9. štev. V Ljubljani, sobota 10. januvarja 1920. r”8411™"' m. leto. Vel ja v Ljub! ja ni in po pošti: telo leto ... K 120 — fol Jela ...» 60 — Ictrl leta '? mesec 80'— 10- Za inozemstvo: celo leto pol leta. tetrt leta za mesec K MO'— „ 70 -„ 85— „ 12— Na pismene naročbe ftre* pošiljat c denarja se n« moreno ozhatL Novi naročniki naj poiiljaja naročnino po nakaznici. Oglasi se zaračunajo po porabljenem prostoru in sicer 1 mm visok ter 55 mm iliok prostor za enkrat 1 K. za večkrat popast. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Teleion štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu • štev. 8. Teleion štev. 44. — Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna številka velja 60 vin. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se franVirajo. — r- Rokopisi se ne vračajo. 1 . Odločitev o valuti pade v torek. LDU. Beograd, 9. jan. Današnja »Tribuna« prinaša vest, da Je radi valutnega vprašanja prišlo do ministrske krize in da sta ministra doktor Kramer in Kristan podala ostavko, ker vsi Slovenci stoje na stališču, da je treba izmenjati krone z dinarjem al pari, in odklanjajo projekt dr. Veljkoviča. Napram tej vesti se ugotavlja, da je neresnično, da bi slovenska ministra podala ostavko, kajti ministrski svet o valutni reformi še ni sklenil ničesar konečnega. Seja ministrskega sveta, pri kateri se bo sklepalo o nadaljnih korakih glede valutnega vprašanja, se bo vršila bržkone Šele prihodnji torek dopoldne. Vojvodina za alpari. (Izvirno poročilo ..Jugoslavije".) Beogra, 9. V Vojvodini se je začelo velikansko gibanje za izmenjavo denarja al pari. Vojvodinci groze, da bodo v slučaju vsake drugačne zamenjave podražili svoje proizvode za štiri do šestnajstkratno cena Cerkveni razkol na Češkem. LDU. Praga. H. jan. Na današnjem posvetovanju reformirane češke duhovščine so z veliko večino sklen!il odcepitev češke duhovščine od rhn-ske cerkve In ustanovitev lastne češke narodne cerkve. Italijanska ministrska kriza. LDU. Milan, 8. jan. »Epoca« zagotavlja. da ni več daleč odstop petih ministrov sedanjega kabineta. Ko se Nitti vrne iz Pariza, bo moral kabinet popolnoma preosnovati. sam pa obdrži ministrsko predsedstvo. SPORAZUM FRANKOVCEV Z D ANNUNZIJEM. (Izvirno poročilo »Jugoslavije".) Reka, 9. Frankovski voditelji, med njimi Frank in Sachs so se sporazumeli z D'Annunzijem glede iz-dajana dnevnika v hrvaškem jeziku. Dnevnik se bo imenoval »Hrvat-sko pravo«. Klub poslancev iz zasedenega ozemlja. Vojaška zveza med Francijo in Jugoslavijo. LDU. Berlin. 8. jan. »Presseinfor-mation« poroča iz Pariza: Clemenceau le iziavil zastopnikom časopisja, da mora stremiti Francija bo ozki vojaški zvezi s Poljsko. Cehoslo-vaško in Jugoslavijo, ker se samo ta- ko zavaruje oblast na vzhodu. Potr-jule se. da se mude zastopniki Poljske in Jugoslaviie sedal v Parizu, da se dogovore glede vojaške konvencije s Francijo. Minister Kristan ostane. LDU. Ljubljana. 9. Jan. »Slovenec« je razširil vest, da je izvrševaln! odbor Jugoslovanske socijalno-demo-kratske stranke odpoklical ministra za šume in rude Antona Kristana. Ljubljanski dopisni urad le pooblaščen iziaviti, da le ta vest popolnoma Izmišljena, kakor tudi vest, da se je sploh v tem oziru vršilo kako posve- tovanje. Snočl Je minister Kristan dospel v Ljubljano. Danes ie med. dr. sprejel večlo deputaciio železničarjev in se z njimi posvetoval o njihovem položaju. Dasi so bili v tel denu-tact.11 tudi vodje političnih socilalrto-demokratskih organizacij, ni nihče omenil, da se zahteva odstop ministra. Ullimatiim antante Rumunijji. LDU Berlin, 9. Antantna nota, na katero mora Rumunija odgovariti do danes, je zadnja beseda vrhovnega sveta. Ako Rumunija kakor na prejšnje, ne bi odgovorila, se bode ž njo prekinili vsi odnosaji. Pred splošnim širajkom na Reki. (Izvirno poročilo »Jugoslavije".) Baker. 9. Ker se je med delavstvom na Reki pojavilo opasno nemirno razpoložeje la se je bati, da izbruhne splošni štrajk, je vladni ge-eral Davilla izjavil, da bo v slučaju izbruha nemirov zasedel mesto z rednimi italijanskimi četami. vmm Napredovanje boljše- vikov, I.DU. Moskva, 9. jan. Frontno poročilo od 9. t. m.: Na zapadni fronti se le z uspehom začel ofotinapad rdečih čet med Jakobstadtom in Dvinskom. Poljske čete so bile odbite. Na južftl fronti sta bila osvojena Berdjansk In Novočerkask. Rdčče čete stoje osem vrst pred Rostovom. LDU. Bukarešta, 8. jan. Romunski dopisi urad Dacia poroča: Iz Ukrajine preko Jaša dospeli potniki potrjujejo vest, da so boljševiki zavzeli Odeso. LDU. Moravska Ostrova, 9. lan. Poljska vlada ie sklenila z Denjlki-novo armado pogodbo, v zmislu katere bodo poljske čete pričele ofenzivo proti Kijevu in preprečile nadaljnje prodiranje boliševikov. Za milijoni. (Dalje.) PETO POOLAVJE. Signorina Je vzkliknila in umetnik se jc ozrl. Pred njim na pragu je stala mračna, odurna postava moža, ki je po vsej svoji zunanjosti Lil podoben Italijanu, da je Degravv mogel spoznati v predrznem vsiljivcu Mon-teUija. Torej še vendar pride do nastopa, sl Je mislil umetnik In je stopil nehote med tujca in trepetajočo signorino. previdnost je bila nepotrebna. Pri prvui besedah Portugizinje se je Italijan ro* bato zasmejal, potegnil starko seboj, zapustil sobo m zaprl vrata. Degrawa je nagli unvk popolnoma lznenadil, signorina pa je tako silno trepetala, da se skoro zgrudila. »Čudno,« je menil umetnik; »Montelli menda niti opazil ni, da je postelja prazna in da ste stala živa pred njim. Starka pač ni tako zvesta, kakor mislite; gotovo mn je povedala, da se boste vzbudili —« »Tiho. tiho,« je šepetala deklica, ko so se vrata odprla in se starka zopet prikazala. »Tako sem zmedena, da ne vem, kaj naj mislim o vsem tem.