68 AGROMETEOROLOŠKI PREGLED LETA 2016 Agrometeorological Review of the Year 2016 letu 2016 so rastne razmere kmetijskih rastlin sooblikovali pretopli zimski meseci, ki so povzroč ili zgodnjo aktivacijo rasti, zgodnja pomlad, ki je nakazovala zgodnjo spomladansko sušo, vlažna pozna pomlad, julijski vroč inski val in normalne do zmerno sušne razmere v poletnih mesecih. Vlažna in pretopla pozna jesen je postavila na preizkušnjo utrjevanje ozimnih posevkov, leto pa se je zaključ ilo z izredno suhim decembrom, ko je rastlinam pretila fiziološka suša. V zavesti pa bo vsekakor ostal prodor polarnega zraka v poznem aprilu, ki je povzroč il katastrofalno spomladansko pozebo s posledicami z razsežnostmi velike naravne nesreč e. Preglednica 1. Datumi spomladanskega in jesenskega prestopa temperaturnega praga 5 °C in dolžina trajanja letne rastne dobe Table 1. The date of spring and autumn temperature threshold 5 °C, the duration of the period between both thresholds and the declines from the average 1971–2000. Meteorološka postaja Spomladi Jeseni Trajanje (dni) Odstopanje (dni) Bilje 28. 1. 6. 12. 313 33 Portorož 27. 1. *prag ni nastopil 339 51 Ljubljana 17. 3. 28. 11. 256 11 Novo mesto 17. 3. 11. 11. 239 −1 Celje 18. 3. 7. 11. 234 −4 Murska Sobota 18. 3. 8. 11. 235 −2 Rateč e 2. 5. 7. 11. 189 −1 Preglednica 2. Vodna bilanca za pomlad, poletje, jesen in leto 2016 ter vegetacijsko obdobje (od 1. aprila do 30. septembra 2016) Table 2. Water balance for spring, summer, autumn, year 2016 and vegetation period (from April 1 to September 30, 2016) Opazovalna postaja Vodna bilanca [mm] v decembru 2016 Vodna bilanca [mm] Pomlad Poletje Jesen Leto (1. 4.– 30. 9. 2016) Bilje −4,2 −142,3 376,9 526,8 −134,8 Ljubljana 96,1 −31,7 233,2 541,0 1,0 Novo mesto 28,4 −65,9 210,2 361,3 −70,5 Celje 22,7 2,3 165,3 378,3 −22,0 Maribor, letališč e −27,3 −120,9 152,6 121,5 −142,6 Murska Sobota −63,8 −120,8 61,1 −29,0 −222,6 Portorož, letališč e −77,0 −312,9 193,5 −28,7 −471,7 Spomladanski fenološki razvoj je bil sprva precej zgodnejši od obič ajnega. Prvi spomladanski znanilci so zacveteli od 10 do 20 dni prej kot obič ajno, fenološki razvoj pa se je pospešil v nadpovpreč no topli prvi polovici aprila. Prodor polarnega zraka je 26. aprila sovpadel z najbolj obč utljivimi razvojnimi fazami cvetnih brstov pri sadnih drevesih. Minimalne temperature zraka so se spustile pod −2 °C, na osrednjem Štajerskem in na severovzhodu celo od −3 do −5 °C, s temperaturami komaj malo nad 0 °C je izstopal le del osrednje Slovenije, Posavje ter Primorska. Pozeba je prizadela več ji del države, neprizadeta je ostala le Primorska. Agencija RS za okolje je o vremenskih razmerah, ki so povzroč ile V Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 69 pozebo pripravila podrobno poroč ilo in karto minimalnih temperatur zraka za celotno območ je Slovenije, ki je bila skupaj s podatki o prizadetih območ jih in škodi, upoštevana pri izdelavi predhodne ocene povzroč ene škode. Skupna ocena škode na kmetijskih pridelkih, več letnih nasadih in armaturah je po podatkih Državne komisije za ocenjevanje škode po naravnih in drugih nesreč ah, znašala okrog 44 mio. EUR. Povpreč na temperatura zraka je prestopila temperaturni prag 5 °C v celinskem delu Slovenije skoraj ob povpreč nem č asu med 17. in 18. marcem. Izstopala so Primorska, kjer je temperaturni prag 5 °C nastopil skoraj mesec dni prej obič ajno in hriboviti predeli, kjer je zaostajal za več kot deset dni. Jesenski temperaturni prag je v vzhodni in severovzhodni Sloveniji nastopil skoraj ob normalnem č asu ob koncu prve dekade novembra, v osrednji Sloveniji in na Goriškem pa kasneje od povpreč ja. Obdobje med obema pragoma je trajalo od 234 do 256 dni, na Primorskem 313 dni, v hribovitih predelih 189 dni. V primerjavi z dolgoletnim povpreč jem je bilo obdobje, ki ga imenujemo tudi letna rastna doba v osrednji Sloveniji do 10 dni daljše, drugod skoraj enako dolgoletnemu povpreč ju. Izjema je Goriška, kjer so temperature zraka vse do zač etka druge dekade decembra vztrajale nad temperaturnim pragom in obalno območ je kjer so temperature zraka nad pragom ostale vse do konca leta (preglednica 1). Slika 1. Kumulativna vodna bilanca od 1. 