v t: v? V Ljubljani, petek, 28. januarja 1921. Poitnlna platen« w gotovini. Leto I. vsak dežnik popoldne *®E po pošti: J oelo leto K 144*—-P°1 leta K 72*— T OPRAVI STANE MESEČNO K10*- DELAVSIO OST Uredništvo to apravnJJtto • K> • pltarlevl ulic) Iteo. 6 — Telefon, uredništva štev, 50 — Telefon = upravnistva šteli. 323 =» CENE PO POŠTI: za četrt leta K 36’— za en mesec K 12-— POSAMEZHA ŠTEVILKA 63 VIN. Haisge &cHsaai£iiii » /bob nedeljo se je vršil na Dunaju imK- t, nas^avljencev socialno-demokratič-do ^nsumnih društev. Ob tej priliki je . zvezni tajnik Weigl o bodočem Ve,v?wkonsuranih društev. Weigl je po-otfr So ^a^as konsumna društva kljub sV emu raztnahu v znatnih denarnih tudi *n *° ne samo v Avstriji, ampak y Nemčiji, na Angleškem in drugod, ned nakupovalna družba je bila še v ,^1° Prisiljena, najeti bančno posojilo ■iavSf milijonov kron. Sploh so de- rat Ustanove doslej prisiljene pakti-^ * z Meščanskim kapitalom, ker nimajo SD ’fneŽa svojega lastnega denarnega go-•orij •*Va' Delavski prihranki in denarji ^J^acij se nalagajo v meščanskih banska Ir se nczna*no obrestujejo; delav-Potr k SUmna ^ruštva Pa morai° v slučaju e"e najemati posojila v istih meščan-“ankah in plačevati' visoke obresti. ’*ki ^ kilo pametnejše, da bi se delav- ^iei V ar n&lažal v konsumnih društvih, “l donagai po 6 in več od sto. Do tega 5* napadli uredništvo socialističnega i8® kom*1 P*fosa« in ga zažgali. Vsled tega V^isti proglasili generalni štrajk. V Pjililjj zu Ferrare jo prišlo do pretepa o ®>*ti procesije, ki so jo prišli komu- . p0 se vmešali, vsled česar , prišlo do streljanja. Do enakih ®ioef je prišlo tudi v vasi Viquiole, in Priliki plesa. Ker so fašisti sklenili rji* Ug. v Bologni dva svoja tovariša, ki sta • b»t,re na v nemirih v Modeni, se je Vini VeUkih nemirov. ^dala naredbo, da se ima vse . °foii raz®rožiti, toda fašisti izjavljajo, Sl ne bodo izročili pod nobenim po- taSali» u“i8ti dolže vlad0’ da P9dPira v n Ministrski svet namerava imeno- ^ovProvinci Emiliji, kjer je največ teh ^ *^P°8ebnega komisarja. Utot dA REŠ1TEV AVSTRIJE. Jle j ari*, 27. januarja. (Dun. KU) Doto? 1 Lqu L1°yd ®eor8e poseben razgo-^ o iem< Med drugim sta se posve-itae ^redl°8ih glede možnosti in načina za Avstrijo. Iz angleških kro-0 Leucheurjevem projektu, ki bi pJj , Uovitev evropske banke; delnice ^Ve! e\^ velesile in pa nasledstveno «K°vati APHlia. banka imela nabgo, pre-za , trii° z živili k* surovinami in fc »°kQ0V0 in otvoritev prirod-W Virov- 1(81 86 Uče reparacij, je doSPl, ,’ a w bo na sedanjem zboro-obVftie\.8porazum 0 skupni vsoH nem-^ Potem bi Re odločili za pro- 8t6m anuiet. IszMel med pilmcrshini kemin st*. Trst, 27. jan, Vsled razkola italijanske soc. stranke v Livornu je bilo seveda pričakovati, da se tudi primorska socialistična stranka razcepi, že radi tega, ker so primorski komunisti na kongresu v Livornu s celimi 1000 glasovi postavili se na stran takozvanih »čistih« komunistov. Vendar so upali, da se bo premoženje strankinih organizacij na kak način pravično razdelilo. Toda tržaški ekstremni komunisti so stvar uredili sami. Dne 26. t. m, v sredo se je zbrala večja grupa, na čelu ji Tuntar, Gasivoda in Calligaris, in se je nasilno po-polastila uredništva in uprave »Lavorato-ra« ter njegove tiskarne. Tiskarji niso hoteli tega priznati in so v znak protesta odšli, tako da »Lavorato- re« vsled tega ne more več izhajati. Glavni urednik dr, Gardenghi je Truntarju izjavil, da je »Lavoratore« last društva »Federa-zione socialista della Venezia Giulia« — torej italijanske socialistične stranke, ki je na livornskem kongresu dobila ogromno večino. Zato protestira proti nasilju skrajnih komunistov. Policija straži okoii poslopja, da se ne zgode kaki neredi. Tako je zadivjal boj med primorskimi komunisti, kakor smo podobnega že doživeli pri nas, Ta boj bo komunistični stranki odvzel še tisto moč, ki jo je doslej ohranila med delavstvom, katero