« Čuden pogled, s katerim je starka ošinila svojo gospodarico, je povečal umetnikovo osuplost. Obe sta spregovorile samo nekaj besed, in ko se je nato signorina zopet obrnila k Poslanci iz zasedenega ozemlja so bili v Parizu, da opozore še enkrat mirovno konferenco na krivice, prizadete našemu narodu; da opozore kulturni svet na trpljenje naših internirancev na mučeništvo vojnih ujetnikov v Italiji, na proganjanje naše intiligence v Primorju; in da konečno protestujejo v imenu naroda proti vsaki rešitvi jadranskega vprašanja, ki bi nc odgovarjala popolnoma Wil soijo v emu principu samoodločbe naroda. Gotove je, da bo korak naših poslancev rodil marsikateri sad —>• glej vprašanje vojnih ujetnikov — ali največji pomen leži v tem, da je njihov protest v Imenu naroda historičen dokument, ki bo za vse bodoče čase pričal svetu, da se je našemu narodu dogodila krivica, ki jo bo treba prej ali slej popraviti. Tudi, ako bo naša delegacija pod pritiskom razmer primorana se odreči našim krajem ob Jadranu, je s protestom poslancev pribito, da se narod s to rešitvijo ni zadovoljil, ampak da' bo. vedno strmel za tem, da se ti kraji združijo z majko Jugoslavijo. Vrnivši se v domovino, so poslanci zasedenih pokrajin zasnovali svoj klub. Dasi ni resnična vest, da so ob enem izstopili iz svojih strank, je vendar temu koraku pripisovati veliko važnost. Skoro vse stranke naše države imajo v svoji sredi poslance zasedenih pokrajin, če so se ti našli pri skupnem delu. je tc dober znak, da se bo morda našla pot za zboljšanje naših stramkarsklh razmer. Kajti priznajmo odkrito: tako ne gre več. Država se ne konsolidu-je, marveč država se razdira. Vsak dan se poraiajo nove stranke, vsako selo ima že svojega poroka, vsaka ulica svojega odrešenika in strankarski boj je vedno ljučji, vedno strupenejši, vedno brezobzirne jši. Ugled države se izpodkopuje v ljudstvu. a kar je najhujše: pada tndi ugled države In njen kredit v inozemstva. Oospodarsko nazaduje. Draginja Je vedno večja, prehrana težja, promet slabši. Nikakor ne mislimo oči- tati krivdo za to sedanji vladi, ki stori, kar more, ali priznati treba, da je težko nositi za tak položaj odgovornost jedni sami stranki. Absolutizem niti v urejenih razmerah ni dober, koliko mani v neurejenih... Mislimo radi tega, da treba spremeniti kurs notranje politike. Ustvaritev dveh protlvnih blokov v parlamentu }e bila nesreča naj se razbijeta! Ustvari naj se nova podlaga, na kateri bode mogoče graditi znova. To nam je šlo po glavi, ko smo zvedeli o ustanovitvi kluba poslancev iz zasedenega ozemlja. Ali bi ne bila v prvi vrsti naloga njihova, da posredujete far pripomorejo k ozdravljenju razmer? Na! vzamejo v roko Inicijativo, narod jim bo hvaležen. Sposobnih mož imajo v svoji sredi. fmena: dr. Dinko Trinajstič, Jura} Biankinl, Vjekoslav Splnčič, Dinko Puc. dr. Poščič i. dr. imela so vedno dober glas v naši domovini. In tudi ime danes obsovraženega dr. Laginie se je včasih izgovarjalo s spoštovanjem. — Ublaženja strankarskega boja nam je treba; koncentracije sil nam je treba, če bi klub poslancev iz zasedenega ozemja delal v tej smeri, bi mu šla zahvala ne samo okupiranih krajev, ampak cele države! D. Vzgledi. KOMUNISTI ZMAGALI V SLOV. SO CIJ ALN O-D EMOKR ATSKI STRANKI. »Večerni list« poroča: Sinoči so se vršile volitve vodstva slov. su-cilalno - demokratske stranke Pri volitvah |e zmagala komunistična struja. Anton Kristan. Prepeluh. Mlinar, Kocmur so popolnoma /pogoreli, Za načelnika stranke le izvoljen mesto Kristana dr. Lemež. Strankina blagajna z »Naprejem« vred Je prešla v roke komunistov, ki pozovejo iz Amerike svojega sodruga Etbina Kri stana, ki tam zbira milijonski sklad za iugoslovansko socijalistično stranko Pravijo, da je zgodovina učiteljica. To ie res, seveda samo v tuliko« v kolikor se nanaša na preteklost. Ali pa se dajo pravila preteklosti vporabiti tudi za prihodhlost. kjer nastopaio nove razmere, ki lih ni časa študirati, ampak jih ie treba piijeil instinktivno — to je zaenkrat še nerešeno vprašanje kakor marsikatero drugo. Pa tudi med pristaši zgodovine-učiteljice vlada nespravljiv spor. Ta-kozvani pravi zgodovinam vidijo, vso preteklost vtelešeno v posameznih osebnostih in Carbvle le dal izraza temu svojemu prepričanju O »junakih in čaščenju junakov«. Soof-jologi pa smatrajo vso zgodovino človeštva kot boj med posameznimi so* clialnimi skupinami — največja skupina je država — in ne pripuščajo nobenih osebnosti Leto 1908. je znano. Takrat le prišlo takozvano vzhodno vprašanje zopet v akuten štadil. ker ie anektl-lala Avstrija Bosno in Hercegcvino, Dasi ni bilo to dejstvo nikakor glavni vzrok svetovne vojne, bilo te vendar med vzroki. Takrat se Je mnogo govorilo in Še več pisalo o ogrskih in nagibih, ki so pripeljali Avstrijo do tega koraka. Grof Vojtech Sternberg, ki pravi, da ie podelil njegovi rodbini plemstvo Karl Veliki, a li ga vzel Karl Renner, pi ipoveduie ta svetovni dogodek nekoliko drugače. Večja družba plemenitašev. med njimi najvišji dvorjaniK knez Montenuovo. ie sedela v Isclilu pri vinu oziroma šampanjcu in si belila glavo, ka! bi se dalo cesarju za god. ki se le bližal. Cesar le bil star. mož, z nekoliko že otopelimi živci, zato le bilo treba kal posebnega, č« se ie hotelo narediti nanj vtis. In tu je bleknil nekdo: »Aneksija Bosne in Hercegovine!