GLAS NAR — i List slovenskih delavcev v Ameriki JU Sundays and Holidays > ^si TELETOM PISAJLNK: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Claw Matter, September 11, 1903, at the Poet Office at New York, N. Y*, mder the Act of Congress of March 3, 187», TELEFON PIS AKNE: 4687 PORTLAND?, NO. 94. — ŠTEV. 94. NEW YORK, THURSDAY, APRIL 22, 1915. — ČETRTEK, 22. APRILA, 1915. VOLUME XXTII. m LETNIK XXIII, ZAVEZNIKI SO IZKRCALI PRI ENOSU DVAJSETTISOČ VOJAKOV. OARDANELSKE UTRDBE BODO NAPADLI S SUHEGA IN Z MORJA. RUSKA POSADKA SE JE UMAKNILA IZ TARNOVA V GALICIJI. POLOŽAJ V KARPATIH JE NEIZPREMENJEN. — BOJI V MEZOPOTAMIJI. — GOVOR BIVŠEGA ŠPANSKEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA. — VELLIKO VOJAŠTVA NA OTOKU LEMNOSU. — ATENTATOR OBSOJEN NA SMRT. — LETALCI NAD BJALISTOKOM. — AV-fc STRIJ8KIM ČASTNIKOM V RUSKEM UJETNIŠTVU SO ODVZELI SABLJE. — TEŽKA OBDOLŽITE V. — TURKI SO STOPILI V KAVKAZU ZOPET V OFENZIVO. — SENATOR CARA-FA. — PONESREČEN POSKUS. SEJA ITALIJANSKEGA MINISTRSKEGA SVETA. Rusi to zapustili Tarnov. Dunaj, Avstrija. 21. apriia. — Uum mi znova navalili ua naše postojanke meti Lu borcu in l'n-|ou. p« ><> m' morali s težkimi izgubami umakniti. — l'ra«tno po-nx ilo m* jriaM : l'žok prelaz je še vedno v umnili n»kali in kakor vse kaže, jra tu«ii iiiisi nikoli ne bodo zavzeli. V dolini Cziroka no se vršili vroč i boji, ki no se koneali s popolno zrnato naseda orožja. Berlin, Nrrarija, 21. aprila. — Iz poroeil. ki prihajajo z vzhml-nejra bojišča, je razvidno, tla so Kiin i že pre0 bomb. — Škoda je precejšnja. Bjalixtok leži ob železniški progi ki veže Varšavo in Vilno ter je oddaljen 4o milj od lirodna. Zrakoplove! so se umakni i še prej, prtnliio jih je žarela obstreljevati ruska artilerija. Petrograd, Rusija. 21. aprila. Današnja |»oroeila pravijo, da so liusi na nekaterih krajih prenehali /. ofenzivo. Vojno ministrstvo pravi, da s»> je to zgodilo zategadelj, ker bodo Husi začeli takoj, ko ho nastalo malo boljše vreme, z novimi vojnimi operacijami in bodo poskušali izvesti svojo ofenziv« proti Avstrijreiu čisto po no-vetn načrtu. Hoji, ki se vrw v Karpatih. so pojMilnoina bri«Z|Mimemb-ni. Avstrijei in Nemci si neprestano prizadevajo, da bi prodrli našo hojuo črto pri Strij. t«wla dotted a j so liili io vsi njihovi poskusi popolnoma brezuspešni. Pri iiorliei, v zapadnein delu (•alicije. smo odbili včeraj avstrijski napad. "Zeppelin". Fetrograd, Kusija. 21. aprila. V ioč-i od torka na sredo je ob-treljevali nemški zrakoplov Zep-inovega sistema mesto Zieeha-ki leži južno od Mlave. Po- ln! in \ zročeua škoda je malenkostna. Napad na Insterburg. Berlin, Nemčija. 21. aprila. — Poročila iz vzhodnje Prusije vse-bujefio nekaj podrobnosti o obstreljevanju Insterburga. Ruski zrak«>plovec se je pojavil nad mestni^ oh desetih zjutraj in vrgel v An j šest bomb. Prva je padla v "»ko prazno hišo. druga pa na ilrrališče. kjer j«- bilo zbranih pre-clej otrok. Pofikodovau je bil sa-iiio neki deček. Ostale bombe niso i^pravile nobene škode. Zavezniki izkrcali čete. Berlin, Nemčija. 21. aprila. — [vot se vidi. hočejo zavezniki na sak način zavzeti Dardanele in li osvojiti Carigrad. Deutsche Tageszeitung" poro-da se je izkrealo v bližini Eno-sa v evropski Turčiji 20.000 an-rh-ških in francoskih vojakov, k'f |imajo nalogo od zadaj napasti turško posadko na polotoku Gali-polis, Enos leži ob severnem ob-pežju zaliva Saros. Na otoku Lem-ios. ki se nahaja zapadno od vlio-1« v .Dardanele, je koncentrirana .elika množina angleškega voja-itva. Daiuadnem prihajajo iz Aleksaudrije transportne ladije m n»» ustavljajo v pristaniščih. Na t«- transportne ladije se bodo sko-rajgotovo vkrcali vojaki in poskušali dospeti do (ialipolisa. Zavezniki so prepričani, da se Turki ne hodo mogli dolgo ustavljati, če napadejo Dardanele s kopnega in morja. Natančnejša poročila so izključena. ker cenzura še nikdar ni bila tako stroga kakor je ravno se-daj. Neka brzojavka iz Dedeagača pravi, da nc je vršila včeraj ob zalivu Saros vroča bitka. Obstreljevanje je bilo tako silno, da se ga je zainoglo slišati v mesto. Potrjena vest. Washington, I). C'., 21. aprila. Več tukajšnih poslaništev je dobilo poročila, da bodo zavezniki z dveh Ntrani napadli Dardanele in da so v ta namen že izkrcali pri Enosu veliko število indijskih čet. Ponesrečen poskus. Carigrad, Turčija. 21. aprila.— V noči ml ponedeljka na torek je poskušalo šest sovražnih torped-nih čolnov prodreti skozi Dardanele. Turki so to še pravočasno o-pazili in jih prepodili. 500 Turkov vjetih. London, Anglija. 