po mnogih krajih že obrača hrbet komunistom. meti ItaliiD in Ju gosi s Cit d še ni sporazuma ratii Hetera. Anglija In Francila podpirata Italijo T Trst, 27. januarja. Današnja s Era nuova« poroča iz Rima: »Idea Nazionale« piše: >Izmenjava političnih listin rapallske pogodbe se še ni izvršila niti še ni določen kak datum. Glavni vzrok te zamude je nastal vsled tega, ker je Italija zečela nekaka dopolnilna pogajanja, ki se nanašajo v prvi vrsti na Boko Kotorsko. Kakor znano, v Rapallu niso veliko razpravljali niti o nevtralizaciji niti o demilitarizaciji vzhodne jadranske obali. Ker pa Kotor z Lovčenom tvori močno vojaško opi- rališče je italijanska vlada po naših informacijah zahtevala od jugoslovanske vlade, naj se v prijateljskem duhu rapallske pogodbe obveže Boko Kotorsko popolnoma razorožiti. Zdi se, da je Italija tudi zahtevala od Jugoslavije garancijo, da ne pomnoži svojih pomorskih vojnih sil, ki sestajajo iz par malih ladij, ki so bUe izročene brez vsakega orožja. Anglija in Francija menda podpirata to italijansko zahtevo, vendar se je doslej belgraj-ska vlada tej zahtevi več ali manj upirala. Hustrija o usodni uri. (Od našega avstrijskega Botrudnika.) D u n a j, 24. jan. 1921. Danes so se v Parizu sešli oblastve-niki sveta, da se posvetujejo o vprašanjih, ki delajo vrhovnemu svetu entente težave, Med te spada v prvi vrsti avstrijski problem. Preden so dunajski člani reparacijske komisije odpotovali z Dunaja, so obiskali zaveznega kancelarja dr. Mayrja in lahko si je predstavljati, o čem so v tej pomembni uri razpravljali. Avstrija stoji pred svojo odločilno uro! Ako bodo gospodje v Parizu v svojem lastnem, interesu spoznali za prav, da se dovolijo Avstriji zndostni krediti za nabavo živil in surovin, bo srednjeevropski problem v glavnem rešen in je pričakovati, da bo razvoj stvari v srednji Evropi potekel mirno. Avstrijski minister za socialno politiko dr. R e s c h je še nedavno na nekem dunajskem shodu rekel, da loči Avstrijo od propada le še fenka papirnata stena ter je samo čudno, da ta stena še ni predrta. V Londonu, Parizu in Rimu dobro poznajo težave, s katerimi se mora boriti Avstrija. Te težave so strašne. Tis*i politiki, ki sc bili mnenja, da se more Avstrija sama skopati kvišku, morajo danes priznati svojo zmoto. Pri tem se mora reči, da se avstrijske politične stranke zelo prizadevajo, da zadoste položaju. Krščanski socialci in nemški nacionalci delajo kljub najtežjim razlikam v mišljenju složno na to, da se državni ustroj ohrani v teku. V zadnjih dneh so tudi socialni demokrati vtaknili svoje radikalne elemente v prisil* ni jopič, da zabranijo, da bi postale težave še večje nego so že itak. Znano pa je, da tega niso storili sami od sebe, arapak da so v tem zmislu pritisnili nanje zlasti vplivni angleški delavski voditelji, predvsem Thomas. Tako je prišlo do tega, da so socialistični poslanci v narodni vup-ščini glasovali za proračunske postavke ministrstva za socialno upravo in trgovinskega ministrstva. Moremo torej reči, .da se je parlamentarni položaj v zadnjih dne!* celo izboljšal. Industrija dela. število brezposelnih se je v Avstriji znatno znižalo. Še lani je bilo v državnem proračunu 370 milijonov kron v pomoč brezposelnim. Letos znaša ta postavka le še 78 milijonov kron, pa še o tem znesku je pričakovati, da se ne bo porabil. Tačas je v Avstriji 20.000 brezposelnih oseb v industriji, trgor ni in obrti, od teh 12.300 na Dunaju, kar je znatno manj, nego je bilo stanje pred vojno. Produkcija premoga narašča, Ako ententa pravočasno dovoli zadostno pomoč, si bo Avstrija hitro opomogla. Avstrija — to je treba z v> em poudarkom povedati, — ne želi ničesar dru- gega, nego da z vsemi svojimi sosedi živi v prijateljstvu. Kljub temu se nevarnosti ne zmanjšajo. Ne sme se pozabiti, da je v Avstriji na delu močna komunistična struja, ki neprestano ureja in izpopolnuje svojo organizacijo. Nobena tajnost ni, da