« Vsem le kar odleglo. Montenuovo je poklical takoj z Dunaja zunanjega ministra pl. pozneje grofa Aehrenthala. Minister sc ie presenečen uprl, & vsemogočni komornik mu ie namignil, da se bo pač dobil drug minister — In Aehrcntbal se Je vdal. Vse drugo je znano. Zgodovinarji bodo rekli, da ie to eklatanten dokaz njih teze. socimlngt bodo trdili, da le ideja Že ležala Vi zraku in le bil samo slučai. da ie ni pograbil kdo drugi. Ali pa bodo rekli, da le bi! dogodek ravno v sled tega’ tako katastrofalnih posledic za državo, ker ni bil socijološko nujen ampak samo izrodek domišljije holmh’ možganov posameznika. Kdo hna prav? Ali je tudi znanost relativna? Joso Jurkovič. njemu, |e bila kakor spremenjena; odpirala Je usta, toda niti besede ni mogla izgovoriti. Nazadnje le s težavo povedala: »Nocoj ne prenesem ničesar več. Odidite, potrebulem miru. Mogoče hitri —« »Toda oni malopridnež — nikakor vas n« morem pustiti v njegovi oblasti.« »Odšel je, in Annetta ie zaprla vrata za njim. Ne bojim se ga, ne bo nas več nadlegoval.« Govorila je z gotovostjo in vendar ie bila pri tem tako boječa, da si Degraw tega ni mogel tolmačiti. Koma! se Je toliko ojunačil da bi }o zapustil, toda ona ga ni zadrževala z nobeno kretnjo, z nobeno besedo; ves ogenj ji je izginil, negibna Je sedela in čakala na trenutek, da se umetnik odstrani. Vzdihnil Je ter Ji podal roko z besedami; »Torej jutri.« Prikimala je, in težek vzdih se Ji ie izvil iz prsi. »Pojdite, poidite vendar!« S temi besedami mu ie pokazala proti vratom. »O treh bom tu,« Je mrmral in se s težavo odtrgal od njenega pogleda ter planil čez prag proti veži. Dokler se vrata niso zaprla, Je ohranila mirnost, nato oa jc razločno slišal njeno ihtenje; toda ni imel poguma, da bi se vrnil. Zadnja tajnost mu je bila hujša od prve. AH ie starka demon, ali — takoj mu je misel zastala — neki moški ie korakal tik pied njim po cesti; prepričan, da more biti le osovraženi Montelli, je pospešil korake, da ga dohiti in zahteva od njega izjavo. Tod« čimbolj ie hitel tem hitreje le stopal mož. da ga ni mogel dohiteti, in ga je videl, kako ie skočil v voz cestne železnice. Pri mirnem preudarku ni obžaloval da se ni mogel srečati s tem človekom, o Čigar namenih le tako malo vedel. Ako le signorina taka. kakršno sodbo si ie č njej ustvaril, se bo snala do jutri ubraniti pred nadiežnežem; ako pa se ie v niei varal, potem pa hoče kar najhitreje pozabiti njen čarobni obraz. Mogoče mu postane že lutri vse jasno. Do tedaj oa na? Potrpi v upanju.vda bodo vsi dobri angeli čuvali mir ljube deklice. Osrečeval ga ie blažen občutek, da mu*4e previdnost poslala to bitie ?n nobeno drugo, ki mu naj postane luč in razkošje življenja. Ko se le vrnil v atelje, se mu Je prvič zde! hladen in prazen. Lastne umotvore je Ogledoval z malomarnimi pogledi, polastilo se ga Je prej neznano čustvo osamelosti In zapuščenosti. Edino, kar ie imelo zanimanje zanj. ie bila slika krasne neznanke, s katero se Te danes srečal po tako čudnem naključju. Prižgal ie vse plinove svetilke, da bi sliko premotrii pod vplivom dobljenih utisov. Slika je bila njej podobna in .zopet ne. Poteze v licu, ljubkost, lesk barv vse to Je izražala slika, In vendar mu Je nekaj manjkalo v tem sanjavem obrazu. Tu je podobna bajni vili in vendar je ženska! Ali bi ne bilo bolje, da bi Jo naslikal kot tako? Ne — sicer bi moj sen ne imel nasprotja v krasni istinitosti. Vzel Je iz mape osnutek, ki ga ie napravil o lepi signo-rini. postnvil ga je z utripajočim »rcem poleg slike, ki Jo Je ravnokar občudoval, in primerjal obe. Čudovito nasprotje med obema! Koliko ganljive ljubkosti Je kazala njegova nova boginja! Ali je bilo mogoče gledati ta obraz in ga ne ljubiti? V tej uri tihega sanjarenja je prekipevalo njegovo srce blaženosti. In ne k bogati in dobrotni neznanki ga le gnalo hrepenenje, temveč k ubogi, zapuščeni pevki, ki vsled žalostne preteklosti obupala nad bodočnostjo. Naslednjega dne ob treh je stal zopet pred njenim stanovanjem. Ves dopoldan Je pričakoval Montcllija. se pripravil celo na obisk Pnr-tugizinje, toda ostal je v svojem ateljeju sani in nemeten. Ko je pozvonil za vstop se ga je polastita velika vznemirjenost. Sele na ponovno močno zvonenje mu je odprla ista dekla z bebastim obrazom kakor prejšnjega dne. >Ali morem govoriti z gospodično Vajdi 3 Ali je v sobi in naj stopim k njej kakor, včeraj?« Dekle je strmelo vanj brez odgovora. Ootovo je gluha, si ie mislil in je hotel iti mimo nje, kar ga je zadržala za rokav in stresla z glavo. »Kaj naj to pomeni?« je'vprašal; »ali le ni tu, ne najdem ie doma?« Očlvidno ga dekle ni razumelo in Je stresalo z glavo tudi tedaj, ko se le Degravv odtrgal,od nje in zdirja! v prvo nadstropje. Krepko je potrkal na prva vrata, in ko ni bilo odgovora. na druga. Nato ni več čakal, pritisnil jo klluko in vrata se odpro. Stran 2. »JUGOSLAVIJA* dne 10. januvaija 1920. 9. žiev - — ■ ■ ■ — ■■■ - - ' - - - -- - - Nepoboljšljivi Madžari. Madžarska mirovna delegacija, obstoječa po avstrijskih vesteh iz grofov Apponyja Bethlena in Tele-ky]a, je dospela na svoje mesto v Neuitly, da prizna in sprejme ponižanje nekdaiVje mogočne in oblastne Ogrske, katere krivda na svetovni vojni ni bila mala. Preko 2 tretjini ozemlja izgubi Ogrska. Od 64 komi tatov ji jih ostane mogoče 14: dosedanj. 324.8.11 kvadratnih kilometrov se bo skrčilo na kakšnih 8(1-100,000. Največja in najbogateiša mesta dobijo osovraženi Cehoslovaki, Romuni in Jugoslovani, Ogrska, ki je štela prej krog 21 milijonov prebivalstva, se bo skrčila v malo Madžarsko s kakšnimi 7-8 milijoni prebivalcev. Madžarska katastrofa, sicer popolnoma razvidna že sedaj, se bliža končnemu udejstvovanju. Madžarov pa navzlic vsemu temu domišljija še ni zapustila, kakor lahko sklepamo po raznih vesteh, ki prihajajo v zadnjem času od tamkaj. Militaristično gibanje na Madžarskem gotovo ne pomeni, da so se spametovali. Bivši diktator Friedrich in vrhovni poveljnik Horthy, huda militarista, sta danes še vedno gospodarja Madžarske. Oha sta odločna opozicijo-nalca proti Huszarjevi takozvani koalicijski vladi; Horty odklanja celo zalcletev udanosti. Vlada jima je vse premalo radikalna. Gotovo je, da so umori socijainih