poslancev. Volilni okraji so zelo zveri-ženi. Volilci jih že poznajo iz prejšnjih volitev ker se njihove meje niso izpreminjale.
Kdo voli dne 12. decembra?
Tudi pri volivah v skupini mest in trgov, ki voli dne 12. decembra, tvori občinska volilna pravica podlago za deželnozborsko volilno pravico. Kdor je pri zadnjih občinskih volitvah, ali kdor bi pri občinskih volitvah, ki bi se vršile tačas, volil v I. ali II. razredu, ima, ne glede na davek, volilno pravico v mestni skupini za deželni zbor. Poleg teh vsi oni iz III. razreda, ki plačajo več kot 8 kron direktnega državnega davka na leto. Skupina mest in trgov voli 10 poslancev. Volilni okraj'i se zadnji čas na prav sleparski način določajo, z edinim namenom, odjesti meščanom in tržanom interesno zastopstvo. Z nekaterimi mesti in trgi so namreč združene vasi v eno občino. Do zadnjega časa so volila v skupini mest in trgov edinole mesta. Klerikalci  pa uvajajo s pomočjo vlade prakso, da volijo po mestih tudi vasi, ki so preje volile le v kmečki skupini, kamor tudi dejansko po svojih interesih spadajo. Meščani in tržani so umevno, po takem postopanju oškodovani, ker pridejo do veljave glasovi, ki so proti njihovim interesom. Da se varujejo stare interesne in volilne pravice tržanov in meščanov, je umestno, če se po vseh mestih in trgih izreklamirajo vsi volilci iz vasi, ki spadajo k mestni ali trški skupini.
Opozarjamo zlasti tržane in meščane na važnost in nujnost rekla-mačnega postopanja. V tej skupini bo boj zelo hud, ker bodo skušali klerikalci — četudi zastonj — oropati meščane in tržane pravega zastopstva v deželnem zboru. Šlo bo za vsak glas in ničesar bi se ne maščevalo na dan volitve tako, kot malomarnost pri reklamacijah.
Hsmšhi cosar v Konopiafu.
O posetu nemškega cesarja pri avstrijskem prestolonasledniku v Konopištu ne poročajo iz Benesova ničesar posebnega. Ti dnevi so posvečeni lovu in pojedinam. In ničesar zanimivega bi ne našli na tem, če bi število ubitih živali ne svedočilo veselja na klanju. Nemški cesar pa je moral imeti poleg tega še »mašinen-gewehr« s seboj, drugače bi ne mogel doseči takega lovskega uspeha, kakor ga je imel. Dvakrat so bili lovci v revirju, dopoldne dve uri in popoldne dve uri in v tem času so po-strelili 3300 fazanov in jerebic, nemški cesar sam pa je ustrelil 1180 fazanov. Če je to veselje do lova in če imajo visoki gospodje pri takem streljanju en masse pravi lovski užitek, bodo lahko povedali lovci. Seveda se je po lovu vršil diner. O kaki nesreči ne poročajo ničesar.
Ferdinand Roburštti in Vatiban.
Pred par dnevi je priobčila »Vossische Zeitung« vest iz Sofije, da prestopi ves bolgarski narod k uniji, da bodo spomenik carja Aleksandra II. Osvoboditelja vsled znanih nasprotij z Rusijo zagrnili s črnim florom in da bo Slovanskemu klubu v Sofiji ukazano, da izpusti iz svojih pravil besedi »Slovan« in »slovanski«. Tudi »Slovenec« je pisal o prestopu Bolgarov v katoliško cerkev. To pa je tudi edino, kar zanima na Balkanu naše klerikalce.
Nekako pojasnilo k tej zadevi nam dajo »Narodni Listy«, ki pišejo: »Slavjanskija Izvestija«, organ Slovanskega društva petrograškega, re-producirajo iz oktobrove številke francoskega mesečnika »La Revue« članek »Sveta stolica in Balkan«, katerega avtor je neki ruski diplomat in knez. Avtor je bil v prijateljskem razmerju z umrlim kardinalom Ledo-cho\vskim, glavo rimske propagande. Ko je 1894. obiskal kardinala, je dobil pri njem princezinjo Klementino Koburško, mater kralja Ferdinanda, ki je bila posredovalka med svojim sinom in Vatikanom. Kardinal Ledochowski se je pri tej priliki izrazil, da Bolgarsko nikakor ni pravoslavna dežela. Bolgarska cerkev je po njegovem mnenju bolgarska, izločena in nikakor ne splošna, kakor pravoslavna ali katoliška, in to jo dela šizmatično.
Princezinja Klementina se je že tedaj bavila z mislijo o pokatoličenju Bolgarov. Ko je dozorelo vprašanje o prestopu bolgarskega prestolonaslednika Borisa v pravoslavje, je princezinja Klementina odšla k papežu in mu zatožila svojega sina ter ga prosila, naj bi mu to prepovedal. Papež jo je pomiril, češ, da je prestop k bolgarski šizmi nekaj drugega, nego bi bil prestop v pravoslavje. Navzlic temu mati princa Borisa, kneginja Luiza, ni hotela biti navzoča, ko so ji sina, kakor se je temu reklo, prevajali v pravoslavje. Odpeljala se je v Mentono, kamor pa je kmalu od papeža dobila pismo, v katerim jo je tolažil, da žrtev, ki jo je doprinesla, končno dovede do velike zmage katoliške vere.
Od 1. 1895. je začela Avstrija gledati na Ferdinanda Koburškega kot na svojega človeka, s pomočjo katerega zmanjša vpliv Rusije na Balkanu na ničlo. Spričo pomoči Avstrije je dal papež Leon XIII. Ferdinandu Koburškemu k dispoziciji ogromne vsote, da bi pripravljal tla uniji Bolgarov z Rimom. Dunaj in Vatikan sta namreč zajamčila Ko-buržanu, da zasede staroslavni prestol bizantinskih cesarjev v Carigradu, bolgarskemu eksarhu pa, da postane patrijarh v Sveti Sofiji. Pri tej veliki zaroti proti pravoslavju so bili udeleženi ne samo hierarhi rimske cerkve in najvišje duhovništvo v Sofiji, marveč tudi katoliško duhovništvo na Dunaju in ves jezuitski red s kardinalom Steinhuberjem na čelu.
Od tega trenotka je bil Ferdinand Koburški v stalni zvezi z rimsko propagando, z jezuiti in z dunajsko vlado. Skrivoma se je izdelal načrt velike slovanske države na balkanskem polotoku z Bolgarsko na čelu in s koburško dinastijo pod protektoratom Avstro - Ogrske. Načelniki jezuitskega reda so hodili v So-
fijo in se tajno dogovarjali z zastopniki bolgarske cerkve. Izdajale so se velike vsote za to, da bi evropsko časopisje slavilo genija Ferdinanda Koburškega, tako da bi bilo v danem trenotku popolnoma naravno uresničiti to, kar je bilo dogovorjeno.
Za to ugoden trenotek so izvolili pomlad 1912. Tedaj je kralj bolgarski s sodelovanjem Dunaja in z dovoljenjem Vatikana stopil v zvezo s Srbijo in Grško (v zvezi s Črno goro je bil od leta 1910). Na dan proglašenja vojne Turčiji so se vršile v vseh katoliških in uniatskih cerkvah, na pravoslavnem vzhodu in v uniat-ski cerkvi v Rimu slavnostne molitve za zmago orožja bolgarskega — samo bolgarskega, na pravoslavne Srbe, Črnogorce in Grke se niso spominjali.
Ostalo je znano.
»Narodni Listy« pristavljajo k temu • zdaj moremo to senzacij-sko vi paralizirati z drugo, vzeto z nekega sofijskega lista: Da gre zdaj za to, da bi se bolgarski eksar-hat prenesel iz Carigrada v Sofijo, na kar bo obnovljena enota bolgarske cerkve s pravoslavno.
Dogodili na Balkanu.
Bi
Srbska skupščina.
Adresni odsek je predložil skupščini štiri načrte adrese, ki so v svojem bistvu samo parafraza prestol-nega govora. Vse tri adrese opozicije izrekajo svoje obžalovanje, da je moralo priti do vojne z bivšim zaveznikom, z Bolgarsko. Adrese pa pripisujejo deloma tudi vladi krivdo, da je prišlo do vpada Albancev, ker srbska vlada ni zadostno skrbela za varstvo meje. Končno izrekajo opo-zicijonalne adrese upanje, da se bo izvedla regulacija srbsko - črnogorske meje tako, da bo zadovoljila obe državi, opozicija upa nadalje, da se bo razmerje napram Črni gori kolikor možno prijateljsko razvilo in da se bo utrdila tudi zveza z Grško in prijateljstvo z Romunsko.
Kakor poroča neka belgradska brzojavka, je prišlo med Srbijo in Črno goro glede meje do popolnega sporazuma. Črna gora dobi glasom te brzojavke Plevlje, zahodnji del djakoviškega okraja pa pripade definitivno Srbiji. Tozadevni protokol bodo podpisali v Belgradu.
Kar se tiče zadnjega ultimatuma Avstro - Ogrske Srbiji prinaša praški »Čas« v svoji številki z dne 24. t. m. doslovno sledeče:
»Zadostuje prečitati komentare zamejnih listov, tako ruskih, francoskih ali italijanskih, da je jasno, da se je Avstro - Ogrska s svojo zadnjo akcijo proti Srbiji blamirala. Narobe je Srbija — kakor pravijo italijanski listi — s kavalirsko gesto povzdignila svoj politični prestiž v očeh Evrope. Pa še druga stvar prihaja sedaj na dan. Ne samo, da je od-poklicala svojo vojsko iz Albanije na nasvet prijateljskih velesil in o tem obvestila ne samo Avstrijo, marveč istočasno tudi v enaki obliki vseh šest velesil, — marveč odločitev Srbije ni imela sploh nobenega stika z avstrijskim ultimatumom. Ruski listi z dne 21. t. m. poročajo namreč na podlagi informacij iz petrograd-skega zunanjega urada, da je ruski poslanik v Belgradu brzojavno obvestil svojo vlado, da je bil sklep srbske vlade glede odpoklicanja srbske
vojske iz Albanije storjen istočasno, ko je Avstro - Ogrska podala ultimatum in da se je srbska vlada k temu odločila na direktni nasvet ruskega poslanika, nikakor pa ne iz strahu pred avstro - ogrskim ultimatumom, marveč samo na nasvet prijateljskih velesil.
Kakor poročajo sedaj iz Belgra-da bodo srbske čete že tekom današnjega dneva popolnoma izpraznile albansko ozemlje. V zvezi z odpokli-com srbskih čet iz Albanije namerava sedaj vojni minister predlagati vladi demobilizacijo velikega dela okupacijske vojske.
Štajersho.
Učiteljstvo,  na  shod v Žalec!
Slovenski klerikalci so nenadoma odkrili v sebi veliko ljubezen do učiteljstva. Ni še tako dolgo, kar sta »Straža« in »Slov. Gospodar« huj-skala proti učiteljstvu zaradi borne letošnje draginjske podpore; ni še tako dolgo, kar se je v »Slov. Gosp.« številko za številko predbacivalo »liberalcem«, da se preveč zavzemajo za učiteljstvo — a sedaj naenkrat pisarita »Straža« in »Slovenec«, kako vročo ljubezen goje klerikalci do učiteljstva! In to zaradi tega, ker so glasovali v deželnem zboru za dra-ginjsko doklado — učiteljstvu. Kaj so pa drugega hoteli? Če so poprej v pogodbi glede končanja obstrukci-je vladno-nemški delovni program odobrili, so morali ostati dosledni. In vlada v sporazumu z Nemci je predlagala draginjsko doklado za učiteljstvo v 1.1914, ne pa slovenski klerikalci. V njihovih zahtevah za odkup obstrukcije ni bilo o učiteljstvu niti govora, kamoli še o kaki dra-ginjski dokladi! Pravijo, da dr. Ku-kovca ni bilo pri posvetovanju o dra-ginjski dokladi učiteljstvu. Res bo narobe: saj je še predlagal, naj se obravnava o tej dokladi poprej ko o dokladi na pivo, da ne bodo kaki si-roveži očitali učiteljstvu podraženja piva! Storil je svojo dolžnost tudi tokrat in še bolj popreje, ko je na kmečkih shodih odkrito zastopal mnenje narodne stranke, da se mora učiteljstvu pomagati. Takrat so ga klerikalni listi nemalokrat grdili radi tega. Sicer pa bo o vsem tem dr. Ku-kovec govoril na javnem shodu v Žalcu in pozivamo učiteljstvo, naj sc tega shoda polnoštevilno udeleži!
»Jaz sem sedaj deželni odbornik!« V Gradcu si pripovedujejo z več ali manj hudobnimi komentarji sledečo zgodbico: Hitro potem, ko je zasedel dr. Verstovšek svoj deželno-odborniški stolček, je srečal na ulici nemškega gimnazijskega suplenta K., ki je bil svoj čas njegov učenec. Nagovoril ga je in ne da bi ga K. ka? vprašal, je dr. Verstovšek kar nenadoma rekel: »Sie, ich bin jetzt Lan-desausschuss!« Četudi ni resnično, dobro iznajdeno je gotovo!
Zvezi slovenskih štajerskih učiteljev in učiteljic se zdi dopis »Iz učiteljskih krogov« v »Slovenskem Narodu« z dne 17. t. m. neumesten. Dotični dopisnik naj bi se bil s svojimi predlogi obrnil na organizacijo ali — če se čuti znabiti vzišenega nad njo — pa naravnost na šolsko oblast! Vsemu organiziranemu slovenskemu štajerskemu učiteljstvu se v zadevi draginjske doklade za leto 1914. naznanja, da pride to vprašanje tekom desetih dni v razgovor v odborih vseh učiteljskih društev, v od-
skupini in v okraju, kjer se hoče pritožiti, volilno pravico. — V kmetski skupin! se smejo pritožiti tudi le volilci, ki imajo pravico voliti v njej. Ljubljanski volilec ne sme torej reklamirati volilcev v kamniškem ali kakem drugem okraju in tudi obratno ne. Volilci iz splošne skupine ne morejo reklamirati volilcev iz kmetske skupine ter obratno. Pač pa sme vsak opravičen volilec reklamirati nele zase, marveč tudi druge.
0 volilni pravici pri dežel-nozborsbib volitvah.
Kdor hoče ugovarjati sestavi volilnih imenikov, kdor hoče torej koga izreklamirati, ali vreklamirati, si mora biti predvsem na jasnem, kdo spada po postavi v kak volilni imenik in kdo ne. Deželnozborske volitve, ki se vrše meseca decembra t. 1., pravzaprav niso le ene volitve, marveč toliko, kolikor volilnih skupin imamo. Dne 1. decembra voli splošna kurija; dne 9. decembra voli kmetska kurija ali skupina, dne 12. decembra voli mestna skupina itd.
Za vsako teh skupin so napravljeni posebni volilni imeniki in umevno je, da imajo v vsaki skupini volilci po zakonu drugačne volilne pravice.
Kdo voli dne 1. decembra?
Dne 1. decembra gre na volišče največ volilcev. Že ime »Splošna skupina«, ki ta dan voli, pove, da voli splošno vse. In res po postavnih določbah ima v tej skupini volilno pravico vsak samopraven moški državljan, ki je izpolnil 24. leto svoje starosti in stanuje v občini, v kateri ima voliti, vsaj že eno leto. Razen-tega ne sme imeti nobenega postavnega zadržka za izvrševanje volilne pravice. O the zadržkih pišemo pozneje.
Pripominjamo zopet in zopet, da bo dne 1. decembra volil samo tisti, ki bo v volilnem imeniku, ne glede na to, ali mu gre po postavi ta pravica, ali ne. Ravnotako pa ne bo volil, kdor ne gleda in ne skrbi za to, rJa pride v volilni imenik in naj ima tudi za to postavno pravico. Najboljše in najvarnejše je torej, da gre vsakdo, ki je izpolnil 24. leto in prebiva že eno leto v občini, na županski urad svoje občine in se sam prepriča o sestavi volilnega imenika za splošno skupino.
Splošna skupina voli 11 poslancev. Okraji so razven kočevskega, vsi tako razdeljeni, kakor volilni okraji pri državnozborskih volitvah.
Kdo voli dne 9. decembra?
Tudi za kmečko skupino, ki voh dne 9. decembra, se napravijo zase volilni imeniki. V tej skupini je manj volilcev, kot v splošni, ker je tu drugačna volilna pravica. — Kratko povedano, ima v kmečki skupini volilno pravico vsakdo, kdor ima pravico voliti pri občinskih volitvah v I. ali II. razredu, ne glede na visokost davka, ki ga plačuje. Tudi nekateri Iz III. razreda občinskih volilnih imenikov imajo pri deželnozborskih volilnih volitvah pravico, voliti, toda le tisti, ki plačujejo vsaj 8 kron direktnega državnega davka. V kmetski skupini bodo torej volili vsi oni, ki so pri zadnjih občinskih volitvah volili v L in II. razred, iz III. razreda pa tisti, ki plačujejo 8 K zgoraj omenjenega davka. Razen teh pa lahko volijo tudi še tisti, ki so si že do danes pridobili pravico do občinskih volitev.
Z rahlo silo je odstranil roki raz obraz in tedaj je obrnila Leniča svoje objokane oči proti Ivanu. Iz oči ji je pa sijal tajen žar in ta žar je imel tako moč, da je hipoma zardel in zopet prebledel močni Ivan in da je nekaj silnega pretreslo po vsem telesu in udih. Neka nadnaravna sila ga je silila še bližje k mladi deklici, neka nadnaravna sila mu je oklenila njegove roke okrog nežnega telesca mlade deklice in neka nadnaravna sila je učinila, da je krepko privil dekle k sebi . . .
Marjetica je opazovala vsa srečna ta prizor, ker je vse prišlo tako, kakor je dolgo že upala in si želela. Poznala je nežno dušo svoje prijateljice, poznala njeno blago in nedolžno srce in dobro vedela, da bi njen bratec Ivan na celem svetu ne mogel dobiti boljše devojke. Vsa srečna je po daljšem odmoru vprašala Lenico:
»Ali se bodeš sedaj pokorila stari častitljivi postavi in dala svojemu drugu šopek, kakor to veli postava?«
Kakor bi se vzbudila iz srečnejših sanj, začula je Leniča te besede svoje prijateljice — v istem hipu se je pa tudi že izvila iz rok Ivanu in se sklonila k svoji prijateljici na poste-lio ter zakrila svoj obraz v odejo. Marjetica ji je pa položila svojo roko na glavo . . .
V tem hipu se pa začuje od zdo-laj glas matere županje, ki je klicala svojega sina,  da naj pride brž doli.
ker ga Čaka nujno opravilo. Nerad, skrajno nerad se je odzval Ivan klicu svoje matere, ker bi bil rad z Lenico še govoril o zelo važnih stvareh. Ker mu je pa Marjetica videča, v kaki zadregi je uboga Leniča, začela prigovarjati, da naj gre brž doli, da ne bode mati huda, udal se je in s prisrčnimi besedami »Na skorajšno svidenje, družica Leniča in nevesta Marjetica!« odšel iz sobe k svoji materi.
VII.
Ubijte ga! To "bode dobro delo,
po vrhu pa poplačam vas pošteno.
Aškerc: Mučeniki.
Dober teden po vseh teh dogodkih hodil je orehoveljski župnik Matija Koren ves razburjen po svoji sobi v prvem nadstropju orehoveljske-ga župnišča. Dobil je namreč iz kne-zoškofijske pisarne s petimi pečati zapečateno pismo, ki je bilo vzrok njegovi razburjenosti in žalosti. V tem pismu se mu je s suhoparnimi besedami uradno naznanilo da je na podlagi z dokazi podprte ovadbe dejan v kanonično preiskavo. To naznanilo pa ni prav nič omenjalo, kaj je predmet ovadbe, še manj kaki so proti njemu nabrani dokazi in kdo je ovaditelj. Temu uradnemu naznanilu je bilo pa še priloženo zasebno pismo | samega knezoškofa. V tem pismu mu i je pisal »globoko  užaljeni«  knezo- 1
škof, da od njega ni nikdar pričakoval takega hudodelskega postopanja in obnašanja ob času, ko se Antikristi celega sveta zaganjajo z vso silo ob Petrovo skalo. Grozil mu je nadalje z najstrožjimi kanoničnimi kaznimi. Koncem svojega pisma se je pa spomnil osivele glave grešnega Matije Korena ter mu obljubil ustavitev kano-ničnega procesa za oni slučaj, če pri-pozna skesano svoje hudodelstvo in tekom enega tedna vloži prošnjo za upokojitev. Razumljiva je bila torej razburjenost sivolasega župnika, ki je po sobi korakajoč nestrpno čakal svojega dobrega prijatelja Antona Babnika, župnika iz sosedne župnije, h kateremu je poslal takoj po prejemu prej omenjenega uradnega naznanila posebnega sela s prošnjo, da naj ga pride radi razgovora v neki zelo važni in nujni zadevi takoj obiskat.
Ko je začul pri vratih trkanje in po trkanju spoznal, da trka prijatelj Anton, se mu je izvil iz izmučenega srca skoro hvaležen vzdih in kar hitel je odpirat vrata svojemu staremu prijatelju.
»Kaj pa je, Matija, da me kličeŠ tako mrzlično hitro k sebi,« pozdravil je ustopivši Babnik svojega prijatelja. »Ali ti manjka tretjega pri taroku?«
Ko pa je ozrl bledi obraz svojega prijatelja, mu je bilo žal njegove šaljive opazke; obraz se mu je takoj zresnil in sočutno je vprašal svojega prijatelja:
»Matija, kaj ti je, ali si bolan ali se ti je pripetila kaka druga nesreča. Govori, prijatelj, olajšaj si svoje srce!«
Ne da bi Matija Koren kaj odgovoril svojemu prijatelju, povabil ga je z roko molče k mizi in molče pred njega položil iz knezoškofijske pisarne mu došlo uradno naznanilo.
Anton Babnik je razgrnil to uradno naznanilo in je začel čitati; med čitanjem se mu je stemnil obraz, roke je začel krčiti v pest; ko pa je še prebral pismo »globoko užaljenega« knezoškofa, udaril je s pestjo po mizi s tako močjo, da se je miza skoro prebrnila in potem zakričal:
»Nesramnost — infamija!«
Besedi »nesramnost« in »infamija« je potem še parkrat ponovil in videlo se mu je, da ga je udarec, ki je zadel nenadoma njegovega duhovnega sobrata in starega prijatelja, zadel prav v srce.
Potrtemu Matiji Korenu so bile te odkrite besede njegovega prijatelja v pravo tolažbo in so mu vsaj nekoliko lajšale občutek nad veliko krivico, ki jo je utrpel vsled dekreta iz knezoškofijske pisarne in njemu priloženega škofovega zasebnega pisma.
»Pravi besedi si izgovoril, dragi prijatelj, ko si označil dekret in škofovo zasebno pismo za nesramnost in infamijo. Poznava se oba dobro že toliko in toliko let, da si odkrito in brezobzirno lahko poveva svoje misli tudi v tem slučaju,  kakor sva
to delala v drugih slučajih vedno doslej. Tudi moje mnenje je, da je infamija, ako se komu, ne da bi se ga zaslišalo o vsebini  obtožbe  in se mu dalo priliko za zagovor, naprta takoj na vrat kanonično preiskavo. Vsaj kot duhovnika   žalibog dobro veva, kako se končujejo   kanonične preiskave tedaj, če so uvedene proti duhovniku,   ki v škofiji ni dobro zapisan.   Preiskava in kruta obsodba je v tem slučaju gotova stvar. Najgrše pri celi stvari je pa to, da se mi niti z* besedico ne pove, česa sem se zagrešil in kake dokaze so proti meni nabrali.   Ovadba proti meni je baje z dokazi podprta,  to je vse, kar se mi je naznanilo. Sedaj pa ugibaj, premišljuj in izprašuj svojo vest, česa te ona obtožuje.   Storil sem tudi to — toda pri najskrbnejšem premišljevanju in ugibanju nisem mogel prav ničesar najti, kar bi moglo služiti kot podlaga za ovadbo   proti meni. In potem je ta ovadba baje že z dokazi podprta.   Toda s kakšnimi dokazi? Če se ne   zavedam   prav nobene krivde proti svojemu poklicu in stanu in Če torej   nisem zagrešil prav nič takega, kar bi mi moglo in smelo obesiti na vrat kanonični proces, potem je tudi izključeno, da se je mogln nabrati kake dokaze za krivdo, ki ne obstoji. Ravno ta negotovost je najhujše in me vzlic moji trdni zavesti, da sem nedolžen in da je proti meni vložena ovadba   izrodek naravnost satanske hudobije,  silno vznemirja.
boru štajerske Zveze in v odboru Lehrerbunda.
Slovensko gledališče v Celju.
Slavno občinstvo se še enkrat opozarja, da otvori Dramatično društvo v Celju svojo letošnjo sezono z angleško burko »Charlejeva teta«, ki Se je igrala že na vseh slovanskih in inozemskih odrih z največjim uspehom. Ker je burka res zabavna, naj nihče ne zamudi te prilike, da se lahko enkrat nasmeji prav od srca. Režijo vodi gosp. J. Molek, bivši član deželnega gledališča v Ljubljani, ki nastopi tudi v glavni vlogi namišljene Charlejeve tete. Dejanje se vrši na Angleškem med visoko-šolci. Začetek točno ob pol 8. zvečer. Sodeluje »Celjska narodna godba«. Po predstavi koncert v gostilniških prostorih »Narodnega doma«.
»Snegulčica.« Minulo nedeljo je ženska Ciril-Metodova podružnica v Celju pod vodstvom gospe Založni-kove priredila v Narodnem domu z velikim uspehom to lepo otroško igrico. Prihodnjo nedeljo, 26. oktobra, popelje gospa Založnikova svoj mali igralski zbor v Trbovlje, kjer bo predstava »Snegulčice« pri Forteju na Vodah. Začetek ob 3. popoldne.
Občinski zastop Celjske okolice ima v nedeljo, dne 26. oktobra dopoldne svojo proračunsko sejo.
Obsojeni policijski stražmešter. Celjski policijski stražmešter Prett-ner je v tajni obravnavi pred celjskim okrajnim sodiščem v zadevi Winkelhofer razžalil istega, rekoč, da se je pri njem (Prettnerju) »nazri«. Obsojen je bil za to na 10 K globe in na poravnavo stroškov. Čudimo se pa, da je Prettner navzlic znanim njegovim aferam še policijski stražmešter v Celju. AH je treba, da se bo župana dr. Jabornegga z višje strani opozorilo na njegovo dolžnost?
V Topolšici pri Šoštanju se bodo v kratkem vršile občinske volitve. Kakor se sliši, so klerikalci vrgli puško v koruzo, ker vidijo, da z večnim neutemeljenim napadanjem sedanjega župana in občinskega odbora nič ne opravijo. Mi hočemo imeti še nadalje za župana našega velezaslužne-ga in vrlonarodnega gosp. Zagerla. — S. S., občinski odbornik.
Štajerski »Lehrerbund« je priobčil v nemških listih izjavo, v kateri se zahvaljuje štajerskemu deželnemu zboru, posebej še deželnemu glavarju grofu Attemsu, deželnima odbornikoma dr. pl. Kaanu in dr. Hof-mannu pl. WelIenhofu za požrtvovalen nastop v prid učiteljstvu v znameniti deželnozborski seji od 15. do 16. oktobra. Obenem izreka »Lehrerbund« upanje, da bodo deželnozbor-ske stranke v kratkem dosegle tudi pravično ureditev učiteljskih plač. (Primerno bi bilo, da bi »Lehrerbund« kot skupna nemško - slovenska učiteljska organizacija pošiljal svoje sklepe, ki so namenjeni za javnost, tudi slovenskim listom. Opomba ured.)
Iz Maribora. Druga predstava letošnje sezone je bila ljudska igra »Naš župnik, gospod Jakob«. Igro smo videli na svojem odru že lani ob prav dobri vprizoritvi in letošnja ni zaostajala. Kakor lani, tako je ugajal zopet idealni župnik, njegove lepe in dobre besede, samo ob njegovih političnih nazorih smo se morali smehljati: taki nazori so dandanes pač le pripovedka. Kako druga-
Potem pa še to škofovo pismo, iz katerega morem samo to razbrati, da me hočejo na vsak način bodisi z lepa, bodisi z grda prisiliti, da bi zapustil svojo priljubljeno orehovelj-sko župnijo in se umaknil v pokoj. Tebi, dragi Tone, je znano, da žup-nikujem že nad trideset let v oreho-veljski župniji in da poznam tu vsakega župljana, ker sem ga ali krstil ali pa poročil. Tudi veš, kako ljubim te svoje župljane, ker so nad vse dobri in odkritosrčni ljudje — največ po zaslugi onega moža, katerega sva pred dobrim tednom pokopala. In te dobre ljudi naj bi čez noč zapustili Odkrito ti povem, da mi že pri misli na morebitno ločitev od mojih žup-Ijanov silijo solze v oči in malo manjka, da ne začnem pre teboj ihteti kot mal otrok. Vedno sem sanjal o tem, da bom do konca usojenih mi dni pa-sel te dobre ovčice in da bom konč--v no med njimi našel tudi večni počitek. V to misel sem se tako oživel, da bi vse lahko prebil in prenesel, samo ločitve od svojih ljubih župljanov ne. Res, da me boli tudi krivica, prizadeta vnebovpijoča krivica, da bridko občutim krivični udarec, ki me je zadel z knezoškofijske palače — veliko hujše pa me ubija misel na možnost, da bom moral oditi od tod in zapustiti oni kraj, kjer sem preživel najlepše svoje čase, kjer sem spoznal toliko dobrih in poštenih ljudi in kjer sem mislil najti tihi kotiček, kjer bodem čakal vzbujenja od mrtvih. To so srčne boli, katerih ni mogoče popisati . . .«
' /Daljo prihodnja
če in bolj človeški je ta krepostni gospod napram svoji sestri, ki je zanj avtoriteta, katere se je treba bati. Naši diletantje so kazali vse svoje dobre in najboljše zmožnosti. Skupna igra je bila tudi dobra. Hvaliti je treba pretep v krčmi koncem 3. dejanja. Igrali so večinoma isti igralci, kakor pri prvi vprizoritvi. Izpreme-nila se je samo vloga Anžeta, ki jo je letos zelo dobro igral g. Maver. Dober tip gostilničarja je bil g. Hajn. Njegovo ženo Regino bi radi imeli v prepiru temperamentnejšo. Trpina je srečno predstavljal g. Jurovič in izboren je bil rešiser g. Molek kot pismonoša. O ostalih igralcih in njih igri velja ista pohvala, kakor zadnjič. Predstava se je vršila v čast g. Pajnharta, ki se je v naslovni vlogi poslavljal od našega odra. Občinstvo se ga bo rado spominjalo. Burni aplavz je kazal, kako je priljubljen. Dramatično društvo mu je poklonilo lovorov venec in cvetje se je vsulo nanj. Prepričani smo, da bo tudi drugod koristil slov. dramatiki. — L. P.
Iz Rogatca. V ponedeljek je bil končan političen obhod za lokalno železnico Ptuj - Rogatec. Proga je sedaj s postajami vred natančno določena, manjka samo še ena malenkost — denar za stavbo. In predno bo istega dala dežela, bodo najbrže tisti, ki se še sedaj mladi vesele nove železnice, sivi.