21. aprila. — V zadnjih bojih v Mezopotamiji so vj<*li Angleži Turkov in zaplenili precej vojnega materiala. Med jetniki je tudi šest častnikov. Turki so se v divjem begu umaknili in pustili na reki 12 ve-likih čolnov. Na fronti med Rata-bi in iiazero ni nobenega sovražnika več. Naša kavalerija zopet operira v okolici Zobe i r a. Boji v Kavkazu. Berlin, Nemčija, 21. aprila. — Turki so imeli zadnji čas v Kavkazu precej Uspehov. sedaj pa prodirajo proti Batuinu. 1'radno poročilo se »lasi: Turške čete v Kavkazu so zasedle vse ceste, ki vodijo do Datuma. Ker so začeli Turki z novim ofenzivnim prodiranjem ob čniomorski obali, so morali Rusi zapustiti svoje postojanke. Angleška ladij a poškodovana. Berlin, Nemčija, 21. aprila. — Turški generalni štab poroča, da je bila angleška bojna ladija "Renard"" tako poškodovana, da se je morala umakniti iz bojne erte. Konfe»-enca v Rimu. Rim, Italija. 21. aprila. — Da nes se je vršila tukaj seja italijanskega ministrskega sveta, kateri je zunanji minister Sonni-no poročal o sedanjem položaju. Kaj se je na seji sklenilo, ni nikomur znano. Senator Carafa. Rim, Italija. 21. aprila. — Se nator Carafa je prosil ministrskega predsednika Salandro. da bi ga sprejel v avdijenci. Pri tej priliki je rekelv da mu bo predložil memorandum k neki noti, ki je izvanredno važnega pomena Ministrski predsednik mu je odvrnil. da naj predloži memoran dum zunanjemu minisrtrstvu. češ, da on sam nima pravice, ukrepati o tej ali oni zadevi. Senatorju je baje rekel pred par dnevi nemški poslanik knez Bulow sledeče: ''Pogajanja med Italijo in Avstrijo ne bodo uspešna. ker Avstrija ne more pod nobenim pogojem ugoditi zahtevam Italije. Hud udarce bo za Nemčijo, če bodo |K>gajanja brezuspešna, toda Nemčija bo kljub temu stala zvesto na strani svoje zaveznice.*' Stališče Španske. Madrid, Španska, 21. aprila. — Bivši španski ministrski predsednik grof Romanones je rekel danes pri nekem banketu, da dela liberalna stranka z vso silo na to, da bo ostala Španska nevtralna. V slučaju, da bi se pa kršilo pravice Španske v Sredozemskem morju, se bo morala pridružiti tej ali oni bojujoči se državi. Špansko armado je treba takoj reorganizirati ter utrditi vojni pristanišči C'artageno in Cadiz. — Govor bivšega ministrskega predsednika e vzbudil v diplomatičnili krogih veliko zanimanja. Grška. Kcdanj, Dansko, 21. aprila. — " Politiken"' poroča, da je bil dospel zaupnik kralja Konstantina, Vpsilanti. v Drindisi. odtam pa odpotoval na Dunaj in v Rerlin. Iz tega se da sklepati, da bo ostala Grška kljub hujskarijam bivšega ministrskega predsednika Veuizelosa nevtralna. Atentator. Kairo, Egipet, 21. aprila. — Vojaško sodišče je obsodilo danes mladega egiptovskega trgovca Klialila na smrt na vešalili. Kha-lil je poskušal 8. aprila umoriti egiptovskega sultana Huseiua Kamela. Odvzet je sabelj. Petrograd, Rusija, 21. aprila.— Vrhovni poveljnik veliki knez Nikolaj Nikolajevič je izdal odlok, da se odvzame sablje vsem avstrijskim častnikom. Ta odlok je izdal railitega, ker so mučili Avstrijci pri Zaleški ruskega vojaka, stoječega na prednji straži, ki so ga bili ujeli. Tega vojaka je našla potem ruska patrulja. Ker niso bili mogli dobiti od njega natančnih podatkov glede postojank ruskih čet, so mu Avstrijei izrezali jezik ter ga tudi drugače mučili. Pravica nošenja sabelj je odvzeta tudi onim častnikom, ki so bili v trdnjavi Przenivsl. V Oinsku, Sibirija, kjer živi mnogo ujetih avstrijskih častnikov, je izdal okrožni poveljnik pojasnilo v nemškem jeziku o vzrokih tega koraka. Dunajsko časopisje zahteva, čla naj avstrijske oblasti začno z večjo strogostjo postopati z ruskimi častniki, ki se nahajajo v avstrijskem jetništvu. Ruski častniki so bili dosedaj čisto prosti in se jim je primeroma zelo dobro godilo. Z zapadnih bojišč. Neprestani ostri boji. V nemških poročilih se glasi, da se je vrglo Francoze nazaj med rekama Maas in Mosel. Pravcata bitka v zračnih višinah. Vršila se je v renski dolini pri Ba-zelu ter so bili vdeleženi aeropla-ni in Zeppelini. USPEH PRI FLIREY. Poročevalci pravijo, da se je vrglo na zapadno fronto veliko svežih nemških čet. Berlin, Nemčija. 