ima ta komunistična stranka najtesnejše zveze z ruskimi boljševiki. V trenutku, ko se rdeča boljševiška armada pripravlja na pohod proti Rumuniji in Ogrski, mora Evropa napeti vse sile, da v lastnem interesu ta pDhod ovre. Ako pa to hoče, potem ne sme dopustiti, da Avstrij; propade. Še to: Mirno, delavno ljudstvo 6^ milijona ljudi pričakuje razsodbo pariške konference s trdno voljo, da se morebitni smrtni obsodbi ne bo kar tako uklonilo. Odgovornost za posledice mora pred zgodovino prevzeti ententa. Stanouzitjshe razmere trbooeliskih rudsrfeu Pokrajinski zdravstveni svet za Slovenijo in Istro je na svoji seji dne 21. januarja t. 1. sklenil, da odpošlje posebno zdravniško komisijo v Trbovlje proučevat tamošnje stanovanjske razmere v higienskem pogledu. Člani komisije so zastopnik Zdravstvnegea odseka za Slovenijo in Istro in dva člana Pokrajinskega zdravstvenega sveta, višji okrajni zdravnik dr. Živko Lapajne in vseučiliški profesor dr. Josip Plečnik. Komisija se odpelje v Trbovlje v petek, dne 28. t. m. in se bo tam mudila po potrebi dva do tri dni. Rezultati komisijskih študij se bodo predložili pristojnim mestom in se bo tudi javnost obvestila o njih. POLJSKA HOČE LJUDSKO GLASOVANJE V VILNI. LDU Varšava, 17. januarja. (Brezžično.) Komisija za zunanje# posle deželnega zbora se je na včerajšnji seji pečala s poročilom podkomisije, ki je bila pred kratkim odposlana v Vilno. Po daljšem posvetovanju se je sprejel sklep, o katerem se bo razpravljalo na prihodnji seji deželnega zbora. V tem sklepu se veli, da poljska republika priznava le svobodno voljo naroda. Čeprav je prebivalstvo Vilne, ki je v pretežni večini poljsko, neštetokrat izrazilo željo, ostati pri Poljski, Poljska ne odklanja ljudskega glasovanja. Dotlej mora ostati pod poljsko upravo. >POSLEDNJI DNEVI V POMPEJIH« NA DRUGI STRANI. Utrite »NOVI £RS“ t******************** Enoja! ffltrsz. Eelgrad, dne 26. januarja 1921. Kdo se ne spominja visokoletečih fraz raznih socialdemokratskih • govornikov in njihovega časopisja v preteklih časih. Človek bi mislil, da so to ljudje, ki ne morejo nikdar in pod nobenimi pogoji spremeniti mnenja. Toda glejte, komaj so prišli do nekoliko večje moči, pa so postali ponižne ovčice, tako ponižne, da kar »iz roke jedo«. Pa po njih naravi tudi drugače biti ne more. Doma ustanavljajo razna podjetja in banke, okrog katerih se zbirajo vsi »lačni in žejni« privatne lastnine v podobi raznih dohodkov. V politiki pa podrepkujejo ka- Eitalističnim strankam in se plazijo na tre-uhii *pred raznimi mogotci, V parlamentu so položili kot republikanci in brezverci prisego Bogu in kralju, — značaj brez primere. Toda šli so še 4a-lje, in to je, kar bi moglo mardkoga vfese-liti. V odseku za poslovnik so ravno socialisti najbolj nasprotovali spremembi poslovnika v točki prisege. To bi moglo pomeniti, da so postali res verni ljudje. Kdo bi se ne veselil tega dobrega spoznanja. Toda na žalost so v debati pokazali, da jim to spoznanje za enkrta ni prineslo po-boljšanja. Ako bi to bilo, bi ne mogli v odboru za poslovnik dajati koncesij v najbolj nazadnjaških vprašanjih poslovnega reda. Divno ie bilo čuti,* kako so aktivni ministri hvalili držanje socialpatriotov kot državno in patriotično. Divno zaradi tega, ker se ti ljudje pri agitaciji poslužujejo ravno nasprotnih sredstev. Na shodih republikanci in. protikapitalisti, v zbornici pa ravno narobe. Radovedni smo, koliko časa bo soc. dem, delavstvo še voljno gledati . dvojni obraz svojih kapitalističnih voditeljev, Franc Terseglav: Cerkoenopoiiti£no uprašanje in naia ustaoa. VII. Nobena država na svetu ni in ne more biti absolutno paritetična v tem smislu, da bi stala popolnoma nad vsakim verstvom ali da bi izpovedala zgolj neko »splošno religijo« ali pa, če vzamemo evropsko kulturno držayo, se po duhu svoje postavodaje naslanjala na kakšno izvenkr-ščansko etiko. Kar se tiče prvega, se ima n, pr. japonsko