Drobne novice. Imenovan je pisarniški načelnik Matevž Ivanusa v Mariboru za višjega pisarniškega načelnika na svojem službenem mestu. — Cesar je potrdil izvolitev Jožefa Rajha za načelnika in Franca Seršena za podnačelnik ljutomerskega okrajnega zastopa. — Iz Gradca. Žile si je prereza! zaradi zakonskih prepirov neki potnik iz Lovrane. Prišla je še pravočasno pomoč in so spravili ranjenca v sanatorij Wiesler. — Vlak je povozil pri Radgoni huzarja Balogha. Stroj ga je vlekel 30 metrov daleč in ga strahovito zdelal. Pravijo, da se je sam vlegel na tir. — Mariborski občinski zastop je izrekel v svoji seji dne 22. oktobra poslancu Wastianu zaupnico in odobril njegov izstop iz »Nationalverbanda«. — V Gradcu se vrše nadomestne občinske volitve, in sicer dne 19. novembra za tretji, dne 26. novembra za drugi in dne 3. decembra za prvi razred. Ker so si v nemškonacijo-nalnem taboru v laseh obrtniki in uradniki, bodo imeli socijalisti v tretjem razredu letos lahko delo. — Iz Št. Petra pod Sv. gorami. Posestnica Barbara Gregi je skuhala te dni zase in za svoja otroka gobovo juho. Med gobami je pa bilo nekaj strupenih in Greglova je z otroci vred vsled zastrupljenja hudo zbolela. — Od Sv. Tomaža pri Ormožu. »Marijina« mladeniča Martin Raušl in Lovrenc Kranjc sta se iz cerkle gredoč skregala in step-la. Pri tem je RauŠl Kranjcu trebuh z nožem popolnoma preparal. — V gnojnici je utonil dveletni sinko delavke Plećko v Ljutomeru. Umrla je v Mariboru vdova po bivšem brežiškem glavarju, gospa Angela Tax rojena Stampfl. — Pasji kontumac za mariborsko okrajno glavarstvo je zopet preklican. — V ptujski okrajni zastop sta bila iz skupine kmečkih občin pri nadomestnih volitvah izvo-ijena dr. I. Fermevc, odvetnik v Ptuju in Jožef Ozmec, župnik pri Sv: Lovrencu na Dravskem polju. — V Stoprcah pri Rogatcu je ustrelil lovec Kolar v lovišču župana Vrabiča divjega kozla. — Od Nove cerkve poročajo, da se v okolicah Čreskova in Socka legar leto za letom pojavlja. Poziva se celjsko okrajno glavarstvo, da kaj ukrene.
ROFOŠhO.
Pruska prireditev nemških na-cijonalcev v Celovcu. Povodom slavja v spomin lOOIetnice lipskih levov so priredili celovški Nemci kar dve slavnosti. Ena je bila patrijotična, druga vsenemška. Prva: V petek zvečer obhod vojaške godbe po mestu. Godba je igrala tudi pred palačo deželne vlade, ki ni bila razsvetljena. V soboto dopoldne slovesna maša na novem trgu in defiliranje vojakov. Za to slavnost je razobesil magistrat namesto cesarske zastave frankfurtarlco in v njeni senci se je vršila ta patrijotična slavnost. — Druga: Celovška slavnost nacijo-nalnih društev. Načelnika odbora za prireditev te slavnosti deželni uradnik dr. Zechner in deželni odbornik Honlinger. Povabljeni so bili izrecno samo Nemci, ki naj manifestirajo s to slavnostjo, da pripadajo tudi celovški Nemci velikemu nemškemu skupnemu narodu. To ie bil nemški protiutež patrijotični slavnosti, prikrita demonstracija. Vojaška oblast je to uvidela in je prepovedala za ta pruski »Fackelzug« vojaško godbo, ker. avstrijska vojaška godba vendar
še ne sme sodelovati pri prireditvi, ki ima na programu vsenemško in protiavstrijsko bojno pesem »Die WachtamRhein«. Nemci so dobili zato drugo godbo, ki je bila slabša kot naša kmečko - ženitovanjska godba. »Fackelzug« je prišel tudi pred palačo deželne vlade, pred katero pa je bilo veliko manj občinstva, kot pri patrijotičnem obhodu z vojaško godbo. Palača pa je bila slavnostno razsvetljena. Naprej! Baklje so nosili nemški dijaki in fakini. Na Novem trgu so se ustavili. In povzdignil je urednik »Freie Stimmen« svoj vse-nemški glas za propagando vsenemško in proslavil nemški narod, veliko Nemčijo, ki je segala od obali Vzhodnega morja do sinje Adrije. In ta nemški narod je premagal Napoleona. V svojem vsenemškem govoru pa mož ni omenil niti besedice o avstrijskih vojskovodjih in o avstrijski armadi, brez katere bi bil Napoleon Pruse nabil kot šolarje. — Govoril ]e mož po vzorcu slavnostnega govornika v Lipskem, ki je s tem razžalil avstrijskega prestolonaslednika tako, da se je ta takoj po govoru brez ofi-cijalnega slovesa odstranil. Ta prireditev celovških nemških nacijo-nalcev, tak glas se širi po Koroškem, je bila tako pruska, da je ni bilo bolj pruske v Prusiji in tako protiavstrij-ska, da bi bila skoro celo v Prusiji — nemogoča. — To konstatiramo samo zato, da bodo izvedeli gotovi krogi javno, kako spoštujejo avstrijski nemški nacijonalci svojo avstrijsko armado, ki se je odlikovala že na tolikih in tako raznih bojiščih, da se Pruska v tem ozir.u niti od dale$ ne more z njo meriti.
Razveljavljena prepoved. Ministrstvo notranjih zadev je ugodilo pritožbi boroveljskega »Sokola« in razveljavilo prepoved koroške deželne vlade, katera je pred letom in pol prepovedala boroveljskemu »Sokolu« prirejati tombole. Upamo, da se bo tako zgodilo tudi s prepovedjo kroja. »Sokol« priredi tombolo dne 9. novembra pri »Cingelcu« na Trati.
Darilo. Gospod dr. Pertot v Ljubljani je podaril mesto venca umrli gospe Jekovec 20 K boroveljskemu »Sokolu« za prvo opeko bodočega doma. Da bi imel blagi dobrotnik mnogo posnemovalcev! — Hvala!
Fplroopslio.
Za slovenske gimnazijce. V nedeljo bodo ustanovili v Gorici »Podporni zalog Simon Gregorčiča« za uboge učence slovenske državne gimnazije.
Imenovanja. Računski oficijal vit. W o 1 f v Gorici je imenovan za računskega revidenta; za adjunkte pri pomožnih uradih nam. pis. oficijal Anton Č e š č u t v Gorici in pol. ofi-cijala Adolf Herman v Trstu in Val. V a n z o v Pulju.
Goriška porota. — Poskusen vlom v davčni urad v Červinjanu. V torek in v sredo se je vršila pred goriško poroto obravnava proti Antonu Markijolu iz Tržiča in proti Ivanu Bertožu iz Červinjana, ki sta obtožena, da sta vlomila v prostore davčnega urada v Červinjanu. Vlom pa se jima ni posrečil. Bili so štirje vlomilci, ki so se splazili v poslopje skozi cestni kanal. Dva vlomilca sta ušla. Obravnava je trajala dva dneva. Na podlagi pravoreka porotnikov je sodišče Markijola oprostilo, Bertoza pa obsodilo na 5 let težke ječe.
Maščevanje delavcev. V Tržiču se vedno bolj ponavljajo slučaji, da se maščujejo odpuščeni delavci nad svojimi delodajalci in predpostavljenimi. Pred 14. dnevi je napadel, kot smo že poročali, neki kurjač inšpektorja Koniga. Ustrelil je na njega petkrat s samokresom. Koniga ni zadela nobena krogla, pač pa je padel iz strahu. Napadalec pa si je prere-zal nato v sosednji ulici vrat. Temu napadu je sledilo še več slučajev, da so delavci napadli gospodarje. Vse krivce so oblasti ostro kaznovale. — Toda zaman, napadi se Še vedno ponavljajo. Včeraj so aretirali delavca Celsa Degarrisa in Gelinda Tasilo, oba iz Torse pri Vidmu, ker sta grozila mojstru Dellizottiju s smrtjo. — Dne 20. oktobra sta napadla nekega Furlana, katerega sta sumila, da je tudi nekoliko kriv, da sta bila odpuščena. Furlan je bil precej poškodovan. Včeraj sta čakala aretiranca Furlana zopet v zasedi z namenom, da ga ubijeta, toda orožništvo je izvedelo za njihov namen in ju je pravočasno prijelo.
Parasid južnoavstrijskih državljanov. V Avstriji je naseljenih, kakor izkazuje uradna statistika 79.062 reg-nicolov, tujih laških državljanov, ki so se vrnili med avstrijske državljane in ki odjedajo kruh domačinom. Ti ljudje imajo veliko zaslombo pri Italijanih, ki so že avstrijski državljani in tudi še marsikje drugod. Ta element se je počasi tako pomnožil v južnoavstrijskih pokrajinah, da je začel igrati v zadnjem času v zvezi h
svojimi zavezniki že precej važno vlogo in je skušal omajati celo avstrijske državne temeljne zakone. To naseljevanje se je vršilo več let popolnoma mirno in tiho, toda to delo je bilo smotreno, dobro zamišljeno in tudi prav zvito izpeljano. Vsi ti regni-coli, ki so lezli, plazeč se preko avstrijske meje skromni, tihi in ponižni kot volkovi v ovčjih kožuhih, so bili tostran meje prijazno sprejeti in so dobili takoj žlico pri avstrijski skledi, nekateri pa tudi skledo ali korito. In ko so dobro sedeli, so odvrgli ovčje kožuhe in so rekli: Živela Italija, Trst je naš, Primorje je naše, tu smo mi gospodarji! šele tedaj so uvideli nekateri to nevarnost, kljub temu, da so domačini že dolgo opozarjali me-rodajne kroge na ta nevaren element. In ko se je našel mož, visok, vpliven in ugleden dostojanstvenik, ki je vsaj nekoliko posegel v ta nevarni kaos in pokazal, kako se kršijo državni temeljni zakoni, je nastal krik in vik po italijanskem taboru. Pomagali so jim tudi nekaj časa nekateri Nemci, ki su pa končno uvideli, da so v svojem slepem sovraštvu proti Slovanom zašli le predaleč od Avstrije in so se zopet vrnili. Uvideli so končno, da to ne gre, da bi tuji državljani zasedali najboljša mesta v javnih službah in odjedali kruh avstrijskim državljanom. To je proti določbam državnih temeljnih zakonov, ki zahtevajo za vsako javno službo pred vsem avstrijsko državljanstvo, vrhu tega pa je tako importiranje inozemcev proti državnim interesom. Država in oblasti morajo tuje naseljence kontrolirati, sme se jim dati gostoljubje, toda ne na škodo domačinov, ki izgubljajo službe in hodijo v tujino, na njihovih mestih pa se šopirijo tujci - inozemci. Pa ne samo za javne službe, marveč tudi za privatne bi se morala pobrigati država. V njenem interesu in v interesu posameznih skupin državljanskih je, da se gleda na to, da dobe delo in zaslužek, kakor povsod, tudi pri nas, predvsem domačini, ne pa umetno importirani inozemci. S sleparijami in goljufijami izvabljajo in odvažajo naše najboljše delavne sile v tujino, kjer žalostno poginjajo (škandal Canadian Pacific), umetno in zahrbtno pa uvažajo v Avstrijo inozemce. Če se je že postavil pravo-rek: Balkan — Balkancem, Albanija
— Albancem, velja za nas gotovo pred obema: Avstrija — Avstrijcem!
— Največ regnicolov redita pri nas industrija in obrt, in sicer 38.729; največ jih je pri stavbni obrti, in sicer 10.787; pri blagovni trgovini jih je 8612, ostali pa so pri lesni in kame-narski obrti. Avstrijska trgovina, promet in gostilničarstvo redi 20.57S regnicolov, poljedelstvo in gozdarstvo 9007 in prosti poklici 8465 regnicolov. To vse gre v škodo dmačinov in s tem se izvaža avstrijski denar v tujino. Regnicoli so večinoma nestalni, med njimi je samo 871 zemljiških in hišnih posestnikov, porabijo v Avstriji malo, plačajo malo davka in pošiljajo pretežno večino svojih dohodkov v svojo domovino. Zato je zadnji čas, da se dvignejo možje, vplivni in merodajni, zvesti za avstrijske interese in ravnajo po geslu: »Caveant consules, ne quld detrl-nienti capiat res publica.
Detomorilka? Včeraj ponoči je porodila 231etna dekla v hotelu Ex-celsior v Trstu Josipina P doma z Viča pri Ljubljani, na stranišču dečka. Dete je bilo po njenem zatrdilu mrtvo rojeno. Truplo je zavila v cunje in ga skrila v veliko skrinjo med umazano perilo. Pri tem jo je nekdo zasačil in ovadil policiji. Truplo novorojenčka so prepeljali v mrtvašnico v svrho preiskave. P
so odvedli kot letnico v porodnišnico. Preiskava bo dognala, ali je dekle otroka umorilo, ali je zaradi sramote samo porod zatajilo.
Dr. S!f red lensen v Ljubljonl.
Včeraj je prispel v Ljubljano dr. Alfred J e n s e n, tajnik švedske akademije znanosti v Stokholmu, tajnik Nobelovega instituta, znani švedski pisatelj.
Na kolodvoru so ga sprejeli v imenu »Slovenske Matice« predsednik prof. dr. Fran 11 e š i č in odbornik magistratni komisar Fran G o -v e k a r, v imenu »Slovanskega kluba« pa podpredsednik dr. Ivan O r a ž e n.
Na čast uglednemu švedskemu gostu je priredil »Slovanski klub« prijateljski večer, katerega so se udeležili župan dr. Ivan T a v Č a r ter več odbornikov »Slovenske Matice« in »Slovanskega kluba«.
Na sestanku je v izbranih besedah pozdravil dr. Jensena profesor 11 e š i Č slikajoč velike zasluge, ki si jih je dr. Jensen pridobil za Slovane vobče in za Jugoslovane še po-sebe. Omenjal je znamenito Jense-novo delo o Gundulićevem »Osma-nu«, njegove prevode slovenskih, zlasti Aškerčevih pesmi, ter nagla-šal, da je v novejšem Času prevel na
Švedski jezik znano MaŽuraničevo junaško pesem »Smrt Smail age Čen-gijiča«. Govornik je pozdravljal švedskega gosta v imenu vsega slovenskega naroda, ter ga prosil, naj ostane tudi v bodoče tako naklonjen Jugoslovanom, kakor je bil doslej.
Profesor Jensen se je ves gi-njen zahvaljeval. Govoril je gladko v lepi hrvaščini. Rekel je, da se ob prihodu na slovenska tla mora v prvi vrsti spominjati svojega pokojnega dobrega prijatelja Antona Aškerca. Želel si je, da bi Aškerca, s katerim so ga vezale vezi iskrenega prijateljstva, videl še vsaj enkrat; usoda tega ni hotela. Zato je prišel v Ljubljano, da položi vsaj šopek svežih rož na prijateljevo gomilo. Govoreč o Aškercu, se mu je tresel glas in oči so se mu zasolzile, dokaz, kako je ljubil in kako visoko je spoštoval našega pesnika, svojega pobratima, kakor je izrecno naglašal.
Slovenci še ne znate ceniti svojega Aškerca«, je rekel Jensen, »ker vam bližnja preteklost še zatemnjuje oči«. Pri tem je citiral Shakespeare-jeve besede »Nehmt ihn hin, so \vie' er war.« Aškerc je bil velik pesnik, velik mislec, velik značaj in oduševljen borilec za svobodo. Pozni rodovi šele bodo znali po zaslugi ceniti velikega moža, ki je legel v grob z Antonom Aškercem. »Stopivši na slovenska tla,« je vzkliknil dr. Jensen, »smatram za svojo prvo dolžnost, da zakličem manom pokojnega prijatelja: slava, slava, slava Antonu Aškercu!« — V živahnem razgovoru je potekel večer. Profesor Jensen se Je informiral o naših kulturnih in političnih razmerah ter kazal veliko zanimanje za vse, kar se tiče Slovenstva in Jugoslovanstva sploh. — Ob slovesu je profesor Jensen še enkrat spregovoril. Govoril je narodu slovenskemu in o njegovih težnjah in končal svoj prekrasen govor, vreden, da bi ga priobčili v celoti, približno takole: »Vaše narodne pesmi so pravi biserji, kakršnih je najti le malo kje. Slišal sem jih peti v Zagrebu pri vašem ožjem rojaku Jan kotu Barletu. Očarale so me v dno duše. Nemški rek pravi: »Wo man singt, da lass dich frohlich nieder, bose Menschen kennen keine Lieder«. VI, Slovenci, ste dobri, tako dobri ljudje, želim vam, vaš iskreni prijatelj, da bi postali tako silni In močni, kakor ste dobri!...« In zazvenele so čaše, marsikateremu izmed navzočih pa so orosile solze radosti oči ob lepih besedah tega dobrega, dobrega našega prijatelja. — Profesor dr. Jensen ostane še danes in jutri dopoldne v Ljubljani. Odpelje se jutri ob 12. dopoldne z brzovlakom na Dunaj.
Dnevne vesti.
+ Odbor zaupnih mož narodno-napredne stranke. Zborovanje odbora zaupnih mož narodno - napredne stranke se vrši jutri v nedeljo ob 3. popoldne. Zaupno predposvetova-nje se vrši dopoldne ob pol 11. v posvetovalni sobi na magistratu.
+ Občinski svet ljubljanski Ima redno sejo v torek, dne 28. oktobra 1913 ob 6. zvečer v mestni dvorani. Na dnevnem redu javne seje so: Naznanila predsedstva; odobrenje zapisnikov zadnjih dveh sej; personalnega in pravnega odseka poročila: o izvolitvi enega Člana upravnega odbora »Mestne hranilnice«; o izvolitvi zastopnika mestne občine v kurato-rij zavoda za pospeševanje obrti; o volitvi novega okrajnega načelnika in skrbnika ubogih za Krakovo in Trnovo; o razpisu c. kr. deželne vlade v zadevi premembe ustanovnega pisma mestne ustanove za obiskovalce obrtnih šol; o dopisu županovem glede ustanovitve ustanove za obiskovalce c. kr. mornariške akademije na Reki; o samostalnem predlogu občinskega svetnika Jegliča glede podelitve meščanstva vsem mestnim učiteljem, službujočim preko 25 let; o dopisu magistrata glede sistemizi-ranja stavbnih doklad uradnikom mestnega- stavbnega urada. Finančnega odseka poročila: o računskem sklepu mestnega zaklada za leto 1912; o računskem sklepu mestnega loterijskega posojila ter amortizač-nega zaklada tega posojila za leto 1912; o računskem sklepu mestnega ustanovnega zaklada za leto 1912; o računskem sklepu mestnega ubožne-ga zaklada za leto 1912; o računskem sklepu zaklada meščanske imovine za leto 1912; o dopisu upravnega ravnateljstva »Mestne hranilnice* glede zvišanja denarne zaloge krt-ditnemu društvu »Mestne hranilnice«; o dopisu županovem glede izpo-slovanja pokritja za v poslednji seji občinskega sveta sklenjeno podporo nvšim članom slovenskega gledališča. Stavbnega odseka poročila: o prizivu Ivana KoŠenine proti odloku mestnega magistrata glede odprave svinjakov v njegovi hiši v Kolodvorski ulici št. 6; o prizivu dr. Vinka Gregoriča proti odloku mestnega ma-
gistrata glede zgradbe vrvarne na dvorišču hiš. št. 31 na Sv. Petra cesti; o prizivu Terezije dr» Peganovef proti odloku   mestnega magistrata glede naprave trotoarja pri njeni hiši v Marmontovi ulici št. 15; o ponovni ponudbi Friderika Sogla glede odstopa  njegovega   sveta v svrho razširjenja in regulacije poti v Rožno dolino; o dopisu magistrata glede podaljšanja cestnega kanala na Tržaški cesti do križišča Bleiweisove in Rimske ceste; o dopisu magistrata glede izvršitve cestnega kanala na Karlov-ski cesti in na Prulah; o dopisu magistrata glede izposlovanja prispevka dežele Kranjske k stroškom cest v mestu Ljubljana;   o dopisu magistrata glede določitve stavbnega sistema za nanovo  regulirani del trnovskega predmestja zapadno od Zelene poti in Kopališke ulice; o prošnji Marije   Klobčarjeve   za razdelitev njenih parcel št. 279 in 281 kat. občine Trnovsko predmestje na stavbi-šca; o dopisu magistrata glede pogajanj za odkup sveta v Ilirski in Vr-hovčevi ulici v svrho regulacije teh ulic; o prošnji Jožefa  Marinka za premembo regulačnega načrta na vogalu   Prisojne ulice in projektirane Okrožne ceste; o dopisu magistrata glede regulacije trga Tabor. Policijskega odseka poročili: o prizivu Frana Počkaja proti odloku mestnega magistrata glede občinske pristojbine za kinematografske predstave; o delovanju   gasilnega in reševalnega društva za II. in III. četrtlet. 1913 ter prošnja za nabavo novih cevi. Šolskega odseka poročila: o računih o porabi dotacije na mestnih ljudskih šolah za šolsko leto 1912/13; o prošnji vodstva šole na Barju za zvišanje dotacije; o prošnji vodstva I. mestnega  otroškega vrtca za zvišanje dotacije. Obrtnega odseka poročilo o razpisu   c. kr. deželne vlade glede preureditve določil o nedeljskem počitku za nekatere obrti. Olepševalnega odseka poročilo o razsodilu komisije glede najlepše, s cvetjem okrašenih oken, pomolov itd. Aprovizačne-ga odseka poročilo o predlogih glede nabave premoga za ubožnejše sloje prebivalstva. Klavničnega ravnateljstva  poročilo o računskem sklepu mestne klavnice za leto 1912. Direktorija mestnega vodovoda poročilo o računskem sklepu mestnega vodovoda za leto 1912. Samostalni predlog obč. svet. štefeta glede ustanovitve mestnega   pravno - posvetovalnega urada. — Na dnevnem redu tajne seje so: Naznanila predsedstva. Odobrenje zapisnika poslednje tajne seje. Personalnega in  pravnega odseka poročila: o prošnji nekega mestnega zdravnika za  stalno vpokojitev; o prošnjah treh začasnih mestnih uradnikov za stalno imenovanje; o prošnjah 2 pomožnih   uradnic za stalno imenovanje;    o prošnji nekega uradnika stavbnega urada za stavbno doklado; o prošnjah dveh magistrat-nih uradnikov za pomaknitev v višji plačilni razred;   o prošnji nekega uradnika stavbnega urada za vštetje provizorične dobe. Odseka za službene pragmatike poročilo o raznih prošnjah magistratnih uslužbencev- tl-čočih se določil službene pragmatike. Obrtnega odseka poročila o prošnjah za razne obrtne koncesije.
-4- Volitve za deželni zbor. Ker se bo klerikalna stranka vrgla letos posebno na mesta in trga, da jih opehari za zastopstvo v deželnem zboru, je umestno, da se županstva in volilce pouči, kako naj postopajo pri volilnih imenikih za mesta in trge. Deželni postavi z dne 5. novembra 1898. št. 40 in 26. avgusta 1908 št. 15 dež. zak. govorita v § 3., 4. in 20. natančno, da volijo v deželni zbor mesta in trgi za sebe kot samostojni volilni okraji in ti volilni okraji se imajo po § 9. iste postave iz kmetskih volilnih okrajev izločiti. Mesta in trgi dobijo svoj značaj kot taki s posebnim diplomom, kar vasi ne potrebujejo, zatorej ni postavno dopustno, da bi se mesta in trgi, katerim pristoje posebne državljanske pravice, z navadnimi vasmi ali seli zamenjavali. Beseda »mesto« ni bila še nikoli identična s politično občino, v kateri se nahajajo kmečke vasi, ki niso k mestu priklopljene. Ker imajo me-ščanje in tržani posebne interese in navadno tudi večje davke in druge skupne težave in koristi, kakor kmečke vasi, jim je dala postava kot takim posebno volilno skupino. V volilni okoliš za mesta in trge spadajo torej tisti obdačenci, katerim je davek v ozemlju dotičnega mesta ali trga predpisan. Vsi drugi obmejni plačevalci davka spadajo med volilce kmečkih volilnih okrajev, kar je edino pravo stališče zakona in tako se je tisti čas, ko je postava prišla na svetlo, povsod postopalo. Sicer je pa nesmisel, da bi ena kmečka vas imela pri volitvah drugačne udobnosti, kakor sosedna vas istega okraja. V katastralnih mapah davčnih in zemljemerskih uradov je okoliš vsakega kraja natančno omejen in po alfabet-nih črkah A. D. C. itd. zaznamovan. I
j Na posebnem listu map so zapisane I tudi parcele, katere spadajo pod eno I črko ali okoliš. Po teh izkazih in po-I sestnih listih ni težko določiti pome-I rij posameznih mest in trgov. V vsakem trgu in mestu naj županstva in tudi volilci preskrbe alfabetičen iz-I kaz upravičenih volilcev, s katerimi I naj se volilni imeniki kontrolirajo. I Taki izkazi naj se dobro shranijo v j bodočo porabo. Saj je vendar tudi I trškim in mestnim zastopnikom v I občinskem odboru na tem ležeče, da I ščitijo svoje mestne in trške pravi-I ce. Upravno sodišče zastopa sicer I različno stališče, toda take razsodbe nimajo v smislu državljanskega za-I konika nobene zakonite veljave in I veljajo samo za posamezne slučaje I in ne tudi za bodočnost.
+ Zakaj sta s toliko vnemo agitirala za kanadsko izseljeniško družbo voditelja klerikalne stranke dr. Š u s t e r š i č  in dr. K r e k, je še I vedno odprto vprašnje. Moža sta si-I cer prav zgovorna, toda o tem mol-I čita kakor grob. Morda spregovorita I o tej stvari na jutršnjem klerikalnem I shodu,   kjer bosta začrtavala »nova I zmagoslavna   pota ljudski armadi«. Nemara bosta na tem shodu natanko razložila, koliko je ta reklama- nesla stranki, ki ji načelujeta, in tudi povedala, kako bi se takšni dohodki dali I stranki zasigurati tudi v bodoče. Bomo videli. Vsekakor bi bilo zanimivo izvedeti, če sta gospoda dr. Krek in dr. Šusteršič   delala   reklamo za »Canadian Pacific« samo zaradi lepih oči kakega izseljeniškega agenta ali samo iz zgolj — kakor je pri njih umljivo — nesamopašnega namena — pospeševati  »dobro stvar« in ji koristiti. Kdor pozna »idealno rodo-ljubje«, ki se je že tolikokrat javljalo v dejanjih tako pri dr. Kreku, kakor zlasti pri dr. Šusteršiču, ta bo seveda razumel,  da sta se ta gospoda zavzemala za kanadsko izseljeniško družbo zgolj v — dobri veri in zgolj z namenom pomagati na noge — pošteni in dobri stvari. Tako je in nič drugače, kdor tega ne verjame, plača groš!
+ Poslanec Gostinčar vnovič tožen. Državni poslanec g. Jožef Gostinčar moral je na ukaz prevzeti odgovorno uredništvo ljubljanskega I »Slovenca«. Ne bomo preiskovali, ako ima g. Jožef Gostinčar vse potrebne sposobnosti za odgovornega urednika, eno je pa gotovo, da stopa mož verno v stopinje svojih prednikov, ki so imeli vedno opraviti s sodiščem. Poročali smo že, da je gdč. Kamila Theimer, katero je »Slovenec« pod odgovornim uredništvom g. Jožefa Gostinčarja prav grdo razžalil, vložila proti g. Jožefu Gostin-čarju tiskovno tožbo in od dunajskega parlamenta zahtevala njegovo izročitev. Sedaj pa čujemo, da ima g. Gostinčar kot odgovorni urednik »Slovenca« na vratu že drugo tiskovno tožbo. Tožijo ga namreč vse one priče, ki so bile dne 1. oktobra 1913 zaslišane v znani litijski kazenski zadevi gdč. Kamile Theimer proti svetogorskemu župniku g. Ivanu Lovšinu. Tem pričam je »Slovenec« v svoji številki od dne 9. oktobra očital kratkomalo krivo priseganje. Na to gorostasno očitanje so razžaljeni možje odgovorili »Slovencu« s tem, da so dne 22. oktobra 1913 vložili proti odgovornemu uredniku g. Jožefu Gostinčarju po svojem zastopniku g. dr. Alojziju Kokalju kazensko ovadbo, v kateri so tudi zahtevali od državne zbornice, da naj gospoda Jožefa Gostinčarja izroči sodišču.
+ V volilnem okraju Kranj-Škofja Loka - Tržič kandidiral bo zopet profesor Jarc. Zadnjo nedeljo koledoval je v Predosljih in Cerkljah, kjer je bila kandidatura seveda sprejeta.
-h Varano nemško upanje ob slovesnostih pri Lipskem. »Deutsch-land, Deutschland iiber Alles« — tako je odmevalo zadnje dni od Belta pa do Mezapotamije ob bagdadski železnici! Tudi naši, »državo ohranjujoči« avstrijski Nemci so se povsod vedli zelo samozavestno in — glej Ljubljano in starega Schonnerer-ja! — prepotentno izzivalno! Vse zasluge nemških narodov — Slovanov, Madžarov in Romunov — so kar kratkomalo ignorirali in se ponašali tako, kakor da je le vojska Prusov vse sovrage pod poveljstvom Bona-parta — sama premagala in jih zapodila tja čez nemško Reno! Nemcem je prešla prevzetnost po letih 1870/71 takorekoč v meso in kri; oni so vzeli v zakup vedo, umetnost, trgovino — in vojskovanje! Nad vse značilno je dejstvo, kako piše »Ber-liner Tageblatt« o bitki narodov leta 1813. »Vso Nemčijo (sle!) je prešinja-lo upanje, da bo nastala narodna edinost na razvalinah tujega gospodstva; da bodo ljudstva, oprostlvši se tujega jarma, sama odločevala o svoji usodi.« — Ali to upanje nas je goljufalo. Na mesto duhovitega barona S teina — i» wšel na covršie kne*
I Metternich, k! je dobil v roke vajeti za politiko še ne rešene Nemčije. — To so tiste dolge sence, ki padajo na spomin one dobe, v kateri so postal celi narodi pravi, Junaški heroji! Od prizadetih ran, zadanih pred sto leti, se je nemški narod v drugi polovici preteklega stoletja opomogel — a še ne od vseh! Raditega naj vladarji na svoj način slave to imenitno dobo, za ljudstvo pa to ni nikak povod, da bi se ne spominjalo, da je bilo za prinesene žrtve v preteklosti — temeljito ogoljufano!« — Tako »Berliner Tageblatt«, s katerim naj izvoli sedaj naše občinstvo primerjati pisavo »Slovenca«.