21. aprila. — Današnje ofieijelno poročilo se glasi: "Na zapadnem bojišču se je obstreljevalo neko francosko baterijo. katero se je zapazilo nedaleč od katedrale v Rheims. V Argo-nih so uporabili Francozi bombo, ki je povzročila pri naših vojakih bljuvanje. Izjalovil se je neki francoski naskok severno oil Four de Paris. Meti rekama Maas in Mosel se je odbilo neki francoski naskok, ki se je raztezal na dolgo fronto ter so imeli Francozi velike izgu-be. Včeraj zjutraj je vrgel neki sovražni letalec bombe na mesto Loeraeh na Radenskem. Poškodovana je bila tovarna nekega Švicarja ter dve drugi hiši. Več civilistov je bilo ranjenih. Pariz, Francija, 21. aprila. — V popoldanskem poročilu francoskega vojnega ministrstva se glasi .da so se vršili včeraj pri Arras artilerijski boji. Med rekama Oise in Aisne. med Maas in Mosel in v Montmartre gozdu se je odbilo nemške naskoke. Belgijski letalci so obstreljevali arzenal v Bruegge ter zrakoplov-u«i postajo pri Lissevegh. V večernem poročilu se glasi, da so vprizorili Nemci v Belgiji naskok na angleške pozicije pri Zwartelen. da pa se jih je vrglo nazaj. Nemške izgube na tej točki od 17. aprila naprej se ceni na 3000 do 4000 mož. V poročilu se nadalje poroča, da se je zavrnilo manjše naskoke na različnih točkah fronte. Severno od Flirey so zasedli Francozi nadaljni nemški zakop in v Alzaciji so odbili pri Hartmannsweilerkopf neki nemški naskok. London, Anglija, 21. aprila. — S francoske fronte prihajajoča poročila kažejo, da igra pri najnovejših bojih artilerija glavno ulo-go. 0 uspehih na eni ali drugi strani je kaj malo opaziti, vendar pa je videti .da so bili Nemci nekoliko uspešni med reko Maas in mejo Lotaringije. Francozi so pri Flirey nekoliko napredovali, vendar pa niso uspehi v nobenem razmerju z žrtvami, katere se je doprineslo. Oficijelni tiskovni urad sporoča, da so vprizorili včeraj Nemci ostre naskoke na angleške pozicije na griču št. 60. katere se je pa odbilo z velikimi izgubami za Nemce. Veliki transporti čet proti zapadu. London, Anglija. 21. aprila. — Železnice iz Nemčije v Belgijo so polne vlakov, v katerih se prevaža sveže čete na zapadno bojišče. Mladi in močni Nemci in Avstrijci so. katere se dobesedno siplje proti zapadni meji. Ves potniški promet je ustavljen in odredilo se je posebne varnostne odredbe, da se ne more izvedeti ničesar podrobnega o transportu teh svežih čet. Splošno se tukaj domneva, da je pričakovati v Flandriji velike bitke in da nameravajo pričeti Nemci s splošno ofenzivo na zapadnem bojišču. Potres. Lahek iH»tresiii sunek, ki i»a ni napravil nikake škode, je bilo čutiti včeraj v Sau Ixmis. Obispo. Cal. Ženska postala župan. Chicago, 111.. 21. aprila. — 75letna Mrs. A. R. Cenfiel«! je bila včeraj v Warren. 111. izvoljena za županieo. Svojega nasprotnika je ]»oraziia s štirimi glasovi. Mrs. i'anflHd je prva ženska v IllinoittU. ki je bila izvoljena najviJ jim eksekutivnim uradnikom v kaki Jol»čini. Mesto Warren šteje 1500 prebivalcev. Nikake suše v Penns.vlvaniji. Harrisburg. Pa.. 21. aprila. — S 12« proti 78 glasovom je odklonila danes zakonodaja predlogo za Lo<-al Option S tem je vprašanje za nadaljni dve leti odpravljeno. P O Z 04 B ! Dobili smo še par sto "PRA TIK". Kdor jo želi dobiti, naj pošlje IS centov. SLQVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortland* Bt, New York City. BOMBE ZA MANNHEIM. Francoski letalci so napadli po staje ob reki Ren. V Mannheimu je bilo razdejano skladišče. Villa zbira armade. Zahteve, katere je stavila Japonska Kitajski, se označuje kot minimum, katerega ni možno zmanjšati. Ženeva, Švica. 21. aprila. — Renska dolina je bila včeraj od Razela pa do Muelhausena pozo-rišče boja v zraku, ki je trajal od ">. pa do sedme ure zvečer in katerega je opazovala velika množica ljudi. Štiri acroplani, dva francoska in dva angleška, so poleteli s fran-coskegra ozemlja, da napadejo nemške letalce. Slednji so bili močnejši po številu ter so se morali zavezniški letalei umakniti. Tudi topovi na fortu Istein so o-tvorili živahen o«r0 pušk. en strojni top hi 50.000 nabojev munieije. Nemci so izgubili sedem častnikov in 11 mož. MOHORJEVE KNJIGE za leto 1915 so vendar enkrat dospele. Danes smo jih pričeli razpošiljati naročnikom. Kdor želi dobiti 6 knjig in sicer: 1. Koledar za leto 1915; 2. Mesija, 1 zvezek ^3. Mladim sr. cem, 2. zvezek; 4. Zgodovina slovenskega naroda, 4. zvezek; 5. Slovenske večernice, 68. zvezek; 6. Duhovni boj (molitvenik), naj nam dopošlje ar i dolar, ^h Knjige odpošljemo, ali po polti, ali ekspiezom. - FnbttsMng Oo. Industrijalna mobilizacija. London, Anglija, 21. aprila. — Angleški listi razpravljajo o optimističnem govoru ministrskega predsednika Asquitha, katerega je imel včeraj zvečer v Newcastle. Izvajanja Asquitha imajo za predmet nekako industrijalno mobilizacijo, pri kateri naj bi delodajalci žrtvovali nekaj dobička, delavske organizacije pa par privilegijev. Požar v Decatur, 111. Dva hotela in več družili poslopij je gorelo včeraj v Decatur. III. Povzro-C-eno škodo se ceni na $200.000. Villovi vojaki so zapustili Guadalajaro in Monterey ter hite generalu ua pomoč. -o-- E1 Taso, Tex.. '21. aprila. — Guadalajaro. drugo največje mesto v Mehiki iu Monterey, glavno inesto države Nuevo Lahui. so izpraznile eete Vlile !