cesarstvo za izredno tolerantno in zdi se, kakor da so vrhovi japonske inteligence popolnoma brezkonfesiq-nalni; in vendar je tudi to le pravljica. Krščanski vojaki v Japoniji so še danes prisiljeni prisostvovati pri velikem nacionalnem prazniku, ki je v resnici globeko-poganski; ni mogoče najti načina, kako bi se nacionalna misel ločila od svoje zgodovinske konfesionalne, čintoistične podlage. Kar je pa evropskega v miselnosti Japonske, v njenem državnem življenju, to je krščansko. Tu se borita medseboj dve konkretni tendenci in praktični poizkusi, ju izravnati, pogansko državo v evropskem zmislu tudi notranje pokulturiti, morejo pač v izvestnih slojih začasno pospeševati neko versko indiferenco, desorientacijo, ne morejo pa privesti končno do nobenega drugega rezuHata, nego da se državno življenje tudi na Daljnjem Vzhodu postavi dejansko na položiteljno krščansko etično podlago, naj se to potem izrecno izpoveduje ali ne, ali celo zataji. — Vzemimo na drugi strani britski svetovni do-minion, v katerem je krščanska konfesija v veliki manjšini in je izpovednikom ne-krščanskih verstev postavno zajamčena verska svoboda, javnopravni značaj kuka, vse, kar na zunaj več ali menj k pariteti 4pada, v kolikor se tiče azijske polovice dominiona. Vse to pa nič ne spremeni na dejstvu, da se ves dominion vlada temeljno po krščanskih načelih in da bi se tako vladal tudi, če bi se, ako bi bilo to mogoče, popolnoma centraliziral, ali pa če bi, nasprotno, popolnoma razpadel in bi se a. Er. indske dežele osamosvojile. Tudi one odo v takem slučaju za temelj svojemu ustavnemu življenju morale postaviti principe krščanske kulturne države, če bodo sploh hotele živeti kulturno življenje. Seveda bodo na to odgovorili, da glede po-liteističnih religij nihče ne dvomi, da se • »Nevi Čas«, dne 28. farmarja 1921. krščanstvom ne dajo primerjati, toda, v koliko pa je v socialnem oziru plodovite}!« tisti a-krščanski svetovni nazor, o katerem toKko govorimo, pa ga nikjer ne vidimo v konkretni, življenjski obliki? Kateri ni ustvaril že nobenega novega občestva. Ni nadomestil ne enega individualno- in socialno-etičnega načela krščanstva. Ni mogel našim masam nuditi nobene druge podlage za njih čut nrave solidarnosti v državi, nego je oni, ki je utemeljen nft krščanski morali. Saj je sam princip svobodne vesti, kakor se je razvil v kulturnem človeštvu, eminentno krščanski princip in celo praktična toleranca, če se prav razume, izvira končpo iz njega, iz težnje, z ljubeznijo in spoštovanjem neskončne vrednote duše sočloveka, njene ^izvirne dobrote in bogopodobnosti jo precisponi-rati večno resnico, ki nas mora prei-alislej vse združiti v eno veliko, vseobsež-no, solidarno krščansko občestvo! (politični dogodki -f Dve zbornici, Medtem ko se demokrati ne morejo ločiti od starega parlamentarnega ustroja dveh zbornic: poslanske zbornice in senata, je klub poslancev ljudske stranke nastopil za to, da poslanska zbornica rešuje politične stvari, druga zbornica naj bo pa gospodarska ter naj se voU od stanovskih in strokovnih organizacij, -f- Komunisti bodo prisegli, da se bodo mogli udeleževati boja za ustavo v pkr-lamentu. -j- Novi finančni minister je postal demokrat dr- Komanudi. Zmešnjava z 20 dinarskimi bankovci ne pomenja zanj dobre predhodnice. -}- Šinertno pri Litiji, V nedeljo, 30, t, m. zjutraj ob sedmih bo v Društvenem domu shod, na katerem bo poročal urednik Kremžar o političnem položaju in o delovanju poslancev v Belgradu, Vabljeni tudi delavci, da slišite, kako izpolnjujejo stranke obljube dane ob volitvah, -f- Italijanski socialisti proti križu v Šolah. »Idea Nazionale« poroča, da je italijanska socialistična stranka naročila vsem socialističnim občinskim odborom, naj iz občinskih šol odstranijo križe. Vera je za sebna stvar... -f- Za gospodarsko zbornico. Belgrajska »Epoha« priobčuje uvodnik M. K. Mesaroviča, v katerem se pisec zavzema za gospodarsko