+ Kje lahko Nemci germanizu-jejo in kje ne? Na to vprašanje odgovarja   angleški publicist B a r k e r. Kakor  čitamo v ruskem »Novem Vremenu«,  trdi Barker: »Nemški narod se laglje od vsih drugih asimilira in narodi, s katerimi  prihaja v dotiko, ga razmeroma lahko nadvla-dajo.   Nemci morejo germanizirati samo z ognjem in mečem,   kakor je to delal v preteklosti   njihov križarski red, ali pa z izrednim administrativnimi odredbami,  kakor svoje dni Bismarck. Cim nemško pleme kjerkoli izgubi svoj gospodujoč politični položaj, se jame  istočasno z veliko hitrostjo umikati pred onim narodom, na čegar ozemlju živi.«   V dokaz te svoje trditve navaja Barker številke, ki so dokaj prepričevalne. Praga je bila še nedavno   tega Čisto nemško mesto,   čim   sc   dobili Čehi z ustanovitvijo   češkega vseučilišča možnost,da se bore z Nemci z enakim orožjem,  je  jelo število nemškega prebivalstva v Pragi  padati z bajeslovno hitrostjo.   L. 1890. je   bilo v Pragi   še  16% Nemcev,   deset let kasneje samo še 10%. Na Češkem je 37% nemškega prebivalstva, po šolah pa je samo 33% čeških otrok. To je dokaz, da deseti del nemških otrok obiskuje češke šole. V praških nemških šolah govori samo ena četrtina otrok samo nemško, dočim v čeških praških Šolah govori 99% otrok samo češko. To dokazuje, da je nemščina v Pragi že izgubila položaj občeval-nega jezika.   Nemci čutiio potrebo, da govore češki, dočim Čehi te analogne potrebe nimajo več. Približno enake so tudi razmere na Tirolskem, kjer prihajajo Nemci v dotiko z Italijani na podlagi ravnopravnosti. Na Tirolskem   živi - 45fJU)00 Nemcev in 300.000 Italijanov.   Po teh številkah bi se moralo   soditi,   da   bi izmed 120.000   šolarjev    govorilo 72.000 otrok nemško, 48.000 pa italijansko. Dejansko pa se je pokazalo, da je razmerje 60 :60. Iz tega sledi, da je 12.000 nemških  otrok italijanizirano in sicer z dovoljenjem staršev. Še značilnejše so številke  o nemškem prebivalstvu na Ogrskem. V Pešti je bilo pred 50 leti še 50% Nemcev, sedaj jih je samo še 14%; v Požunu jih je bilo 1. 1890. še 60%, deset let kasneje samo še 50%, v Aradu jih je bilo I. 1890. še 53%. 1. 1900 pa  samo še 30%. — Na podlagi vseh teh podatkov prihaja Barker do zaključka, da so Nemci nesposobni, da bi se na principu ravnopravnosti borili z drugimi narodi, in konštatuje na temelju teh svojih   raziskovanj,   da prihaja militarizem iz Nemčije, ker bi morala Nemčija brez militarizma propasti.
4- Dvojna morala. »Oesterreichs katholisches Sonntagsblatt« piše z ozirom na goriške deželnozborske volitve: »S pomočjo dr. Gregorčiča so naprednjaki zmagali pri ožjih volitvah. Slov. ljudska stranka si je pridobila samo 3 mandate. S tem je dr. Gregorčič sam izrekel sodbo o sebi. Izstopil je dejansko, ako tudi ne formalno iz stranke. In po tem se tudi sedaj ravna. V zahvalo se je dal od naprednjakov voliti v deželni zbor iz veleposestva in je v dež. zboru tudi pristopil liberalnemu klubu. Zategadelj je morala govoriti višja cerkvena oblast, da prepreči še večje pohujšanje med ljudstvom. Liberalci so agitirali med ljudstvom: »Nič se ne ozirajte na to, kar rečeta župnik in kaplan. Dr. Gregorčič, profesor bogoslovja, ve bolje, kaj je katoliško in kaj ne.« Z ozirom na to je izšel pastirski list nadškofa dr. Sedeja, v katerem je obsodil dr. Gregorčičeva glasila in jih izčrtal iz imenika katoliških listov.« — K tej vesti pripominja »Die Wartburg«: »To postopanje je v zelo čudnem nasprotju z dogodki v deželnem zboru sosedne Kranjske, kjer si škof Jeglič ne upa nastopiti proti klerikalnemu voditelju pro-esorju bogoslovja dr. Kreku, dasi >i bilo njegovo kaznovanje nujno potrebno v interesu javne morale!«
+ Afera Rosman - Golija. Znana sodnijska afera nad novomeškim županom g. Rosmanom in vladnim ^oncipistom Golijem se bo še enkrat razpravljala in sicer, kakor se čuje, še enkrat pred prvo instanco, ki je tozadevno že izrekla razsodbo. Pritožbi obsojenega Golija se je namreč ugodilo na zaslišanje pri prvi razpravi jiezaslišanih orič,  med njimi
tudi gimnazijski ravnatelj Breznik. Z ozirom na to spremembo se bodo tudi od nasprotne (Rosmanove) strani predlagale nove priče. Razprava je razpisana na dan 6. novembra. Ker je skoro gotovo, da se bo eden ali drugi del zoper razsodbo v prvi instanci zopet pritožil, te afere ne bo še z lepa konec.
— Zanimiva sodba višiega ministrskega funkcljonarja o bivši mestni policiji glede izseljeniškega vprašanja. Silna zmešnjava je zavladala ob izseljenskem škandalu in vse hiti krivdo zvračati deloma na nezadostne zakonite določbe, deloma na iz-seljevalno propagando. V resnici pa temu ni tako. Postavne določbe so popolnoma zadostne, izseljevalna propaganda je pa zato tako cvetela, ne oziraje se na podkupovalne afere, ker je bila kontrola tako škandalozna, da se za postavne določbe živ krst ni brigal. Z zadoščenjem beležimo zato razveseljivo dejstvo, da je bil mestni magistrat ljubljanski kot policijska oblast v tej zadevi častna izjema. Leta 1911. proučaval je c. kr. ministrstvu za notranje zadeve pn-deljeni takratni c. kr. policijski nad-komisar Franc M-n. izseljensko vprašanje v Avstriji, na tem svojem potovanju dospel je tudi v Ljubljano. Ogledal si je natančno mestnopolicij-ski urad ter njegove priprave in odredbe proti izseljevanju. Šel je tudi v izseljevalno pisarno ter prisostvoval poslovanju na južnem kolodvoru. Na podlagi svojih vtiskov izrazil je laskavo in zanimivo sodbo o mestnem magistratu, rekoč, da sta v Avstriji edino dve oblastniji,. ki pravilno razumeta to vprašanje in intenzivno delata v izseljevalni policiji (nadzorstvu), to je magistrat v Inomostu in v Ljubljani.
— Himen. Poročil se bo jutri g. Adolf K o b 1 e r , zobotehnik z gdč. Josipino K ral lovo. Čestitamo!
— Demonstracija pri Narodnem domu. Slovenski dijaki nas prosijo, da naj konstatiramo, da je šlo pri onem dogodku, o katerem smo nedavno poročali, samo za nedolžno šalo in da ni bil udeležen noben nemški dijak.
— Football-Match »Ilirija I.« — »Ilirija II.« Jutri popoldne ob 3. se vrši najzanimivejša tekma domačih moštev v tej sezoni. Po drugih mestih kakor na Dunaju, v Pragi in Budimpešti posveča občinstvo ravno tem tekmam največjo pozornost in ni prav nič čudnega, ako zaseduje boj domaČih moštev do 30.000 gledalcev. »Iliriji« je ležeče na tem, da se občinstvu nudi tudi z domačimi tekmami res športni užitek, ker le tedaj je razvoj v športu mogoč. Zato tudi hoče pokazati jutri skozinskoz napeto, zanimivo in živahno igro. Drugo moštvo ima razven tega jutri dovolj vzroka, pokazati svojo najboljšo formo. Rezerva namreč ni več kompletna in ako drugo moštvo jutri dobro odreže, pride v svoji sedanji sestavi na mesto rezerve, drugače se pa rezerva samo kompletira. Zato smemo pričakovati z obeh strani temperamentne igre. Mimogrede bodi omenjeno, da pomeni jutršnja tekma mal jubilej za »Ilirijo«. Kapitan prvega moštva g. Evgen Betetto tekmuje namreč jutri petindvajsetih za »Ilirijo«. Za naše mesto, v katerem je šport šele v razvoju, je gotovo to za športmane zanimiv jubilej. — Ako hočemo, da napredujemo Slovenci na športnem polju enako hitro kot sedaj, ni samo treba, da se šport goji, marveč da občinstvo tudi razvoj zasleduje in športne prireditve številno poseČa. Zato je samo v interesu nadaljnega razvoja, da občinstvo ju-tršno tekmo številno poseti. Vstopnina je itak nizka, namreč stojišča po 40 v, dijaške vstopnice po 20 v. Pri-četek tekme je ob 3. Tekmuje se pri vsakem vremenu.
— Avtomobili za Dalmacijo. Kakor smo že včeraj sporočili, se je danes pripeljalo skozi Ljubljano osem avtomobilov, ki so namenjeni za poštno vožnjo po Dalmaciji. Avtomobili so se ustavili pred kavarno »Evropo«, kjer so bili tudi fotografirani. Zbralo se je mnogo občinstva, d so gledali te moderne naprave za sicer od merodajnih krogov zelo zanemarjeno Dalmacijo. Vendar pa avtomobili niso napravili na nas tistega vtiska, ki smo ga pričakovali. Navzlic temu, da so stroji dobri in trpežni, so vozovi izgledali kakor kur-niki, kjer se bodo pasažirji po solnč-ni Dalmaciji potili in parili. Premalo zraka in svetlobe. Če pa še vpošte-vamo, da je zunanja stran večinoma iz aluminija, tedaj si moremo predstavljati, kakšna bo atmosfera v vozovih. Tudi bi bilo morda umestno, da bi se vozovi fotografirali na drugem kraju, ne pa na križišču, kjer je ravno ob sobotah opoldne največ prometa.
— Soglasna sodba* vseh naših gospodinj se glasi, da je najboljši <avni pridatek Kolinska kavna primes. Zato jo najraje kupujejo. Dobro
vedo, da Kolinska kavna primes napravi najboljšo kavo, vedo pa tudi, da je Kolinska kavna primes edino pristno domaČe blago te vrste. Priporočamo Kolinsko kavno primes vsem onim gospodinjam, ki morda še ne poznajo tega izvrstnega domačega kavnega pridatka; z njim bodo v vsakem oziru najbolj zadovoljne.
Avtomobilna zveza Ljubljana-Celje. Z dežele nam pišejo: Avtomobilna zveza Ljubljana-Celje je za nas, ki prebivamo ob tej progi, velepo-membna. Dočim smo bili prej takorekoč odločeni od ostalega sveta, smo stopili zdaj v zvezo na eni strani z Ljubljano, na drugi strani s Celjem. Pa ni samo to. V naše kraje pa prihajajo tudi tujci, ki se prej niso zmenili za naše divne kraje. Priznati pa moramo tudi, da ta avtomobilna zveza skrbi za udobnost pasažirjev. Dočim smo se prej vozili v precej neokretnem avtomobilu, Čegar karoserija je bila napravljena tam nekje na nemškem Češkem, je zveza postavila pred kratkim v promet nov avtomobil, čegar karoserija je bila napravljena od domače tvrdke, namreč od tvrdke Peter Keršič v Spodnji Šiški. Priznati moramo odkrito, da je ta karoserija boljša in bolj udobna nego so karoserije, ki jih imajo nekatere druge avtomobilne zveze po naših deželah. Zato bi bilo pač v interesu našega domačega delavstva, pa tudi industrije, da se taka dela izvršujejo doma. Le eno bi pa še želeli od te avtomobilne zveze, da bi namreč redno prevažala pošto. Pozivljemo vsled tega merodajne činitelje, naj uvedejo na tej avtomobilni progi redno poštno zvezo.
Iz brdske okolice. Pišejo nam: Deželnozborske volitve so pred durmi. To je učinkovalo tudi na našega bizgeca, da je začel na vse kriplje agitirati za dr. Evangelista Kreka. Obiskal je tudi nekega naprednega župana ter mu vsiljeval klerikalnega kandidata. Ta pa ni hotel ničesar slišati o dr. Kreku, češ, da se ljudstvo pač ne bo tako ponižalo ter volila človeka, ki je umazal ves duhovski stan. Bizgec pa le ni odnehal, dokler ga župan ni hotel več poslušati. Mi temu človeku svetujemo, naj se nekoliko bolj briga za svojo službo.
Iz Lukovice. Dne 9.oktobra se je vršilo pri nas premovanje govedi. To premovanje je bilo zelo zanimivo posebno glede načina, kako se je pri tem premovanju postopalo. Kot strokovnjaka sta nastopila pri tem premovanju znani   Legvart   in pa homški župnik. Ta dva sta določila vže naprej, da se premuje samo rdeče pasasto živino,   rumeno pasasto žival pa je komisija že a priori zavrnila. Neki kmet, pošten in zaveden možakar, odkrit in brez hinavščine, je opazoval to početje  in je rekel končno svojim tovarišem, da se nc premuje goveda, marveč njeni gospodarji in sicer po zaslugah   za S-L. S. Komaj je mož to izgovoril, se je pripetilo nekaj, ki je popolnoma upravičilo njegovo opazko. Prignal je neki hlapec telico vso nesnažno in rumeno pasasto. Legvart je hlape? najprej   surovo  napodil nato pa ga je vprašal, čegava je ta telica. In začu! se je od zadaj glas, katerega je Čul tudi naš možakar in njegovi tovariši: Ta je pa naša, Legvart, le dajte jf številko. In ta klerikalna telica, vsa nečedna in umazana in vrh tega Se rumeno pasasta, je bila premovana. Dalje so opažali gledalci, da je pre-movala komisija pred vsem le one bike, ki so bili kupljeni   pri kmetijski družbi in ne tudi onih, katere je kmet sam priredil. To gotovo ni v prospeh domače živinoreje in kmetje so bih zaradi tega zelo nejevoljni. Padale so opazke, ki so označevale celo prireditev za umetno komedijo, katere se ne bodo nikdar več udeležili. Premo-vani so bili seveda pretežno le klerikalni biki.   Neumestno se je zdelo tudi ljudem, da sta strokovnjaka še pred ogledom živali dosledno vprašala, čegava je žival. Tega strokovnjaku pred ogledom ni treba vedeti. Kot že rečeno, je ljudstvo vsled tega postopanja zelo ogorčeno in to po vsi pravici, kajti pri vsakem premovanju se mora gledati v prvi vrsti na to, kakšna je živina, ne pa čegava je živina, in se mora premovati res samo živina, ne pa gospodarji. Toliko v pojasnilo onim, ki še tega ne vedo, in onim, ki vedo, pa vedoma narobe postopajo.
Očividec.
Klerikalne krokarske agitacije v Škofji Loki. Prijatelj iz Škofje Loke, ki se sicer ne peča javno s politiko, ima pa svoje trdne nazore in odločno obsoja klerikalno nazadnjaštvo, deželno gospodarstvo raznih deželnih mlinarjev Lampetov, Tschermakov, Krekov, Šusteršičev, Zajcev itd. in pogubonosno in razdirljivo posvetno delo kranjske duhovščine s svojim falitnim generalom, nam poroča, da so klerikalci v Škofji Loki pod visoko pafronanco omenjenih gospodov in bržkotne po navodilu ljubljanskih generalov že pričeli svoje agitaciisko
delo po običajnem klerikalnem vzorcu. Dne 22. t. m,, v sredo, so sklicali volilni shod glavni stebri katoliškega izobraževalnega društva in občinski odborniki škofjeloški. Kaj so sklepali na tem velepomembnem shodu, je seveda tajnost, ki pa pametnih Loča-
nov prav nič ne vznemirja. Konstatl-rajo le, da je bilo zadnje dejanje te klerikalne zakulisne tragedije javno in se je odigralo po več škofjeloških gostilnah. Glavni moment pri tem zaključku je bil ta, da so pijani klerikalni agitatorji in stebri škofjeloškega klerikalizma napadali po gostilnah naprednjake in mirne goste, dasi se ti še zmenili niso za klerikalne kričace. Dopisnik pravi, da je to dovoljeno seveda le na katoliški podlagi. Napred-njaki nimajo take podlage in zato se obnašajo naprednjaki tudi vse drugače in pri njih se ne opaža agitacije. Zato možje klerikalci, le tako naprej in kmalu boste prišli pod poveljstvom svojih generalov do svojega cilja, ki bo pa malo drugačen kot si ga predstavljate.
Iz Kamnika nam piše somišljenik: Vest, da bi bil mesar Janez Gr-čar strasten klerikalen agitator, ne odgovarja resnici. Mož je miren, njegovi otroci pa sodelujejo pri raznih narodnih prireditvah. Njegova gdč. hčerka je na primer zadnjič z veliko vnemo nabirala za Sokola.
Za poslanca Dularja trije nasledniki. Iz Novega mesta se nam poroča: Kakor je zdaj tudi sam »Slovenec« oficijelno   potrdil,   smo imeli prav, ko smo že pred dobrim pol letom povedali, da poslanec Dular to pot ne bo več kandidiral. In sicer »iz rodbinskih ozirov?« Tudi te »rodbinske ozire« smo že takrat poznali, ampak je bolje, da jih za enkrat pustimo še počivati v miru, za kar nam bo, če nihče drugi, oče Štembur kot »poseben prijatelj« poslanca Dularja gotovo hvaležen. Za zdaj enkrat je bolj važno   vprašanje, kdo bo Dularjev naslednik.    Kar dva bi bila rada, a tretjega bi drugi radi porinili. Prav rad bi bil Dularjev bližnji sosed Ivan Rakoše, po božji milosti žganjar ob Krki pri Gornji Straži. Ta si je na ta račun skuhal posebne vrste žganje: »Poslančeva modrost«, ki ima baje to lastnost, da kdor to žganje pije, postane moder, če je tudi drugače z Dularjevo modrostjo v bližnjem sorodstvu.    Rakoše kot »splošno priljubljen« bi imel veliko upanja, če bi mu tega veselja v zadnjem času ne zagrenil njegov in Dularjev prijatelj, dični birt Kulavic. Da, tudi g. Kula-vic v Vavti vasi bi bil rad »deževni« poslanec. Ker je jahal politično klju-so naravnost v farovž kjer jo je pošteno presedlal, ima tudi on veliko ali pa še več upanja   do poslanske časti kakor Rakoše. Zakaj Kulavic se tudi kot liberalec ni nikdar tako izpostavljal kakor Rakoše, ki je kot dober kristjan si najpreje pri Judih napasel svoj trebušček. Toda vsaj za zdaj v provizoričen račun se mora k tema dvema kandidatoma postaviti še   tretji:   oče Štembur iz Kandije. Oče Štembur so v tej provizoričm lastnosti pravzaprav večni kandidat, odkar so presedlali na katoliško podlago.   S ponudbo kandidature so ga klerikalci vjeli že pred leti; toda mož ni na glavo padel. Kaj mislite, je dejal, da sem tako neumen, da se bom za poslaniško čast  šel  moj »gšeft sferderbat!« Zdaj imam lahko še vse za norca, liberalce in klerikalce. Če se pa pustim voliti na katoliški podlagi, adijo liberalci in moja gostilna. — Pa saj te bodo pa potem katoliški gospodje raje podpirali, so ga poskusili potolažiti. — Kaj, katoliški gospodje, pa ti da bi me podpirali? Še teh par, kar jih pride k meni, bi najraje pometal ven, če bi se ne bal zamere. Najbolje je, da me s to kandidaturo pri miru puste. — Tako visoko mnenje imajo oče Štembur o časti deželnega poslanca. V zadnjem času, odkar se glavni generalni štab iz Ljubljane samo pri njem ustavlja in je celo sam deželni vojvoda s svojo premilostno soprogo pri njem prenočil in v veselje deželne blagajne napravil lep račun pri Štemburju, je bil tudi župan Zurc nekaj mehkeji za prevzetje toll-krat mu vsiljene kandidature. Poredni jeziki seveda so rekli, da se nalašč tako dela, nekaj zaradi gostilne volje, nekaj pa, da svojega »posebnega prijatelja« gosp. Dularja   ostraši in pripravi,   da odstopi od poslanstva. Ker vsi trije v enem okraju ne morejo biti poslanci   (kandidirajo pač lahko), se bo to vprašanje v kratkem odločilo, če   se že prav v kratkem ni. Za nas bo ena kot druga kandidatura teh mož zelo važna, ker bomo enega kot drugega primerno »priporočali« in do nagega   slekli katoličanstvo,   bodisi žganjarja Rakpšeta ali  obeh  birtov Kulavica in Štem-burja.
Kanadski škandal in izseljevanje na Dolenjskem. Poroča se nam: Bralci »Slov. Naroda« se gotovo spominjajo, da se je na tem mestu letos opetovano poudarjalo in opozarjalo na izredno izseljevanje Dolenjcev dozdevno v Ameriko. Zlasti v polet- -
nem Času, ko je druga leta izseljevanje iz naših krajev skoro čisto počivalo (poleti dobi tudi na Dolenjskem vsakdo in primerno dober zaslužek), je letos izseljevanje ravno v tem času postalo naravnost sumljivo. Sumljivo je bilo tembolj, ker je letos na
Dolenjskem prav povsod dela in zaslužka dovolj, vsaj so mezde navadnih delavcev postale naravnost, lahko bi rekli sijajne, namreč nasproti mezdam še iz par let nazaj. Res je, da to ne velja glede navadnih delavcev pri zgradbi nove železnice, kjer so delavci razmerno prav slabo plačani. Toda pri železnici ni skoro prav nič domačinov, samo tuj in ponajveč najslabši materijal. Sumljivo je bilo tudi to, da je šlo letos izredno mnogo nedoraslih fantov ven iz dežele. Kam? tega z gotovostjo ni mogoče zvedeti. Kajti že površne poizvedbe so dognale,  da število pri političnih oblastih za potni list priglašenih skoro do polovice razlike ne odgovarja s številom, ki je odšlo samo iz novomeškega kolodvora. Dognano pa je že zdaj, da je šlo ravno letos mnogo fantov brez pravilno uradoma dobljenih potnih listov in sicer večinoma ne z drugimi vred  z novomeškega kolodvora,  ampak so šli par postaj peš, potem si vzeli vozne liste za par postaj, zopet izstopili in to navadno v bližini Ljubljane. Tam so si vzeli vozne liste do Otoč, da je izgledalo kakor da gredo na božjo pot na Brezje. So tudi šli čez Brezje, toda ne več nazaj, ampak so do deželne meje prakticirali manever, kakor so ga doma. Z dokumenti se je prakticiralo tudi na ta način, da je večja družba vzela uradno pravilne potne liste, a čim so bili na varnem izven dežele, so jih pošiljali nazaj onim, ki bi takih dokumentov morda ne dobili.    Ali so šli vsi ti, ki so rekli, da gredo v Ameriko ali na Westfalsko, res tudi tja? Če uvažujemo, da so za Kanado delali reklamo po klerikalnih listih in iz farovžev venkaj, ce nadalje uvažujemo, da je ravno izseljeni-ški materijal ponajveč klerikalnega mišljenja in da je Dolenjcu, ki hrepeni samo po boljšem življenju, prav vseeno, ali gre v Ameriko ali kam drugam, smemo z veliko gotovostjo računati, da se je tok letošnjega izrednega izseljevanja   z Dolenjske obrnil tudi v Kanado. Če se ne motimo, se klerikalci, ki so za Kanado delali reklamo, zdaj izgovarjajo, da Je s Kranjske šlo samo okoli 50 izseljencev v Kanado.    To priznanje bi zaslužilo, da se mu posveti prav primerna pozornost. Od kod ti podatki in koliko od teh petdesetih pade na Dolenjsko, ki je v deželi vendar znana kot glavni kontingent za izseljevanje?    Kakor slišimo, bodo na to vprašanje namesto prizadetih klerikalcev odgovorili drugi, ker   se je tudi po Dolenjskem začelo letošnje izredno izseljevanje pozorneje pretresati kakor doslej, ko so na to, za državo naravnost   sumljiv socijalni pojav opozorjene oblasti izseljevanje preje podpirale nego ovirale.
Proga Kandija-Birčna vas gotova. Vedne pritožbe v zavlačevanju dela na prvem oddeleku zgradbe belokranjske železnice Novo mesto-Laze. so tudi podjetje Samohrd pripravile do resnejšega dela. Zdaj je tudi že del proge, kjer je bilo največ terenskih težkoč, od Kandije proti Birčni vasi, vsaj v glavnem toliko dovršen, da materijalni vlak že vozi nemoteno po celem delu proge. Ogromno skalovje v gozdu pri Ruprč vrhu je premagano, tračnice preko njega že položene, mestoma tudi že znivelirane. Izgotovljen je tudi mah predor pod Ruprč vrhom, skozi katerega zdaj tudi že vlak vozi. Ta del proge je zanimiv, ker je na njem največ velikih presek in zasipov. Naj-globokeja preseka v masivno skalovje se nahaja pod šolo v Birčni vasi. Tu so morali do 20 m globoko masivno skalovje razstreliti in skozi »živo« skalo napraviti tir. Tudi postaja Birčna vas (čisto v gozdu blizo graščine Ruperč vrh) je že gotova. Postajna poslopja so jako lična.
Avtomobilna zveza Novo mesto - Krško. Kakor se nam iz popolnoma zanesljivega vira poroča, se bo že tolikrat preloženi načrt avtomobilne zveze za osebni in poštni promet med Novim mestom in Krškem z dne 1. novembra vendar le vresničil. Dne 30. t. m. se vrši prva poizkušna vožnja, drugi dan in-strukcijska vožnja (pri kateri se določijo postaje, čas odhoda od posam-nih postaj itd.), tretji dan, to bo v soboto 1. novembra pa se otvori redna vožnja za osebni in poštni promet. Postaja za Novo mesto bo pri g. Ka-stelicu, trgovcu v Kandiji. Do Krškega bo kakih 8—10 postaj. V elegantno opremljenem vozu bo prostora za 12 oseb. Za to prometno cesto bo ta avtomobilna zveza pač velik blagoslov.
AvtomibH    povzročil nesrečo.
Ko je v četrtek neki posestnik iz Ločine peljal drva mimo skladišča novomeškega kolodvora, mu je prišel nasproti neki avtomobil.   Ker so se
konji že od daleč začeli plašiti je avtomobil počasi vozil in došel blizo voza tudi obstal. Kljub temu so st> konji tako ustrašili, da se je prevrnil voz, raz katerega je padla neka starka. K sreči je padla tako daleč od voza, da ni prišla pod voz in je zadobila
le lahke telesne poškodbe. Lastnik avtomobila je nezakrivljeno škodo takoj prostovoljno izplačal.
Poroka. Gosp. Anton P r i m o -ž i č, trgovec v 2ireh, se je poročil z gdčno. Minko P i v k o v o iz Prpd-griž pri Črnem vrhu. — Bilo srečno!
Iz Zagorja na Pivki nam pišejo: Korenka je dobila človeka, ki se je za njo potegnil v »Slovencu«, vendar pa jo nerodno zagovarja. Pravzaprav niso niti osebe, niti zadeva sama vredna, da bi se na  dolgo in široko razpravljalo o njej. Smešno pa je, da se Korenka zdaj tako zvija, ko vendar vsak otrok ve, kako zelo ima Korenka denar rada. To svoje svojstvo je pokazala zdaj ravno pri vojakih, in to pri navadnih vojakih, kakor tudi pri častnikih in podčastnikih. In kako neredno jo zdaj zagovarja »gospod« dopisnik. Omenja le jajce, ki je je zaračunala 30 vinarjev, ne omenja pa pečenke,   porcija po 1 K 90 v, gulaša po 60 v. Ne omenja tudi ne glob, ki jih je morala plačati. Navzlic temu pa se zaletava in denuncira ljudi, ki nimajo s celo zadevo prav nikakoršnega stika. Kaj hoče g. Krambergerju? Zakaj mu očita pristranost? Zato seveda, ker ji gleda, kakor vsakemu drugemu, na prste. Njen sin je bil že zaradi tega kaznovan, ker je očital   g. Krambergerju pristranost, navzlic temu pa še vedno to trobi. Seveda pri klerikalcih je vse pristransko: porotniki, sodniki, orožniki itd. V zagovoru omenja gg. Tavčarja in grofa Barbota. O, ko so bili ti gospodje pri nas na vojaških vajah, je bila Korenka   še obzirna napram svojim gostom. Ko pa je gospa Fatur umrla in njen soprog ni hotel imeti v hiši hrupa, ko so bili torej vsi vojaki takorekoč prisiljeni, da so hodili k njej, potem je bilo joj! O tem bi mogel pričati goriški top-ničarski polk. Pravijo, da je Korenka potem, ko so prihajale večine pritožbe, cene zopet znižala. Javno znana stvar je tudi, da so častniki rekli, da izpod 5 K dnevno niso mogli pri njej izhajati. In s tem je za  nas stvar končana.
Zagorje  na  Pivki    (P o ž a r.)
Snoči ob pol 11. uri je začelo goreti pri Faturju — Anderjošu. Gasilno društvo je bilo takoj na licu mesta in je ogenj omejilo. Tudi knežaško društvo je kmalu prišlo. Kaj pa Šentpe-tersko društvo; zakaj pa ono ni prišlo? Letos smo imeli v vasi dva požara, a tega društva nikdar ni bilo. Kakor rečeno, je bil ogenj vsled marljivosti domačega društva omejen. Kastelčeva hiša se je že vnela, a so jo rešili. Pogrelo je zgoraj omenjenemu posestniku hiša in gospodarsko poslopje z vsem orodjem in vsemi pridelki. Zgorela tudi ena krava. Ostalo živino so s težavo z gorečega hleva rešili. Zavarovalnina znaša 3300 kron a škoda je štirikrat tolika. Ljudstvo je bilo vse zbegano. Lahko umljivo, saj ni bilo že čez 20 let nobenega požara v vasi.
Pozor. V torek dopoldne, dne 28. oktobra t. 1. se vrši pri sodišču v Senožečah dražba posestev Leon-harda Del-Linz iz Razdrtega. Ceni!-na vrednost posestev znaša 87.S92 kron, najmanjši ponudek pa 58.594 kron.
Živinski in letni semenj v Zagorju ob Savi bo dne 3. novembra kakor dru^st leta.
Kinematograf »Ideal«. Spored za soboto 25., nedeljo 26. in ponedeljek
27. oktobra. 1. Aeroplan na žici. (Naravni posnetek.) — Samo popoldne. 2. Trinajsti. (Historična drama.) — Samo popoldne. 3. Drugi jaz. (Kolorirana veseloigra.) :— Samo popoldne. 4. Izginoli princ. (Dramatična pravljica v 2 dejanjih.) — Samo popoldne. 5. Gaumontov teden. (Kinematografska poročila o najnovejših dogodkih, športu, mrxii itd.) 6. 100 mark za 5 pfenigov. (Humoreska.) 7. Poslednja želja jeklenega kralja. (Učinkovita Nordisk drama v 3 dejanjih.) — Samo zvečer. 8. Največji smešni uspeh! Velekomično! Hura, nastanitev! (Velekomična učinkovita veseloigra v dveh dejanjih.) — Samo zvečer. Vsak prizor vzbuja nepopisen smeh! Kdor se hoče nasmejati, naj si ogleda to sliko. — V torek, dne
28. oktobra do četrtka, dne 30. oktobra. Senzacija! Germinal. (Po romanu Emila Zola. — Predvajanje traja 2 uri.) Samo zvečer od 7.—9. in od 9.—11. Popoldne: Dežela smrti. Amerikanska drama v treh dejanjih.) V petek, dne 7. novembra: in hoc signo vinces! (Rimska drama kakoi Quo vadiš? Predvajanje trnja dve uri.)
Zopet žepna tatvina na trgu. Danes dopoldne je bil trg prav živahen in je prišla delat kupčijo tudi žepna tatica, 301etna prodajalka tkanine Ivana Riterjeva, rodom s Hrvatske-
ga, ki je začasno nastanjena na Pre-dovičevem selu. Hodila je prav rada na trg in so jo imeli tržni redarji osumljeno, da nima pravih namenov. In niso se motili. Ko je prišla danes zopet na sadni trg, se je pomešala med ženske, ne vedoč, da ii skrbno
sledi oko tržnega redarja. Tudi neki ženski, ki je bila svoj čas na trgu že okradena, se je dozdevalo Riterjeve vedenje sumljivo ter je istotako ta prav s policijsko pazljivostjo sledila vsem njenim kretnjam. Nenadoma šine Riterjeve roka v žep neke kupo-vaike ter izvleče iz niega denarnico, v kateri je imela ta ženska 23 K denarja, nakar da migljaj tržnemu redarju. Ta je seveda urno priskočil k opazovanki in jo prijel. V tem je pa v gnječi tudi hipoma zašumelo in ko je tatica zaslutila, da se tiče to nje, je neopazovano izpustila denarnico z denarjem vred v oškodovančino torbico, kar ji pa seveda ni nič pomagalo. Poklicali so državnega policijskega stražnika, kateremu je tržni redar tatico oddal, da io je aretiral. Pozneje so jo izročili sodišču.