demokratov in komunistov v prvi vr$ti njuno delo. Razvidno je, da Friedrich in Hor-thy pripravljata vojaško diktaturo. Municilska tvomica v Csepelu dela neprestano in rekrutiranje se vrši javno in brezobzirno. Gre jima za vspostavlienje ogrskih »tisočletnih mej«, v čemur se strinja z njima tudi Huszar. Pripravlja se velikoogrska propaganda. Med Slovaki, med katerimi se je Madžarom obetalo največ uspeha, se že dolgo časa vrši in je že rodila slabe posledice. Veleogr-sko misel nameravajo propagirati tudi v Sedmotrraški in v jugoslovanskih delih nekdanje Ogrske. V Prekmurju je že razvita propaganda. Na vsak način bo treba stati še dolgo časa na straži. Radovedi smo, v kakšni meri bodo uplival! na Madžare mirovni povoji, ki bodo zelo trdi. kakor poročajo najnoveiše vesti. Madžarsko mbngolsko pleme, kruto in brezobzirno prej v vojni in sedaj ponovno, ne zasluži milosti. Ako ne bodo pogoji za nas povoljni. mora naša delegacija odločno protestirati — gledat! mora, da se strašečemu madžarskemu zmaju odbije končno gva-va. * MADŽARSKA ZAROTA PROTI JUGOSLAVIJI. V Pečuhu so odkrili tajno zaroto, katero le organizirala madžarska bela garda. Zaroto, ki ie razpleia svoje niti po celem baranlskcm ozemliu. ie zasnovalo mnogo uglednih pečuških Madžarov in madžaro-filov. V velikem Številu so se je udeležili zlasti bivši avstroogrski častniki predvsem bivši ao. podpolkovnik Riffl. bivši ravnatelj madžarskih financ Palfv (ta je prejemal iz Madžarske denar, s katerim ie podpiral madžarovske uradnike, ki so izstopili iz Jugoslovanske službe in v mejah bivšega ozemlja krone sv. Ste-fana samo agitirali za odpad od naše države), neki Vadnacz in Bela Fischer, ki ie igral v zaroti posebno važno vlogo. Odkritja so bila zlasti pri Vadnaczu senzacijonalna. Va.i-nacz ie izdelal koncepte ukazov za belo gardo. Nadalje so se našle tudi velike zaloge orožja in municije. Voditelja zarote sta bila Riffl In Vadnacz. ki sta organizirala baranlsko madžarsko posadko za vstajo proti Jugoslaviji. Preiskava, ki Jo vodijo naše oblasti v Pečuhu in okolici, še ni zaključena, in je pričakovati še nadaljnih odkritij. MIROVNA pogodba z madžarsko. LDU, Pariz, 8. jan. Kakor se govori v političnih krogih, se izroči mirovna pogodba madžarski delegaciji šele čez nekaj časa. Razen poverit ve pooblastil, ki še ni izvršena, je še rešiti vrste vprašanj, zlasti ona, ki se tičejo obnovitve. Obnovitvena komisija je zaposlena še vedno s formuliranjem. Po izročitvi mirovne pogoejbe se bo dovolil madžarski delegaciji rok za odgovor, kakor poprej delegacijam drugih držav, s katerimi se je sklenil mir. Rok za odgovor bo precej kratek, vendar pa so bo grofu Apponyju dovolilo, da se med tem časom vrne v Budimpešto In da tam sestavi odgovor. . j ■ c i -v t Aretacije zagrebških uradnikov. LDU. Zagreb, 9. jan, Aretacija dr. Viktorja Benkoviča s petorico uradnikov se ie izvršila radi kriminalnih pregreškov proti državi. Po razpustu zveze Javnih nameščencev je dr. Benkovič organiziral, seveda tajno, udruženje proti odredbam državne oblasti in je priredil v Zagrebu več tajnih sestankov. V pokrajinska mesta, tudi v Slovenijo, so } odšli v imenu tega udruženja poseb-‘ ni odposlanci, med njimi tudi dr. Benkovič. Potek preiskave ne do-rušča da bi o tem več govorili. Vest »Hrvata«, da je predsednik deželne vlade za Slovenijo, dr. Žerjav, nastopil proti postopanju zemaljske vlade v Zagrebu odnosno bana. ne odgovarja resnici. Predsednik deželne vlade za Slovenijo ter ban In minister za notranje posle so v tem vprašanju enega In istega naziranja. Sporazum v zagrebškem »Sokolu«. Zagreb, 9. (izvirno poročilo.) V zagrebškem »Sokolu« Je prišlo do sporazuma, in sicer bo za starosta izvoljeni Mazzira, za namestnika pa dr, Budisavljcvič. Križman zbolel. Beograd, 9. (Izvirno poročilo.) Minister za agrarno reformo dr. Križman Je lahko zbolel. Nova nalezljiva bole/en. LDU. Berlin. 8. Jan. Kakor se poroča listom iz Verone, so ta trika5 opazovano. Influenci podobno bolezen, ki se imenuje »nona«. konstaiirali tudi v Rimu in lužni Italiji. Bolezen se začenja z zaspanostjo, napade vse živčevje in se konča po največ s smrtjo. Volitve f TurčilL LDU. Nauen. 9. jan. Kakor se poroča. so se izvršile volitve v Turčiji v prid komiteja »Edinost in Napredek«. Zmerne stranke da sr« premagane. Pričakuje se odstop notranjega in zunanjega ministra, ki sta oba propadla pri volitvah v zbornico, Poljaki erodirajo v Ukrajino. LDU. Pariz. 8. jan. Po izvestjih iz Varšave nadaljujejo poljske čete prodiranje v Ukrajini. Ameriški kredit za oskrbovanje gladiijoče Avstriie. LDU. Pariz. -8. jan. Vsled sklepa vrhovnega sveta, naj dovoli vse za oskrbovanje Avstrije z živili potrebne kredite izključno Amerika, je Sem Benellijeva sodba o Dalmaciji in Jugoslovanih. Znani Žid, italijanski književnik Sem Benelli. ki je bil nekaj časa od reških italijanašev imenovan za poverjenika za vojaške zadeve na Reki je poslal uredniku Usta »Giomale d' Italia« pismo, v katerem poživlja Nittija in Scialojo, naj se zavzameta za Italijane, ki žive onostran Jadrana. Olede londonskega pakta zahteva Sern Benelli. da se izvrši v popolnem obsegu. Nadeja se, da se Nitti ne bo odrekel Dalmaciji, do katere ima po londonskem paktu pravico. »Jugoslovani v Dalmaciji — piše Sem Benelli — bi bili prezado-voljni. če bi jih anektirala Italija. Najboljši dokaz za to dejstvo, da je bila ob d’Annunzijevem prihodu v Zader cela Dalmacija mirna. Italijani, ki se nahajajo pod jugoslovanskim gospodstvom, so preganjani in ne vživajo nobenih ugodnosti. Zate bi se v Dalmaciji moral Izvesti plebiscit. Glede tega plebiscita pa bi se morali zavezniki že vnaprej obvezati, da bodo priznali vse odločitve. katere nastanejo v Dalmaciji v zvezi ž njim.