zbornico, ki naj bi sodelovala s parlamentom. Gospodarska zbornica naj bi sklepala o vseh gospodarskih in socialnih stvareh, politični parlament pa o zunanji in notranji politiki. Gospodarskim zakonom, ki posegajo na politično poprlšče, bi morala pritrditi tudi politična zbornica. Nad obema zbornicama pa naj bi stal državni zbor, ki bi odločal v ! spornih vprašanjih. Člankar pravi, naj bi se takoj sklical kongres gospodarskih ustanov in j organizacij, ki naj bi izdelal ustavni statut za gospodarsko zbornico in izpopolnil vrzeli v organizaciji gospodarskih strok, iz katerih arede naj bi se volili zastopniki v gospodarsko zbornico. + Predragi smo jim? Radikdlcempri-jazni »Balkan« je nedavno priobčil članek, v katerem dokazuje, da pomeni zedinjenje za Srbijo velike finančne žrtve, Čel: Stilski držkvni dolg je znašal na dan zedinjenja 2 milijardi in 760 milijonov dinarjev, danes pa ima Jugoslavija nad 6 mflHard flolgov. »Ceno — še posmehuje lut dalje — nas je stalo zedinjenji In še se moramo; pretezati z brati, ki ne marajo s Srbijo, uv z Belgradom, Ti bratje pozabljajo, da obstoja v Šumadiji jako popularno sporočilo, ki se pove ljudem, katerim ni mogoče ugoditi, To sporočilo se širi sedaj šepetaje, a utegne nekega dne gromko odjekniti: »Spravite se z voza, voznino vam podarimo!« Potem bomo vsaj imeli zopet zdrave finance.« — Subotiški »Nevan« dobro pripominja temu smešnemu napihovanju: »Hoteli bi gospode okolu »Balkana« spomniti na dejstvo, da je krona začasa ujedi-njenja imela znatno boljši kurz nego dinar, da vzdržujejo danes državne finance v Jugoslaviji v glavnem naši kraji, dočim je Srbija povsem pasivna, da ne govorimo o mnogoštevilnih tistih stvareh, ki so vredne milijone, pa so se enostavno prepeljale v Srbijo, Držav, proračun kaže, kdo vzdržuje naše finance, Tu naj se gospodje okolu »Balkana« nauče pravilnejše gledati in misliti. 3)nevni dogodki ~’»8adnička Srijest« je naslov dvoted-niku, Id ga izdaja hrvatsko tajništvo »Jugosl. Strokovne zveze< v Zagrebu za krščansko hrvatsko delavstvo. List je izborno urejevan. Vsem našim skupinam in prijateljem priporočamo ta novi list. List stane mesečno 8 K. — Tržiški invalidi in trafike. Tržiški invalidi nam pišejo: Tržiški invalidi čakamo in prosimo že pol leta za podelitev tobačnih trafik, a brez uspeha. Obračamo se javno do dotičnih organov, da se nas vendar enkrat usmilijo in da se ne bodo drugi < mastili s temi dohodki, med tem ko moramo mi z našimi pokvarjenimi udi opravljati težka dela, Oblastva prosimo malo več hitrosti. Zgubljeno. V soboto, dne 22. t. m. je zgubil reven kmetič, ki se je vozil iz Ljubljane (Dolenjski kolodvor) do Dobrepolja, listnico z važnimi listinami in večjo vsoto denarja, ki ni bil niti .njegov. Pošten najditelj se naproša, da vrne na naslov, ki je v listnici ali pa na župni urad v Hinjah, pošta Žužemberk. — Umor v Prekmurju. Dne 2, januarja so našli v Lipi ukorjeno ženske truplo. Zločinca še niso našli Dne 23. t, m. pa jc neznan morilec ustrelil poročnika Ridlin-ka, ki je bil na lovu. Umorjeni poročnik je bil šele štiri tedne poročen. — Kaj se godi po belgrajskih ministrstvih? Belgrajska >Epohae poroča: »Proti,g: Svfiti Popoviču, načelniku v ministrstvu za prehrano, so tri uradnice njegovega urada že pred dalj časom vložile pritožbo zaradi spolnih napadov. Predno se je preiskava o tem odvratnem dogodku dokončala, se je izvršila izprememba ministrskega kabineta. Da bi prehitel razžaljene uslužbenke, je ta nemoralni načelnik g. M. Jovanoviča, novega ministra za socialno politiko in pa zastopnika ministra za prehrano, prevaril in mu podtaknit v podpis odlok, s katerim se vse tri ..a)..»hanUft odpuščajo i* službe. Očetje in matere *— piše navedeni list dalje — ki P®" šitiate svoje otroke, da si poiščejo kruha v državni službi, sedaj veste, kdo in kako jih bo sprejel; sedaj veste, da bodo mo- rale vaše hčere svojo bedno službo odkupiti s »vojo častjo. Ako se bodo uprle in hotele ohraniti svojo čast, bodo vržene na cesto.