Absolviran realec, sin revnih staršev išče kakega pisarniškega dela. Nastopi s prvim novembrom ali tudi takoj. Cenjene ponudbe sprejema uredništvo našega lista.
Koncert v hotelu »Tivoli«. Jurri, v nedeljo popoldne od pol 4. do pol 7. se vrši koncert, katerega prirede godbeniki bivše Slovenske* Filharmonije pod vodstvom koncertnega mojstra g. B. Černyja.
Narodno obranita.
200 kron za otroški vrtec družbe sv. Cirila in Metoda na Savi je izročil odvetnik gosp. dr. Oblak kot zastopnik gospoda Pongratza ki je določil od »Slovenca« plačano globo za žalitve v ta dobrodelni namen. — Tako je vendar enkrat tudi klevetanje »Slovenčevo« rodilo dober sad, — porotnikom pa, katerih se »Slovenec« in njegova gospoda tako boje, ni bilo treba soditi že itak davno sojenega in obsojenega »Slovenca«.
Družbi sv. Cirila in Metoda ie
poslal g. Albert Arčon iz Volčjedrage pri Gorici 7 K, katere je nabral pri Nardinovem krstu v Bukovici. Tamburaški zbor »Slovenac i Hrvat«, Milanov vrh pri Prezidu, je poslal 15 K *15 v, nabranih v veseli družbi pri g. Klepcu na licitiranju ene palice. — G. Anton Erzetič, veleposestnik v Krminu je prodal v Ljubljano nekaj »Briškega vina«, prav dobre kakovosti. Od izkupička je odločil 6 kron družbi sv. Cirila in Metoda. Hvala za dar, hvala za posnemoval-ni vzgled! Vinogradniki in vinski kupci! Naj se ne potrdi nobene vinske kupčije, da ne bi imela nekaj dobička od tega družba sv. Cirila in Metoda!
Za obrambni sklad so se nadalje prijavili sledeči p. n. gg.: 1109. dr. Josip Rakež, okr. zdravnik v Šmarju pri Jelšah (plačal 200 K); 1110. Proč z VVieserejem (plačano 10 K 71 v).
uštvsna naznanila.
Slovenskemu pevskemu društvu »Ljubljanski Zvon« je podaril kegla-ški klub pri Draščku povodom svojega zaključnega večera 20 kron. — Iskrena hvala!
Martinov večer s koncertnim in zabavnim sporedom ter plesom priredi pevsko društvo »Slavec« v nedeljo, dne 9. novembra v veliki dvorani Narodnega doma. O zanimivem in skrbno sestavljenem sporedu bomo še poročali.
Vabilo pevkam in pevcem. Pevsko društvo »Slavec« je pričelo gojiti tudi žensko petje ter vabi one nadarjene pevke katere se žele posvetiti zborovemu petju, k pristopu v društvo, ter javlja odbor, da se vrši vpisovanje v nedeljo, 26. t. m. od 3. do 7. ure popoldne ter v ponedeljek 27. in torek 28. t. m. od 8. do 9. ure zvečer v društvenih prostorih v Narodnem domu, I. nadstropje, levo. Ravno tako vabi odbor tudi one pevce, ki imajo veselje do društvenega petja, k pristopu v društvo, ter se vrši vpisovanje vsako sredo in petek od pol 9. do 10. ure zvečer v društvenih prostorih. Pevke in pevci so udnine prosti ter nimajo s pevskim poukom nikakih stroškov.
Športni klub »Olvmpia«. Tem potom še enkrat opozarjamo, da se ustanovni občni zbor imenovanega društva ne bo vršil jutri, dne 26. oktobra t. 1., ker se je ustanovitev društva za sedaj opustila iz razlogov, ki so pojasnjeni v včerajšnji notici pod tem naslovom.
Shod na Jesenicah. Tukajšnja podružnica »Zveza jugoslovanskih železničarjev« priredi društven shod. Shod se vrši ob 3. uri popoldne v prostorih gostilne Pri Tancarju. — Dnevni red: 1. Položaj železničarjev in organizacija. 2. Poročilo o koalicijski seji na Dunaju. 3. Raznoterosti. — Kot poročevalec pride tov. Vekoslav
Mrak iz Trsta. — Slovenski železničarji! Udeležite se v velikem številu tega važnega shoda!
Umetnost.
Za umetnike - slikarje. Naučno ministrstvo je razpisalo več" nagrad za osnutek umetniške slike, ki je namenjena za slavnostno dvorano v novem poslopju vojnega ministrstva na Dunaju. Slika naj predstavlja »Pregled vojske cesarja Maksimi-Iiana I. v Trstu 1. 1508«. Tega umetniškega tekmovanja se udeleže lahko samo avstrijski državljani ki stalno bivajo v Avstriji. Vse tozadevne pogoje prinaša danes »Wiener Zei-tung« in bodo objavljeni tudi v vseh deželnih uradnih listin.
Književnost.
— Muhe, kratkočasne zgodbe. Spisal Blaž P o h 1 i n. Ravnokar Je izšla izpod peresa znanega našega feitonista zbirka prav zabavnih zgodb. Vsakdo, kdor pozna kratko-časni slog Blaža Pohlina, bo rad posegel po tej knjigi. Dobiva se v Narodni knjigarni in stane broširana 1 K 50 v, vezana 2 K 40 v.
— »Djulabije.« Pod tem naslovom obelodanil je skladatelj F. S. V i 1 h a r v dveh zvezkih vsevkupne svoje samospeve z glasovirskim spremljevanjem. Prvi zvezek velja pet, a drugi zvezek tri krone. »Djulabije« naročajo se edino pri skladatelju v Zagrebu, Gundulićeva ulica št. 55. Kdor pošlje omenjeno svoto, dostavi se mu delo poštnine prosto-
Izpred sodišča.
Izpred okrožnega sodišča v Novem mestu.
Kar s samokresom po njih! Samokres je danes tudi med priprostim ljudstvom že nekaj tako navadnega, kakor svoj čas nož med kmečkimi fanti.   Za vsako   malenkost   pa se strelja na ljudi, kakor na zajce. En tak slučaj se je zgodil v Novi gori pri Krškem, drugi slučaj pa v Beh Krajini. Jožefa Pluta iz Kloštra pri Gradcu imajo ljudje splošno za nevarnega človeka. Nekega dne se ie Plut prepiral s svojo ženo. Kreg in prepir je bil tak, da so se pred hišo začeli zbirati sosedje, mlado in staro. Otroci so se norčevali, starejši ljudje pa smejali. To je Pluta ujezilo. Zagrozil je, da bo streljal. Ljudje, ki se niso nadejali,   da   bi Plut svojo grožnjo izvršil, so še obstali pred hišo. Plut pa svoje grožnje ni imel za šalo,   ampak je začel   res kar streljati s samokresom.   Ko je Plut izvedel, da gre njegov   sosed po orožnike, je iz same jeze še trikrat ustrelil. Zadel k sreči ni nikogar. — Kmalu nato priteče orožnik, na katerega poziv je Plut odprl hišna vrata. Na nadaljni poziv, naj mu izroči samokres, je Plut odgovoril,   da tega ne stori,   ker je samokres njegov. Nato Plut odide v sobo, orožnik pa za njim. Na zopetno povelje orožnika, naj mu izroči samokres in ga položi na mizo, se je Plut zopet upii. Orožnik je hitro prijel za samokres in ga iztrgal iz Plutove roke, pri čemer se je orožnik   poškodoval na roki. S tem šele je bila nevarnost za zunaj stoječe, pa tudi za orožnika odstranjena. Plut se je moral zaradi javnega nasilja zagovarjati pred novomeškim kazenskim senatom. Obsojen je bil na 4 mesece s postom in trdim ležiščem poostrene ječe.
Prijet   tihotapec.    To je vsem oblastim že staro znana stvar, da je v najbolj krščanskem delu stopiške in podgrajske fare pod Gorjanci največ tihotapcev, ki se pečajo z vtihotaplje-njem živine iz Hrvaške preko Gorjancev. Iz zgol človeškega stališča bi jim človek tega posla že ne zameril. Ampak ti vragi vihotapljajo tudi živino iz okuženih krajev in na ta način razširjajo po celi deželi razne kužne bolezni, kar provzroča Ie še strožje in večje zaprtije vnanje živine in dosledno seveda tudi splošno draginjo, pa nesrečo tistim, ki take živali kupujejo. Eden takih tičev je tudi Anton Mavser, znani prekupovalec prašičev iz Vel. Cerovca. Pred kratkim je iz okraja Karlovec, kjer  je vladala prašičja bolezen, vtihotapil  8 prašičev.    Od teh je prodal dva Janezu Maroltu iz Mal. Škrjančega. Marolt je kupljena dva prašiča dal kar med svoje domače prašiče. Kmalu nato pa so vsi zboleli na okužni bolezni, eden je tudi crknil. Tako je prišla ta kupčija na dan. Mavsarju so zaplenili 4 prašiče, ki pa so vsi okuženi. Poleg tega je bil obsojen na tri mesece poostrene ječe,   na izgubo zaplenjenih prašičev ter v plačilo sto kron Maroltu za odškodnino obolelih prašičev. *
Drugi Kruppov proces. V četrtek se je pričela pred kazenskim senatom deželnega sodišča v Berlinu obravnava, katero je povzročila znana škandalozna Kruppova afera. Kot obtoženca sta nastopila predstojnik
Iberolinske   podružnice Kruppove Itvrdke B r a n d t in ravnatelj Krup Ipove tvrdke v Essenu E c c i u s. Oba Ista obtožena podkupljevanja, Brandt loa še poleg tega,  da si je prisvojil Iprotipostavno znanje in podatke < stvareh, ki bi morale ostati v inte resu deželne brambe tajne. K obrav navi je povabljena cela vrsta prič in izvedencev, med temi tudi general ni ravnatelj Kruppove tvrdke, več visokih vojaških dostojanstvenikov in državni poslanec Liebknecht, ki je povzročil s svojimi odkritji v parlamentu, da se je odkril ta škandal V avditoriju je natlačeno polno ljudstva. — Po uvodnih formalitetah in I po   prebranju    obtožnice, vpraša predsednik obtoženca, če sta kriva I dejanj, ki se jima očitajo. Oba obto ženca to vprašanje kategorično zanl kata. Na opomin predsednika, da je Brandt že priznal, da je dovolil go-I tovim osebam  posebne ugodnosti, 'poudarja Brandt, da ni imel namena, koga podkupiti in je dal, kar je dal in dobil, kar je dobil edino le iz osebne prijaznosti. Tudi zanika Brandt, da bi se bU izjavil, da bo že še razvezal gotovim ljudem  jezike in jih pridobil za svoje posebne namene Dalje je pripovedoval Brandt o svojem službenem razmerju pri Kruppu, h kateremu je prišel leta 1898. Leta 1906. je bil prestavljen v Berlin. Pri tem poudarja Brandt, da soobtože-nec Eccius ni bil v nikaki zvezi s to premestitvijo.   Dalje pravi Brandt, da mu je svetoval Schtitz, da naj sto-| pi v prijateljsko zvezo s člani vojnega ministrstva, in sicer v svrho poizvedbe konkurenčnih cen. On je v začetku imel proti temu razne pomisleke, nakar mu je Schiitz rekel: To delajo vse naše večje tvrdke, za tvrdko Krupp pa sploh vojaške tajnosti ne eksistirajo,  ker izve tvrdka vse tajnosti itak oficijalno. Nato pripoveduje Brandt, da mu je Schutz odsvetoval, dajati ljudem denar za informacije, dovolil pa mu je, da plačuje za pijačo. S častnikom Tilianom je občeval dve leti in je od njega izvedel vse, kar se tiče nabave topov itd. Izdal je v tem času okroglo 100 mark za pijačo, kar je dobil izplačano, poleg tega pa je Tilianu časih posodil kako manjšo vsoto, katero mu je pa Tilian vedno v kratkem času vrnil. Ko je bil Tilian prestavljen, se je seznami z narednikom Schleuder-jem, od katerega je pod istimi moda-1 i tetami tudi vse izvedel.
Razne stvari.
* Tosellijevka. Iz Draždan poročajo: Saksonski ministrski svet je sklenil, da se z novim letom odtegne Tosellijevki letna renta v znesku 40.000 kron.
* Neverjetno. Iz Prage poročajo: Dekan medicinske fakultete praške iiniveze, profesor Janošek, ni dovolil, da bi se sto ruskih, večinoma židovskih dijakov inskribiralo, ker v ruskih maturitetnih izpričevalih ni redov iz krščanskega nauka.
* Zrakoplovci — tihotapci. Iz Kolina n. R. poročajo: Po poročilih z belgijske meje so carinski mejni uradi konstatirali, da so zrakoplovci v zadnjem času mnogo blaga utiho-tapili iz Francije v Belgijo in nasprotno, predvsem čipk.
* Otroci zakrivili velik požar. Iz Starega Lublava na Ogrskem poročajo: Včeraj popoldne je tu izbruhnil požar. Pogorelo je več nego 30 objektov. Ogenj sta zanetila dva dečka, ki sta se igrala z vžigalicami. Oba dečka sta izginila. Govori se, da sta zgorela.
* Čuden inšpektor. Iz Lugoša poročajo: V neki šoli tukajšnjega okraja so pred par dnevi aretirali pri spisovanju protokola »nadzornika« Kornela Renoida, bivšega kancelista. Renoid je revidiral že par šol ter zahteval od učiteljev denar, češ da bo posredoval, da se jim zboljša plača.
* Francoski borzni agent izginil. Iz Pariza poročajo: Veliko senzacijo vzbuja, da je izginil lijonski borzni agent Girinion. Giriniona, ki ga je tožil neki poslanec, ki je bil oškodovan za več nego dva milijona kron, je bil pozvan od sindiksa, naj odstopi. Od tega časa je brez sledu izginil. Govori se, da je izvršil samomor. Pasiva presegajo tri milijone kron.
Amerikansko izsiljevanje.
»Vossische Zeitung« poroča iz Chi-caga, da je tam dobilo več oseb anonimna pisma, v katerem je bila neka napol tekoča masa in pa pisanje, v katerem se pravi: Ko boste odprli to pismo, boste izpustili dva milijona bacilov. Ne vznemirjajte se. Imam zdravilo, ki usmrti kali bolezni, ki se nahajajo v vašem telesu. Odpošilja-telj zahteva 10.000 mark za zdravilo. Od drugih oseb je zahteval 100.000 kron.
* Nesreča na morju. Iz Helsing-forsa poročajo: Finski parnik »West-kusten« je blizu Vase zavozil na skalo ter se potopil skoraj z vsem moštvom. Parnik »Kari Lame"« je rešil
eno osebo ter pristal včeraj v Hel-singforsu. Poroča se, da je bilo na krovu potopljenega parnika 20 mornarjev in 25 pasažirjev, ki so vsi razen enega utonili. Razentega je bilo na parniku mnogo mesa, 500 vreč žita, 40 krav in osem konj.
* Rudarska nesreča v Dawsonu. Iz Davvsona poročajo: V nekem starem rovu, ki je v zvezi z rovom »Hirschschlucht«, je izbruhnil ogenj. Boje se, da se bo ogenj razširil tudi na ta rov, v katerem je še 256 rudarjev. Od 284 rudarjev, ki ne morejo vsled eksplozije iz rova, so rešili 22 živih. Potegnili so pa tudi šest mrtvecev iz rova. Zadnja poročila pravijo, da so do včeraj ponoči spravili iz rova 23 živih rudarjev in 38 mrtvecev. Boje se, da je ostalih 261 rudarjev mrtvih.
* Samozdravljenje je ugonobilo že mnogo ljudi. Ako vpoštevamo veliko število onih oseb, ki dolga leta hodijo okrog z bolnim želodcem, ne razumemo, zakaj ne sežejo po najbolj prirodnem pomočku! Pristna Franc Jožefova grenčica je med vsemi rudninskimi vodami Srednje Evrope najbogatejša po trpečih in od-vajajočih soleh. Učinek se pokaže zatorej že po zaužitju majhnih količin (povprečno pol vinske kupice) z veliko gotovostjo. Profesor dr. pl. Leu-be, član ces. nemškega državnega zdravstvenega sveta, je ugotovil: »Franc Jožefova voda ne dela težav, četudi jo uživamo v nekoliko preveliki množini. Tudi v slučajih omehku-ženega črevesja je posegla Franc Jožefova voda vendar odvajanje brez bolečin. — Dobiva se po lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralnimi vodami v vseh deželah. Razpoši-Ijalno ravnateljstvo Franc Jožefovih zdravilnih vrelcev v Budapešti.
Telefonsko in brzojavna poročilo.
Klerikalna demonstracija na Dunaju.
Dunaj, 25. oktobra. Klerikalno dijaštvo je v velikem sprevodu prišlo pred Scwarzenbergov spomenik, da slavi bitko pri Lipskem. Tudi ob spomenik Radeckega so položili velik venec.
Kanadian Pacific.
Praga, 25. oktobra.    Včeraj so aretirali   dva   rusinska izseljeniška agenta. Tudi na Češkem so uvedene ostre odredbe proti izseljevanju. Ogrski državni zbor.
Budimpešta. 25. oktobra. Danes se je pričelo jesensko zasedanje ogrskega državnega zbora. Opozicija ni navzoča. Grof Tisza je v daljšem govoru priznal, da je Lukasceva vlada prejela od prometne banke za koncesijo za igralnico na Margaretnem otoku en milijon 400.000 kron. Ko je nastopil Tisza, je banki takoj naznanil, da ne bo dal koncesije in ji ponudil, da je vrne denar. Banka na to ni reagirala in je takoj začela z napadi na ministrstvo. Tisza brani Lukasca, češ, da njegova osebna čast ni tangirana, ter ostro napada opozicijo. Pred sejo je predložil justični minister Balogh predlog o novem tiskovnem zakonu.
Pravoslavni sinod. Karlovec, 25. oktobra. Pravoslavni sinod je imel včeraj zaključno sejo. Nato se je vršila uradna inventura imetja bivšega patrijarha Bog-danoviča.
Zrakoplovstvo. Novi Sad, 25. oktobra. Avstrijski aviatik nadporočnik Sonovski je dospel v štirih urah z Dunajskega Novega mesta sem.
Poljski kongres.
Amsterdam, 25. oktobra. Iz VVin-terswika poročajo da se vrši tam 1. novembra poljski kongres h kateremu bodo imeli dostop samo vabljeni gosti. Kongres se bo bavil pred vsem z vprašanjem razvoja kulture in gospodarskih interesov Poljakov. Protiitalijanski bojkot.
Milan, 25. oktobra. Listi poročajo, da so se protiitalijanskemu bojkotu pridružili tudi trgovci v Prevezi.
Obrekovanje ali resnica?
Pariz 25. oktobra. »Matin« poroča o čudnem dogodku povodom zadnje vaje brodovja admirala De Majollesa. Več ladij je baje izgubilo med vožnjo verige za sidro. Pet velikih oklopnih križark je baje za sedaj brez sider. Posebno čudno je, da v toulonskem arzenalu ni rezervnih verig.
Ruska poskusna mobilizacija. Petrograd, 25. oktobra. Glasom uradnega razglasa je odrejena na carjevo inicijativo še za oktober poskusna mobilizacija v okraju Samar-kand.
Anglija in Nemčija. London, 25. oktobra. Do včeraj pozno ponoči se še ni potrdila vest, da bo Anglija odstopila Nemčiji otok Zanzibar. Zatrjuje se pa, da bo Nemčija priznala angleške interese v Ju-
žni Perziji in zato dobila ta otok. Po drugi verziji bo Nemčija odstopila Angleški še nekatere pokrajine ob jezeru Tanganjska, da bo mogla izpeljati Angleška na svojem ozemlju železnico iz Kapa v Kairo.
Berolin, 25. oktobra. Londonsko poročilo o odstopu otoka Zanzibar-Nemčiji se v tukajšnjih krogih odločno dementira. To vprašanje sploh m spadalo v kompleks zadev, ki so se obravnavale med Anglijo in Nemčijo.
Monarhistična    zarota  na Portugalskem.
London, 25. oktobra. »Times« poročajo iz Lizbone, da je prišlo v Badajosu do novih rojalističnih nemirov. Rojalisti so napadli neko transportno ladjo z vojaštvom, vnel se Je boj, izid ni znan. V Lizboni se vrže boji med rojalisti in vladnim vojaštvom. Na obeh straneh je mnogo mrtvih in ranjenih. Zdi se, da zmagujejo rojalisti. Uporniki so zasedli veliko skladišče z vojnim materijalom. Na severu Portugalske stoje močni rojalistični oddeleki in čakajo na povelje za prodiranje.
Mehika.
Mehika, 25. oktobra. Vstaši so pomorili včeraj vse prebivalce vasi Cherestcizurin v državi Michigan. Kakih 50 oseb, ki so se branili v cerkvi, je bilo ubitih, ko jim je zmanjkalo streliva. Drugi vstaši so potegnili nekemu častniku in dvema vojakoma, ki so edini ostali od neke majhne garnizije, kožo s stopal ter jih prisilili, da so korakali tako več milj, končno so jih obglavili, ker so se branih priznati za voditelja insurgentov Carracara.
Kelmorajn, 25. oktobra. Iz Wa-shingtona poročajo, da vidijo tam v odposlanju nemške križarke in francoske vojne ladje ter v nastopu Anglije znamenje, da hoče Evropa skupno nastopiti v vprašanju Mehike, zlasti ker Nemčija in Francoska o svojem namenu nista obvestila Zedl-njenih držav o svojih namenih. Razočaranje je tem večje, ker priznava Anglija korake svojega poslanika Cardensa, ki je v nasprotju z Zedinje-nimi državami priznal Huertovo predsedstvo.
London, 25. oktobra. Angleška vlada uradno dementira vesti o konfliktu s Severno Ameriko.
Nesreča v premogokopih.
Novi Jork, 25. oktobra. V premo-gokopu Dawson je bilo pokopanih
325 rudarjev. Do sedaj so rešili 23 delavcev in spravili 38 mrličev. Med mrliči je tudi sin glavnega delničarja, večkratnega milijonarja Mahane, ki se je učil rudarstva.
London, 25. kotobra. V Trinida-du Col. je vsled eksplozije pokopanih
326 rudarjev.
* *
*
Dogodki na Balkanu.
Srbija in Avstrija.
Belgrad, 25. oktobra. Srbske čete so po večini zapustile albansko ozemlje. Tekom današnjega dneva je pričakovati oficijozne izjave, da ie Albanija izpraznjena. Srbske čete tvorijo na meji močan kordon.
Dunaj, 25. oktobra. Listi poročajo iz Belgrada, da bo tekom prihodnjega tedna srbski poslanik na Dunaju Jovanovič začel s pogajanji zaradi srbsko-avstrijske trgovske pogodbe. Po naših informacijah ta vest ne odgovarja resnici.
V Črni gori.
Cetinje, 25. oktobra. Kraljevski ukaz reaktivira bivšega ministrskega predsednika Andreja Radoviča, ki je bil v znani bombni aferi obsojen na težko ječo in pomiloščen povodom padca Skadra. Radovič je bil ob enem imenovan za člana državnega sveta. Tudi drugi voditelji nekdanje opozicije so bili reaktivirani.
Novo vseučilišče v Srbiji. Belgrad, 25. oktobra. V Skoplju se ustanovi za absolvente gimnazij v novih srbskih   pokrajinah leta 1914 vseučilišče.
V južni Albaniji. Rim, 25. oktobra. V merodajnih krogih trde, da bo prišlo vsled sistematične gonje proti mednarodni komisiji za določitev južnoalbanskih mej do diplomatičnih reklamacij v Atenah, mogoče pa pride do resnejših korakov. Za sovražno vedenje prebivalstva proti komisiji" za grožnje, s katerimi hočejo grški agenti zmesti delo komisije, so odgovorne samo grške oblasti. Posledice bo nosila samo Grška.
Bolgarska in Turčija. London, 25. oktobra. »Times« poročajo iz Carigrada, da krožijo tam vesti o tajni pogodbi Turčije z Bolgarko. Te vesti sicer dementira-jo, toda odpotovanje srbskega repre-zentanta v turškem senatu Popovića in bivšega poslanca iz Bitolja, Dimi-trijeva, v Belgrad, da sklepati na to, da sklepati na to. da si hoče Turčija zagotoviti nevtralnost Srbije, predno razglasi oficijalno dogovor z Bolgar-
sko. Bolgarska bi se v tem slučaju, tako poročajo, definitivno odpovedala Bitolju in iskala razširjenje svojega ozemlja proti Solunu.
Grška in Turčija. Atene, 25. oktobra. Splošno vznemirja dejstvo, da turški delegati še sedaj niso dobili instrukcij glede ratifikacije sporazuma v vakufskem vprašanju.
Zahodna Trakija.
Sofija, 25. oktobra. Okupacijska armada je včeraj zasedla Ksanti. Za filateliste.
Carigrad, 25. oktobra. Včeraj so bile izdane nove odrinske spominske poštne znamke. Odrinski vali Hadži Adil je prve znamke izročil sultanu.
Gospodarstvo.
— Sladkorne tovarne na Kranjskem. V petek, dne 24. t. m., je imel izvrševalni odbor za ustanovitev sladkornih tovaren na Kranjskem drugo sejo. Predsedstvo je naznanilo pomembno vest, da je pristopil k ustanovnemu komiteju med drugimi gosp. Josip vitez Langer iz Vitkovic, komerčni ravnatelj enega največjih svetovnih industrijalnih podjetij. Imenovani gospod je kupil nedavno vele-posestvo Zalog pri Novem mestu, kjer namerava začeti v vzorno pesno kulturo. Razgovor v seji je bil zelo intenziven, obravnavala in rešila so se zelo važna vprašanja glede velikega projekta o ustanovitvi sladkorne obrtnosti na domočih tleh.
— X. tečaj za knjigovodstvo v Škofji Loki, ki ga priredi tukajšnji zavod za pospeševanje obrt, se bo začel v ponedeljek 3. novembra ter se bo vršil v mali dvorani društvenega doma v Škofji Loki. Otvoritev je nastavljena na točno pol 8. uro zvečer, nakar se bo takoj začelo s podukom. Ker je že priglašeno 23 udeležencev, se bo moglo ozirati na nadaljne prijave le izjemoma in so te nasloviti na g. Fran Babica, krojaškega mojstra v Škofji Loki ali na pisarno zavoda za pospeševanje obrti v Ljubljani, Dunajska cesta 22.
— Poizkusno streljanje zemlje. V svrho rigolanja vinogradov priredi avstrijko državno vinarsko društvo v ponedeljek, dne 10. novembra t. I. ob 9. uri dopoldne v vinogradu grm-ske kmetijske šole v Cerovcih pri Novem mestu, ter v sredo, dne 12. novembra t. 1. ob 10. uri dopoldne v vinogradu Podbric, ki leži v kata-stralni občini Podraga in je last kmetijskega društva v Vipavi. Poizkuse bo pojasnjeval deželni strokovni učitelj Rudolf Zdolšek. Deželni obbor vabi vinogradnike, da se udeleže teh demonstracij v obilnem številu.
Darila,
Upravništvu naših listov so poslali: za „CiriT-Metodovo družbo": Milan Senčar iz Senožeč 186 K 69 v, kot čisti dobiček trgatve prirejene po C. M. podružnici v Senožečah dne 12. t. m. (K 177*69) in na trgatvi z ver-kelnom nabrano po Bogo Senčarju (9 K), Milan Senčar iz Senožeč 3 K, daroval Ivan Štibilj iz Sežane, ker se ni udeležil vinske trgatve v Senožečah, Matevž Jež iz Vojskega pri Idriji 5 K 10 v., gdč. Marija Galle, učiteljica v p. 10 K, mesto venca umrli gospej Tereziji Fortuna v Zatični in Lovro Petovar, Ivanjkovci 10 K, nabrano na trgatvi pri g. Jošku Rajh na Hujbaru. Skupaj 214 K 79 vin.
za Ciril-Metodov otroški vrtec na Savi pri Jesenicah: dr. I. C. Oblak, odvetnik v Ljubljani 200 K iz kazenske poravnave Pongratz ca. Mojškerc.
za „Domovino" gospa Marija Trškan po _gospej Franji dr. Tavčarjevi 10 K. — Živeli nabiralci in darovalci!
Umrli so v Ljubljani:
Dne 23. oktobra : Friderika BUrger, posestnica, 77 let, Dunajska cesta 10.
Dne 24. oktobra: Viljem Pelikan, inženir in nadzornik, 60 let, Resljeva cesta 9.
Dne 25. oktobra: Marko Novak, delavec, 48 let, Radeckega cesta 9.
Današnji list obsega 20 strani.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar.
Lastnina In tisk »Narodne tiskarne«.
težo sadja se šibe Drevesa
in v jesensko veselje se meša žalostna zavest, da je v kraju lepši letni čas. Nastopi pa zopet skrb za zdravje, zlasti pri občutljivih ljudeh. Kdor se nagiblje k prehlajenju, kogar prepih napravi hripavega, kdor hitro dobi katar ali celo trpi na zastarelih bronhialnih katarih, naj odslej redno rabi Fayeve pristne sodenske mineralne pastilje, da lažje premaga nevarnosti jeseni in predzimskega časa. Zahtevajte pa izrecno »Fayeve« sode-nice, ker se dobivajo iz za zdravljenje rabljenih občinskih zdravilnih vrelcev. Škatlja stane K l-25 in se dobivajo povsod.
Ceno domaće zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebavijanja se priporoča raba mnogo deseUetji dobro znanega, pristnega „Molio ve ga Seidlitz-praika", ki s« dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse težkoče prebavljenja. Originalna škatljica 2 K. Po poštnem povzetji razpošilja ta prašek vsak dan lekarnar A. Moli, c. in kr. dvorni zalagatelj na Dnn&Ju, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati Mollov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom. 1 33
Za bolečine tolažeče, proti vnet« ju delujoče in zaceljenje pospešujoče obvezilno sredstvo, ki se pri najrazličnejših slučajih ranitev pogosto rabi s presenetljivim uspehom, se je že nad 50 let kot preizkušeno doma* če zdravilo znano praško domače mazilo iz lekarne B. Fragner, c. kr. dvorni dobavitelj v Pragi po vsej monarhiji predobro uvedlo in ga zatorej tudi prodajajo vse lekarne. Mazilo tudi pri večletnem hranenju ne izgubi učinka in bi ga kot dobro domače sredstvo morali imeti v vsaki domači lekarni. II. b
Kar Odol
posebno odlikuje pred vsemi   drugimi ustnimi
čistili, je njegov posebni trajni učinek: ki ga je najbrž izvajati odtod, da se Odol pri izplakovanju ust v zobe in ustno slezino takorekoč vsesa jih impregnira in obenem usta prev-leče z mikroskopno tenko pa pogosto antiseptično plastjo, ki učinkuje se cele ure po izplaknenju ust. Tega trajnega učinka nima noben drug preparat, ki prihajajo v položaj za vsakdanje negovanje ust in zob. Onemu, ki Odol rabi vsak dan, daje zavest, da so mu usta za več ur zavarovana proti učinkom kislinastih snovi in povzročevalcev gnilobe, ki razjedavajo zobe.
Žitne cene v Budimpešti«
Dne 25. oktobra 1913. Termin.
Pšenica za april 1914. . . za 50 kg 11*34 Rž za april 1914 .... za 50 kg 8-96 Oves za april 1914. . . . za 50 ke 7*50 Koruza za maj 1914 .  .  .   za 50 kg 6\35
Meteorolosično poročilo.