« Sem Benelli imenuje Jugoslovane fanatične, boljševt-, ke, to ptj zato, ker so jugoslovanski mornarji ob času prevrata klicali na vojnih ladjah: Naša domovina se razteza od Soče do Vardarja! To je za Sem Benellija boljševiški Inperi-jalizem. Odlikovanja. V esnl zadnjih številk smo poročali o prošnji bivšega avstrijskega podpolkovnika, da se mu zamenjajo avstrijska odlikovanja za enakovredna srbska oz. jugoslovanska in ob tej priliki omenili, da bi bilo najbolje odpraviti sploh vse medajle, križce itd. S tem nikakor nismo hoteli omalovaževati ah' celo žaliti one može. ki so si s svojimi z uslugami za našo osvoboditev priborili ta odlikovanja. Tudi mi smo mnenja, da je ‘ mmpco boli' častno nositi higoslo- Nlklta ne bo okreval. Beograd. 9. (Izvirno poročilo.) Razkralj Nikita. ki ga je zadela kap, je tako težko bolan, da je vsako okrevanje izključeno in ie vsak hip pričakovati, da nastopi kriza. Krznarič ne bo preganjan. Reka, 9. (Izvirno poročilo.) Vče-ral ie dobil težko ranjeni časnikar Krznarič od italijanske vlade zagotovilo, da vlada odstopa od kazenskega preganjanja proti njemu. Kr-»naričevo stanje se Je zadne dni poboljšalo. Reški Jugosovanl izključeni od preskrbe z živili. Reka, 9. (Izvirno poročilo.) Reška aprovizacija je izključila vse Jugoslovane od preskrbe z živili. Laški zastopnik pri naš! vladi. LDU. Beograd, 8. Jan. Danes dopoldne Je opravnik poslov Italijanskega poslaništva Galanti posetll načelnika kabineta ministrskega ’ predsednika g. Sumenkoviča. Potres v Sarajevu. LDU. Sarajevo, 8. Jan. Včerai popoldne so čutili v Sarajevu lahan potres. Potres je bil lokalen; njegovo ognjišče je bilo v neposredni bližini Sarajeva. Trajal je dve sekundi. avstrijska komisia v Parizu z vso tehtnostjo apelirala na ameriško ljudstvo in vlado. Potom okrožnic ameriškemu časopisju se slika beda v Avstriji, onomogočenje dela, muke mater In otrok in neznosna lakota in se pozivajo vsi kulturni narodi, da se tej bedi, kakor je ne pozna zgodovina. odpomore. Avstrijski pooblaščenec je danes posetil ameriškega veleposlanika, mu pojasnil stanie v Avstriji in mu izročil kratko spomenice Na podagi številčnih dokazov sta prišla reparacijska komisiia in vrhovni svet do sklepa, da se more Avstrija rešiti le, ako se ii dovoli kredit za nabavo živil. Ameriški veleposlanik VVailace je izvajanja avstrijskega pooblaščenca s toplim sočutjem posluša! in obljubil, da pošhe spomenico brzojavno v Washington. Holandska pristopi k zvezi narodov. LDU. Nauen, 9. januarja. Kakor poroča izvestje iz Haaga. Je bilo v holandski drugi zbornici naznanjeno, da je v malo dneh pričakovati zakonski načrt o pristopu Holandske k zvezi narodov. vanska odlikovanja, kakor svoj čas avstrijska in da se v srbski vojski 2 njimi ni tako razsipalo kakor v avstrijski. Mnenja pa smo, da so se odlikovanja v današnji obliki preživela in se ne strinjajo z demokratizmom. Je-li pravično, da dobi vojak. ki je zastavil svoje Življenje za domovino skromno medajlico. minister pa, ki ga je v svojem poslovanju polomil, naivišji red, samo da lažje prenaša vpokojitev. Toliko v pojas/ nilo onim gg. dopisnikom, ki so se nad našo zadnjo opazko zgražali. Dr. Smodiaka o pariški konferend Clan naše delegacije na pariški konferenci dr. Smodiaka. ki se 5e vrnil te dni iz Pariza, je imel v mestnem gledališču v Splitu predavanje o novi kasti Evrope in o načelih, ki so se vpoštevala pri njeni razdelitvi. Pri razkosavanju, je dejal, prihaja razven ljudi v poštev tudi zemlja. Zato so pri sestavi zemljevida nove Evrope 'odločali geografski zakoni, ekonomska In kulturno - historična načela, strategični oziri In politični principi. Na ta način se je zgodilo, da smo Jugoslovani izgubili Radgono radi 500 Nemcev In po istem načelu nam hoče Italija ugrabiti nad pol milijona našega naroda. Razven Italije pa smo imel! velike zapreke tudi radi našega zemljepisnega in zgodovinskega položaja. Nemci so zahtevali, da nai tvorijo mejo Karavanke. Madžari pa so zahtevali vse ozemlje do Drave ih Donave. Nič ihanj niso bile proti nam zgodovinske tradicije. Italija bi nam. bila že na Prvi seji mirovne konference ugrabila celo vzhodno obalo Jadrana, da je ni pri tem zaustavilo narodnostno načelo, ki je premagalo vsako silo. Glede Wilsonovih načel se ne sme reči, da so propadla, temveč da niso zmagala na celi črti. Zato se lahko nadejamo, da bo za-naprej — posebno ker Je že sedaj deloma zmagala pravica nnd silo — uspeh naše borbe plodonosen in da nam vrne vse ono, za kar bomo za enkrat prikrajšani. Mirovna konferenca. Dohod državnikov. LDU. Pariz, 9. jan. Agence Havas poroča: LIoyd Oeorge, Bonar Law, Nitti in Scialoja so dospeli v Pariz. Začetek posvetovanj v sredo. LDU. Nauen, 9. Januarja. Datum za nove konference v Parizu je končno velja v no določen na sredo prihodnjega tedna. Kakor pri prvi mirovni konferenci, tako bodo tudi pri tej Imeli glavno besedo Lloyd George. Clemenceau. Wallace, Nitti. Druge udeležene države so povabljene k seiam. da razmotrlvajo točke, kl Jih interesirajo. Tudi Belgija in Japonska sta bili pozvani, poslati delegate, pa dosedaj še nista odgovorili. Prvi pride na vrsto turški problem. Izmenjava ratifikacijskih listin. LDU. Pariz, 8. januarja. Izmenjava ratifikacijskih listin se bo vršila dne 10. januarja ob šestnajstih v zunanjem ministrstvu. Obenem bo pisanje ministrskega predsednika Clemenceauja glede gradiva, ki ga mora oddati Nemčija, izročeno voditelju nemške delegacije, baronu Lfersnerju. Temu svečanemu činu bodo prisostovall zastopniki onih držav, ki so ratificirale mirovno pogodbo. ZAHRBTNA ITALIJA. Kakor znano, je italfj.voka vl&d* odločno dementirala trditve !r»a* coskih listov, da ie hotela v dobi. ko se je antanti najsiabše godilo, skleniti s centralnimi državami separatni