« List končno zahteva, naj se gnoj iz ministr-strstev že enkrat temeljito izmeče. — Organizacija sagrebških šoferjev. Zagrebški šoferji snujejo svojo organizacijo; nameravajo ustanovili lastne avtomobilske garaže in delavnice za popravo avtomobilov. — V bo)a proti analfabetizmu na Hrvat-skem. Hrvatsko »Prosvetno društvo« v Zagrebu je sklenilo, vsakomur, ki se posveča poučevanju analfabetov, izplačati za vsakega analfabeta, ki ga nauči čitati in pisati, po 10 kron. — — Boj proti povišanju krušnih eea r Zagrebu. Zagrebški peki so te dni aamolastao povišali cene kruhu za 1 krono prf kilogra mu. Mestni magistrat je nato razglasil, da morajo ostati kruhu stare cene in da bodo peki, Id so prodajali kruh dražje, kaznovani. — Protijudovsko čiščenje v avstrijskem planinskem društvu. V nemškem in avstrijskem planinskem društvu se pripravlja ve lika akcija, da se iz vseh odborov in imenikov izključijo judje. Dunajska podružnica je čiščenje že izvedla. — Novo zvišanje voznine na danajski častni železnici. 26. t. ra. so zvišali voznina na dunajski cestni železnici od 8 K na 5 K za listek. £jubljanski dogodki. lj Ljubljanska univerza je imela v letošnjem zimskem semestru 1068 slušateljev. lj Praznik sv. Save so slavili te dni pravoslavni, ki bivajo v Ljubljani, Slavnost se je vršila v kazini. lj Hišni posestniki bodo 31. t. m, zborovali v hotelu pri »Slonu«, s lj Popis živine. V smislu razpisa deželne vlade za Slovenijo -— poverjeništvo za kmetijstvo — z dne 18, januarja 1821, št. 232, se bo dne 31, januarja in 1, februarja 1921 popisovala v Ljubljani živina (konji, govedo, prašiči, ovce, koze, bivoli, osli, mezgi in perutnina) in sicer oba dneva od 8, do 14, ure. Komisija za mesto kot tako bo poslovala v dvorani mestnega magistrata; na Barju in v Spodnji Šiški pa se bo popisavalo od hiše do hiše. Lastniki zgoraj omenjene živine se torej poživljajo, da jo pridejo navedena dva dneva popisat na označeni kraj. Kdor bi napačne pdatke navedel ali pa kaj Zamolčal, oziroma popisal živino prepozno, bo v smislu obstoječih predpisov kaznovan. lj Prihodnji živinski semenj v Ljubljani. Radi praznika (Svečnica) bo prihodnji živinski semenj v torek, dne 1. februarja. _________________________________________Štev, 21 . p f uspeha. Večina postane brezkonfesioBfcttj nekateri prestopajo k husitom. Zveliča* armada ameriških protestantov ne najde gj stašev. 1 3(ultura. k Pri Hrastovih se imenuje . r;.. . drama v treh dejanjih, ki jo vprizori Li® ski oder v sredo na Svečnico dne 2. febrt arja. Občinstvo opozarjamo, da se dra* ne bo ponovila, k Marijjonetno gledališče predstav v nedeljo 30. t, m, ob 3. in 5Vs uri pop® dne: petdejansko bajko »Snegulčica« ,!-enodejansko burko »Gašperček slikar*- Jtaša društva. d Kam pa v nedeljo? V Union, kjer se bodo proizvajale lepe telovadne točko šentjakobskega Orla in krožka Orlic, Pri prireditvi bo svirala vseobče znana salezi janska godba. Za zabavo je dobro preskrb Ijeijo. ^Katoliški obzornik. * Odpadniško gibanje na češkem. Iz Plzna poročajo: Tu se je začela divja gonja proti katoličanstvu. Na delu so ameriška Zveličavna armada, adventisti, češkoslovaška narodna sekta in husiti (češki bratje), ki si na vse načine prizadevajo, pregovoriti katoličane na odpad. Ob nedeljah postavijo odpadniški apostoli svojo prižnico poleg glavnih vrat župne cerkve, in vihte svoje govorniške meče. Socialisti agitirajo za brezkonfesionalnost; posebno glasilo bivšega na-učnega ministra Habrmana '»Nova Doba« poziva ljudi, naj se končno obračuna tudi z Rimom. Po socialističnih agitacijskih lokalih in gostilnah so pa razpolago brezplačno obraztfi za prijavo o izstopu iz katoliške cerkve. Gonja ni brez Socialni vestnik. o Mesečnik »Zdravje« za delavcj. D*f poljudni zdravstveni spisi čim bolj razširja med priprostim narodom in da bi bili 0 delavskim sloiem pristopnejši, je