Višina nad morjem 200*2 Srednji zračni tlak 736 mra
5
Čas opazovanja	Stanje barometra v mm	Temperatura v C°	Vetrovi	Nebo
2. pop. 9. zv.	739 6 7414	18*2 11-2	si. jzah. si. zah.	jasno -
7. zj.	742-9	6-8	si. jvzh.	megla
25.
Srednja včerajšnja temperatura H-58, norm. 89°.   Padavina v 24 urah 00 mm.
Zahvala.
Povodom nenadomestne, izgube ki nas je zadele s smrtjo naše iskreno ljubljene, nepozabne matere, stare matere in tašče, gospe 3835
Terezije fortuna
izrekamo presrčno zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter čast. samostanu zatiškemu za tolažilne obiske med boleznijo in iskreno odkrito sočutje ob težki izgubi. Zlasti se zahvaljujemo za lepe poklonjene cvetlice in za številno spremstvo na poslednji poti.
Žalujoči rodbini Fortuna. Jnvaaet.
ZahvaBa.
Povodom bridke izgube, ko ji je umrl ljubljeni sin in brat
DRAGO
dijak I. razreda II. državne gimnazije
izreka vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za mnoge izraze iskrenega sočutja, vsem cenj. darovalcem prelepih vencev in šopkov in vsem spremljevalcem, osobito pa veleceoj. ravnatelju g. dr. Stritofu, velecenj. gg profesorjem in dijaštvu za časteče spremstvo ljubljenega pokojnika na zadnjem potn, najiskrenejšo zahvalo 3837 žalujoča
rodbina PerhavČeva
c. kr. davč. uprav.
V Ljubljani, 25. novembra 1913.
OD tO
5*
A"
v Ljubljani, Komsnskega ulica 4.
Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. Porodnišnica. JVIedicinalne kopeli. Lastnik in Sef-zdravnik: Dr. Pr. Đergant, primar. L kir. odi del bola
i
i 1
ima v zalogi
sodarski mojster v LjuMiani.
0
1 _
Najnovejše hravate za gospode ::
pentlje, samoveznice in vse druge moderne fazone od najcenejše do najfinejše vrste, naramnice, podveze, odeje za potovanje, ščetke za obleko, Uise in zobe, milo, parfumerija, palice, dežniki itd. itd. vse v največji izbiri in tat j boljši kakovosti v modni in športni t n/o vini
P. Magdić, Ljubljana, nasproti glavne pošte.
□a
i f
B
B M
k
____________________os
za
i.
Amerikanska štedilna kava, jako vonjava, izdatna in v rabi varčna ! 5 kg preizkusna vreča K 10-— franko po povzetju. 3725
Vfvoz kavy, Tiszabogdany 290.
Franc Furlan
naslednik Fasthingove vdove
Ključavničarstvo
I
• zaloga štedilnikov
i. i
se nahaja: 535 S
I Ambrožev trg štev. 9. |
Supu]?® is zaMe^aJte edino le
je najhoEjši. 53
Glavna zalega pri Prvi slov, zalogi čaja in ruma na debelo ? Ljubljani, Rožna ulica M 41.
U jesensko in zimsko sezono
priporoča tvrdka
ričar & Mejač
Ljubljana, Prešernova ulica št. 9
svojo bogato zalogo
isa na prodaj
nova, v najboljšem  stanju, pod jako ugodnimi pogon". —  Poi^ve se
v Sp. Šiški, Planinska cesta 268.
3646
ATENT
vseh dežela izposlujc inženir 94 «»JElLiB«KfiASLJjag, oblastveno avtor, in zapriseženi patentni odvetnik na Dunaju VI., Mariahilferstrasse št. 37.
za gospode in dečke
ter mične novosti
Ceniki zastonj in franko.
najnovejše
Od
dobrega najboljše
Prva slovenska izdelovalnica mostnih, živinskih i« drugih tehtnic za trgovino in obrt, stavbeno in umetno ključavničarstvo
Celje, Poljska nI. št, 14, priporoča svoje tehtnice. Ceniki na razpolago brezplačno in franke.
Strogo solidna najstareisa šmti tvrdio.
srebrnina ter razne ure.
Popravila in nova dela po najnižji ceni.
Edina zaloga ar
z znamko
(4
Ceniki zastonj.
Hodni salo ji
929
Ceniki zastonj.
priporoča cenjenim Jamam
:; klobuke le najfinejše izvršbe. :: Žalni klobuki vedno na razpolago.
Ljubljana j Prešernova ulica. Palača Mestne hranilnice.
jnvellr, trgovec z urami ter zapriseženi sodni cenilec. 234
Ljubljana, Wolfova ulica št. 3.
A. Hauptmanna nasledniki
ZANKL SINOVI
, LJUBLJANA. =========
Tvornica kemičnih barv, lakov in Jirnežev, priporoča:
Za iln1
in varstvena obveza različnih ranitev, da se z onečišćenjem ne morejo razviti v hude in težko celjive rane, je najboljše mečiino vlačno mazilo
92
Specijalna modnainšportna trgovina :: za gospode in dedke ::
J. KETTE, Ljubljana
Franca Jožefa cesta 3.
imenovano, ki varuje rane in ohranja snažnost, bolečine in vnetje blaži in kot antiseptično delujoče in hladeče mazilo zaceljenje in zaraščanje ugodno pospešuje. — Skatljica 70 vin. Pristno samo s po leg stoječo varstve-no znamko. En po-izkus zadostuje. Ne dajte si vsiliti na-
W
domestil. Glavna zaloga
BERAfiNFR c. kr. dvorni dobavitelj le-. 1 nflUllLll, karna pri Ornem orlu, Praga, Mala strana, ogel Nerudove nlice št 203.
Zaloga v vseh lekarnah Avsto-Ogrske. Po pošti ako se pošlje naprej 3 K 16 vin. dobite 4 škatlje, ako 7 K 10 Skatelj irako. V Ljubljani v lekarnah
dr. G. Picooli.  R. Sušnik.
Ljubljanska kre
i:   Delniška glavnica 8,000.000 kron. ::
Stritarjeva ulica štev. 2.
v Ljubljani
Rezervni fondi okroglo 1,000.000 kron.
Poslovalnica I. e. kr. avstrijske državne razredne loterijeT" ~~
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Sprejema vloge na knjižice in na tekočI račun   M 3j       Kupuje in prodala srečke in vrednostne papirje
■a
ter jih obrestuje od dne vloge po čistita ::
4
vseh vrst po dnevnem kurzu. ::
989061
8
Pegoud.
Sredi aspernskih poljan stoji v prosojnozlatem hladu jesenskega solnca francoski petindvajsetletnež in se ozira po jasnem nebu. Mladostno napeta lica se bočijo v otroški usmev zmagoslavne objesti, roke preizkušajo zanesljivost zamotanega jermenja, ki mu bo skoro obdajalo široka pleča in ga spajalo z rjavkastim bleriotovcem v novo bitje, čaroben skupek materije in duha, slad-kovdane neveste v osrečujočem objemu nebrzdanega ženina. Ta duševno - meseni del zračnega kentavra stoji v zelenem strnišču kakor Čudodelni kip mogočnega priprošnjika v bogatem božjepotnem oltarju. Nevidne niti se pleto od njegovega telesa po deželi in vlečejo k njegovim nogam občudovanje pisane nebrojno-sti. Priroda sama nazdravlja mlademu neugnancu: kar je hranila krasu in dragocenosti, vse si je nadela za to izredno svečanost zračne orgije. Nepopisno krasna jesen, druga leta do smrti žalostna vdova, je letos bolj podobna po nekajmesečnem zakonu ločeni madami, ki kaže za uživanje več daru, nego za povijanje in dojenje.
Za donavskim nasipom drvi hrupna procesija črnih, zelenih, rjavih, rumenih avtomobilov. Motorji pogrgravajo in krulijo kakor izlaka-na praseta, medeni okovi kočij le-skečejo v solncu, steklene šipe žarijo kakor ognjena žrela, zidani paj-čolani prepregajo razgrete cvetoče obraze in frfotajo v vetru. Ti mladi ženski obrazi niso samo dražestni, te Dunajčanke niso samo lepe, samo krasne — kako naj povem: »frin-erantes et pimpantes« bi se reklo v Pegoudovi materinščini, to se pravi take, da bi se človek vlovil za frfra-joči pajčolan, postal sam veter ali pajčolan in šepetal njegovi lastnici vso pot tja in nazaj same sladke neumnosti v uho, da bi se deva brez konca smejala in bi lesket njenih belih (morda tudi zlatih) zob oblil vso bujno prelest mlade duše, ki duhti togve kateri drugi prav tako bujni prelesti nasproti.
Še par ovinkov, par skokov prek poljskih jarkov.Izza griča zardi strma streha belega zvonika in naša cesta se spoji z drugim dotokom človeške radovednosti, y se danes nič ne meni za Fernkornovega aspernskega leva, ne za vitki obelisk na desni, temveč dere neudržema skozi vas proti vihrajočim zastavam nad hangarji. V naglici kupimo listke in še preden se dobro prerijemo do železne mreže, se zameša med orkestrove ritme hr-zasto, sunkovito ropotanje motorja, v zeleni ravni zablesti bela Pe-goudova oprava in kakor bi trenil: zračni kentavr jaše proti sinjemu nebu.
Jaše, jaše v drznih skokih in strmih krivuljah skozi nevidno, gosto seč naplaščenega zraku in se spusti, ko doseže primerno višino — škrjan-ček v poletnem jutru — navpik proti tlom. Srcu, ki bije v aluminijevem oprsju tega velikanskega ptiča z re-pom proti nebu in s krili navzdol, se odzovejo vsa srca širom poljane v mogočnejšem, hitrejšem utripanju, roke se dvignejo kakor same, grlo ne more, da ne bi obsulo junaka z glasnim priznanjem. Navpičnost se zdajci prevrže v poševnost, nato v vodo ravnost kentavr se zažene s podvojeno naglico, se nagne na stran, da štrli desno krilo v nebo, levo v naše glave- in se zasukne v strogem polkrogu, da človek za hip ne ve, ali naj išče Pegoudovo glavo na tej strani perutnic, aH na oni.
»Zdaj se preobrne, z glavo navzdol,« se trga iz grl okrog mene.
Pegoudu se očividno ne mudi. Velikanski ptič se zopet zravna, se vzpne pokonci in kakor bi hlastnila lastovka po mušici, se zažene naprej in se prekucne v zraku, dobesedno prekucne, kakor paglavec na travniku. Še nekaj nagibanja, nekaj zračnega pogugavanja in mogočni peru-taš prijadra v nenavadno strmi črti z elegantno umerjenostjo v zeleno strnišče, čisto mirno, čisto nalahko, kakor bi priletel vrabec s plota.
Izpred hangarja hiti proti njemu avtomobil, Pegoud se izvije peruta-šu iz oprsja, znanci ga nalože na avtomobil in dirjajo z njim mimo nas. Pegoud se smeje, se priklanja, odzdravlja z roko.
»Kako je dobro rejen in kako se smeje — prav nič ga ni zdelala vožnja,« se čudi bleda gospodična.
»Zakaj se kaže?« mrda ogromna milostiva.
»Da se predstavi občinstvu — častni obhod,« jo podučuje slabikav, droban soprog.
»Avijatiške frankfurtarice, Pe-goudove frankfurtarice!« ribari kri-vonogi pohabljenec s cinasto kljuko v zasoparjenem vrču.
Po kratkem premoru, še preden je prodal vsak prisotnik svojo neslanost in pohabljenec svoje klobase, je perutaŠ zopet ropotal nad nami. Ne-
nadoma se je pojavil pred njim velik črn vran in jadral neslišno, v mogočnih, počasnih plahutajih proti jugu. Ti samozavestni plahutali so padli na občinstvo kakor hladen, molčeč porog spretnejšega. Vran je odjadral za obzorje, Pegoud se je zavrtal v višave. Prej je bil obljubil, da ne bo letal nad občinstvom, a v zraku sje je za obljubo malo menil, kakor bi ga veselilo, vzbujati v zijalih pod seboj — za kontrast poleg njegove prešer-nosti — tisto filistrsko zono: »Če mu zdajci zmanjka sape in mi prileti na teme?« Ponavljal je prejšnje preko-picavanje in izpolnil tudi tisto veliko pričakovanje: po enem prekucu je obstal z glavo navzdol, z nogami proti nebu in se tako polagoma bližal zemlji. Sredi pota se je mahoma zopet okrenil, premeril letališče v raznih legah in smereh ter se nato kakor prvikrat spustil na tla. Še en poslovilen obhod v avtomobilu, nekaj mahanja rok, nekaj klicev in občinstvo se je vsulo proti izhotu.
Obrazi so bili nekoliko čmerni, za spoznanje očarani — nemški obrazi pred francoskim avijatikom; tri krone vstopnine so plačali in Pegoud se vendar — ni ubil.
A. Labud.
V vsaki starosti lahko zadušljivi kašelj z najboljšim uspehom rabimo sredstvo prijetnega okusa Thymo-mel Scillae. Dobiva se po 2 K 20 v v skoro vsaki lekarni, pazite pa strogo na ime Thvmomel Scillae. Il.a
Najbolje za zoba
ta |e rsr^atel i*aš pravi,
Bi nas krepi,
Da smo čvrsti in zdravi S
Želodčni liker „FLORIAN" ne slabi in ne omami, ampak daje moč in veselje do dela!
ponaredb,
Pristni „FLORIAN" se dobi edino od Rastlinske destilacije .FLORJAN' v Ljubljani. ^ "
Svarilo pred ponaredbami.
SAŠUAJOCDfl otrokom in odraslim
zapisujejo zdravniki z najboljšim uspehor
NMMEL SCILLAE
pomoček, ki razkraja in odločuje slez, lajša in pomirjuje dušijivi kašelj, odpravlja težkoče dušljivosti in zmanjšuje njih število. - Na stotine zdravnikov je že oddalo mnenja o presenetljivo točnem učinek Thjmomel Scillae pri oslovskem kašlju in drugih vrstah dušljivega kašlja
Prosim vprašajte svojega zdravnika. 1 steklenica 2-20 K. Po pošti franko ako se pošlje naprej 2'90 K. 3 steklenice ako denar naprej 7.— E. 10 steklenic ako denar naprej za 20'— K. Izdelovanje in glavna zaloga
B. Fragnerja lekarna
c. kr. dvorni dobavitelji - Praga III., št. 203.--
Pazite na ime izdelka, izdelovalca  in na varstveno znamko.
V Ljubljani v lekarnah, dr. G. Piccoli, R. Sušnik.
LJubljana Židovska ulica štev. 4.
Velika zaloga obuval
lastnega izdelka za dame, gospode in otroke je vedno na izbero.
Vsakršna naročila se izvršujejo točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamujejo. — Pri zunanjih naročilih naj se blagovoli vzorce poslati. 40
Pozor!
Pozor!
Naznanjam vsem odjemalcem za Drože, da sem preselil svojo znano tovarno v lastno hišo na Krakovski nasip št. 26 ter jo uredil na vodno silo s turbino, zato mi je mogoče, postreči brez konkurence po nizkih cenah in z najboljšim blagom. — Opozarjam pa, da moje materčine drože so za 503<„ boljše od vsakih špiritnih drož. Spiritne so mehke in vsebujejo vodo, zato jih nudi konkurenca po 80 vin. Pričakujem cenjenih naročil in beležim s spoštovanjem
al
tovarnar drož 3627 v korist družb* sv. Cirila in JffetcSa.
jermenar in sediar
v Ljubljani, Slomškova ulica št. 6.
Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših
krasno onremM ene
kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo
katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potreb-ščine, ž 3 obrabljene vozove in :: —■■ :cn;ske oprave. ————
moam nienje
; za gospode :
LŠtiMfsiia,
Franca Jožefa cesta 3.
Hojnovejsi londonski krof.
pristno angleško blago. Elegantna izdelava. Točno in solidno.
finih
ročnih
v LJubljani, Židovska ulica štev. 5. OriginaEni
->C^ ^ / jutranjo .      ^ / : obleke. :
•c^ / Športne jope in cepiče
s>v / za dame in otroke. •4^   / Vse potrebščine za šivilje.
/     Postrežba solidna in točna.
Priporoča se domača
ta trmiii
k & Ko.
Franoa Jožefa cesta 3.
Spisjeii8$2imlap!sii,
ter se izvrše točno in solidno. Založniki c. kr. priv. juž. žel.
Solidna postrežba. — Najnižje cene.
NAJODLICNEJSA ZNAMKA
9,C0GNAC
It V IZVIRNI POLNITVI.
„ MOET& fHANDON
JE ŠAMPANJEC rNADVJŠJEGA DVORA IN ARISTOKRACIJE
USTANOVLJENO   / j
1743
porabljeni v usnjati aplikaciji na blazinah, torbah in pasovih.
Kot specialiteta samo pri meni.
vse vrste slamoreznice
im
ter
železnino
ponujata
StafOkranlSki mOfti   Schnelder & Verovšek
trgovina z železnino in poljedelskimi stroji
Ljubljana. Dunajska cesta štev. 16.
le zamudite zahtevati cenik!
Ne zamudite zahtevati cenik!
VC
Izurjena
3863
Dobi
»hranjen
3833
prodajalka kratek klavir
se išče za trgovino ročnih del.
Prednost imajo one, ki so že bile v tej stroki. — Predstaviti se je
Dvorni trg 1, I. nadsfr., desno-
Kompanjon ali kompanjonka
z 2000 do 4000 K za staro obstoječo trgovino z mešanim blagom poleg cerkve in šole, z letnim prometom 50.000 K, se išče proti vknjižbi in so-lastništvu trgovske hiše.
Ponudbe pod „Balkan", Maribor, poste restante. 3828
Zelezninar
dobro izurjen v tej stroki,
se pod boljšimi pogoji sprejme.
Vojaščine prosti imajo prednost — Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod „št. 1000/3820". 3820
Stanovanje
na Dolenjski cesti v Ljubljani pri Po-poviću in sicer 2 sobi, kuhinja, klet, drvarnica in vrt,
se odda z novembrom;
mesečno K 20"—. Več pove 6. Požar, Dolenjska cesta 48, hiša Popović.
se ceno proda. Stari trg št. 28, II. nadstr.
Prešernove $|j|(Q
prodaja in pošilja po pcstnem povzetju Iv. Bonačv Ljubljani.
Cena sliki 5 kron. 372
Sprejme se takoj raad, priden, zvest •      i • v •
3827
HISA
pripravna za vsakega rokodelca
kakor tudi za malo špecerijsko trgovino,
se proda ali pa odda v najem v Sv. Križu pri Kostanjevici.
Posebno se opozarjajo gg. rokodelci, ker je tukaj veliko pomanjkanje roko delcev. — Pojasnila daje Jos. Kodrič,
trg. v Sv. Križu pri Kostanjevici.
Dobra pijača.
Zmerne cene.
Razna divjačina
okusno   prirejena   se   dobiva vso jesensko sezijo vsak dan v
gostilni »Leon"
Florijanska ulica štev. 6.
Dobra pijača. Zmerne cene.
kateri zna dobro briti in striči. Zahteva se znanje   slovenskega in nemškega jezika. Ponudbe na
Fran   Švadlena,   brivca. Bled, Gorenjsko. 3821
pridna, zmožna slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi
sprejme.
Starejše imajo prednost. Takojšnji vstop za trgovino manu fakturnega blaga pri Alojziju Kossar, trgovcu z mešanim blagom v Šoštanju, Štajersko.
popolnoma  zmožna   slovenskega in nemškega jezika,
se takoj sprejme.
Prosi se vposlati izpričevala in navesti zahtevo plače. 3805
Bratje Krejcar, Dobrnska.
1995 Prva domača tovarna
omar za
Simona Praprotnika v Sjubljani, Jenkova ulica It. 7.
Prevzemajo se vsa v stavbno in pohištveno : mizarstvo spadajoča : dela, katera se točno in po najnižjih cenah ===== izvršujejo. ■
Velika zaloga gostilniških okroglih miz.
Ceniki se pošiljajo na zahtevo brezplačno in poštnine prosto.
» *
{Brez vsakega posebnega obvestila)
^nton Primožič
trgovec v Žireh
)Y(infca Piv/c
12 Predgrijj pri Črnem vrhu +j)t" poročena. »3K» Širi, dne 24. oktobra 19t3.
B^n^^SBBBOBHBBSSBi^SSB&raS
* *
* »
3S31
pozor: !pozor: Zima se bliža — misliti fe treba na
wt peči!
Priporočam cenjenemu občinstvu svojo veliko
iigo peli
v Ijubljani, Jtiarije herezije cesta 8
NaroČila se izvršujejo vestno po primernih cenah.
Anton Kovačič
tovarna peči in štedilnikov :s   na Viču pri Ljubljani. ::
Redka prilika! Redka prilika!
Jako dober
se ceno prodasta 3832 Radeckega cesta št. 2/1.
Dobro idoči
3773
Mesar
z lastno koncesijo, četudi oženjen, dobi v prometnem kraju primerne prostore za tri leta brezplačno. Naslov se izve pri upravniŠtvu »Slovenskega Naroda«. 36:0
Zaradi preselitve je naprodaj 3822
H X {S
v dobrem stanju, zraven obširen vrt, 3,'4 ure od Ljubljane, cena nizka, lepa lega za leto-vičarje. — Več pove Jos. Kordei v Kamni gorici,   pošta  Št. Vid nad Izubijano.
vin
na prometnem kraiu se Odda. — Le resni reflektantje se bodo vpoštevali. Koncesija se odstopi. Potrebni kapital okoli 15.000 kron. Pripravna za vinogradnike in vinske trgovce. Pismene ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod ,,Rentabcl".
dobavljam franko na vsako postajo za reklamo nove vrste
ki se gonijo z nogo z eleg. omarico in 10 letno garacijo. Odpošljem ko dobim IS K zadatja, ostanek po povzetju. Vse vrste šivalnih strojev »Ringschiff« »Central-Bobbin« za domačo rabo in za  rokodelce po cenah  na debelo.
JL Uleissberg, Dunaj II. Dnfere Đanaustrasse 23 lil.
Ceniki gratis in franko. — HrvaŠka korespondenca. 370,9
ozdravi brez vbrizganja pri gospodih in damah vse bolezni spolovil, iztok, kapa-vico, bolezni v mehurju, kjer drugi   pomočki odpovedo
Iti-DriM
Škatlja (100 kom.) K 5'—. 2 škatlji za 13     eno zdravljenje. — Tzdeluje
Delta latoaloire a Prodnlts Cnimipsa Pariš
Dobivs se pri gen nalogi za Avstro-Ogrsko:
Lekarna larialilf, BuilapeSta. VI. Llszt Fereuc-tg, 20
po povzetju aH ako se znesek pošlje napre.
=3G
3u
Samskega perila : : oprema : :
trdno in solidno izvršena v lastni izdelovalnici  je   nekaj [q dni razstavljena v izložbenih oknih firme 3834
Anton Sare
LJUBLJANA Selenburgova ulica 5.
ir==ii iE
m v
s prodajalno, gostilno in pekarijo
v ŠaDJanah, to je ob  prvi žel. postaji od Ilirske Bistrice proti Reki.
se proda oziroma da v zakup.
Hiša obstoji iz 7 sob. kuhinje, verande, lokala za trgovino in gostilno, obokane kleti in treh skladiščn h prostorov ter velike krušne peči z dvoriščem in vrtom Hi?a leži ob državni cesti Reka-Trst Ugoden položaj za trgovino na debelo. Prodajna cena 11.000 kron. Ugodni plačilni poboji. — Lastnik :
Anton Žnideršič, Ilirska Bistrica.
*824
Narodna knlisarna
v LJubljani
ima v zalogi lepo zbirko
ki jih prodaja
antikvarično
se Išče proti sigurnosti.
Cenjeni dopisi se prosijo poslati na uprav »Slov. Naroda« pod št. „250".
3806
Stanovanje
v prvem nadstropju z eno večjo sobo, kuhinjo in dru^'mi  mit ki nami
se odda za novembrov termin.
Več se poizve v pritličju Dunajska C. 71.
Velik lok
primeren za delavnico v Hilšerjevi ul. Štev.  12.   poraben  za vsa*o obrt,
se odda tako]. 3732
::   Več se izve v trafiki i stotam :: Pridni, pošteni
zastopniki
prikupne zunanjosti dobe trajno delo prodajalca in inkasanta za dobro vpeljano tovor-niško zalogo tu in v Kočevju. Potrebna je kavcija par sto kron. Začetnike se upelje. Ponudbe na pisarno Sv. Petre nasip št. 3. L|nbliana. Za Ljubljano se sprejmejo tudi dame" 3788
Pozor, vinski trgovci! Pozor, vinski trgovci!
Zavoljo opustitve trgovine z vinom se
ceno proda
3684
od 10 kg naprej  po 12 do 40 v. kg razpoš Ija po povzetju 3738
And. Oset, pos. Tolsti vrh p. Guštanj, Kor.
Ženska
srednje starosti, z 8 mesecev starim otrokom prosi nujno za kako primerno sužbo, kjer bi mogla sama otroka preskrbovati Vajena je vseh gospodinjskih del in zna tudi nemško — Ponudbe naj se blagovolijo vposlati na upravništvo »Si. Nar.« pod .Sirota 3784".
Dobro izurjena
3772
hiša z velikim vrtom
in vinsko kletjo, prodajo se tudi vinski sodi in vsa vinska oprava. Vse blizo ljubljanskega kolodvora. Naslov v upravništvu »Slovenskega Naroda«.
dobro ohranjena, eden za 15 konjskih sil, druei za 8 konjskih sil močan, sta
po Jako nizki ceni na proda].
Motorja se vidita v obratu. — Naslov se izve v upravništvu »Slov. Naroda«.
M i B ■ ■
šivilja
za damske obleke želi vstopiti v privatne hiše, najraje gre na deželo. Cenj. ponudbe  na  uprav.  »Slov. Naroda«.
Mladenič, star 26. let, vojaščine prost, pošten in trezen, želi službo kot
slu
ali kaj podobnega.
Ponudbe pod „Iftlađenič 3819" na
upravništvo    »Slovenskega Naroda«.
Oddam dve nemeblovani 3780
mesečni sobi
(skupno, ne   posamezno) s posebnim
vhodom za 1. november 1.1.
Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«.
za gojenko liceja z zdravo hrano za zmerno ceno se naj blagovoli javiti pismeno na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod „Olševski, učitelj".
3791
Prevzame se dobro idoča
mesarija
kakor tudi gostilna v najem ali v nakup Ponudbe na upravništvo »Slov. Nar.*
pod šifro: »Gostilna & mesarija/3785".
za nove križe z godbo in budilko se iščejo ob dobri proviziji na korist stavbe cerkve. Lastni izdelek. 3ao2
Malšk, Srno, Krona 28
se takoj odasta
v Židovski ulici št. 5. Več se izve v
restavraciji 3317
n
zanesljivo in brez bolečin delujoče, obsegajo znameniti Maya-bacil, ki vse škodljive bakterije v črevesu hitro in zanesljivo pomori, česar ne doseže nobeno čistilno sredstvo. Skatljica s 50 tabletami K 3*—. Jogurtove redilne tablete Agra, jogurtov ferment Agra, jogurtova redilna čokolada, jogurtovi redilni sladi, tekoči in suhi, največje redilnosti (zlasti za otroke). Nove vrste redilne soli, kefirieve in kumisove tablete Zahtevajte izrecno izdelke »Agra« z varstveno znamko »Agra«. — Ceniki gratis. ' 3826
Po pošti pošilja: Yoghurtwerk „Agra" Gradec, Postfach 45. ^^^^mmaaam^amMmmsmimi hm.......iiisjiiiwsasanBsasasaaBsaMMai
Narodna tiskarna
v Ljubljani.
Telefon št. 85.
1
1
Se priporoča v izvršitev vseh tiskarskih del, kakor: časopisov, knjig, tiskovin za urade, hranilnice in posojilnice, cenikov, okrožnic, jedilnih listov, mrtvaških listov itd. itd.
1
i
Telefon št. 85.
UY
1
87
56
0
22
48
194680
Iz korespondence skladatelja 3os. Rocjančica.
3.
Dragi Nace!
Če bi utegnilo biti kedaj kaj iz mene, imel boš sladko tolažilo, da si rešil enega človeka pogina. Pokazal si se pravega prijatelja in človekoljuba.
Ker si svojo prijateljsko dolžnost (se ve, da govorim tu le o tistej etičnej dolžnosti!) tako zvesto opravljal in jo še izpolnuješ, imaš nedvombeno tudi pravico terjati račun o mojem obnašanji, o življenji svojega var van ca.
Kenda mi je pravil, da si ga zvesto in skerhljivo popraševal, ali se pač učim, in sploh, kaj delam. Da ti tako radovednost navdihuje prava prijateljska ljubezen do mene, sem več nego prepričan. Toplo se ti moram zahvaljevati zanjo!
Nego nekaj te prosim. Bodi uverjen, da ti govorim resnico. Če hočeš o meni kaj izvedeti, oberni se kar naravnost do mene; čistejšo resnico ti razcdenem, nego jo moreš dobiti po zavertih in okljukih. A ne smatraj tega kot očitanje. Meni je samo do stvari! Toliko sem se že ojačil, da si upam govoriti resnico o sebi, in to je veliko.
Prašaj me, če hočeš, najmalost-neje reči, vse ti čem odkrito izpovedati; da! celo kacega pregrešita ti ne zamolčim, v katerega utegnem zdaj pa zdaj pasti — iz stare navade. Pa saj vem, da ti delam krivico, da nijsi lako strog. Glavno vprašanje ti je pač: ali se sploh zdatno učim? Na to ti resno odgovarjam; da! — Kedar bi bil tako nesrečen, da bi me ta volja minola, naznanil bi ti sam.
Do danes sem predelal, predelal v pravem pomenu besede zgodovino rimskega prava in splošni del. Sedaj preidem k pandektam. Toliko ti naznanjam v orientacijo.
Tedaj le poterpite do julija. Da delam, se fcodeš prepričal, ko prideš (kakor čujem) v Gradec.
Še nekaj te prosim. Zabiljužuj, kedo in koliko mi daje podpore. Ko bi mi kedaj kedo metal v oči, kako me je uzderžaval in mi denar tegnil, plačam mu se serčno zahvalo. Fa-mulus je uže mnogo skusil na tem svetu, in ve, da se mu je nadejati tudi tega. Pa to bodi rečeno le tebi!
Neizmerno me veseli »Slavcev« sijajni vspeh. Kamen do kamna palača! Ali se še spominjaš sicer navdušenega ali vendar le skromnega za- | četka v petji?   In zdaj že   obstoja j : Slavec«!   Nijsmo ne še take seme i Slovenci!
Mesečnino sem prejel, 20 po i Kendi in 10 gold. po nakaznici, i Hvalo!
Jz serca t: privoščim, da si že j tešeš stolček, na katerem boš (bodi prepričan!) srečen sedel v življenji. A kako bi imel jaz rad po sedaj takega prijatelja poleg sebe, s katerim bi se po storjenem delu pogovarjal o tej in onej zadevi v poduk in počitek! Vem, Nace, tudi ti si trpel (o da bi nikoli več ne!) moralične muke.
Morda bova še kedaj srečna!
Zdravstvuj, duša draga! 10./I. 76.
Jos. Kocjančič.
Ne vem kaj delajo v Pragi, da nij še korekture nar. pes.
4.
Dragi! Kaj de.'am?