mir. Pariška »L’Oppinion« objavlja sedal pismo bivšega cesarja Karia princu 'Sikstu, ki jasno dokazuje italijansko krivdo. Oni del pisma se glasi: Dragi moj Sikst! Z zadovoljstvo« ugotavljam, da delijo Francija in Anglija mole mnenje o bistvonih podlagah miru. Obe državi pa izjavljajo, da ne morejo skleniti miru brez sodelovanja Italije. Medtem se Italija orav sedaj trudi da bi sklenila z monarhijo mir. in opušča vse svoie neosnovau« zahteve, no slovanskih kralih ob ia-dranskem inoriu. Italija ie sv me zahteve reducirala na oni del Tirolske. v katerem prebiva Italijansko liudstvo. !az šem odeovor na ta Italijanski predlog odgodil. da Izvem preko tebe ooorei odgovor Francijo In Angliie na moli mirovni ponudbi. Ta dokument ie nov dokaz, koliko se sme verieti italijanskim obll.ibatn in prisegam. Nam Jugoslovanom pa mora biti svarilo, da svoiemu zapad-nerpu sosedu ne zaupamo nikdar in v: nobenem oziru. Gospodarstvo. RAZLASTITEV VELEPOSESTEV. Po informacijah pri poverjeništvu za agrarno reformo objavila ljubljanski dopisni urad to-le: Po nared-bi od 25. novembra 1919. in uredbi od 21. juliia 1919. se vsa veleposestva razlaščajo. in sicer orotl odškodnini. Brez odškodnine se raz-, laščaio vsa habsburška in veleposestva dinastij nam sovražnih držav in veleposestva, ki so iih darovali za zasluge Habsburžani, ako niso le-ta prešta že v tretje roke. Prepovedane so vse odstopitve in prodaie od teh posestev, razen v primeru da sta lastnik ali pa hipotekarni upnik v gospodarski stiski; tedai ie pa za to potrebno dovoljenje ministra. V Slovenili velia za veleposestvo 75 ha zem-Ue. ki se da obdelati, ali pa 200 ha zemlie sploh. Vsa veleposestva v Sloveniji obsegalo 242.286 hehtarov. in sicer tako-le: 16.104 ha njiv (6.6 odstot.). 16.594 ha travnikov (6.8 odstot.). 1181 ha vrtov (0.5 odstot.), 732 ha vinogradov (0.3 odstot.),' 1291 ha pašnikov (0.5 odstot.). 11.526 ha planin (4.8 odstot.). 171.742 ha gozda (70.9 odstot.). nerodovitne zemlje je 0.5 odstotkov in 0.01 odstot. (306 a) zemlie s poslopji. Za Izmenjavo al pari. Zagreb, 9. (Izvirno poročilo.) V nedeljo bodo imela vsa tukajšnja gospodarska in trgovska društva shod, na katerem bodo manifestirala za izmenjavo kron v dinarje al pari. Borzna poročila. LDU Zagreb, 9. (Borzni tečaji, devize in valute.) Devize. Berlin 100 mark 210—216, London 1 funt 360 do 380. Milan 100 lir 715—725. Pariz 100 frankov 915, Praga 100 čehoslo-vaških kron 172-178, Dunaj 100 avstrijskih kron 56—58. Valute. 1-00 ameriških dolarjev 8800—9(MM), avstrijske krone 100 komadov 53—55, carski rublji 100 komadov 130—133, čehoslovaške krone 100 komadov 170, dinarji 100 komadov 404—406, angleški funt 361—370, francoski franki 100 komadov 900. grške irahme 100 komadov 1400—1500, tapolepn 340, nemške marke 100 ko-nadov 210—222, romunski leji 100 jneriov 280—290, italijanske lire 100 komadov 680—700. LDU Curih. 9. (CTU) Deviza na Dunaj 2.90, na Berlin 11.40. na Prago ).25, avstrijske kronske note 3.25. LDU Dum 9. (CTU) Deviza na Zagreb 182.50—192. 0, na Prago >92.50—302.50, SHS-kronski ban-covci 165—185. + Nemški vagoni za češki slad-tor. Med zastopniki čehoslovaške sladkorne komisije in čehoslovaške družbe za izvoz sladkorja ter zastopniki berlinskega bančnega kon-sorriJa se je dosegel sporazum glede dobave 2000 nemških železniških tovornih voz za čehoslovaške slad,-corno industrijo. Prve nemške tvor-nice vagonov bodo v dveh mesecih izročile te vozove. Čehoslovašlca sladkorna komisija bo kot kompenzacijo dobavila Nemčiji tisoč vagonov sladkorja iz letošnje letine. + Organizacija Narodne banice. Narodna emisijska banka SHS bo imela svoie podružnice in agencije izven Beograda v vseh mestih, kjer so prej obstojale filijalke avstro-?grske banke. Poleg podružnic v Skoplju in Bitolju se osnujejo po- družnice tudi v Nišu in na Cetinju. Upravni odbor centrale bo imel 24 članov, od katerih mora polovica bivati v Beogradu. + Radi slinavke in parkljevko Je izvoz živine iz naše države v Švico prepovedan. -P Tvomica za železo v Zenici. Ministrstvo za obnovo države je restavriralo tvornico za železo v Zenici (Bosna). Mesečno bo tvornic« proizvajala 60 ton železa. -f Združitev srbskih denarnih zavodov v Bosni in Hercegovini Srbska centralna banka za Bosno in Hercegovino povišuje svoje temeljno glavnico od 12 na 20 mil. K in izda 40.000 delnic v nominalni vrednosti & 200 K. Pravico opcije na ta emisijo imajo delničarji Srbske nar. banke d. d. v Mostaru. -f Delnčarsko društvo za železno Industrijo pod imenom »Sidro« se je ustanovilo v Zagrebu. -f Tvornic^ za pohištvo je ustanovljena v Krapini z delniško osnovno glavnico 8 mil. K. Pri podjetju j« udeležen tudi francoski in angleški kapital. -j- Obnovitev belgijske industrije. Glasom poročila belgijske legaci-je v Beogradu so dela obnovitve belgijske industrije že toliko napredovala, da je misliti na zopetno vpo-stavitev kupčijskih zvez s svetovnimi tržišči. Kot predmete, kl jih ba Belgija v kratkem izvažala, navaj« legacij naslednje: steklo, šipe. zrcala. kozarci, steklenice, potrebščin® za razsvetljavo, cement, keramične kocke iz cementa in gline, lovske puške, različni kemični materijal, barve, lake. volnene tkanine, klobučevino, izdelki iz usnja, obuvala ll usnja, torbice za dame, klobučarske izdelke, barvasti papirj igralne karte, molitvenike, svete podobe, vžigalice, pohištvo, igrače, sukanec, svilo, materijal za telefonske in brzojavne naprave, žeblje, vijake, kuhinjsko in emajlirano posodo, kovi-naste izdelke za pohištvo, potrebščine za razsvetljavo, kandlte. vodovodne in plinske cevi, materijal z« železnice, vagone, poljedelsko orod-je% nožarske izdelke, kirurgične instrumente. čipke, bombaževe tkanine, 18 plavžev je že v obratu. Število obnovljenih obratov narašča od meseca do meseca. Nadaljne Informacije je dobiti pri »Legation de Be!gique« v Beogradu. Gospodarska komisija za stvarno demobilizacijo naznanja, da ostaneta skladišča za demobilizacijsko blaga v Ljubljani v svrho redne dovršltv« inventarizacije zaprta do 15. t. m« Pri vlaganju ošenj naj vsak prosilec stavi tudi ponwbo glede kupn« cene. _______ Honorarji za kplkovanje. Na našo tozadevno notico v številki 7 se nam od merodajne stram poroča, da se honorarji za kolkova-nje že nakazujejo in sc-jih nekateif zavodi že preieli, drugi pa jih hoda v naiknrišem času. MBfJkU J>: i Iv.. Sestanek pristašev krajevne oi ganlzaclje fug. Dem. Stranke z ŠJSfco sc vr.