zdrav# ni odsek sklenil, da se bode mesečnik »Z4$ je« v bodoče tiskal v izdatno pomnoženi * daji in da se bode večje število izvodov plačno pošiljalo delavskim organizacijam, | maj bi jih delile med svoje člane. Načel# delavskih organizacij se tem potom vabijo, * sporoče zdravstvenemu odseku število dov, ki jih žele brezplačno prejemati. j o Volitve v delavske svete v Avstf so se vršile te dni. Delavski sveti — ok$ ni in okrožni — so socialistične trdnj**jj od katerih drugomisleče delavstvo sar dobrega ne pričakuje. To se ie poW zalo tudi pri volitvah, katerih se je ud# žilo skoraj izključno le socialistično del®j stvo, pa še to ne polnoštevilno. Na Dtuw je volilo vsega skupaj 239,547 delavce#« nameščencev, to se pravi, da niti polo** vseh, v socialističnih organizacijah vp>» nih članov. Dobili so na Dunaju social^ mokrati 222.487, komunisti 11.289, »f čai ji 3424, obe židovski Organizaciji Jjf ozir. 985 glasov, 744 glasov je bilo »<**; cepljenih«; to so pač glasovi takih, ki j šli volit pod pritiskomt proti svoji volji® voljenih je bilo vsega 4549 svetovale# izmed katerih so sestavili okrožni delavj* svet 245 članov. Socialdemokrati so * lavstvu naložili svetniški davek v znwj 1 K na mesec. Vsak okrožni svetnik om vsak mesec po 20 vinarjev za vsak« vpisanega člana organizacij. —- Dela v* sveti po* tvornicah Id za delavstvo potf* ni, a. socialdemokracija je tudi to socia« važno delavsko ustanovo stranka*"1 kompromitirala. gospodarstvo. = Revizija carinske tarife In ških prevoznih tarif. Trgovska in obt zbornica poživlja vse intereesnte, ki . sedaj še niso predložili svpjih kpnk*$ predlogov za revizijo uvoznjh in carin in železniške tarife, da ji nemuf sporočijo zadevne želje, da jih bp zbp mogla po svojem delegatu in eksf, predložiti v razpravo v državnem gc darskem svetu. Predlogi morajo biti or ljenimi s konkretnimi podatki, kalkt . in po možnosti z doumenti, ki se bodo| teresentom po uporabi vrnili. Predlog*] poslati zbornici najpozneje do 30, janti* ‘J: J Odgovorni urednik Anton Marinček, Izdaja konzorcij »Novega Časa«. Tiska Jugoslovanska tiskarna v E. Bulwer: Posiedtiii dnaul v 4 j Pompejih* >Povej mi Klodij,« je izpregovoril Grk naposled, »ali »i bil kdaj zaljubljen?« »Sera, prav dostikrat.« . »Tisti, ki je dostikrat ljubil,« je odgovoru Glavk, »ni nikdar ljubil. Samo en Eros1* je, dam ga je mnogo ponarejenega.« »Ponarejeni mati bogovi koncem koncev plso slabi,« je odgovoril Klodij. »Strinjam se u teboj,« je odvrnil Grk. »Obožujem celo senco ljubezni, ampak njo samo obožujem »e bolj.« »Ati si tedaj trezno in resno zaljubljen? Ati občutiš ono čuvstvo, ki ga opisujejo pesniki — tisto čuvstvo, ki povaroča, da »ano-marjamo kosilo, se odpovedujemo gledišču ter pišemo elegije? Tega ne bi bil nikdar minili. Dobro se potajuješ.« » V tem še nisem dovolj napredoval,« je odvrnil Glavk in se nasmehnil, »ali bolje, rečem 6 Tibulom, da oni, ki ga nežna ljubezen vodi po katerikoli poti, hodi varno pa sveto. Resnica, nisem zaljubljen, mogel pa bi biti, samo da bi imel priložnost videti predmet ljubeini. Eros bi že prižgal svojo bakljo, ampak svečeniki mu ne dado olja.« »Ali naj uganem tvoj predmet? Ati ni Dljomedova hči? Ona te obožuje in se ne dela, kakor da bi to prikrivala. In pri Herkulu, zala in bogata je, to pravim ponovno. Ovila 11 Poganski bog ljubezni. bo vratne stebre svojega moža z zlatimi trakovi.« »Nak, ni me volja, da bi se dal prodati. Dijomedova hči je res. zala, to priznavam, in če bi ne bila osvobojenčeva vnukinja, bi nemara nekoč Ampak ne —- ona ima vso svojo'lepoto v svojem obrazu, njeno vedenje pa ni dekliško in njen duh ne pozna drugega kakor zabavo!« »Nehvaležen si. Povej mi pa, kdo je potem ona srečna devica?