Iz pečetka sem bil kaj priden. A mini nijsem imel. Enkrat sem imel hišno preiskavo. Vse moje uboštvo so pregledali, vsako cunjo, vsak listič. Tako me je bilo uznemirilo, da sem bil ves zgubljen. Lehkomišeljn sem bil vedno, a vest moja je čista. Mislil sem si, zakaj moram biti tako preganjan? — Glede Kollerjeve inkvizicije sem bil tudi klican pred sodnijo kot priča. Vse me je bilo tako poterlo, da bi se bil kmalu zmotil. Začel setn bil zahajati med družbo, da se izvijem melanholiji. Par mescev so me vendar pustili pri miru, upam, za zmirom. Zdaj sem duševno zdrav. Zakaj ti nijsem tega poprej naznanil? Nijsem mogel. Še zmisliti se nijsem smei tega preganjanja. Molčal sem. Kako me je mogla dir-noti smert mačehe, si lehko misliš: bila je edina duša, ki me je gorko in nesebično ljubila, — Lauričev samomor me je tudi strašno pretresel. Imel sem ga za očeta, kateremu sem poleg mačehe gojil najglobjo ljubezen. Vse te okoljščine so zelo neugodno upliivaie na-me.
Z narodnimi pesni imam le jezo. Vse tirjatve tiskarjeve sem izpolnil. Plačan je po Kovačiču v smislu pogodbe. Korekturo mi je bil poslal uže iebruvarija, čedno delce. A od tedaj nij ne duha več o pesnih. Dvakrat
sem mu uže ostro pisal, nič mi nij odgovoril. Še dva dni čakam, pa ga tožim. Naročniki vedno poprašujejo, kako in kU. Vse me jezi.
Skušnjo delam julija. Da ta čas dobro porabim, si misliš lehko.
Zdaj udobim sostanovalca, pridnega, poštenega Slovenca prirodoslovca Sinkovič-a. Vem, da bo dobro name upljival.
Denaria premalo, tesno gre.
Hvalo, Nace, za tvoj trud. Vem, da ti bo plačan, če naredim skušnjo.
Serčno zdrav, blagi, poterpez-Ijivi prijate.*]!
O preganjanji molči!!!
J. K.
5.
Dragi Nace! Odgovoril ti nisem na zadnje pismo, ker nisem mogel tako naglo prepisati pesmi. Z veliko težavo sem jih pisal 10 dni. Pošiljam ti jih, ti si ;ih bil pen/i razumel, in kakor vidim si jim tudi zdaj čedalje bolj naklonjen.
Stori z njimi kar hočeš, tvoje so, druzega nemam na sveti, da bi ti dal v znak moje hvaležnosti in spoštovanja!! —
Vse je resnično v njih, nič ponarejenega: od perve čerke na naslovni strani do zadnje glaske.
Če bi Jih kedaj hotel dati tiskati, prosim, na; ostane vse, kakor sem postav'1. Če živim, bi rad korekturo vodil. Samo to, za boga milega, spoštuj pervo stran, ki sem jo med solzami pisal! — *    ' *
O svo>i bolezni ti povem* da mnogo Lerpim, desno krilo pljuč se mi zdi kaker bi bilo vse zvezano, pa boli me, posebno ko kašljam. Kašelj me nepretercoma, od kar sem prišel domov, terpinči.
Tako, da jaz ne upam več zdravja. Se zna zgoditi kak preobrat, a jaz sem pesimističen.
Skoraj, skoraj, bi te malo po-kregal. Veš prepočasen si! — Lepo veselje bi rrr bilo, da bi te videl »notarja«. — Ne morem več pisati, vse me boli.
Zdravstvuj!
J. K.
(polije
vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.
$nton Čeme,
graver in izdelovatelj kavčukovih štampilij
Ljubljana, Šelenburgova ulica 1.
Ceniki franko. Ceniki franko.
ftšls©
j za steklenice in sode v vseh velikostih in kakovostih, za vinotržce, pivovarne, založnike piva, izdelovalce likerjev, lekarnarje, drogiste, mineralne vrelce in špecerijske trgovine
2zd.daj§o   *v*-cll*j* 3706
«& Ko«, Xv I tjt\lt>l J a na
Edino domače podjetje te stroke na jugu monarhije. Električni obrat. Direktni uvoz prob-kovine iz Španije in Portugalske. Zahtevajte cenik in vzorce. Zaloga raznovrstnih stanjolovih kftpsljev.
re&ajaiD,
spominjajte se pri vsaki priliki
„Narodnega sklada"
in nabirajte prispevke zanj!
in modno blago za gospode in gospe dobe zasebniki najbolje iz prvovrstne izvozne hiše Prokop Skorkovskv & Sin
Humpoiec, Češko.
Velika izbera. Vzorce na zahtevo franko.
Na željo damo napraviti   moške obleke tukaj.
Frani Kos
£jubijana, Sodna ulica.
Podpirajte domaČo industrijo!
Stare nogavice se ceno podpletujejo I
Specialna mehanična pletilna industrija in trgovina za površne in spodnje jopice, moderčke, telovnike, nogavice, rokavice, posebne obleke zoper trganje, pletilni materijal za stroje itd. na drobno in na debelo. Šivalni stroji od 70 kron naprej. Pletilni stroj patent »Wiedermann« je edina in najuglednejša prilika za dober zaslužek, pouk brezplačen, trajno delo sigurno Ker delam brez agentov, so cene veliko nižje.
naravna
sISeaEIcna kislina
kot podpirajoče sredstvo pri zdravljenju v Karlovih varih, Marijinih lažnih, Frančiškovih lažnih vedno sijajno preizkušena. Z2loge v Ljubljani: Mihael Rastner. Pete; lesnik in L Sarabon.
Proti
22
vn
izborno deluje dobro znana
anftisepi i£na
Melusine ustna in zobna voda
ki utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust 1 steklenica z navodilom 1 krono*.
Deželna lekarna Milana Leusteka
v Ljubil anl, Resi j sva cesta štev. 1
poleg Franc Jožefovega jubilejnega mostu. V tej lekarni dobivajo zdravila tudi člani bolniških blagajn jnž. železnice, c.kr. tobačne tovarne in okr. bol. blagajne v Ljubljani.
Melusine-ustna in zobna voda.
Sunja, Hrvaško,  22.  februarja 1908.
Blag. gospod lekarnar! Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vaše Izborno delujoče antiseptične melusine-ustne zobne vode, katera je neprekosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in od-stranja neprijetno   sapo iz ust Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal. Spoštovanjem Mato Kaurinovic, kr. pošte meštar
Dobro blago se samo hvali S
~. j ura
vgSaševalec glasovirjev in trgovec glasbil
LJubljana, Poljanska cesia 13.
Zaloga prvovrstnih glasovirjev. pianin, harmonijev, gosli, gitar, tamburic. citer. harmonik itd. Najboljše strune „WeichoId" in druge ter vse potrebščine glasbil. — Jamčim pismeno 10 let. — Zavod  za oglaševanje ter popravila glasovirjev in vsega
glasbenega orodja.
Najcenejša posojevalnica.
Vglašujem »Glasbeni Matici«, »Mladiki« in drugim slovenskm zavodom. Svarim pred samouki in neiz-kazanimi baje-strokovnjaki, ki inštrumente samo pokvarijo. Edini samostojni strokovnjak za vglaševanje ter popravila vseh glasbenih inštrumentov je na Kranjskem koncesionirana tvrdka
f. 6. "furasek.
(poprej Henrik Kom)
patoalec streli in klepar, vpeljalet strelovodov, ter instalater vodovodov
Ljubljana, Pslpsta testa št.8.
Priporoča se si. občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje z angleškim, Irancoskim in tuzemskim Skriljem z
asbest-tementnini Skriljem CEterniO patent HalscbeR
z izbočno in ploščnato opeko, lesno-cementno in strešno opeko.
Vsa stavbinska in galanterijska kle-Darska dela v priznano solidni izvršitvi.
Hišna in kuhinjska oprava. Poslekijena posoda.
Poprave točno in ceno.
Proračuni brezplačno in pošt. prosto.
Najnižje, stalne cene. Ceniki na razpolago.
mF==ngir?^=n5n5]r
Polnili v Severno in Južno Ameriko
se vozijo sedaj le po domači avstrijski progi
ffl
13
l
Trst — New Tork, Buenos Aires, RIo de Janerio, Santos itd.
z najnovejšimi brzoparnikl z dvema vijakoma, električno razsvetljavo, brezžičnim brzojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da . dobi dovolj domače hrane z vinom, svež kruh, posteljo, kopelj Itd. i
0DS93 nmmr. V Imm AmeriRo vsako soboto, v Južno Ameriko vsakih 14 dni.
Vožnja iz Trsta v Kanado: (PortlarJ. Duehec. Montreal) vsaki mesec enkrat.
Vsakovrstna pojasnila daje radevolje brezplačno in prodaja vozne liste glavni zastopnik za
Kranjsko. Štajersko in Koroško
SIMON KMETETZ, Ljubljana, Kolodvorska ul. 26.
ii5nar=i|5][5||
,|lllill
Wmm nliia št. §
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih
pušk in samokresov
iavsl potrebščin, vsei del koles Oddttn)
kakor tudi
onem no
»ušk, same točno in s
Cenovnik zastonj in poštnine prosto. .
Popravila pušk, samokresov in biciklov točno in solidno.
9 ¥ 9
Ivan Hiiovičar
umetni in trgovski vrtnar
Ljubljana, Kolezi ska ulica št. 16
priporoča slavnemu občinstvu svoje bogato opremljeno vrtnarstvo, kakor tudi okusno ::    izdelane vence, šopke in trakove, ::
4fe>
Dalje ima na razpolago :: za izposojevanje :: ob mrtvaških odrih drevesne cvetlice, kakor tudi najfinejše dekoracijske cvetlice za dvorane ::   in balkone. ::
Imam tudi vsakovrstne sadike do najžlahtnej-ših cvetlic in zelenjadi. Sprejemam tudi naročila za na deželo. Vsa naročila se izvršujejo :: točno in solidno. :: Brzojavke: I. Bizovičar, v. vrtnar, Ljubljana. ::
4
0455
199862
Izboljšajte promet v svoji gostilni
2150 z izvrstnim cenim
lilzenjskim pivom
;: iz Češke delniške pivovarne v Čeških Budejevicah. ::
Največja čisto slovanska pivovarna. 2505 ur Zaloga v Ljubljani: V. H« Rohrmann. -mm Zaloge v Zagrebu, Trstu, Puljuy Zadru itd.
Poskusite to
pivo v slovanskem grandhotelu „Balkan" v Trstu, Via della Caser-
ma in v slovanskem
hotela „Lacroraa" v Gradežu.
Kadar hočete kupiti dobro blago, obrnite se na tvrdko
ICatinka Widmayer
„pri SOLNCU" za vodo,
ki ima v zalogi dobre in trpežne čevlje za dame, gospode in otroke. Izdelovanje suhih šopkov, nagrobnih vencev, trakov z napisi. Bluze, vrhnja in spodnja krila, nogavice, rokavice, vsakovrstno perilo itd. — Postrežba točna. — Cene najnižje. Prosim prepričajte sel 3440       Prosim, prepričajte se!
— Prodajajo se tudi narodne peče. —
i
Privatni plesni pouk
v novi dvorani hotela Union.
Vpisovanja za najbolje znani večerni tečaj za odrasle gospodične in
gospode iz dobre družbe bodo samo še kratek čas Poučne ure vsak ponedeljek
in petek točno ob 8. zvečer.
K temu tečaju se pripuščajo samo učenci, ki so se preje prijavili pri podpisanem.
Poleg vseh sedanjih modernih plesov se poučujeta tudi slovita Tango in Two-Steps. Privatne lekcije ob vseh urah tudi v privatnih hišah, družbah in kiubih Vsakršna pojasnila vsak dan od 11. do 12. dopoldne in od 2. do 4. popoldne
v hotelu pri Slonu, soba št 73. z velespoštovanjem
Giulio Morierra,
3620 autor, plesni učitelj.
Greh in smeh...
Zabeljene in osoljene kratkočasnice.
Brez  dovoljenja knezoskofijskega  ordinarijata izdal
Tinček Hudaklin. ■i   Cena 1 krono, s pošto 1 krono 10 vinarjev, i
JfaroSna knjigarna v Ijubljani, Prešernova ul. 7.
Pri c. kr. gozdni Dpra?i Kostanjevica dospe v prodajo
za leto 1913/14 okoli
3825
860 m3 hrastovega lesa. 80 m3 ga-brovega lesa in 250 m3 smrekovega lesa, izdelanega na mestu sekanja in 750 m3 bukovega lesa z 5470 m3 bukovih
drv na rastilu.
" Rok za pismene ponudbe: 15. novembra 1913 opoldne. zz=
Natančnejši razglasi, ponudbeni vzorci in vsa natančnejša pojasnila daje podpisano oskrbniŠtvo, kjer se morajo vlagati ponudbe.
L kr. gozdno in grajlh oskrbništvo, Kostanjevica (Dolenjsko).
[ ^ j^C"
Anton Sare
11
M
LJUBLJANA, Šelenburgova ulica št. 5
priporoča
svojo bogato zalogo prve vrste platna, namizne prtenine, brisalk, žepnih rob-cev, nogavic, spodnjih kril, damskega LJ in moškega ter otroškega perila in r*N
švicarskih vezenin.
Specialiteta: Izgotavljanje nevestin-skih oprem od preproste do najfinejše 1 Izvršitve. ==========
n
Lastni izdelek.
Nizke cene.
3929
g m ■ tf tf tttf
ti
! 500 kron !
Vam plačam, ako moj uničevalec korenin balzam Rla Vaših kurjih očes, bradavic, otiščancev ne odstrani v 3 dneh brez bolečin, Cena lončka z ga-— _ rancijskim pismom 1 K. Kemenv, Kaachan (Kasta) L, Posti. 1264 Ogrsko.
uzam
S
60 gramov težka, K 140*—, mesečno 4 K. Prve vrste srebrna ura s 3 srebrnimi pokrovci 14 K. Pošilja se na vse strani. Kdor bi rad ceno kupil uro in verižico, naj piše takoj. R Lechner, Bftclava (Lnndenbnrg) 299 trgovina z zlatnino. =====
Zagreb, Ilica 40.
Tvornica žaluzij rolet, lesenih in železnih vetrnic
Telefon 492.
Ceniki in troškovnik na zahtevo brezplačno.
Mladenič, star 24 let, lepe zunanjosti, industrijec in trgovec z deželnimi pridelki, ki ima vsega premoženja nad 50.000 kron, v lepem kraiu na Gorenjskem v bližini mesta, se želi kakor hitro mogoče poročiti z gospodično staro 20 do 26 let, ki bi imela veselje do industrije in trgovine in imela premoženja od 15 000 do 20.000 kron. Pri dopisih se prosi tudi za sliko. Le resne ponudbe pod „Zv@Stl tovariš" na upravništvo »Slovenskega Naroda« do 10. novembra t. 1. Slika s pismom se v neugodnem slučaju vrne. Tajnost zajamčena. 38C3
Zajamčen mpeh
ali denar nazaj.
Zdravnlikl Izkaz
o izvrstnem učinku.
dobite ob rabi med.
dr. ji Rixa kreme za prsi
oblastveno preiskano, gar. neškodljivo za vsako starost, zanesljiv uspeh. Rabi se zunanje. Poizkusna pušica K 3, velika pušica, zadostna za uspeh K 8*- -Razpošiljanje strogo diskretno. 3508
Kos dr. A. Rix, laboratorij, Dunaj IX., Berggasse 171
Zaloge v Ljubljani: Lekarna pri »Zlatem jelenu", drogeriji Kane in „Adrija".
G. Flux
Gosposka ulica 4,
I nadstropje, levo.
3804
Uradno dovoljena, že 20 let obstoječa najstarejša ljubljanska
udobnost  cenj.   občinstva  zopet v
središču mesta. Priporoča in namešča ie boljše
kakor
privatno trgovsko in gostilniško osobje Izbira različnih služeb, zlasti za ženske Vestna in kolikor motno hitra postrežba zagotovljena.
Pri vnanjil; vprašanjih se prosi znamka za odgovor.
Za njive ln travnike,  za  sadje, zelenjad, _ za  tlto, vinograd,   moraš žlindre pridat'.
Tomasova žlindra
zvezdne
znamke
je priznano najboljše in po ceni tosiornatokislo gnojilo za jesensko setev.
Gotov učinek I — Bogat donesek I 2885
§   Tomažova žlindra zvezdne znamke se prodaja le v plom-■   bi ran'h, z zvezdo zaznamovanih vrečah.  Za vsebino fos-forove kisline, ki je na vrečah označena, se da popolno jamstvo.
Zalogo zvezdne znamke      Tin t fl F Usiftlf U Cfllill     Naročila na debelo in
Iti iflujull I LKIJU. drobno se takoj izvrše.
ima veletrgovina »Merkur«
prve vrste specialiteta!
Drobilniki s struženo  dolbljenimi kovin, valjci Drobilniki z lito dolbljenimi litimi valjci Drobilniki z mlevnimi koluti Drobilniki z mlevnimi kameni — ter vse
stroje za priprav Janje krme, reporeznike, slamoreznice, parllnike krme, stiskalnice
za seno in slamo izdelujejo in dobavljajo
KS; MATPAETH <& CO. tvornice kmetijskih in obrtnih strojev — Dunaj II., Taborstrasse 71 Frankfart n. M., Berlin, Pariz, Moskva, Milan«
Zastopniki se sprejmejo. — Ilustrovani katalog št 314 gratis in franko. 7C0 prvih daril, zlate svetinje itd. 1500 delavcev ln delavk.
3617
EEEJL
ir=ir
HOTEL BELLEUUE
0
vso zimo otvorjen.
Vsako soboto velika pojedina klobas,
vsak četrtek pustni krofi.
Mesečne sobe ceno.
Ženitovanjske pojedine se ceno servirajo doma in zunaj hiše. Točijo se slovita vina g. Al. Zajca. Z velespoštovanjem
J. Friedl.
3316
3E=IE
]F=1E
Podjetje betonskih stavb
j
Kiparstvo: Tovarna umetnih kamnov:
Ljubljana, Slomškova ulica 19.      Trst,  via Fabro  Severo 31.
Telefon 251. Telefon 2332.
Edini zastopniki na Kranjskem
za vsakovrstne mavčne plošče (ScaglioN Bantalel) tvrdke Honigsberg & Dentscb
ter
priznano strešno lepenko „Coriolit"
tvrdke Emil Entznlckr. 3750
Št. 20987
3798
občina Bloke okraj Logatec
na 3231 K 70 vin. proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.
Pismene vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedjo enotnih cen proračuna naj se predloie
Do 8. novembra 1.1. ob 11. uri dopoldne podpisanemu Dež. odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, dopo-slati je zapečatene z napisom: „Ponudba za prevzetjo gradbe napajali-šča za vas Glina, občina Bloke".
Ponudbi mora biti dodana izrecna Izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razven tega je dodati kot vadij Še 5% stavbnih stroškov ▼ gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun in stavbni pogoji se dobe pri deželnem stavbnem uradu, Turjaški trg Št. 1, ▼ navadnih uradnih urah za znesek 1 K 30. vin.
Od dež. odbora kranjskega
▼ Ljubljani, dne 21. oktobra 1913.
8
4W
DP
8Y
D-D
NI hranimo
ako pijemo namesto zdravju Škodljive zrnate kave idealni, slastni nadomestek za kavo
„ROGGKAFFOL".
Močan kavni okus, slastno, cen6. 5 kg franko po povzetju K 430. V vsakem zavitku namesto pogosto nič vrednih pridatkov dragocena novost. „Roggkaffol" tvornice zivll, Trnt-nov (Trautenau) odd. 9. 3529
70 h \ kg sivega posteljnega perja.
K 2-50 zglavnica s perjem.
K 7-— pernica, 118—150 cm dolga. K 9-— pernica, 118—180 cm dolga,
polnjena z zajamčeno novim perjem, brez prahu.
jftntonpotednak, firaSac, jfeiahiljerstr. 11S.
jCenihjL zastonj?
\ Hk> tajni nastavi se usatutmu. naznani jo.
Štedilnikov in peči s..z.o.z.We£s
j     Scacenje ^/lasćci^Aa. c„..--,-Vi
faff šivalni
so priznano najboljši.
'J?,      jTJL3  Pouk šivanja in vezenja na stroj brezplačen.
NO VOS V* NaJnoveJši brzošivalni stroj za krojače, obrtnike, brez w *Ps>& A ■ čoinička, do 3000 vbodljajev v 1 minuti. Dobi se le pri
W    M    \Tfitr   specialna trgovina šivalnih strojev in koles
Igli a VOK Ljubljana, Sodna ulica štev. 7.
Desetletno Jamstvo. — Ceniki zastonj ln poštnino prosto.
Trst, Via S. Nicold št. 2.
_ _ Tehnična pisarna.
Uredba popolnih industrijskih naprav vsake vrste, dalje električne luči in sile. Slavno zastopstvo draiđanske tvornice plinovih motorjev prej Morio Hille ▼ Brazdanih. Najstarejša tvornica motorjev za nafto, sesalni plin, bencin, bencol in plin. Čez 10 000 motorjev v obratu. Sijajne odlike. Strofi za opekarnice vsakovrstni, za ročni obrat in na silo. Prve vrste stroji za obdelovanje lesa firme Adolf Al-dinger v Oberturkhelmu pri Stnttgartn. Univerzalni stroji za oblanje, krožne žage, vrtalni in skobeljni (Frasmaschinen) stroji, stroji za rezanje Čepov in za brušenje. Popolne oprave mizarstev Stroji za obdelovanje železa. Stružniki, vrtalni stroji, skobeljniki (Frasmaschinen) itd. — Proračuni, ponudbe in tehnične inlor-
marije zastonj in poštnine prosto. 2684
H
W
N
ki so previdni, se vozijo dandanes samo z najnovejšimi parnlki .Velikani" preko
= Hamburga.
FR. SE UNI G,
w
H P H H
W H » H H
S
a w
n
W H H H
LJubljana, Kolodvorska nllca,
velika številka 28. 5
Največji parnik na svetu je
„Imperator".
Dolg je 920 Čevljev (280 metrov), nosi 50.000 ton ter je prva ladja na 4 vijake, dočim so bili dosedaj največji in najhitrejši parniki samo na 2 vijaka. „Imperator" je široko morje preplul v 20 dneh trikrat ter se je moral pri tem še v Hamburgu in v New Yorku z izkladanjem in nakladanjem po
poldrugi dan muditi. Morska vožnja v 6 do 6V2 dneb
se popolnoma jamči. O prvi vožnji „Imperatorja" piše .Glas Naroda" iz New-Yorka: „Imperator" je višek moderne tehnike. Ropotanje strojev se Čisto nič ne sliši. Ladja pluje tako mirno, da človek skoraj ne ve, da je na vodi ter se niti malo ne da primerjati z drugimi morskimi velikani. Približno tako so urejeni tudi drugi .Velikani" Hamburg-Amerika linije. Vsi imajo v III. razredu sobe z 2, 4, ali k večjem s 6 posteljami. Hrana je obila in dobra. Taki .Velikani" so poleg »Imperatorja": .Kaiserin Auguste Viktoria" (25.000 ton), .Amerika' (24.000 ton), .Cleve-land" in .Cincinnati" (po 20.000
ton) itd. Važno! Vsak potnik dobi pri meni pismeno garancijo, da je prost vseh stroškov za hrano in stanovanje, kakor hitro se pripeije v Hamburg. — 2558 Vsakojaka pojasnila daje brezplačno:
W
H H
H W W H
K 8 ^ž18 S 2S S S ff^ 7^ 8 8 5 S S 8 8 S B IS S
Perje
za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah
EMIL KRAJEC
preje F. Hiti
Pred Škofijo štev. 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
največja zalaga navadnin da najfinejša
otroških vozičkov
in navadne do najfinejše
111118;
v Ljubljani.
Neznanim niroEnikon,« a ■ t nomtjenL
Cstinotljeno 1845.
parno barvarstvo
ter kemično čiščenje in snaženje oblek.
Jtprelura sukna.
ii nasip - Ozka ulita št. i Sprejemališče Selenburgova ulica št. 3.
Postrežba točna. Solidne cene.
Ljubljana, Dunajska cesta 13
Izborna zaloga
namiznih in nastropnih
najnovejše vrste
no nizkih cenah
!fiigfimnmiinii«iiirgTTj
72
hočete imeti?
Potem jim dajte uživati izboljšano, aromatično ribie olje iz lekarne pri zlatem orlu. Vsak otrok uživa z lahkoto to ribje olje iz katerega je popolnoma odstranjen zoperni duh in vonj. 1 steklenica K 1*80.
Zoper kašelj, zaslize-nost In prehla]enje
je v tem času za otroke najboljše preizkušen in mnogostransko priporočen trpotcev sok. — 1 steklenica 1 krono.
Zaloga  vseh  tu- in inozemskih specialitet ter  preizkušenih domačih zdravil.
Izborna toaletna sredstva „Ada".
Vedno sveže gumijeve speciaiitete
Oddajajo se tudi zdravila za člane vseh bolniških blagajn.
Razpošilja se 2 krat na dan na vsa strani.
«»mriftminiii»iT>»T
Pharm. Mag.
Vinko PfchD'Ko
lekarna pri zlatem orlu
LJubljana, Jurčičev trg št. 2.
Trgovina z orožjem in ckr. zaloga smodnika Lechner & JungI, Gradec Sporgasse 1.
priporoča po tvornlških cenah kot najboljše branilno orodje avtom, žepne pištole, točno zastreljene sistemov „BrowningV Steyr", .Mauser" in »Bavard" samokresi najbogatejše Izbire že od K 550 naprej, floberti in karabinatice, dvocevne lovske puške od 36 K naprej. Patrone, patronske stročnice Itd. itd Cenovnik gratis In franko. 4658 Cenovnik gratis in franko.
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopoe dražbe v Trbovljah
priporoča svoj priznano izvrsten Portland-cement v vedno enakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in podorne trdote daleč nadkriljujoči dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila in izpričevala
2307
raznih   uradov   in  na j si o vi te j ših   tvrdk   so    na razpolago.
Centralni urad: Dunaj, I., Maximilianstrasse 9.
1) veleposestvo pri Litiji (z graščino in gospodarskim poslopjem), nad 270 oralov, lahko tudi več posestnikov skupaj,
2) novo zidana pritlična hiša v Rudniku pri Ljubljani, nekaj sveta zraven, za eno družino,
3) dve enonadstropni hiši na Selu pri Ljubljani, v katerih bližini se zida nova Šola.
Povsod potrebna je v primeri z vrednostjo le prav mala glavnica: ad 1) 30.000 K, ad 2) 2000 K, ad 3) 20.000 K. — S posestvom ad 1) združena je pravica lastnega lova — prijetno letovišče.
Pojasnila potom upravništva tega lista ali posredovalne pisarne Valentin
Accetio, Ljubljana, Kolodvorska nllca štev. 8.
rh Tovarna slinal barv. laka in flrnela ?1
RATA
črkosliKaria. iaklroria. stavbna
Prodajalnicai
Miklošičeva ulica št. 6. nasproti hotela „Union".
aoanaaDtMMMK
EBERL
in pohištvena pleskarja:.
231
Delavnica i
Igriška ulica štev. 6.
Električna sila.
• V| *
ia piia in
rezlle l
Zaloga spalnih ter jedilnih sob v različnih : najnovejših slogih.:
Zaloga otomanov, di-:: vanov, žimnic :: in otroških vozičkov.
Spalnica v amerik. orehu
350 kron.
Obstoječa s 2 dvovratni omari, 2 postelji, 2 nočni omarici, 1 umivalnik z marmor, ploščo in ogledalom.
rizgalnice
kupujte samo pri
JmeRol, Umi
katera tvrdka se zdaj glasi: 2093
Središčna prodaja ognjegasnih brlzgalnlc ln potrebščin telovadn. orodja in avtomobilov d. s. o. j. Praga-Smlchov H. A. Smekal. V. I. StratUek. V. K. Smakal.
Opozarjamo
da v zadnjem času razpošiljajo različne nemške tvrdke po svojem zastopniku v Zagrebu na gasilna društva nemške cenike in ponujajo svoje blago. — Ne podpirajte jih, ker imate svojo slovansko tvrdko^
12
DD
8246
7802
SXU
X4^D
FF
Slovenci pozor!     Slovenci pozor!
V najem m odda z novim letom 1914
I I
hote z
gospodarskim poslopjem ln keglflščem
v znanih toplicah na Spodnjnm Štajerskem. Natančna pojasnila daje
Hranilnica in posojilnica v Dobrni pri Celju.
„PFHFF" Pozor!
I
Kdor si želi kupiti v resnici dober šivalni stroj, naj
kupi samo pravi *
PFSFF©
ki nosi na glavi in stojalu ime jPiaffi1 in se zanj 10 let jamči.
Velika zaloga koles
kakor Wal!enrat1, Puch, solidno ljudsko kolo Eosmos in Ilirija kakor tudi vsi posamezni deli in popravila po najnižji ceni pri tvrdki:
Franc Tschinkel, Kočevje št. 240.
Cenik brezplačno in poštnine prosto. Cenik brezplačno in poštnine prosto.
nunske cerkve :
rOSOK!      ^sT^. OBROKE! SEJSTTSI
Prva, največja, najstarejša in najsposobnejša slovenska tvrdka in Iz«
posojevalnica klsurirjev in harmonijev na avstrijskem jugu. Velikanska trgovina vsega glasbenega orodja, strun in muzikalija
ALFONZ B*«E>/a
učitelj Glasbene matice in sodno zapriseženi strokovnjak c. kr. dež. sodnice
finske" «Xot! Ljubljana, Kongresni trg št. 15 *Zvezda°na5proti
Klavirji, planini in harmoniji
najsloviteiših svetovnih tvrdk Bosendorfer. Rudolf (ne Anton) Stelzhammer, (najboljši : angleški sistem sedanjosti), : fielzl & Heitzmann (neprekos-1 flvi pianini z Lexovo mehaniko). Bratje Silngl, Czapka, Lsnb & Gioss (koncertni V/4 okt. pianini) in H6rugel (amer. harmonij od 90 K naprej), imam le faz, njih edini zastopnik za Kranjsko v
velikanski zalogi in izbiri (vedno 30 do 40 instrumentov). Zato svarim pred nakupom event. falsifikatov ali navidezno cenega bofelna zlasti, ker vsakdo kupi pri meni na obroke od S 15 naprej prvovrsten instrument goraj omenjenih najbdjših tvrdk z resnično 10letno postavnoobvezno garancijo. Tudi preigrani klavirji v zalogi. Zamena najugodnejša. Uglaševanje in popravita sol. in ceno.
Nobena druga tvrdka: ne zamore nuditi tako cenega, ugodnega in zanesljivega nakupa že zategadelj, ker goraj označene -prve tovarne ne dajo svojih klavirjev na Kranjskem nikomur v zalogo kakor edino meni in drugič pa zato, ker je ta kupčija moj postranski zaslužek in brez vsake režije
Moderno konstruirane
■ ■
Dr. Gasparija forme
za vsa dela tolčenega in litega umetnega kamena so se obnesle.
Stroji za otle betonske kvadre, stroji za cementni strežnik,  stroji za cementni zidale, stiskalnice za plošče, stroji za drenažne cevi.
gi 29 isii! m. - mam m
Naprave za žlahtni omet.
Naprave za izmivanje in sortiranje peska in kremenca. Strojna tvornica
Dr. gasparv S Co., Jfiarkranstadt pri tipskem.
Brošura št. 24 prosta. Obisk se želi.
je z ekspresnimi cesarskimi brzcparnikl: „Kaiser Wilhelm H.", „Kaissr Wilbelxn d. Gr.((.
z največjimi brzoparniki
„Kronprlnc Wilhelsn,,I „Hronprincessin Cecllie11, in ::     „Princ Friedrih Wllhelm", „George Washingion", „Columbns" itd.
Vožnja 5 do S
i!