>rez boja t«*r liiti* .sedaj proti Ajruas Calientes, eh teh važnih mest j«. i>osledi<-a ust rajnega zasledovanja Villeve armade od strani generala Obregona i»o končani hitki pri Ce-laya. Villa pričakuje ojačenj v Aguas < 'alientes. da se pripravi na novo bitko z Ohregonom. Tekom enega tedna bo baje razi»olagal s 30.000 možmi. Medtem pa je dobil baje Oregon močna ojačenja iz Vera Cruza. Generala Felijie Augeles je spustil Villa iz ječe ti>r ga l>:ije zopet postavil na čelo svoje infanterije in artilerije. Aretacija se j«- najbrž izvršila na i>odla£i nekega nesjiorozuma. I Aretacije številnih zdravnikov. Najmanj dvanajst takozvanlh "zdravilnih uradov" je včeraj zvečer zaprla IM.lirija ter aretirala nekako 54 zdravnikov in uslužbencev na podlasri obdolžite. da so izvrševali zdravniško prakso brez potrebne li«-ence. Med aretiranimi se nahaja tudi dr. Henry Schierson. ki ima baje več stičnih uradov ih» celi deželi. County Medical So-ciety. ki je povzročila ta po^on. je baje zbrala velko dokazov proti tem "zdravnikom". l/bosim, ki so prišli v te zavode. da najdejo pomoči, se je odvzelo zadnje cente In to celo neozdravljivo bolnim, ki so že stali z eno nogo v grobu. Proces proti tem hijenam bo najbrž senzacijonalnega značaja. "Suša" narašča. Hartford, Conn.. 21. aprila. — V. malo večino je sklenila danes zakonodaja na $750. Chicago, 111.. 21. aprila. — Popolni volilni rezultati kažejo, da so igrale Ženske zelo va*/no ulofro pri Local Option volitvah v lllinoisu. Pripomogle so. da se je pregnalo gostilne z enajstih mest. Samomor bivšega kongresnika. (ioldsboro. N. ('.. 21. aprila. — Jolm M. Faison, kongresuik tretjega dist-rikta North Caroline, se je danes ustrelil v svojem stanovanju. Vzrok samomora li i znan. Izgubp Canadrcv. Ottawa, Out., lil. aprila. — Oficijelni angleški seznanil izgub vsebujejo imena *:or» Canadcev. ki so padli in Tihi, ki so bili ranjeni. <>lasom privatnih poročil so sc vdeležile canadske čete v nedeljo bojev pri Ypres. POZOR! Nižje cene za denarje v staro domovino. Pošiljamo denar na Kranjska Štajersko, Primorsko, Koroško, Tirolsko, Češko, Hrvatsko in grško tako zanesljivo kakor preči vojno. Iz poslovanja zadnjih trety mesecev smo se da dobrega pr&< pričali, da pride denar tudi so« daj sigurno v roke naslovnikovi Vojakom se ne more sedaj do« nar pošiljati, ker se nikdar za go-i tovo ne ve kje se nahajajo, ill nam skoraj vsako pošiljatev zj vojake c. kr. postni urad vrne. Denar nam pošljite po "T>(h mestic Postal Money Order^ ter priložite natančni Vai n&slof, in one osebe, kateri se ima izpisi Sati. K Vsak, ki se naroči na "Glas Naroda" in nam pošlje najmanj en dolar (za štirimesečno naročnino), dobi zastonj SLOVENSKO - AMERIKANSKI KOLEDAR ZA LETO 1915. Ker smo lansko leto tiskali tri-tisoč iztisov več, ga imamo še nekaj v zalogi. Rojaki, ne zamudite te ugodne prilike! Koledar dobe tudi stari naročniki, če nam pri obnovitvi naročnine naznanijo, da ga še nimajo. Blovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York 2 Cortlandt St ,_New York City TeVfoo 4687 Cortlandt. I ubit en mož na tisoč; v Angliji in klub*', slovanski klub, v katere-Franeiji eden in pol moža, v Nem- ga vabijo tudi nas ostale Slovane. čiji pa dva in pol moža, dočim Slovence, Srbe in Hrvate. Da je znaša ameriški odstotek 3 in pol De Pue velika slovanska naselbi-moža na tisoč. j na, je bilo že omenjeno, in da iz- Vspričo tega dejstva je zadnji med 1200 prebivaleev je tukaj ko-čas, da se stori nekaj drastičnega maj nekaj okoli 400 volileev in to ter potisne število smrtnih sluea-( Slovanov v manjšini, tako da mi jev vsled nesreč na nivo, ki bo Slovani, ki smo sicer v večini tu-vsaj od daleč sličen onemu v ev- kaj, nimamo še nobenega našega ropskih državah. (javnega uradnika, ki bi nas za- Akta. Zgodovinski roman iz Neronovih časov. Spisal Aleksander Duma*. (Nadaljevanje.) dočim so živeli kristjani da bi ne menili v Rimu. da je bila podtaknjena dru^a ženska, so ji odrezali glavo in jo prinesli Po-j peji, ki si jo je položila na kolena. privzdignila trepalnice, in ker se ji je zdelo, kakor da leži v njenem. ledenem pogledu grožnja, ji je z zlato iglo prebodla oči. t Aretirani dobavitelji za vojsko. ISudiinpeštansko redarstvo je mestne uradnike. J smrti njegove matere Agripine ni Slovenec-državljan ga več zadrževalo ničesar; odkar Predno je pričela zvezna vlada stopal in bi mi tako prišli v večjo Toda. s poskusi, da se pripomore k^ veljavo. Seveda je kriva temu skriti v katakombah, opravljajoč'aretiralo žide: agenta Izidorja zmanjšanju umrljivosti vsled ne-,edino naša malomarnost, ker se dela krščanskega