« »Vse boš izvedel, Klodij. Pred nekaj tedni sem se mudil v Napolju, v mestu, ki je povsem po moji vblji, ker ima še vedno šege in pečat svojega grškega izvora na sebi — in vsled svojega slastnega zraka in krasnega obrežja še vedno zasluži ime Partenope. Neki dan sem stopil v svetišče Minerve, da ji izročim svoje molitve, ne ravno toliko zase kakor za mesto, ki se mu Palada nič več ne smehlja. Tempelj je bil prazen' in zapuščen. Hitro so me obšli spomini na Atene; mislečemu pa, da senufe vedno sam, in zatopljenemu v resnobo svoje pobožnosti, se mi je molitev vlila iz srca na ustnice in plakal sem, ko sem molil, Sredi molitve pa me iznenadi globok vzdihljaj; hitro sem se ozrl in tik za menoj je stala neka ženska Pri molitvi je dvignila pajčolan, ko pa so se najine oči srečale, se mi je zazdelo, kakor da bi hipoma šinil iz tistih temnih, svetlih oči nebeški žarek v mojo dušo. Še nikdar, Klodij, nisem videl lepše oblikovanega umrjočega obraza; 'nekaka otožnost je omehčava'a in vendar razjasnjevala njegov izraz, tisto neizrekljiva nekaj, ki izhaja iz duše in ki so nuši kiparji vklesali obličju Psihe, je dajalo njeni lepoti nekaj božanstvenega in plemenitega; iz oči so ji lile solze. Kakor bi trenil, sem uganil, da je tudi ona atenskega rodu in da se je v moji molitvi za Ateno njeno srce odzvalo mojemu. Nagovoril sem jo, čeprav jecljaje: ,Ali nisi tudi ti Atenka,‘ sem dejal, ,zala devica?1 Ob glasu mojih besedi je zardela*in si napol potegnila pajčolan čez obličje. ,Pepel mojih prednikov,1 je rekla, ,počiva ob vodah Ilisa; moj rojstni kraj je Napolj, ampak moje srce je, kakor moj rod, atensko.1 — ,Darujva tedaj,1 sem rekel, ,svoje daritve skupaj.* In ko je nato prišel svečenik, sva stala drug poleg drugega, sledila svečeniku v njegovi molitvi, se skupaj dotaknila kolen boginje in skupaj položila oljltiae vence na oltar. Neko čudno ganjenje malone svete nežnosti sem občutil v tej družbi. Midva, tujca iz daljuje, propadle dežele sva stala skupaj in sama v onem svetišču boginje najine domovine. Mar ni bilo naravno, da mi je srce zahrepenelo k rojakinj i-— tako jo pač lahko nazivljam? Bilo mi je, kakor da bi jo že leta poznal, in om preprostf obred se mi je dozdeval, -kakor da bi učinkoval na simpatije in vezi časa. Molče sva odšla iz templja, ko pa sem jo nameraval vprašati, kje biva in ako mi je dovoljeno, obiskati jo, jo je Oprijel zu roko neki mladenič, čegar poteze so bile sorodno podobne njenim, in ki je stal na stopnicah svetišča. Obrnila se je iu se poslovila. Množica je naju ločila, in nisem je več videl. Dospevši domj>v sem našel pisma, ki so me primo-rala,% da sem odpotoval v Atene, ker so mi sorodniki grozili s pravdo glede moje dedi ščine. Ko se je zadeva srečno dognala, sem se iznova napotil v Napolj; poizvedoval sem po celem mestu, vendar nisem mogel nobenega sledu o svoji zgrešeni-rojakii v padi, da izgubim v veselju vse spomin® ono krasno prikazen, sem hitro planil V pompejskeg« razkošja. To je cela moja ba. Jaz ne ljubim, ampak spominjam f0:\ obžalujem.c j|| Ko pa je Klodij hotel odgovoriti, $ jima približali počasni, postarni koraku,# glasu, ki so ga delali po produ, sta ,«® , obrnila in spoznala novodošleca. Bil je to človek, ki je komaj dosegel ^ štirideseto leto, visoke postave in drob" pa čvrstega, mišičnatega života. temna, bronasto barvasta koža je pr njegovem iztočnem pokoljenju, njegov pa je imel nekaj grškega na sebi, posed i bradi, ustnicah, čelu in vratu, samo da nos nekoliko privzdignjen in orlovsk, in vidne kosti pa so zabranjevale one te, valovite orise, ki so,na grškem celo v moški dobi ohranile okrogle, lep^ mladosti. Velike, kakor najtemnejša J| oči so se mu svetile z nekim nesp,re*%ja vim, negotoviip bleskom. Globok, zaD1#® napol otožen mir je navdajal njihov sten, zapovedujoči pogled. Hoja iu J?||| sta mu bili čudno umerjeni in nekaj ‘ v noši in treznih barvah širokega povečavalo močni utisejc njegovega 11 obraza in. postavnega života. Ko sta niča pozdravila novodošleca, sta naredilf # prsti neko znamenje t . oni opazil; o Egipčanu Arb^ku so sadili, fla ima usodepolui, dar zlega o! (Dalje.)