4. do 30. 9. 2016 v Portorožu (zgoraj) in v Murski soboti /Rakič an (spodaj) Figure 1. Cumulative water balance from April 1 to September 30, 2016 presented for Portorož (above) and for Murska sobota/Rakič an (below) Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 70 SPI 12 (leto 2016) SPI 3 (pomlad) SPI 3 (poletje) SPI 3 (jesen) SPI opis barvna skala verjetnost pojava 2,0 in več Ekstremno mokro Temno Modra 2,3 % 1,5 do 1,99 Zelo mokro Svetlo Modra 4,4 % 1,0 do 1,49 Zmerno mokro Sivo Modra 9,2 % −0,99 do 0,99 Normalno Zelena 68,2 % −1,49 do −1,0 Zmerno suho Rumena 9,2 % −1,99 do −1,5 Zelo suho Oranžna 4,4 % −2,0 in manj Ekstremno suho Rdeč a 2,3 % Slika 2. Standardiziran padavinski indeks (SPI) za leto 2016 in tri-meseč na obdobja za pomlad (marec, april, maj), poletje (junij, julij, avgust) in jesen (september, oktober, november) Figure 2. Standardised precipitation index (SPI) for year 2016, and SPI3 for spring (March, April, May), summer (June, July, August) and autumn (September, October, November) V vegetacijskih mesecih (od aprila do septembra) je vodna bilanca pokazala primanjklaj, največ ji na obalnem območ ju, za skoraj polovico in več manjši pa je bil v severovzhodni Sloveniji, oziroma v drugih predelih Slovenije. V osrednji Sloveniji je bila vodna bilanca skoraj uravnotežena. Višina primanjkljaja je izstopala v poletnih mesecih (preglednica 2). Tudi prostorski prikaz standardiziranega padavinskega indeksa (SPI), ki skozi leto (SPI12) v več jem delu Slovenije prikazuje dokaj normalno namoč enost, mestoma na zahodu in jugovzhodu pa celo nekoliko presežno namoč enost [SPI (standardiziran padavinski indeks) predstavlja mero, kaj določ ena količ ina padavin skozi izbrano č asovno obdobje pomeni glede na normalno oz. prič akovano količ ino padavin za to obdobje]. Podobno splošno sliko normalnih razmer kažejo tudi prikazi indeksov letnih č asov (SPI3), le poleti je bilo detektiranih nekaj Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 71 območ ij v zahodni, jugozahodni, jugovzhodni in severovzhodni Sloveniji, kjer SPI indeks opisuje zmerno suhe razmere. Podobno je tudi kumulativna vodna bilanca za vegetacijsko obdobje pokazala, da se je sušnost glede na višino vodnih primanjkljajev v obdobju 1981–2010 v letu 2016 gibala med normalnimi in zmerno sušnimi razmerami, le obdobno so bile zmerno sušne razmere presežene [normalne oziroma zmerno sušne razmere opisuje kumulativni primanjkljaj vodne bilance, ki je določ en s 50-tim oziroma 75-tim percentilom vrednosti obdobja 1981–2015]. Po vztrajnosti vodnega primanjkljaja je izstopala Primorska (na sliki 1 zgoraj, preglednica 1), precej manj pa severovzhodna Slovenija (na sliki 1, spodaj). Glede na dolgoletne vrednosti vodni primanjkljaji v letu 2016 niso dosegli ekstremnih vrednosti, kakršnim smo bili prič a v primerljivem obdobju leta 2015 ali 2003, ko je ta del Slovenije prizadela suša z razsežnostmi naravne nesreč e. Skoraj povsem poletne temperaturne razmere z vztrajnimi vodnimi primanjkljaji so vztrajale vse do prve polovice septembra, jesen pa je bila vse do konca novembra več inoma presežno namoč ena. Prezgodnje rastne premike, ki jih je sprva obetal pretopel november, so podpovpreč ne temperature zraka v decembru povsem zaustavile. SUMMARY The country experienced pretty dry conditions in December, due to the lack of precipitation. Monthly water balance resulted negative. On the contrary the water balance for the three months of winter dormancy remained positive due to a significant surpluses of water in the previous two months. In the second and third decade of December the intrusion of polar air masses provoked cold spell, a surface soil layer froze by a depth of at least 10 cm. Signs of physiological drought have been detected by winter cereals. In the second part of the overview agrometeorological characteristics of the season 2016 are presented.