usmiljenja, do- Gliieka, Jakoba Sperlinga in Mar-sreč v premogovnikih in rudni- prav malo zanimamo za držav-j čim so se pokorili in pričakovali,11ina Singerja. Ti so s pomočjo kili, je ta umrljivost z vsakim le-pijanske pravice ter za državljan-(»o se nad njimi vrstili dogodki z konzorcija, katerega so sami u-tom naraščala. In dasiravuo po- ske papirje. " Poljski politični veliko naglico. Ves poganski svet1 stanovili, dobavili erarju 24.000 stajajo naši preniogorovi z vsa-j klub*' si je vzel v nalogo iznod-jse je zibal kakor pijanec in Ne- parov čevljev, pri katerih so pa kini letom globlji in nevarnejši, bujati tukajšnje Slovane k držav- ron, njega voditelj, se je liasiče- bili podplati deloma izdelani iz ker je vedno več plinov, se je na Ijanstvu in postavljati slovanske, val pri zabavah, vinu in krvi. Po papirja, srečo ustavilo nadaljno narašča-j kandidate za nje smrtnih slučajev vsled nesreč Torej bo imel in se je dotični podstavek zelo nekoliko znižal. To pa je le začetek tega, kar upam, da se bo še doseglo. V resnici stremimo za tem, da bi se rešilo življenja vsaj dveli mož na tisoč izmed treh in pol lia tisoč, ki se smrtno ponesrečijo sedaj pri delu v rovih. Pri industri-jalni armadi, broječi več kot milijon mož. bi pomenilo to, da bi se rešilo na leto več kot 2000 življenj. Pri vsem tem pa se ne sme pozabiti, da je bila in da bo rovska Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in znancem. da smo izgubili danes svojega nepozabnega sinčka Alojza, ki je podlegel otročki morilki škrlatinki. koma j pet let star. Pogreb se bo vršil v četrtek. dne 2:5. aprila 191."» iz hi>e žalosti -J-J4 E. 9th St.. New York City. Žalujoči ostali: Alojz in Fanny Škrabar, Mary in Frances, starši. sestri. ^BoaCi* -——',-"••". ""i Ij. j, ijjjuL mmma~ industrija vedno nevarna in da J ^o vnaprej vsako leto zalite- ^t^IITMhI IDn vala gotovo število žrtev. Ne mo- remo se izogniti neizogibnemu, a lahko preprečimo nepotrebno. To bi pa pomenilo vsako leto življenja več kot 2000 delavcev, katere j bi se ohranilo narodu in družinam Umrljivost v naših rud- "katerim 44 U Draginja živil v Avstriji. ravno take pravice do mestnega'je bil ugasnil plamen nad njeno! Na Dunaju je zaprlo več sto županstva (City Mayor) kakor grmado, je izginila v njem vsaka J mesarjev svoje mesnice, ker je kdo drugi, ki je tukaj rojen A- J -led sramežljivosti in vesti. Izpr- živina draga povsodL — V liu-inerikanec, kakor tudi mestni va je hotel ostati v Baolih, kajti, J d i m pest i so se povišale cene mesa možje (councilmen) in več dru-Jčim ni poznal več nobenega ple-gih uradov je, ki bi jih lahko za-, menitejšega čuvstva. se je naselil njegovem sreu strah. Dasirav- za 40—50 vin. pri kilogramu. Budimpešta je nakupila živil za 17 milijonov kron: pšenice in rži 300,000 kvintalov, potem ječmena koruze, riža goved 3000, prašičev 10.000. sedli Slovani v tem skoro slovaii-Jv skem mestu De Pue, ako bi bili'"o je zaničeval Neron ljudi in bo-državljani. Pred nekaj dnevi mi g°ve, si vendar ni mogel misliti, je pravil Amerikanec, ki je tukaj.da ostane njegov strašni zločin v tem mestu rojen, da tukaj je nekaznovan in nemaščevan. Iz-k oni a j 10 volileev, ki so bili roje-1 ogibal se je Napolja in Rima in ni v tem mestu. Vsi drugi so se je pričakoval novic, ki so mu jih naselili potem, ko je Mineral' prinašali njegovi odposlanci. Bal i je našla neko posebno vrsto ra Macropodia Hinderburgii. Filijalka reške biološke štaeije nikih in premogom viti. pol mesečniku "The Arneri-Leader" čitamo sledeči čla-, ki jo vreden, da ga priobči-v prevodu: »a ima mirna industrija tudi jo grozote kot vojna, je razno iz statistike nesreč v ame- Dopisi. rudnikih in premogovnikih y 191:1. Statistiko je objavil New York, N. Y. — Vabila na *esto letno veselico, katero priredi slov. podp. društvo "Orel" št. j 90 J. S. K. J. v soboto dne 24. aprila v dvorani Schiitzen Hali, 12 St. Mark's Place (8. ulica) v d 1« >ew Yorku. Vstopnina za osebo ,25 centov, garderoba 10 centov. . Bureau of Mines Pričetek ob g. uri zvečer. Svirala o iz nje, tla je bilo v rovih; bode izvrstna godba na lok pod vodstvom g. llebelna. Žrebanje na pnskodo-j krasnega dobitka, šaljiva pošta ndar st 1913 ubitih lavcev. Št. HI i. - i..i\aja, \tiMiarse ga|jri sreč o lov. Za mnogobrojni ob n. t 100 000 -i • i • j - isk se najvljudneje priporoča ee- .» je bilo v premogovni-1 njenira rojakom in rojakinjam iz nnk Ji m drugih sličmh; Greater New Yorka in okolicc ter zaposlenih 1,047,010 ceuj. slov. društvom odbor. Za dst tisoč I > d i i mrlj i v »st vsled nesreč jej vsestransko zabavo in najboljšo ra vsakih 1000 mož 3.49,postrežbo bo skrbel veselični odbor. Z odličnim