^’ (sobot< zvečer ob 7. url pri Štenicu. NSS vabi na ustanovno zbor« vanje krajevne organizacije za dvo skl okraj pri Mraku na Rimski ces Razna poročila. Beležke. Dnevne vesti. — Pozor na bivše avstrijske vohune! Bivši vratar južne železnice v Gorici, je ob priliki izbruha vojne deminciral gospoda N. Gorjana, respicijenta finančne straže na soriškem kolodvoru, ki je moral vsled tega prestati preiskovalno nasilje na ljubljanskem gradu skozi več mesecev. Ta pomagač avstrijskih rabljev se nahaia sedaj v zasluženem pokoju v Ptuju, ter opozarjamo tamošnje merodajne kroge, ker je dotični še vedno fanatični avstrijski panger-man. Poštne razmere na Posavju. Posavske poštne razmere so naravnost obupne. Naše vasi dobivajo pošto ie po dvakrat do trikrat na teden, oddaljenejši posestniki pa sploh nič. ker puste nismonoše pisma po navadi že med potom kje. Podgorica je zadnji čas brez poštne zveze, ker upravitelj poštne nabiralnice zaradi prenizke nagrade — 16 K mesečno! — ni mogel opravljati dostavljanja na eno uro oddalieno pošto v Dolu. A tudi v Dolu samem so često brez pošte, ke-dar naraste Sava tako da brod ne vozi in ni mogoče priti v Laze. Sedaj ko imamo St. Jakobski most, bi bilo na vsak način naibolje. da bi se uvedla direktna poštna zveza iz Dola črez Hrastje. St. Jakob in Geričevo v Llub‘’ano. — Osebni promet tudi ob nedeljah. Obratno ravnateljstvo južne železnice javlja: V nedeljo 11. t. in. se vzpostavi osebni promet na južni železnici kakor ob delavnikih. — Vprašanje vojnega plena. 7a razdelitev vojnega plena bo v kratkem času obrazovana medzavez-niška komisija, ki bo vojni plen razdelila med posamezne države. Razpravljala bo predvsem o vprašanju, ali je trajalo vojno stanje do 3. ali do 18. novembra 1918. Naša vlada se bo postavila na stališče, da je trajala vojna do 18. nov. 1918., ker ji le na ta način pripade oni vojni materija!, ki ie bil najden v novoosvo bojenih kratili Jugoslavije. — K vprašanju dinarja In krone. Prošle dni so imeli zemunski komunisti zborovanje, na katerem so sklenili, da bodo takoj po zamenjavi kmn v dinarje zahtevali plače v isti svoti dinarjev, kolikor prejemajo sedal kron. ~ Rokodelski pokret. V drugi polovici januarja začne v Beogradu Izhajati »Rokodelski pokret«, javno glasilo celokupnega rokodelstva v naši dražavi. . ~ Vrnitev naših ujetnikov Iz Italije. Iz ltalije.se vrne v Split dnevno Po 200-300 ujetnikov, ki jih Je pustila domov Italija. — Štrajk niških železničarjev. Ker niso bile novodoločene doklade izplačane niškim železniškim na-stavljencem o pravem času. so železničarji stopili v štrajk, ki bo trajal, dokler se zadeva rie uredi. — V italijanskem ujetništvu Je Mnsrl dne 7. iulija 1919 Adam Peter. 29. junija 1884 na Štajerskem. (Natančnejši podatki niso znani). Slovenski Rdeči križ — Ljubljana. — V angleškem ujetništvu umrli ujetniki. »Slovenski Rdeči križ v Ljubljani javlja: V angleškem ujetništvu so umrli: Hočevar Anton, desetnik, 17. pp., umrl okoli 15. junija 1918, pokopan v Perghele Ridge: Dimnik Jožef, 17. pp., ujetniška št. 18.1/4, umrl okoli 15. junija 1918. pokopan v Perghele Anea vzhodno od Sartori; — Adiamio Karl. 17. pp.. umri okoli 15. junija 1918, pokopan v Perghele Anea: — Bizilj D., ujet-niška št. 27.284, 17. pp., umrl 21. junija 1918 v General Hospital, London, pokopan 22. junija 1918; — Majerhold Franc, desetnik 17. pp„ unn;l 15. junija 1918, pokopan v Per-ghe.e Anea. Svojči zgoraj navedenih nai naznanijo »Slovenskemu Rdečemu križu« v Ljubljani svoje naslove. — Proti kupičenju živil. Odbor za reguliranje cen v Sarajevu je do- .dobi vsakdo, ki prijavi tr- kateio se bo prodalo najdeno blago. ~ Svo’o taščo zastrupil. Posestnik Kobilisek iz Gornjega Loga ie hotel zastrupiti svojo ženo, pa jj ;e ponudil zastrupljeno pijačo. Ker žena ni hotela piti, je ponujeno pijano izpila tašča, ki je takoj umrla. Zločinec je pobegnil. Ljubljana. — Laterna se bo imenoval kabaret, ki ga nameravajo otvoriti nekateri Izmed naših igraicev v »Narodnem domu«. Mislimo da hi, čeprav ie Podjetje internacijonalnega značaja, ZanJ lahko izbrali vsaj pošteno slovensko ime. •*= Drzen beg grajskih kaznjencev. V noči od 8. na 9. t. m. le pobegnilo iz ljubljanskega grada sedem zelo nevarnih kaznjencev, z imeni NVeissl, Lesar, Rustia. Spolar, Koš.r. Geršak in Mlakar. Slednji ie bil pravkar obsojen na štiriletno ječo. Ubežniki so prevrtali 70 cm debel zid prišli v drvarnico in od tam z lahkoto na hodnik. Že pred enirn mesecem so nameravali napasti ključarje ki stražo. in le g. Jeršetu ie šteti v zaslugo, da se lim namera ni posrečila. Eden izmed pobeglih (Spolar) ie bil že danes prijet na Laverci. Zasledovanje ostalih ie v teku. Sodi se. da je o pobegom v zvezi neki Matija Pevec, k* ie bil izpuščen iz zapora pred par dnevi. = Gospa Štern, Emonska cesta 10. ie vrgla na cesto ubogo udov o s 6 otroci, ne oziraje se na niih prošnte in njih solze. Ako bi se iih ne bil usmilil g. Jelačin, bi bili brez varstva izročeni kruti zimi. Tudi sicer ie ga. Štern. — saj pozna io cela LjuMjana — strah svoiih naiemnikov. ki lih terorizira