Posebno opozarjam na novo vpeljane kajute (kabine). — DL raiTil V teh je prostora za 2—4—6 oseb, opremljene so čim najudobneje. Potniki dobivajo v posebnih jedilnik dvoranab ob pogrnjenih mizah izborno hrano. Na razpolago imajo poleg družabnih in hadllnih dvoran tudi posebni setalni krov, kopeljl itd. Na krovu im igra vsak drugi dan godba. — Odhod potnikov iz Ljablfane vsak torek ln četrtek. — Pomik, ki kupi pri meni vozni list, dobi hrano in stanovanje v pristanišču brezplačno I — Edino veljavne vozne listke za te parnike, kakor tudi za vse
proge amerikanskih železnic pri
nasproti obceznane gostilne „pri Starem Tišlerju".
Izdajanje voznih listov tudi za proge: Baltimore, Filadelfija, fialvesion, Kanada,
Avstralija. — Zabavna potovanja v Italijo, Egipt, na severni rt itd.
3E
DO
3F
3HJE
Ljubljana, Sv. Petra c 16
priporoča svojo
vensko zć3?ago gotovih oblek za gospssrfe in dečke, jopic in jjlašSev za gospe, nepre-močljivih havelokev išd. itd«
Obleke po meri se po najnovejših vzorcih in najnižjih cenah izvršujejo.
i i.
illils ki
Stari trg štev. 21.
Fšiiales
Slabil trg if. S,
Kolodvorska ulica št 6.
Nagrobne križe
kamenite podstavke za nagrobne križe, nagrobne svetilke, vsakovrstne peči, navadne, preproste pa najnovejše do najfinejših izpeljav, štedilnike, kotle za žanje in pičo kuhati, slamoreznice, robkarice za koruzo, sadne mline in stiskalnice za grozdje, umetna gnojila in vsakovrstno železninarsko blago 3366 priporoča po najnižjih cenah na debelo  in drobno
IDO JUT. PETEK MAJD It
v Celju. =^=^^====
i
Specialna trgovina s EcoJesi in deli
.*na Horec. Ljubljana
I Marije Terezije cesta štev. 14 (Novi svet, nasproti Kolizeja).
I Zahtevajte cenik.   Rabljena kolesa od 25 K naprej.   Izposojevanje koles.
, Caiel
v LJubljani
Mestni trg št. 14
poleg Urbančeve tnanoi. trgovine priporoča
Ulita m yt
češite, razni) oiošHo gerilo. Kravate, ovrataihe itd. iti
Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno.
Peter Lassnik
najstarejša in najsolidnejša trgovina v LJubljani
priporoča svojo 3019
nlm svežo zalogo špecerijskega blaga
ter raznovrstne vedno sveze mineralne vode.
Najnižje cene, točna ter strogo solidna postrežba!
i tal Bina, Mariji!] trg—lita ulica.
? *nx 'J~* ar« tria rfTa
ni 1
XX
Najnižje cene.
i 2
i n
f K
£3
J5P j
Iva i. J. Mas
XX XX XX
Ljubljana, Kongresni trg št. 12.
nazali no
232
za spa!se in fođilae sobo, salone In gosposka pSS!  solts. P^e-t^ors, zssioril, Mdrod na vzmal žlmnail modrocl, otroški vozički Itd.
XXXXXXj
xxxxxxl
S3^~ Najsolidnejše blago.
XX XX IXX XX
xxxxxx xxxxxx
p*
00
d o
£3
Ljubljana, Mestni trg 15
priporoča svojo veliko izber dežnikov in solnčniikov.
Popravila se izvrSujojo točno in solidno
r. levčib au ai. /.
puškar
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih 63
pušk in samokresov
lastnega izdelka, kakor tudi belgijskih, sulskih m čeških strogo
preizkušenih pušk, za katere jamčim za dober strel. Posebno priporočam l&hfce trocevHe in puške Bock s Kruppcvimi cevmi za brez-
dimni smodnik. — Priporočam tudi
veliko zalogo vseh lovskih potrebščin
po najnižjih cenah. Popravila in narocbs se izvršujejo toćno in zanesljivo.
Cenovnlki na zahteva.tje zastonj in poštnine prosto.
2
44
Prima solingenske
zajamčeno iz najboljšega angleškega jekla* na roke brušene, kakor na las ostro posnete, kar za rabo.  St. 8701, Crno poliran ročaj »/4 otlo brušena, »/s Sir., s tokom K 170. Stev. 8702, črno poliran ročaj, lft otlo brušena, */8 Sir., s tokom K 220.
Največja Izbira brllnih potrebščin dobite v mojem glavnem katalogu s 4000 slikami, ki se vsakomur posije zastonj in poštnine prosto. — Pošiljanje po povzetju ali denar naprej. C. in kr. dvorni dobavitelj
Jan Konrad,
razpošlljalnica v Mostu št 442 (Češko).
Kako »i drzneš, prinesti kaj drugega nego dokazano dobri cigaretni papir ali stročnice
loman.
i prejema zavarovanja človeškega Življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se 12 vplačili.
.'- - ■•■ vzaiemno zavarovalna banka v Pragi« - -■-Rezervni lonci E 58,461.432-56 — Izplačane odškodnine in kapitalije 2 123,257.695-77 Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-na«odno upravo.
—————————    Vsa  pojasnila   daje?     —1——————
Generalno zastopstvo v Ljubljani &p£m« i Gosposki ulici štev. 12.
Zahtevajte gratis in franko moj katalog o ^H//Jc
električnih in acetilenskin svetli
za vsako porabo. — Izborne električne žepne
svetiljke, jasno sveteče, kompletne po K 2—, 2-40, 2 80. — Električne ročne sveti I j ke v
kovinskih škatljah po K 4-—  in 5-—. — Hišne svetiljke v ieseni skrinjici K 4-50.
Acetilenske ročne svetiljke
iz medi, ponikljane, prav stanovitne, ki se porabi za visečo aH namizno svetiljko K 4*—, 5*—, 6—. Po povzetju razpoSilja
VJeissberg,
razpošlljalnica Dunaj II, Untere Donausir. 23, III.
Hivaška korespondenca.
V izogib pomotam si usojamo p. n. občinstvu vljudno naznanjati, da se
dobivalo naši fabrikati
sc
ter originalnih
gramofonskih apar
s svetovnoslavno varstveno znamko
samo in edino
pri našem
olicialnem prodajaliscu
!. USlElitl. Ljubljani.
Sodna ulica št. 5 (poleg c. kr, justlčne palače).
Kataloge in cenovnike o našita izdelkih daje rade voljno naše prodajališče gratis ln franko.
Avstr. gramofonska družba z o. z., Dunaj.
3740
fes:
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cen j uje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
S
Pozor! Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte!
iCdo hoče
uro zastonj!
Da svoje izborne ure vdomačimo povsod, razdelimo 5000 ur zastonj. Pošljite svoj natančni naslov samo na dopisnici na tvornico ur
Jakob Konig, Dunaj 111/2.
Postamt 45, Fach Xr. 362.
Vinko Majdič
i miin v
(Kranjsko).
Največja proizvajanja priznano naj, boljših pšeničnih mok in krmnih izdelkov ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti.
Zastopstva in zaloge: 65 V LJubljani, Cerknici, Trnovem, Podgradu, Trstu, Pulju, Reki, Zadru, Spljetu, Ercegnovem, Kotoru, Sv. Luciji ob Soči, Beljaku, Celovcu' Ino mostu, Bolcann  ln Tridentu
Brzojavi:  Valjčni mlin, Kranj.
s t§ s s s @ e
i ffaroBna i I knjigarna j
v £jubljani
Prešernova ulica štev. 7.
l
priporoma
i
l
s
i
k
kancdiski, konceptni, dokumentni, ministrski, pisemski, ovitni in barvani papir
Kasete s pisemskim papirjem.
trgovske knjige
v vseh velikostih, črtane z eno ali z dvema kolonama, vezane v papir, platno ali polusnje.
Oajeraalne knjižice po ™£aih Zalaoga šolsih zvezkov in risank. Zavitke za urade v vseh veukostm. -Velika izber-
vsota  plsarnišklli potrebščin, svinčnikov, peres, peresuik v, radirk,    kamenčkov,   tablic, gobic, črnila itd.
£arve za šole ln umetnike.
- Razglednice-
pokrajinske,  humoristične, umetniške vseh vrst, od najpreprostejših do najfinejših.
Albumi za slike in dopisnice,
vezane v pliš in v usnje.
«9»     <» —■
-Poezilske knige. -
Podobice za otroke.
leseni okvirčki za razglednice.
«> *»
Risalne deske, trikotniki, palete, risalna ravnila, tuše, čopiče.
Jfotesi in tintniki.
i
i i
i i
ž
I
■
I \ \
vseh vrst se dobe po najnižjih cenah v
.Narodni knjigarni'
Prešernova ulica št 7,
•v
37
UKraisa m naite.
z modernimi velikimi brzoparuiki iz
Ljubljane čez Anturerpen v inr-Tiit
je proga
ed Star Line deča zvezda
Na naših parnikih Fžnland, Srooaland, Vaderland, Zeeland, Lapland in Samland,
ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redne vožnje med Antwerpnom in Novim Yorkom je snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice po novem urejene kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, ter traja vožnja 7 dni.
Odhod iz f jubljane vsak iorek popoldne.
Naši parniki vozijo tudi na mesec po večkrat čez Kanado v Severno Ameriko in je ta
vožnja izdatno cenejša kakor na Novi York.
Pojasnila daje vladno potrjen zastopnik
Franc Dolenc
v Ameriko
v Ljubljani,
Kolodvorska ulica
Anvensa NewYork
odslej stev. 35,
od južnega kolodvora na desno poleg predilnice.
C. kr. avstrijske <j|~» državne železnice. Izvleček  iz voznega reda.
=— - Veljaven od 1. maja 1913. -—
lina, Draždan, Prage, Linca, (Londona)
Vlissingena, Monakovega, Solnograda, Ino-mosta, Beljaka), Tržiča, Kranja. 8-59 zjutraj. Osebni vlak iz Rudolfovega,
St. Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega, 9*52 dopoldne. Osebni vlak iz Trbiža, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Dunaja,
Linca, Celovca, Monakovega, Solnograda, ln o mosta. Beljaka.
11*14 dopoldne. Osebnf vlak iz Gorice Jesenic, Dunaja, Linca, Celovca, Beljaka Tržiča, Kranja. 3*00 popoldne. Osebni Iz Straže-Toplic, Rudolfovega, St Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega. 4-33 popoldne. Osebni vlak oa Trsta, Gorice, Trbiža, Jesenic, Linca. Celovca, Solnograda, Franzenfeste Beljaka, Tržiča, Kranja. •
5»51_ zvečer. Brzovlak iz Jesenic 2 zvezo na brzovlak iz Berlina, Draždan,
Prage,   Dunaja,   Linca,  Celovca, K51na,
Monakovega, Solnograda, Inomosta, Fran-zensfesta, Beljaka, (direktni voz Solnograd-
Opatija-Reka).
8- 1B zvečer. Osebni vlak iz Trsta, Gorice Trbiža, Jesenic, Dunaja, Linca, Celovca Beljaka, Tržiča, Kranja.
9- 00 zvečer. Osebni vlak iz Jesenic, Radovljice, Kranja, Škofje Loke. (Zabavni vlak, vozi samo ob nedeljah in praznikih).
9*16 po noći.  Osebni vlak iz Straže-Toplic, Rudolfovega, St Janža, Trebnjega Kočevja, Grosupljega. 11 "22. P° n°či. Osebni vlak iz Trsta, Go-nce,Trbiža,Jesenic, Celovca, Beljaka, Kranja
Postaja; LJubljana dri. kolodvor. Odhod na Kamnik:  7-32,  11-50, 3-12,
7-15f 11-00 ob nedeljah in praznikih). Prihod iz Kamnika: 6-42, 11*00, 2-41. 6"is, (10-30 ob nedeljah in praznikih).
Postaja: LJubljana Južni kolodvor. Odhod.
6-54 zjutraj. Osebni vlak na Kranj, Tr-žiČ, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beliak, Franzensfeste, Celovec, St. Vid ob Glini,
Dunaj.
7*32 zjutraj. Osebni vlak na Grosuplje,
Kočevje, Trebnje, St Janž, Rudolfovo,
Stražo - Toplice.
9*09 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, (z zvezo na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Koln, Celovec, Line, Dunaj, Prago, Draždane, Berlin,) [direktni voz Reka-Opatija-Solnograd.j
11*30 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzenfeste, Solnograd, Celovec, Dunaj.
1-20 popoldne. Osebni vlak na Skofjo Loko, Kranj, Radovljico, Jesenice. (Zabavni vlak, vozi samo ob nedeljah in praznikih).
1-30 popoldne. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje St. Janž, Rudolfovo,
Stražo - Toplice. 3*40 popoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, iesenice Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec,
6- 35 zvečer. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Trbiž. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Vlissingen, (London), Celovec, Line Dunaj*.
7- 46 zvečer. Osebni vlak, na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, St Janž, Rudolfovo.
10-01^ po noči. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, Gorico, Trst Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Franzenfeste, Inomost, Solnograd, Monakovo, Line, Prago, Draždane, Berlin.
Prihod.
7-25 zjutraj. Osebni vlak iz Trsta, Gorice, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Ber-
Ckr. državno-žeiezniško ravnateljstvo v Trstu.
43
52
32
1135
_ w>~-    ...   - >
Zaloga vseh vrst sukna, platna ter manufaktur-
Manufakturno troovina
nega blaga.
na debelo in drobno.
Ljubljana, Stritarjeva ulica.
Prodajo se dobro ohran? eni
nove vrste, znan- fcPQmSi  Z3 rOl'©  lit  OhPAZ bigS° ^tntST"
štreno izdelana
Pušica 80 h.
Dobiva se povsod.
3347
sredstvo sedanjosti.
Škatlja K 1-60.
Najboljši češki otkupni vir.
Ceno  posfeSjno perje!
1 ks*. sivega, dobrega, puljenega 2 K; boljšega 2*40 K; prima colbelega 2*80 K; belega 4 K; belega ouhasteea 5*10 K; kg velefinega sneŽnobelega, puljenega, 6*40 K. 8 K; kg puha, sivega 6 K, 7 K, belega, finega 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. Naročila od 5 k£ aaprei franko.
zgoM'ene postelje
iz gostonitega rdečega, modrega,  belega   ali rumenega
nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm Široka, z dvema zglavnicama, 80 cmdlg, 60 cm šir., polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K: puh 24 K; posamezne pernice 10 K, 12 K, 14 K, 16 K, zglavnice 3 K, 3*50, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm šir. 13 K, 14 K 70, 17 K 80, 21 K, zglav-nica, 90 cm dolga, 70 cm šir. 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm šir. 12 K 80,14 K 80. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja za neugajajoče se vrne denar. — Natančni cenovniki gratis in franko.     S Benisch, Dešenlce št. 767, Češko. |
ki drže 100 dO 650 1. 3717
na Rimski cesti štev. 11.
IJufer8© zimsko feiago
Pleteni moški telovniki, rjavi K 2 60, sivi z zelenim ovratnikom K 3S0. srajce trikoi z dvojnimi prsmi K 1 20, hlače lrikot za moške in Ženske K 1-30, tople turistov ske srajce K 160, barvaste in močne moške srajce K 1-40, spodnje hlače bele in modre K 1*30, ženske srajce bele K 1*20, velike flanelaste ženske
srajce K V20, tople flanelaste naglavne rute 10 kom. K 5*—. 3807
AdoSf Zucker, izdelovanje pletenin, Plzenj 494.
.Razpošilja se po povzetja.   Neugajajoče vzamem nazaj.   Cenovnik gratis in franko.
Ljudevit Borovnik i F ran
elektrotehnik
J* Gorfanc preje Kocjan
specijalna trgovina Ljubljana, Sw„ Pet«, šesta št. 28.
Največja zaloga kirurg, obvez, gumastega platna, Soksletaparatov, sesalk, foperlov, gobic, različnih irigatorjev, Ladyo Friend bidet, ter vse priprave za babice. — Trebušnih pasov, specijalnih Monopol, Kaiser, Teufel, mesečnih pasov Luna, Mensis, Merkur, Regula in dr. Različne pasove in gumijaste nogavice izdelujem po naročilih gg. zdravnikov. — Plenice „TETRA" in srajčke, povoje.
Otroška tehtnica za izposojevanjn. 3530
=3!
puškar v Borovljah (Fer-lach) na Koroške
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pasek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuše-valnici in od mene preizkušene. —* lluatro-39 van! oonikl zastonj.
Ljubljana, Rimska cesta št. 19
obEastv. konc. instalater za električne naprave, luči, prenos sale; da'je hišnih zvonil, telefonov itd. Strelovodne naprave! Poprava v stroko spadajočih del. V zalogi blago prve vrste, proračuni na razpolago. Opremljen sem z najboljšimi in najnovejšimi   preskuševalnimi   aparata.   —   Cene   in   delo solidno!
Pozor
Priporočam slav. p. n. svojo bogato zalogo
stihih vencev
lastnega izdelka.
Nadalje se priporočam za izdelovanje svežih vencev in šopkov ter trakov z napisi in sploh vseh nagrobnih, v mojo stroko spadajočih predmetov po najnovejši obliki in nizki ceni.
Brzojavi: Korsika mlajši, Ljubljana, gj
Ker sam izdelujem suhe vence, prodajam jih lahko pod tvorniško ceno.
Za mnogobrojna naročila se priporoča
z velespoštovanjem
Viktor Eorsika,
tvEiličGi salon, Kongresni trs št. 3.
■■■i
..." Ca^SSE^ffi:'
SSilllO 5 dni! z brzoparniki francoske družbe.
Najkrajša vožnja iz
Havre v Nev
Veliavne vozne liste (šifkarte) za vse razrede dobiš edino pri
Ed. Šmaria
oblastveno potrjena potovalna pisarna
v Ljubljani, Dunajska cesta 18
v hiši Kmetske posojilnice,
nasproti gostilne pri „Figovcn".
Vozne listke iz Amerike v staro domovino po najnižji ceni. Izdaja vozne listke po vseh železnicah za prirejanje zabavnih in romarskih vlakov. Vsa pojasnila istotam brezplačno
Modni salon
tttchtv - jfcschke
Priporoča po najni ji ceni cenj. damam tu in na deželi svojo bogato zalogo
zimskih klobukov in šport čepic za dame in deklice.
Priznano dobro bSago- — Nizke cene.
Popravila se točno izvršujejo.   1463  Žalni klobuki vedno v zalogi.
■
Vedno velika zaloga   fl^    jm POZOR!
klobukov in čepic
lastnega izdelka.
Kupuje laže
vseh divjačin po najvišjih dnevnih cenah.
Se priporoča za izdelovanje
kožuhov vseh vrst, kakor tudi damskih jop, kolerfev, mutav. V zalogi ima vedno veliko izbiro vseh vrst kožuhovine. — Sprejemajo se popravila vseh v to stroko spadaicCih predmetov.   Izdeluje se vse po
najnižjih cenah. 3369
1 Wanek, Ljubljana, Sv. petra cesta št. 21.
Krasna umetniška reprodukcija v več barvah
GROHARJEVE SL1U.K
PRIMOŽA TRUBARJA
=   USTANOVITELJA SLOVENSKE KNJIŽEVNOSTI =
Visoka 66 cm in široka 55 cm Je najlepši okras vsake slovenske hiše. Ta reprodukcija Je sploh najlepša ln naj-dovršenejša kar Jih imamo SlovencL
Cena s pošto kron 3-20
NARODNA KNJIGJRHA ImmlTi
Stanje denarnih vlog na knj. in tek. račun 31. dec. 1912:
K 214,160.979-—. s:
Stanje denarnih vlog na hran. knjižice 31. avg. 1913:
K 71,529.873-
^$pF 3P£*£
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer
centrala na Dunaju. — Ustanovljena 1864. — 29 podružnic  vogal Marijin irgSv. Petra cesta (v niši Jssimrazioni Generali").
Delniški kapital in reserve 52,000.000 kron.
Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedrjo ugodnim obre-stovanjem. — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih
papirjev in posojila nanje.
Najkulantnejše izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samnshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, l;stin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebanja. Izplačila in nakazila v Ameriko ln iz Amerike. 166 »
1'stmcna in pismena pojasnila in nasveti o vseh v bančno stroko  spadajočih transakcijah vsckdar brezplačno.
Brzojavke: Prometna banka LJubljana. — Telelon štev. 41«
Zo Meh čas.
Kako lastnost ima Peti zna.
Kdo ti je pa to po-
Učitelj; sraka?
Učenec:
Učitelj: vedal?
Učenec: Prosim, kadar moja sestra poje, pa pravijo oče, da poje kakor sraka.
» *
Turist: E, slišite, mati krčmarica ... ali bo kaj z obedom?
Krčmarica: Saj bi bila juho že prinesla — pa so vse servjete v rokah... malo še potrpite.
Krojač: Slišite, gospod ... vse kar je prav... danes se ne dam odpraviti... jaz moram danes na vsak način nekaj denarja dobiti.
Dolžnik: Jaz tudi... na vsak način... kaj pravite, kako bi to naredila?
* *
Fajmošter Matevž: E kaj... nazadnje so ljudje res lahko nezadovoljni___kaj pa imajo od življenja ... krompir otepajo___krompir ... krompir... vedno krompir...
Fajmošter Jaka: Mja, jaz ga pa jem skoro vsak dan: enkrat z gosko, enkrat s purmanom, enkrat s postrvmi, enkrat z rostbefom... pa se mi prav dopade.
Gospa nadoficijalka je bila nesrečna. 2e teden dni. V nedeljo je rekla svojemu soprogu: Ti, tvoj kolega nadoficijal Koren je svoji ženi obljubil nov klobuk za 50 K — seveda mi ga moraš ti tudi kupiti. Gospod soprog pa je bil mnenja, da je pri hiši že dovolj klobukov in je zahtevo svoje žene odločno odklonil. Zato je bila gospa nadoficijalka razžaljena no in nesrečna. Že teden dni ni izpregovorila besedice s svojim možem. Prisedši iz pisarne je gospod nadoficijal prijazno pristopil k svoji ženi in ji rekel: No dušica, bodi zopet dobra, saj veš, da te imam rad... stvar je v redu.
Gospa nadoficijalka je zardela in vsa veselo vzkliknila: kaj... ti mi kupiš novi klobuk?
Ne, je odgovoril gospod nadoficijal, ampak jaz sem svojega kolego Korena pregovoril, da tudi on svoji ženi ne kupi novega klobuka... in tako mislim, da je stvar zdaj v redu.
m
— Slišite, vi ste pa čuden poštenjak ... včeraj ste mi menjali bankovce in ste mi med drugimi dali ponarejeno krono.
= Tako? No, jo pa dajte nazaj ...
— Ja, to pravite zdaj, ko sem jo že v trafiki zamenjal.
* *
Fotograf: Gospod natakar ... že trikrat sem vam rekel... če hočete, da vas dobro pogodim ... naredite prijazen obraz.
Natakar: Ne morem... kvečjemu če mi daste lepo napitnino.
— Eh, milostiva... vi ste se lani tudi udeležili tekmovalnega sankanja, sem slišal. Kako je pa izpadlo?
— O, izvrstno, moja prijateljica je dobila prvo darilo, jaz pa prvega razsodnika.
* *
Fajmošter: Slišite, fijakar, jaz moram priti na vlak... Ce me pravočasno pripeljete vam dam 50 vinarjev napitnine.
Izvošcek: Če mi pa konj na potu pogine?
Fajmošter:   Vam bom pa
dal še 50 vinarjev več.
* *
— Kdo pa so ti trije gospodje, ki se vedno sučejo okrog tvoje sestre?
— Eden je bil njen ženin, eden je njen ženin, eden pa še bo.
Kondukter: Oprostite, gospod župnik, ali vi imate vozni listek za osebni vlak, to je pa brzovlak.
Fajmošter Jaka: No, zaradi mene lahko počasneje vozi.
Zagovornik: Končno vam moramo, čestiti gospodje porotniki še eno okolščino primerno pojasniti.
Obtoženec: Oh, naj no nehajo ... saj vidijo, da jim nobeden nič ne verjame.
*     * *
Fajmošter Matevž: Pusti pijačo — še v grob te spravi.
Fajmošter Jaka: Devet dohtarjev, ki so mi prepovedali pijačo sem že preživel, pazi, da ne bom še tebe.
Prva hišna: Kje so bili pa vaši letos?
Druga hišna: Gospa je šla na jug, gospod pa na sever.
Prva hišna; Tako, tako... gospod je pač tako mrzel, da se je Šla gospa na jug gret, in gospa je gospodu tolikrat zakurila doma, da se je šel na sever hladit___
AH veliko sedite? Sedežne po-ložke iz nalašč v ta namen pripravljene klobučevine popolnoma zabra-nijo odrgnenje in ono nevščeno svet-likanje hlač in kril. Prijetno, udobno in zdravo sedenje! Prospekt pošlje na zahtevo: Anton Obreza, tapetnik v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 1. (3578)
je in ostane glavna stvar. Kdor pa nima slasti, naj seže po Scottovi emulziji iz ribjega olja, ki se že desetletja obnašala za tek pospešujoče krepilo. Nasproti navadnemu ribjemu olju je Scottova emulzija slastna in tako lahko prebavna da to preiskušeno krepilo lahko brez truda zavživamo. Scottova emulzija iz ribjega olja začne telo krepiti in ob enem zbudi naravno poželjenje po hrani tako, da navadno hrano jemo s slastjo in dobimo novega po uma in veselje do življenja.
Otrokom in odraslim samo iz najčistejših sestavin napravljena Scottova emulzija iz ribjega olja vselej, po leti in pozimi, izborno služi za okrepitev.
Cena originalni steklenici 2 K 50 v. Dobiva se po vseh lekarnah. Proti vpo-siljatvi 50 v v pismenih zn.mkah dobite od tvrdke SCOTT & BOWNE, d. z o. x. na Đunaju VII sklicevaje se na naš list enkratno vpošiljatev poizkušnje od kake lekarne.
o varna Mengšu
(Jul. Stare) naznanja, da bo prodala
različne starosti na prostovoljni javni dražbi, ki se vrši v ponedeljek dne 27. oktobra 1913 ob 9. uri dopoldne na dvorišču pivovarne v Mengšu.
Ah!!., to je ali šopek šmarnic ali
Dralleja
iluzija v svetilniku
Smarnica, vrtnica, bezeg heliotrop, reseda K 4-—, vijolica K 5'—. Po vseh lekarnah, drogerijah, par-fumerijah, trgovinah z milom in boljših brivnicah.
JURI DRALLE,
PODMOKLI n. L.
Napodno-socijalna zveza (H. S. Z.) v Ljubljani.
Članski prispevki in podpore določene na občnem zboru dne 6. okt. 1912.
Vpisnina 50 v. — Knjižica 20 v.
Razred !■ Članarina 20 vinarjev na teden. — Podpore:
Nad 1 leto ( 52 ted.) članstva: V bolezni 10 tednov po 4 K, ali v brezposelnosti 5 ted. po  8 K.
„   3 leta (156   „ )     „ „     10     „      „ 5 K, „        „ 5   „    „   9 K in 1 teden 5 K.
m   5 let  (260  „ )     „ „     10    „     „ 6 K,  „        „ 6  „   „ 10 K.
Na potovanju nad 1 leto do 20 K, nad 3 leta do 30 K, nad 5 let članstva do 40 K. Pogrebščina     „  1   „    „ 30 K,   „   3   „    „ 40 K,   „ 5   „      „      „ 50 K.
Razred II- Članarina 40 vinarjev na teden. — Podpore:
Nad 1 leto članstva: V bolezni 10 ted. po  8 K, ali v brezposelnosti 5 ted. po  9 K, in 5 ted. po 7 K.
„ 3 leta     „ „      10  „   „    9 K, in 3 ted. po 7 K,    „ „ o  „   „  11 K, „ 6 „   „ 9 K.
„ 5 let      „ „      10  „   „   10 K, „ 5  „   „8 K,    „ „ 6 „   „  12 K, „ 8  „   „8 K.
Na potovanju nad 1 leto do 40 K, nad 3 leta dc 50 K, nad 5 let članstva do 60 K.
Pogrebščina
1
50 K,
60 K,
70 K.
Razred lila Članarina 60 vinarjev na teden. — Podpore:
Nad 1 leto članstva: V bolezni 12 tedn. po 10 K, ali v brezposelnosti 5 ted. po 12 K in 6 tedn. po 10 K.
„ 3 leta     „ „      10   „    „ 11 K,in  6ted.polOK,    „ „        10  „   „ 13 „ „ 4   „    „ 10 K.
„ 5 let      „ „     10   „    „ 12 K, „ 10 „  „ 10 K,   „        „ 10
Na potovanju nad 1 leto do 60 K, nad 3 leta do 70 K, nad 5 let članstva do 80 K. Pogrebščina    „  1   „   „ 70 K, „   3 „    „ 80 K,  „  5 „     „      „ 90 K.
1 ^ 4
15 „ „ 7
10 K.
1. Vstopi vsi član je dolžan plačati vpisnino in knjižico, ter se odločiti v kateri razred vstopi.
2. Prispevki se vplačujejo le tedaj, ako je član zaposlen. Ako dobiva član podporo, bodisi v bolezni ali brezposelnosti, isti odpadejo. Neplačevanje prispevkov .sme trajati največ 26 tednov v letu.
3. Vplačanih zaporednih 52 tednov se smatra da je član 1 leto včlanjen pri »N. S. Z.«, ter ima pravico do podpor. (Vplačevanje se pa more vršiti le tedensko ali mesečno).
4. Član sme zaostati s prispevki največ 4 tedne: ako je dolžan »N. S. Z« za 5 tednov, dobi še podporo, a šele 2. teden: ako je dolžan 6 tednov.
dobi še podporo, a šele 3. teden; ako pa dolguje nad 6 tednov nima sploh več pravice do podpore.
5. Podpora v bolezni ali brezposelnosti se izplačuje, ako traja slučaj bolezni ali brezposelnosti nad tri dni. — V tem slučaju se vpoštevajo tudi prvi trije dnevi v podporo.
6. Ako je član zbolel ali postal brezposeln, mora to v teku 3 dni naznaniti »Narodno socijalni zvezi«.
7. Ako je član celo predpisano podporo porabil, dobi zopetno podporo še le po vplačilu in preteku 39 tedenske članarine.
8. Podpora pri potovanju (4 vin. za 1 kilometer) se plača, ako član nastopi delo na drugem mestu, odda-
ljenem najmanj 50 km od prejšnjega bivališča.
9. Pogrebščina za člana se plača potomcem po doprinesku smrtnega lista.
10. Vsak član ima pravico do pravovarstva in posredovalnice dela.
Odbor »N. S. Z.«
Društveni pro* iori »N. S. Z.« so v Narodnem domu (pritličje) v Ljubljani.
Uradne ure so: Ob nedeljah od 9. do 12 dopoldne, t sredah in sobotah od 6. do 8. z v r.
Nest ti tr štev. 25.
Mestni trs štev. XI
Lastna protokolirana tovarna ur v Švici.
Največja zaloga
ur, juvelov, zlatnine in srebrnine ■
Tovarniška znamka
jjljffl
Zastopstvo tvornice ur
„ZENITH".
I_
CEDSTIia: ZASTONJ X£T ^OŠTISTIiTS PKOSTO!
Božična
in priložnostna darila ter porabnostne predmete vseh vrst razpošilja po najnižjih cenah
c. in kr. dvorni dobavitelj Jan Konrad, razpošiljalnica, Most 446, češko
Nikljaste žepne ure po K 3-90, boljše žepne ure po K 5—, srebrna ura z verižico in obeskom K 12-—, žepne, stenske ure, budilke, zlatnina in srebrnina, glasbila, manufakturno, usnjato, jekleno blago, gospodinjski predmeti, optično blago, kadilne potrebščine, toaletno blago, orožje itd. najbogatejše izbire v mojem glavnem katalogu s čez 4000 slikami, ki se pošilja zastonj in pošt prosto*
kemična   tvornica   Traiskirchen pri Dunaju, lieblein St Co.