slov. pozdravom Valentin Oreliek, tajnik. Lorain, Ohio. — Posebnih novic nimam za poročati v javnost iz naše slovenske naselbine, toda ( kar v prvi vrsti vsakega rojaka prestevilne i« zanima, so gotovo delavske raz-indu- j mere, pa so žalibože pri nas še | vedno na neugodnem stališču, ka-trtnili slučajev v rovih kor sploh po vseh Združenih dr- se, torej na vsakih ;oro tri in pol moža. Joseph A. Holmes, ravna-■lj Bureau of Mines, pride v oji razpravi glede tega predme-i do zaključka, da so smrtni slu-iji in poškodbe •potrebne in da stavijo rijo in deželo v slabo luč. P m Mi»l Holmes mo kot okarueneli vspri-a v Evropi in kadar pri-•očila o kaki veliki bitki, » sami ponašamo s svojo <»stjo ter se veselimo, da smo varovali vojne, ker smo se rodili višjim idealom. Za rne-tmega pa je vest o nasilni 3051 delavcev, zaposlenih •ni industriji, nekaj prav ta-roznega. Kadar pomislimo, ponavlja ta rekord od leta ta, p«w»tane že sama misel nevoznega. V zadnjih treh le-• j »ozrli rovi in rudniki Zdru-držav 10.487 človeških živ-ter napravili nesposobnim lo celi četrt milijona ljudi, n, da sežem nizko, ako reda bi se lahko rešilo polomi, ubitih v letu 1913, in da četrtine izmed 100,000 po-vanih ušle poškodbam, ako »rili vsi prizadeti: delavci, tniki, državne in zvezne ob-v polni meri njihovo dolž-Morda ni bil med temi uiti ki bi storil to v resnici. Bureau of Mine«, ki predstavlja zvezno vlado, ni mogel izvršiti velikega dela za varnost delavcev, ker mu je zmanjkalo potrebnih »redirtev. Glede drugih mi ni znano ter se vzdržim raditega vsake kritike. Ni poaebno laskavo za Združene države slišati, da se ubije v državah, zapletenih v sedanjo vojno, v njih rovski industriji le polovico ali celo le tretino mož kot jih ubije pri nas v Združenih državah. Številke se nanašajo na število ubitih za vsakih 1000 mož, kar tvori primerno osnovo za primerjanje. Glasom zadnjih atati-u laosemstva je feU v Belgiji Point Zinc Co. zgradila svojo to-]S(? je, da mu senat odreče pokor-varno, to je leta 1904. Torej milino, toda kmalu je prišlo k nje-iiiiamo priliko tako kakor drugi, '»u odposlanstvo vitezev in patri-posebno ker smo Slovani tukaj vjeijev, ki so mu čestitali, da se je večini. Ravno sedaj imamo zopet rt*šil tako nepričakovane nevarno-volitve za župana (mayor) in za sti- Zagotovljali so mu, da ne po-village tnistees. Poganja se jih šilja le Rim. temveč vsa mesta za #te službe sedem, izvoljeni pa ;J1jeSove države svoje odposlance morejo biti le štirje. Nasprotstva mi»d seboj imajo le ta. da pravijo eni. da so na meščansko (citizen) de žavah. Zato odsvetujem rojakom v sedanjem času hoditi sem s trebuhom za kruhom. — Kar bode gotovo zanimalo širšo javnost, je to, da so se tukajšnji rojaki začeli zelo zanimati za ameriško državljanstvo, kar spričuje, da se jih vsako leto pomnoži za kakšno desetico. Zategadelj se je zbralo nekaj državljanov skupaj na posvetovanje ter so ustanovili tako-imenovani Slovensko-državljanski politični klub, kakršne imajo tudi druge narodnosti. Namen kluba bo v prvi vrsti, pomagati vsem onim rojakom, ki nimajo še državljanskih pravic, da si jih pridobe. Zatorej se vljudno vabi vse tukajšnje slovenske državljane, da se udeleže prve seje novoustanovljenega kluba v nedeljo 2. maja popoldne točno ob ^-»3. uri v bančnih prostorih g. Josipa Sve-teta. kjer se bo sestavil natančen program in namen kluba ter se bo izvolil za to potrebni odbor. Komur je res mar-ea napredek in slogo slovenskega naroda, oziroma tukajšnje naselbine, se bo gotovo pridružil omenjenemu klubu, ker le na ta način bomo Slovenci upoštevani pri drugih narodnosti ter s slogo lahko izvolimo v mestni odbor Slovenca, ki bo gotovo v prvi vrsti deloval za dobrobit nagega naroda. — Ko-nečno želim vsem rojakom po slovenskih naselbinah Združenih držav državljanskih pravic, ker le potem se bodo uresničile besede pesnika, ki pravi: Vremena bodo se zjasnila, Slovencem lepše zvezde bodo sijale! Rojaški pozdrav vsem zavednim Slovencem! — Frank Petrich. De Pue, ni. — V naši naselbini" s^ jastanavlja "Poljski politični k stran, drugi zopet na ljudsko < peoples) stran. Geo. M. Brvant hoče nadomestiti sedanjega župana E. Guentlierja, kateri je pravi tiran napram Slovanom. Naj omenim samo nekaj naših rojakov, ki so čutili pest teh uradnikov. Vsem tukaj dobro znani rojak je pljunil na village sidewalk in plačal takoj ^5.75 kazni, obenem je moral iti za nekaj ur v kletko. Drugi je ustrelil v zrak iz samokresa in plačal $29. Tako se godi večkrat z našimi rojaki. Naj omenim tudi gostilne tukajšnjih mestnih voditeljev. Odprte so ob nedeljah in cele noči ter se v njih dogajajo razne nedopustne stvari. Slovanu