in šikanira na vse mogoče načine. Pri tem se kar javno ponaša, da se !i ne more ničesar zgoditi, ker ima visoko zaščito In dovoli — denarja. Kako si ie tega nabrala, za enkrat molčimo. Da pa vživa protek-ciio Je gotovo, sal bi sicer ne bilo mogoče, da bi smela za svoio lastno porabo imeti kar dvoino stanovanje v dveh različnih hišah, prvo na Emonski cesti, drugo v Kolodvorski ulici. = Človeški plod. Včerai ob 11. dopoldne je prišla na trnovsko stražnico neka ženska ter prinesla seboj lepo razvit, osem tednov star človeški plod. Izjavila je, da ga je našla v vodovodnem lijaku neke hiše v Cerkveni ulici. Na lice mesta je takoj odšla policijska komisija in zdravnik dr. Drč. Pozneje se le javila policiji neka dama. ki je priznala. da Je ona abortirala ta plod s pripombo. da ni rabila nikake sile in da se nahaia kot ločena žena v zelo bednem položaju. Gledališče. Iz pisarne dramskega gledališča. Vsled bolezni g. Ločnika se v nedeljo, c^ne 11. t. m. popoldne predstava »Protekcija« ne more vršiti. Meslo nje se vprizorijo Cankarjevi »Hlapci.« Sprememba repertoarja: V operi v petek dne 16. t. m. mesto »Sanje« na abonm. C Rigoletto izven. V soboto, dne 17. L m. »Sanje na abonm. C. V drami v sredo. 14. t. »n. mesto »Korenček-Ženitev« na D, se vpri-zorl v pondeljek. dne 19. t. m, Aprovizacifa. = Članom »Splošne gospodarske zadruge za Slovenilo« na Gosposvetski cesti se bode oddaiala. oričenši z dnem 9. t m. moka in fižol oo naslednjem vrstnem redu: Od št. 1 do 2C0 v petek, dne 9. t. m., od 201 du 400 v soboto, dne 10. t. m., od 401 do 600 v ponedeljek, dne 12. t. m., od 691 do 800 v torek, dne 13. t. m.. o>1 Sol do 1000 v sredo, dne 14. t. m. in od 1001 do 1200 v četrtek, dne 15. t. m. Za vsakega družinskega člana se bode oddalo po 2 kg moke za pecivo a 5 K 50 vin., 1 J go vino SVETOZAR KOSER Kolodvorska utice 24 pri „?iš§@rjua>, k er dobite vedno fino in navadno moško sukno, hlačevino, parhent, plavino, ccfirje, n oško in ionsko nogavice, rute, robee, sukanec, klobuke itd. po najniijih dnevnih cenah. Vsaiio drugo zaželjeno blago preskrbim v štirih dneh. »?a»aw.aBaaBe»B, Eimmka ,ITO*. Vsaka škatlja vsebuje ,SARKO“ mazilo fit. 1. »SARKO* mazilo St. 2. »SARKO* prah "za posipanje in natančni opis bolezni in načina uporabe, katerega mora vcalt natančno prečitati, kdor hočo hitro in gotovo ozdrnvitL Cena 1 škatlji „SARK0* 10 K, po pošti 18. — Izdeluje in razpošilja; Lekarna pri srebrnem sokolu, Brežice. Boilo prvovrBtno angleško blago za žakete, modne hlače, obleke itd. Na zalogi velika izbira doma izgotovljenih oblek za gospodo in dečke ter vsakovrstnega mamifakturnega blaga, srajc, samo-veznic, športnih čepic, nogavic itd, itd. itd. Karbidne svetilke v najrazličnejših izdeljnvah in velikostih se dobe po zmernih cenah pri tvrdki j„Švltla,“ Ljubljana 2448 Mestni trg štev. 25. H! Mii iiiei se nijeii @fii pira kisi iii Prva krati ska razpošiljalna Schwab & Bizjak Uubllatia, Dvorni trg 3. Pod „Warodno kavarno44* !! Lastni medni atelje 11 Reservo okr^s 15©,909.089 kran. GBavnica: 200,000.000 kron. ti i Uh Prešernova ulica 5® v lastnem Prodaja In nakup vrednostnih papirjev; borzna BSictiia; sprejem in eskrba ds peto v z vestno revizijo irebalnih efektov; samo« shrambe (Safe-Deposlts) ped lastnim zaklepom strank; krediti in predujmi vseke vrste; Inkeso in esRent-menic; nakazila In iz- .. piadla na vsa mesta tu- In Inozemstva; potovalna kreditna pisma; sprejem denarnih vlog na knjižite in tekoči ratun, itd. -- •1/MOaSUiSlHi I oHBaaiinenoBDBonpnPoapaDaBnoDcaBBr ooorcccp^r. rcsisg uc pnocnnac nese mm DDDaDaDaaDDnDBDBOOaCDDDDCtDBCDCBBODCaDBDDODBCIiaeDBDCaCiDaDBBDe Slovenska eskomptna banka v Ljubljani. ' Ljubljana, decembra 1919. Vabilo na subskripcijo 15.000 novih delnic po K 400 nom. v skupnem znesku K 6,000.000. P. n. \ -< . Izredni občni zbor Slovenske eskomptne banke v Ljubljani, ki se je vršil dne 28. septembra 1919, Je sklenil * ozirom na ugodni razvoj vseh bančnih poslov ter imajoč pred očmi važne narodno-gospodnrske naloge, zvišati delniško glavnico od 4,000.000’— na 10,000.000’— bron. Na • podlagi podlagi pooblastila navedenega občnega zbora je podpisani upravni svet sklenil provesti to zvišanje pod sledečimi pogoji: 1. Delniška glavnica od K .4,000.000"— se zviša z izdajo 15.000 delnic po K 400 — nom., torej za K 6,000.000 - na K .0,000.000 -^ 2. Posestnikom starih delnic se ponudi 7.500 novih delnic in to na način, da stari delničarji sprejmejo na vsake 4 stare delnice d nove po kurzu K 490 —, prištevši K 5"— pri delnici za stroške izdaje delnic. . „ k t 3. Ostanek od 7.500 delnic se da na razpolago novim subskribentem in starim delničarjem, v kolikor isti žele podpisati več delnic, koi .) po zgornjem razmerju pripada, po kurzu od K 590'—, prištevši K 5*»— pri delnici za stroške izdaje delnic. 4. Nove deklice partidpirajo na dobičku zavoda za leto 1920. 5. Subskripcijski rok traja od 20. decembra 1919 do 10. januarja 1920. a o/ 6. Protivrednost podpisanih delnic se mora vplačati takoj, najkasneje 10. januarja 1920. Na vplačila za nedodeljene delnice povrnemo « 7. Prijave sprejema: Slovenska eskomptna banka v Ljubljani. Hrvatska eskomptna banka v Zagrebu, Srbska banka v Zagrebu, p Mariborska eskomptna banka v Mariboru in njena podružnica v Murski Soboti. » J- 8. Reparticijo novih delnic si pridržuje upravni svet. ^strošlre In nri- 9, Kurzni dodiček (agio), ki se doseže pri izdaji novih delnic gre v korist rezervnemu zakladu banke, odstevši emisijsKe strosire tn pri (3 ti n a n E3 KS Q P ta C,« Ei u □ n a n o a a SJ a a a a a a 13 D a O stotine. Upravni svet Slovenske eskomptne banke v Lfubliani. SSBOOCO: DBBBBBBSBBnEOfJRBnEBfctJeBC RCCR&BBBVPBfSBnBVCDBBBCRBBUBnB iBBBODnnnBBBCtDCCnCEBGDCOLEBBeBBnCBCEEODCCn