Cementna malta, beton, apnena malta napravi neprodorne za vodo samo
STE ARIT
(obl. varovano.)
2291
Najidealnejše sredstvo za  osušen j a vseh vrst zadržanje talne vlažnosti.
Nepremočljive fasade z apneno malto. Zastopstvo in zaloga: F. P. Vidic & Comp^ Ljubljana
Lepo, veliko, suho ln svetlo
3584
Več
odda.«
pove Julif Meinl, uvoz kave, Šelenburgova ulica št« 7.
I
Ceno češko posteljno perje.
Kilo sivega puljenega K 2-— boljšega K 2*40, polbelega K 360, belega K 4*80, prima kakor puh mehkega K 6—, veleprima K 7*20, najboljša vrsta K 8'40. Puh siv K 6'—. bel K 12*—, najfinejši prsni puh K 1440. Od 5 kg naprej franko. Zgotovljene postelje iz gostonitega rdečega inleta, pernica ali spodnja blazina 180x116 cm a K 10—, 12-, 15-, 18--, 21-—, 200X140 cm a K 13—, 15—, 18—, 21-—, zglavnica 80 x 58 cm a K 3--, 3-50, 4—, 90X70 cm a K 450, 550, 6-—. 3-delne zimnice za eno posteljo K 27—, boljše K 33—. Razpošiljanje franko po povzetju od K 10-— naprej. Zamena dovoljena, za neugajajoče denar nazaj. Poizkušnje in cenovniki franko.
Artnr Wollner, L obes 35 pri Plin i i
(Češko.)
Lasne kite
na]fineje kakovosti po 5, 7,9 in 12 kron — vse vrste lasne podlage in mrežice — barva za lase in brado „Neril" po 2 in 4 K — toaletne potrebščine — lasulje, brade in druge potrebščine za maskirani e, vse po zelo zmernih cenah priporoča
Štefan Strmeli
brivec in Basničar
Ljubljana, Pod Trančo št. 1,
(vogal mestnega in Starega trga).
Izdeluje vsa lasničarska dela solidno in okusno. Kupuje zmešane in rezane ženske lase
Zbirka
ii
v slovenskem jeziku.
1. zvezek:
Kazenski zakon
o hudodelstvih, pregreških in  prestopkih z dne 27. maja 1862 št. 117 drž. za k. z dodanim
tiskovnim zakonom
z dne 17. dec 1862 št. d. z. ex 1863 in drugimi novejšimi   zakoni kazenskopravnega obsega.
V platno vezan 6 K; p     pšti 6 K 20 vin,
jtarodna knjigarna
w Ljubljani.
78^4
28
kakor tudi
najnovejše  oblike  pri 3
Hftvl Ljubljana
V %\AMm\ Mestni trg 19—Stari trg 8.
Peter Kozina E Co., £jubljana, |rq št. 20.
Kot gospodinja
želi iti k starejšemu samostojnemu gospodu
inteligentna gospodična. |
Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«.
Staroznanagostilna
na jako dobrem mestu blizu južnega kolodvora v Gradcu, kamor zahaja mnogo Slovencev (seveda mora gostilničar znati  tudi nemško), se  zaradi bolehnosti
lastnika s koncesijo in opravo vred proda za K 9000*—. Proda se poglavitno dosti vina. Več pove g. Ludvik Lackner, Keilermeister, Gradec, Mondscheing. 9.
edina žganjarna
ERT DIEHL
nadležne Kocine
na obrazu ali na rokah odstrani v 5 minutah
Dr. A. Rixa 3520
odstranjevalec kocin.
>\/"\      Zaj. neškodljivo, gotov 1     * '    uspeheh. Pušica za 4 K zadostuje. Razpošiljanje strogo diskretno.
Kes. dr. A. Rix, laboratorij, Dunaj IX., Berggasse 17. L
Zaloga v Ljubljani: Lekarna ,pri zlatem jelenu", drogeriji A. Kane in „Adrija".
Pozor kolesarji!
Namesto JC120 samo kron 80.
Franko na vsako postajo.
V reklamne namene razpošljem 200 novih svetovno znamenitih gra&klh dvokoles model 1913, elegantnih in čvrstih, s torbo in orodjem namesto za K 120, za 80 K. Storpednim prostim
tekom K 95*— s poštnino vred. Ze rabljena kolesa od K 40'— naprej. Nova čvrsta guma po K 5'—, 6'—, t—, 8'—, zračne cevi po K 3-—, 4'—, 5'—. Svetiljke, zvonci, pedali in vsa ostala pritiklina po cenah na debelo. Popravila, emajliranje in poniklanje v lastni delavnici hitro in ceno. Razpošiljanje po povzetju Na dvokolesa naplačila K 20-—. Plačevanje na obroke izključeno. Cenovniki gratis in franko.
Srbo-hrvaško dopisovanje. 1069
Tvorniško skladišče dvokoles in šivalnih stroje?
A. VVeissberg, Dunaj II. Untere Donaustrasse štev. 23 III.
Najboljše
Tomaža Krme
Proda se radi pomanjkanja prostora
sohl&tvo
in več postelj z žimnicami v Ljubljani, Kopališka ulica 12, pri Kolezijz.
so ravnokar izšle v dveh zvezkih, ki obsegata skupaj 456 strani. Oba zvezka veljata broširana 2 E 40 v, vezana 3 K 20 ■ pošto 20 v več. Pošilja se samo po povzetju ali če se denar naprej pošlje.
9 I^jcal3lj
pristno, firme
G.JrancaSCo.vllmagu
se zaradi Matije takoj proda.
Crno vino, okoli 300 hI, 9 stopinj, po K 33 hI, belo vino, 9 stopinj, okoli 600 hI, po K 25 hI. Posredovalci izključeni. Plačati je takoj v gotovini, posodo poslati naprej. Ponudbe najpozneje do 26. t. m. Vzorci se pošljejo zastonj in ekspresno.
6. Branca S Co. Umag.
Gospodinje ! Pozor I i
Ne kupujte presnega masla ali nadomestila zanje, dokler niste poizkusile slovite splošno znane svetovne znamke
BLAOMSCHEINA
F!
¥11
»1A R G A
E
yyUNIKUMc< ni rastlinska margarina.
UNIKEJMCC se ^deluje iz najčistejše go-
JJ**veje obistne tolšče z visoko pasterizirano smetano, ima torej največjo re-dilno vrednost in je resnično zdrav.
lIMlirillUlf( ni umeten, nego najčišči „UEllAUm    naravni izdelek.
cenejši od na-
0 vadnega presnega
99
UNIKUM" £50
masla in zajamčeno mnogo izdatnejši nego to.
SAMO BLA3MSCHEINOV
U&3 6 k 3E £5 ie resnično e d i r? o in N I It tJ IVI      pi.avo  nadomestilo za
presno maslo, ki daleč prekaša vse doslej hvalisano
Izdelovanje
BLAiffiffiSCHEBNA „UNBKUM"
je varovano s stalno državno kontrolo in je to razvidno na vsakem zavitku.
Cenjena gospodinja !
•-:   Ne dajte se torej begati od drugih oglasov in rabite za nadomestilo presnega masla za
Pečenje    ppa-enJ.e ^
samo
maslen kruh
BLAIMSCHEINA „UNIKUNI" MARGARINO
Dobiva se povsod. — Poizkušnje gratis in franko.
Združene tvornice za margarino in presno maslo, Dunaj XIV.
■iti     c^' L
I
27 let star krojaški mojster in posestnik v prijaznem kraju na Sp. Štajerskem ob državni cesti se želi sprijazniti v svrho ženitve 3764 s prijazno gospodično, ka-
tera ima veselje do obrtnika in 2COO K premoženja v starosti od 20—30 let. Tajnost zajamčena. Pisma  na upravništvo  »SI v. Nar«
pod ,Srečna bodočnost 2000 3764'
PozorS Pozor! Velika prvovrstna
trpi i mi lp
in moko, v najprometnejšem kraju tik Ljubljane, se odda takoj v najem, ali pa se sprejme 3717
z gotovino K 5000'— do K 10.000 —. Pogoji jako ugodni. Letni promet de-taii K 180.000 do K 200.000. Vprašanja pod šifro »Prilika brez konkurence/3747" na uprav. »Slov. Nar.« do 28. t. m.
Kadi prevelike zaloge
gramofonskih plošč
oddajam nekatere po 1 krono komad. Plošče so garantirano nove in stanejo drugače komad 4 krone. Najnovejše Zonofon plošče, slovenske, lepe koračnice, valjčki, kupleti itd. komad samo
K 1-80.
Najkulantnejša zamenjava starih obrabljenih s:     plošč.     : : Ze rabljeni
goBbeni automati
se prodajo pod ugodnimi pogoji.
Gramofon atelije
A. Umi lili
Sodna ulica štev. 5. poleg t. kr. det sodni!:
L
Kmetska posojil
■J*^ jb\. J^. J*K. j"K Jb\ J^. J^.        J*k. M
•__i I"__^ 1_ _ _ ■__i e w • —____* *4
n
obrestuje hranilne vloge po čistih Rezervni zaklad nad K 800.000.
lanske okolice u LlubllanL
o
brez oubitka rentnega pavka. Ustanovljena leta 1881.
4964
6646
C. kr. ministrstvo za domobranstvo.
Departement XII., od. št. 4880 ex 1913.
RAZGLAS
Dobava vrst topničarskega materijala za c. kr. domobranstvo.
Ministrstvo za domobranstvo namerava za potrebščino L 1914 dobavo nastopnih vrst topničarskega materijala oddati po javnem razpisu in vabi na pismene ponudbe.
		Oznamenilo	Cene so	■		Oznamenilo	-t Cene so
cL	Število		ponuditi	o.	Število		ponuditi
			za	ca			za
							
4	32	garn.
5	32	
6	72	komad
7	176	ti
9	8	ii
11	144	ii
15	8	n
18	48	n
20	32	n
21	48	ii
22	112	n
23	96	ti
24	144	ii
25	248	ii
28	1952	ti
29	64	ii
		11 ii
31	304	ii
32	16	ii
35	104	ii
36	56	ii
38	264	ii
39	264	
40	200	
41	24	i)
44	256	ii
45	176	ii
46	72	garn.
47	296	komad
48	296	ii
49	176	it
		ii
		ii
52	2376	ii
53	80	ii
54	1526	parov
55	48	»>
56	2288	kom.
57	2288	n
58	248	ii
59	216	M
60	80	ii
61	8	ii
62	8	ii
63	335	ii
64	366	«i
65	135	ii
66	24	it
67	18	ii
68	32	i»
69	280	
70	1032	
71	80	ii
72	544	
73	710	
74	48	ii
75	1953	ii
76	2448	it
77	40	ii
78	1644	11
79	2440	ii
80	721	ii
81	365	ii
82	856	parov
83	88	kom.
84	88	a
85	32	
86	3280	ti
87	280	n
88	1536	ii
89	16	ii
90	722	a
91	24	ii
92	794	ii
93	592	ii
94	80	ii
95	1144	garn.
96	854	kom.
97	710	
98	854	
99a	2056	
99b	384	
100	2320	ii
101	746	ii
102	778	a
103	3304	a
104	678	a
105	730	ti
106	576	
107	568	ii
108	8	a
109	3128	ii
110	3008	a
111	768	a
112	104	ii
113	5872	ii
114	208	
9. Sestavine lafetiranja.
8 cm, M. 5 za osmerosedež ..«.*.* blazine M. 5, za poljske lafete.........jermena
10. Predmeti za opremo topov.
M. 5 za mažo, pločevina    \ nmr
za mažo, majhne, pločevina J.......skatlje
M. 8 za poljske topn. bat. stojalo za opaz. lestvo toki M 5 ploč. olje      ... .      ... steklenice
M. 5, za baterijska naravnala 2 m palični .   .   * toki
M. 5, ploč. oljn......ročke
8 cm, M. 5, zapone.........
zaskočni ....... •  .... i
1-16 m dolg karabinar s spono in privesno . merilne plošče, privesne 1 usnj. tempirne vilice, privesne '
vlečne.........III..
privezovalne ...........
M. 99, kompl. ojesne šine .......
. plašči , noži
vrvice
vrvi vrvice priprave
12. Vozilne sestavine.
M. 63, okovana ........., preskusila
M. 5, okovana za prednji voz M. 5, za polj. topn. bat, prednje vozove 1 za proviantne vozove J 8 cm, M. 5, prednjih voz sedežne     , .
desne........ ....
M. 5 s 4 pritrd. vijaki in babicami 1 M. 3. kompl. železna / ■ •
2'6 cm šir.,   68 cm dlg. pritrdilna 2*6 cm šir., 115 cm dlg. pritrdilna M. 5, prednjih voz M. 63, naslanjal
dr. vrste zimski .   .  i .1  2 . k plahtam .....  I...... •  • . vrvi
14. Zaprega.
M. 80, stranskih listov...... I
M. 99, prsni \ M. 68, adj. stranski f do polovice levi 11 M. 68, adapt. stranski! „ „ desni J J M. 8, (99) sedelna    .   .  .   .  ,.....stremena
. ojesa plahte
.blazine . cokle
zavirala
jermena
krožki
nastavki .  . listi
črne konjske za trebušnih jermen „ sedelskih vrhnjih pasov l „ križnih pasov J
noge ......
brez podbradnice vel.
št.
2 3 4 5 6 7
jezdna
.  .  .  . odeje dopolnilni kosi .  . varovalci
.  . . žvala
rokav.
brez podbradnice, deljena jezdna za jahaške konje lahka uzdna uzdna lahka
M. 68 za konjsko opravo j dolgi f -
zaponski > prosti trebušni M. 99, sedelski gornji M 68, sedelski spodnji
M. 68, za težke vprežne konje, sedelski spodnj M. 68, h konjski opravi \
M. 68, hlevski J   -   *.....'
Vel. št. 2\
Vel št. 3 f     •   •   •   • «......
za komate, zasilne ........,
s klinom in pušico, oglati vtikovalni \ „ „ „ „ polokrogl. vtikovalni \ „    „      „ 2 pušicama, zadrževalni '
klinaste...............uzde
M. 92, za jezdne konje .....oglavno jermenje
adjustirani .... M. 96, dvojnati križni, z vrhnjepasovne adadpt vrhnjepasovne adj. prsni
M. 99, pritrdilni k vrečam za oves } M. 99, vratni } M. 99, pripenjalni M. 68, za vnanje konje 1 M. 68, za jezdne konje j zadnji
M. 99, adj. hlevski uzdni M 99 adj. hlevske uzdne M. 99, stremenski M. 68, obtečni zadrževalni
dvojni \ z 2 privezovalnima jermencema, za križne jermene J obročki zadrževalni M. 99, vel št 1 1 M. 99, vel. št. 2 f M. 12, kompl. pritrjevalna M. 68, zadnji 1 M. 68, sprednji J     •   • • M. 68, dolge ] M. 68, adj. dolge \     l .
križni
.  . pasovi
1 .
f pasovi ii '
. povodci podbradnice blazine
.  . čoki
uzc ien komati vajeti
blazine jermeni
jermeni
verige jermeni
. sedla • sedla
zatikači
M. 68, vozne M. 68, adj. vozne
vprežne vrvi vprežne vrvi
garniture
1 komad
1 garn.
1 komad
par
1 komad
1 par
1 komad
1 garn.
1 komad
115 116 117 118 119 120 121 122
123 124 125 126 127 128 119 130 131 132 133 134 135 136 137 138 139
141
144
145 146 147 148 149
150 152 154 155 157 158 159 161 162 163 165 166
167 168 169 170 171 172 173 174 175 176 177 178 179 180 181 182 183 184 185 186 187 188 189 190 191 192 193 194 195 196
197 198 199
201 202 203
204 205 206
402 976 8
280 718 710 288 1160
656 1480 1176 167 1256 344 625 16 536 24 896 996 320 1208 1632 1256 2355
64
S
8
240
328 632 96
6 48 16 88 96 16 48 8 8 16 56 184
72 300 600 500 1800 2500 2900 17500 35000 17500 8000 8000 8000 48 256 168 256 256 256 168 168 168 80 40 16 8800 42800 8800 42700 8
16/2 16/2
8
220 88 48
96 32 1248
kom.
»
»j n )> ii >) >> ii n n t* ii ii » ii
kg kom.
kg
kom. a
m
klobč.
m
•  .  . . .
adj. ojesne nosilne M 99, pripenjalni   .   .   , • M 10, kompl. črne lahke   . . M 70, za jezne konje sprednja M. 96, zunanje \   » . M. 68, notranje |rocne| M. 92, za lahke uzde j
...
vrvi telečnjaki brzde oprava
vajeti
M. 92, ojesne
15. Konjske opreme.
vreče
. biči količki
za oves 1
za krmo f    •   • •..........
napajalne    I   .   . I   :   .  I 'i  .   .  .  .   .   . vedrice
konjske  ......... I  ,  # i  • . spone
z ročnim jermenom, konjske.   ....... krtače
M 99,     ......   j f   .   . spenjala
M. 84, vozni ^       ..   . .
M. 84, dolgi vozni J   •  •  ••••••• :
veliki okov konjski 1
M 75, „ sprednji [••••••*•••
za privezovanje konj »••.«•«•«•« obročki 1*2 hI za oves 1     .  r  ,      . -
1-2 hI za jedila, adj. ovsne vrece
k štolam........*   <   i   .   <   l   •   . ključi
8 m dolge krmske   .   ....  ^   .....   - vrvi
z ročnimi jermeni   ........   konjska česala
krmske.............. tornistre
16. Ekvitacijske potrebščine.
šolski.................biči
17. Dvigala in priročno orodje.
M. 8, kompl metalni.......... mostovi
18. Baterijske gradbene potrebščine.
M. 8, kompl.   .   .   *   ,  l  .  .  .  .  opazovalne lestvt
M. 99, sekirna    ......  i  1 . kladiva
M. 77, z ročajem I > krampi
M. 77, „     „     .......  i  * . lopate
rezalne...............lopate
24. Potrebščine zavojnine.
za voščilo oprave    .   .  .   ♦.....•  . pušice
M 5, šotorne pole...... .  •  J  .... toki
kasete zabojčki
zaboji
baterijske denarne za svinčeno strelivo . 8 cm, M. 5, obtežilni okov. za službena pisma M. 5, za živila okovani za konjska zdravila 8 cm, M. 8, za rezervne rekvizite 8 cm, M. 5, za ključarsko orodje M. 5, za telefon
8 cm, M. 5, za oskrbovalne potrebščine
25. Kovinske vrste.
za M. 99, k jermenom za hlevne uzde . . vzmetni kavlji Vel. št 1 .
za jezdne konje podkve
podkve
k podkvam
žeblji (žateški)
obročki
Vel. št. 2 Vel. št. 3 Vel. št 3
Vel. št. 4 f za vprežne konje Vel št 5 St. 2 x St. 3 St. 4 I nav. robni sedlarski
30 mm dlg. nav. ključ, za črne nosilne vrvi k osem vdevni počinjeni, majhni, polokrogli uzdni
St. 1 brez valjcev počinjene St. 2   „       n n
St.  3      „ » n
St. 2 z valjci St 3 „    „ „ St 4 , „
k obtečnim jermenom zadrževalne
30 mm debelo, kvadratno . za jezdne konje \ . vprežne   J jostre |
' jezdl?e    ') tope   J ■ „ vprežne   „ J LU^C
mehak za lotanje   .  .  . •
27. Usnjene vrste.
lahko, črno svetlo \
težko, „ „ J usnje lahko,   a   kravje '
28. Tkanine.
96 cm šir., 80 cm dlg. domače   .   ..."  J  I platno
95 cm šir. gosto ...........platno
96 cm šir. impreg. olivnosiva.......jadrovina
.j . zapone
; 1 gladilo stole z vijaki • • • . cin
1 komad
za zavoj t j. za 500 komadov
1 komad
1 kg
za 100 komadov
1 kg
1 kg
1 komad 1 meter
29. Preja in vrvarsko blago.
12-ere vezalne \ . ...
30-ere  šivalne /    • ? • • •.......nm I 1 klobčič
5 mm debeli  .  . '. . . I ,.....koncpec I 1 meter
* Z oklopom najnovejšega od ministrstva za domobranstvo odobrenega vzorca patent Hirsch v Laa na Thavi.
a,
ca
NI
Število
znamenito
Cene so ponuditi za
c3
Število
znam
e n i I o
Cene so ponuditi za
207 208
220 222
225 226 227 228 229 230 231 232 233
234
96 96
168 106
5 32 37 48 35 6 8 5 15
8
kg klobčič
kg »*
kom.
fino konopljeno......;  .  i  .   .   .   . tulje
močan, surov sedlarski    ......... sukanec
31. Različno blago.
za mazanje brezsmolnato......... milo
surovi...............vaselin
32. Navadno orodje.
M. 8, kompl. v šatuljah.....poljske kovačnice
za les, s toporiščem..........sekirice
60 cm, razloži ji ve ročne .   .   .   t......žage
M. 5, univerzalni ......  . .  .  . odvijači
M. 99 kompl. nakovalno \ za poljske bat. kompl- sedlarsko
M. 5 za poljske bat. kompl. ključavničarsko  [ orodje M 5 „      „       „       „ kovaško za poljsko topn. bat.     „ kolarsko
40. Pisarniška in šolska oprava.
............. .      prijavnih blokov
1 kg
1 klobčič
kg
1 komad
235 236 237 238 240 241 242 244 246 247 248 249
257 258 259 260
48
32 136
32 368 240
32 240
14 184 392 784
192 8 16 8
kom.
parov kom. garn. kom.
kom.
>»
garn.
43. Priprava.
........,......,      .  .  . štorje
za topn. s prevleko, signalne.......zastave
„ ročne svetiljke ploč oljne.......steklenice
M 86, plošč. oljn............ročke
M. 8, ročne »
za jezdece z jermenom in podpono, ročne J    . svetiljke
za topn z oljn. svetiljkami ploč. signalne *
za smolnate plamenice ploč.........žoki
z jermeni...............dereze
za jezdece, za signalne zastave......tkanine
............... Šotorne opreme
M. 5............šotorni drogovi
45. Mat. fiz. in kem. instrumenti.
..................busole
za jezdece, kompl. telefonske 1 postajne opreme
„ nejezdece  ,, „       J • *  *  brez binokljev
za poljske bat. reservni .....   telefonski materijal
brez brzoj, blokov
1 komad
1 par	
1	komad
1	garn.
1	komad
1	komad
1 garn
1. ) Ustmene, brzojavne, telefonske ali ne podpisane ponudbe se ne morejo vpoštevati.
2. ) Pismene ponudbe morajo do najpozneje 20. novembra 1313, desetsn dop.9 dospeti v vložnem zapisniku c. kr. domobranskega ministrstva na Dunaju I. Babenberger-strasse 5, parterre.
Ponudbe se bodo v tem ministrstvu (III. nadstr. uradna soba št. 128) komisijonalno odprle dne 20. novembra 1913 ob desetih 15 min. dopoldne. Ponudniki ali njih pooblaščenci so opravičeni, prisostvovati pri otvoritveni razpravi.
3. ) Odločbo o svoji ponudbi dobi vsak ponudnik od c. kr. domobranskega ministrstva samo pismeno, kakor je upati, do 15. januarja 1914; vprašanja pred to pismeno odločitvijo so nedovoljena in se nanje ne ozira.
4. ) Sklenitev pogodbe se posvedoči s pismenim odlokom ad točka 3, s katerim se po-nudbenik obvešča, da je njegova ponudba sprejeta.
Prava pogodbena listina se napravi samo na izrecno zahtevo dobavitelja.
5. ) Podjetnikom je dano na prosto, da ponujajo samo na posamezne vrste in pri vsaki vrsti na manjšo množino (število itd.), kakor je razpisana.
Ponudbe ki obsegajo samo navedbo za komad (garnitura itd.) in ne izrecno tudi množino (število kosov itd.) katero ponudnik lahko dobavi, ozir. dobaviti hoče, ne pridejo vpoštev.
Domobransko ministrstvo si pridržuje pravico, da sprejme ponudbo samo glede posameznih ?d več ponuđenih vrst ali glede kake delne količine.
6. ) Nastavljenje cen je pripuščeno ponudnikom; pri označenju ponuđenih topničarskih materijalnih vrst se je treba natanko držati navadnega imenovanja (nomenklatura) in navesti tudi zaporedno in številko kategorije.
Prvo polovico dobavne množine vsake vrste je dobaviti najkasneje do 15. maja 1914, drugo polovico pa najkasneje do konca julija 1914 pri domobranskem opremnem zavodu na Dunaju, X. okraj Arsenalstrassse 5 (poleg domobranske zaloge orožja); tozadevno se je vselej sporazumeti z domobranskim opremnim zavodom.
7. ) Med letom 1914 domobranska uprava lahko zahteva za 10 odstotkov višjo porebščino, ki jo v slučaju mobilizacije poviša na 50 procentov. Tako večjo potrebščino je dobaviti dva meseca po pozivu po ravnotistih cenah.
8. ) Vse predmete je na stroške podjetnika dobaviti pri domobranskem opremnem zavodu na Dunaju.
9. ) Ponudniki morajo — izvzemši tiste, ki so že položili kavcijo v predpisani višini — položiti vadij oziroma kavcijo v visokosti 5 odstotkov ponuđene skupne cene oferiranih predmetov.
tfadsjev ni pošiljati na domobransko minšsirstvo, nego načeloma jih je položiti pri c. kr. nizjeavstrijski deželni glavni blagajnici na Dunaju.
Garancijska pisma, kakor tudi izjava, ki seda pri položitvi rentnih knjižic C. kr. poštne hranilnice, pa je priložiti ponudbi.
Na Dunaju, oktobra 1913.
V kolikor ta skupna cena ne presega 2000 kron in pri obrtnih zadrugah ali pri pridobitnih in gospodarskih zadrugah 5000 kron, odpade polaganje vadija oziroma kavcije.
Glede načina in polaganja kavcije veljajo zadevna določila § 21. o vadiju, odredba skupnega ministrstva od 3. aprila 1909 glede na oddajo državnih dobav in del (drž. zak. XXXII. kos iz 1. 1909) in navodilo za stavljenje ponudeb zvezka pogojev, odobreno z razpisom c. kr. ministrstva za domobranstvo, departement XII, št. 2791 iz 1. 1911.
10. ) Dobava se odda samo takim ponudnikom, ki stanujejo v v državnem zboru zastopanih kraljestvih in deželah, in ki ponuđene predmete ravnotom izdelujejo (konfekcionirajo) v lastnih tvornicah (delavnicah).
11. ) Ponudniki potrebujejo nepogojno te-le, leta 1911 nanovo založene pripomočke:
a) „Zvezek pogojev" glede dobave storjenih oblačilnih predmetov in opremnih vrst za c. kr. domobranstvo in c. kr. črno vojsko;
b) „Navodilo za stavljenje ponudbe",
c) Uradno tiskovino za ponudbo. Razen tega se priporočajo:
d) „Navodilo za sestavljenje jamstvene listine".
e) „Navodilo za sestavo izjave pri položbi rentnih knjižic c. kr. poštnohranilničnega urada'*;
f) „Dopolnjujoča določila glede preskrbitve vadijev in kavcij s hranilničnimi vložnimi knjižicami, rentnimi knjižicami c. kr. poštnohranilničnega urada In menicami."
Ti pripomočki se lahko kupijo samo pri založbi c. kr. dvorne in državne tiskarne na Dunaju I. Seilerstatte 24; razgrnjeni so pa tudi pri intendancah domobranskih teritorijalnih poveljstev in pri vseh avstrijskih trgovskih in obrtniških zbornicah.
12. ) Vzorci artilerijskih materijalnih vrst, ki jih je dobaviti ter prevzemni predpisi in opisi so razpoloženi samo v e. kr. domobranskem opremnem zavodu.
Vrste, ki jih je dobaviti, morajo v vsakem oziru odgovarjati vzorcem ter prevzemnim določilom službenih knjih G-51, G-58, G-60, G-63 in G-65 — ki se ravnotako lahko ogledajo pri domobranshem opremnem zavodu — ustrezati v vsakem oziru in morajo ponudniki pred stavljenju ponudeb tembolj ogledati te primočke, ker morajo v ponudbi potrditi, da jih poznajo. V kolikor se vzorci pri doraobraaskem opremnem zavodu ali pri c. in kr. artiljerijski opremni zalogi proti plačilu aa to določene normalne cene tudi lahko kupijo, je vprašati pri imenovanih zavodih. Tamkaj se tudi lahko popisi po dopustnosti zaloge izposodijo.
13. ) Plačilo dobavljenih vrst se izvrši na podlagi domobranskega opremnega zavoda v dveh izvodih predloženih dobavnih listov od tukaj potom c. kr. poštnohranilničnega urada na Dunaju, pri čemer se odtegne po skali II. in III. odpadajoča kolkovina.
Priporočamo &peciialiio
domsko in otroško konf i
zelo solidne tvrdke
B6L fSCHsfofič-Bu
Ljubljana, Stari trg štev. 9. — Lastna hiša.
Krasne
KOSTUME, KRASNE PLAŠGE, s NOČNE HA&JE, : KRILA.
Fine
Kaderne
JOPICE, ZIMSKE PLASCE, BOE IN MDFE, PERILO.
vv
in PiaSCe za II
Higienično perilo in druge potrebščine za novorojenčke.
BC Pošilja na izbiro tudi na deželo.
Pannonia iz Trsta dne 26. oktobra 1913. Carpatnia iz Trsta dne 5. novembra 1913. Ivernia iz Trsta dne 16. novembra 1913.
Iz Liverpola:
Lnsitania dne 25. oktobra, 22. novembra in 13. decembra 1913.
Caronia dne 1. nov. in 29. novembra 1913* Alauretania dne 8. no7. in 6. decembra 1913. Carmania dne 15. nov. in 27. decembra 1913. Lasitania dne 22. nov. in 13. decembra 1913.
Campania dne 20. decembra 1913.
1 Pojasaiia, vozne karte: =
Andrej Odlasek, Ljubljana. Slomškova ul. 25
Dunaj 1., Karntnerrmg 4, Trst, Via Ghega s, pri vseh agenturah v deželnih glavnih mestih, vseh potovalnih pisarnah, pri tvrdki Thomas Cook & sin, pri vseh Llovdovih agenturah in agentih Dalmatie. — Cene: 111. razred Trst-Nevv York: za v Kanado potujoče K. 120 za prostor, za v Združene države potujoče K 140 s pristojbino za osebo.
&   Brez konkurence!
er čevlji \
f> za gospode in gospe so nogam
y najbolj priležni, lični in najboljše
gU kakovosti.   Naprodaj  samo pri
i JULIJI STOR, Ljubljana
Prešernova ulica št. 5.
m
Govsserski čevlji za turiste, hfgijenfčni ^   čevlji za otroke in Lawn - tennis - čevlji.
%^    K 12-50—16-50.
r
3E
=1!
t^CC tisOf* ^e^en^1 ?°P*C v vse^ barvah, posebno sivih poprej K IG'— sedaj K S'—;
B^šmmmmmmmmBmm^a^ moških klobukov vsakovrstnih fason poprej K 6*— sedaj K 3-—;
t^CC tiSOC ^°^u^oa z*1 dečke poprej K 4?— sedaj K &—;
mmaakmmM^,^mmmmm klobukov za otroke popre) K 2'— seda) K /•—.
Največja izbira dežnih plasčev za dame in gospode poprej K 20'—, 30*— sedaj K 14*—
Radi ogromne zaloge zimske konfekcije oddajam blago za polovično ceno za polovično ceno
Angleško skladišče oblek, O. Bernatovic, Ljubljana, Mestni trg 5-6.
10
49