pa takoj stopijo na prste za vsak majhen pregrešek. Gostilne Slovanov se morajo zapirati točno ob 11. uri zvečer in ob nedeljah morajo biti čvrsto zaprte cel dan. — Rojaki Slovenci, zanimajmo se nekoliko bolj za državljanstvo, vzamimo si državljanske papirje, saj jih ni tako težko dobiti, kakor nekateri plašijo. Postavimo svoje može in volimo jih, ker tukaj imamo priliko to storiti. Pomagajmo tako sami sebi, posebno rojaki, ki imate svoje hiše. ali ste že dalj časa tukaj, imate lepo priliko pomagati samim sebi in svo jim. Saj imamo tukaj tudi mi pravice, ako se jih hočemo poslužiti. Obenem je prišlo že v več mestih veljavo, da nedržavljane ne bodo smeli nič več voditi trgovine. Torej, v korist samim sebi se po-žurimo. Village of De Pue je v Bureau county s sedežem v Princeton, kjer se delijo državljanski papirji. Dne 22. septembra t. 1. bo glavno zasliševanje zaradi državljanskih papirjev in ker mora vsak prosilec vložiti prošnjo 90 dni prej, je torej še par mesecev časa. Vendar je boljše. ako se to stori prej. Ako si 5 let neprenehoma v Združenih državah in imaš že dve leti prvi papir, vzemi dva državljana, ki te poznata, s seboj in postani državljan. — Naj omenim še. da naša podružnica Slovenske lige dobro napreduje. Vedno več je zvestih sinov majke Slave, zvestih hčera mile nam Slovenije. Z bratskim pozdravom slovenski Amerikanec P. O. NA PRODAJ 30 akrov farma. Rojaku, ki ga veseli farma, se sedaj nudi najlepša prilika. Tukaj je na prodaj 30 akrov farma, vse izčiseeno. nova zidana dvonadstropna hiša, vsako nadstropje ima 6 sob, spodaj pa velika zidana klet, kjer je peč za paro, napeljano po vseh sobah. Na farmi je velik hlev, čez sto sadnih dreves, dva akra malin in en aker vinograda z jagodami: milje od mesta. Cena $3500, polovico takoj. Več se izve pri: Prank Čech, R. 2, Grand Haven, Mich. (3x 22-4 lx v t\ v svetišča, da se zahvalijo z da rit vami za njegovo rešitev. Toda, kakor nam pripoveduje zgodovinar Tacit, se bogovi niso dali tako izlepa potolažiti, marveč so ugrabili materinemu morilcu spanje. Neron se je valjal cele noči po svojem ležišču, ne da bi bil mogel zatisniti očesa. Cul je, kako so na bližnjih gričih donele trobente; do njega so segali tarnajoči in tožeči glasovi, kakor da bi prihajali iz groba njegove matere. Vsled tega je vendarle odpotoval v Napolj. Tam je zopet našel svojo pri-ležnico Pope jo in obenem se mu je porodilo sovraštvo do Okta vije, ubogega otroka, ki je z vso svojo deviško čistostjo ljubila Silami in ki mu ga je bila Agripiiu pahnila v naročje. Že dvajset let je živela v prognanstvu na nekem samotnem otoku. Že davno je slutila smrt, zato ji ni bilo nič na življenju. Njeno edino spremstvo so bili stotniki in vojaki, ki so imeli svoje oči obrnjene proti Ri mu. odkoder so vsak hip pričako vali le migljaja, da položijo roko na ubogo žensko. Toda, dasi je hilo to življenje samotno in ne srečno, Pope j a v svojem prešest-nem razkošju vendarle ni imela miru. Kajti Oktavija je bila lepa in njena nesreča jo je bila ljudstvu še bolj priljubila. Zdelo se je, da je tudi Neron sočustvoval ž njo, kajti ni se upal položiti svoje roke na Otavijo, dasi ga je Popeja vedno naga-njala k temu. So nekateri zločini, ki se zdijo tudi največjemu krvo-loku brez vsake koristi, kajti kro liani zločince se ni ustrašil svoje vesti, temveč zdel se mu je tak umor premalo opravičen. 1'rilež-niea je vedela, kaj zadržuje cesarja. Nekega dne se je ljudstvo uprlo in je glasno zahtevalo, da se Oktavija povrne v Rim. Pope-jine kipe so prevrnili in so jih pometali v blato; prišla je četa vojakov. ki so z biči razpršili upornike in postavili kipe zopet na svoje mesto. Ta pojav je trajal eno uro in je stal cel milijon; s tem ni bila predrago poplačana glava tekmovalke. Popeja je potrebovala samo ta upor. Med tem časom je bivala v Rimu in je takoj odhitela v Napolj, češ, da mora bežati pred morilci, ki jih je baje naročila Oktavija. Bila je krasna v svoji stiski in zgrudila se je k Nerouovim nogam. Nato je dobila Oktavija od Nerona povelje, da se usmrti. Zaman je uboga izgnauka izjavljala, da se zadovoljuje z naslovom vdove in sestre, zaman je prosila v imenu Germanika, njiju skupnega pradeda, in v imenu Agripine, ki je za življenja cula nad njima ; vse je bila zaman, in ker se je obotavljala in se ni upala si sama zadati smrti, so jj zvezali .roke in so ji prerezali vse glavne žile; ker se kri še vedno ni hotela uliti, kajti vsled strahu je popolnoma zastala, so zaprli Oktavijo v kopalnico in jo zadušili z vročim parom. Da bi nihee kov, ki jih je poslala na znano preizkuševališče v Neapolj. Nemški znanstveniki v tem zavodu so dognali, tla te vrste rakov do sedaj še niso poznali. Iz občudovanja za znamenitega nemškega vojskovodjo so imenovali to novo vrsto rakov Macropodia Hinder-1 burgii. --:----; J seem svojega prijatelja JOSIPA PAHOR, podomače Bagonkiu iz No ve vasi pri Opatjem selu na Krasu. Pred enim in pol letom sva prišla skupaj v Zdru-j žene države in pred ti meseci mi je pisal iz Lobelia, \V. Va.. sedaj pa ne vem, kje se nahaja. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj ga ini javi, ali naj se pa sam oglasi.• ker mu imam poročati nekaj i važnega. — Stephen Pahor, P.; O. Box 15. James C'itv, Pa. (22-23—4) EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR (Notary Public) v GREATER NEW YORKU ANTON BURGAR 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. 1ZDELIMK IX PRESKKBIME vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žel" dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije irt• ■ datuma izkrcanja ali imena parnika. Obrnite se zaupim na lije^a, kjer lmste t<* in> ia solidno |H»in . ni. 2 Imam v zalogi prave importirane LUBASOVE ^ HARMONIKE kakor tudi K O V C K K E iz Slovenjega Gradca, Štajersko. Posredujem tudi pri prodaji in nakupu starih že rabljenih harmonik. Alois Skulj, P. O. Box 1402 New York City, N. Y. SVARILO. Rojaki. varujte se ptička FRANK MALOVRHA! Njegov novi priimek je prinesel v Export. Pa., za Fr. Leben; zakaj ga je premeni!, mislimo glede njegove nepoštenosti pred prihodom v Export. Delal ie v premogovem rovu New York Cleveland Gas Coal Company in zraven je še o-pravljal nekoliko krojaško obrt. Omenjeni je bolj srednje postave, star približno 38 let. pa se naredi tudi za mlajšega, prav čvrsto po vojaško se obnaša, ima že bolj čisto glavo, oziroma redke lase na vrhu glave, nekoliko pristrižene rjave brke (ako jih sedaj drugod ne obrije), govori precej hitro ter več jezikov po malem, slovensko, nemško in angleško. Doma je nekje iz Horjula pri Vrhniki. Zdi se nam. da x«> omenjenega ptička iskali nekje iz Minnesote pred dobrim letom. Tudi od tam je bil opisan, da je opravljal krojaški posel. Tukaj nas je opeharil približno za kakih $200. Torej, rojaki. varujte se ga. da vas ne bode še kje drugod! Ako kdo kaj ve za njega, prosimo, da naj sporoči na naslov: Math. Kogovshek. O. Box 436, Export, Pa. Zastopnik "GLAS NARODA'/ 32 Cortlandt Street. New York, N. Y. Frank Petkovsekf Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREE' f WAUKGOArs% IUJ . m m m PRODAJA fina vina, izvrstne imotk« | patentirana zdravila. PRODAJA Toica !i»tke vseh prekoaaor-ekih črt. POŠILJA dentr r «t*ri kraj z*ne«ljiT- in pošteno. UPRAVLJA ▼ ootarski pos?l ipads-ječa dela VABILO na JAVEN SHOD v nedeljo 25. aprila ob 2. pop. v dvorani društva "Slov. Gozdar" št. 217 S. N. P. J. v Davis, W. Va. Na shodu bomo razpravljali o ustanovitvi SLOVENSKEGA DOMA. Zato vljudno vabim vse rojake iz Davis, Thomas in Francis, \V. Va., da se polnoštevilno udeleže shoda. Joe Skuk. sklicatelj shoda. (21-23—4) Iščem svojega moža JOE JANE-Ž1CA, ki me je zapustil pred 14 dnevi z dvema otrokoma v starosti S let in 17 mesecev. Pustil me je brez vsakih sredstev in ne vem, kaj naj počnem, ker nimam ne denarja in ne hrane, eden otrok pa je hudo bolan. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njega, da mi javi, ali naj se sam oglasi. Naj se mu smilita nedolžna otročička, ako se mu prav jaz ne smilim. —- Mrs. Anna Janežie (rojena Prinz). 412 N. 8. St., Sheboygan, Wis. ne dvomil a izvršenem umora in (21-22—4) društvene tiskovine, 6e vselej obrnejo na slovensko unijsko tiskarno "Clevelandska Amerika" Mi izdelujemo vse društvene, trgovske in privatne tiskovine. Naša tiskarna je najbolj moderno opremljena izmed vseh slovenskih tiskaren v Ameriki. Pišite za cene vsake tiskovine nam, predno se obrnete kam drugam. Pri nas dobite lepše, cenejše in boljše tiskovine. CLEVELANDSKA AMERIKA PRVA SLOVENSKA UNUSKA TISKARNA 6119 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O. ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS VEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK. NARODA", NAJ- • 9 9 W W 1 9 W V W W W w w w w w w v 9 W W r —-------------------- GLiAS NARODA. 22. APRILA, 1915. ahum ^lav niyiia'iini^'A.Mn'ja.'k-'^infiiiKaKaKaKa 11P mu IZVR8EVALNI ODBOR: Frank Sakser, predsednik, 82 Cortlandt St., New Xork, N. Y. Tajniki: Edward Kalish. (!110 8t. Clair Ave.. Cleveland, Ohio. Rudolf Trošt, W. Central Park, New York, N. Y. John Jacer, blagajnik. 5241 Upton Ave. So., Minneapolis, Minn. Denar, kolikor ga podružniea sama ne i>otrebuje, naj blagovolijo i»oslati Mr. John Jagru. Vsaka vplačana svuta hode jKitrjena ihj blagajniku in razglašena po slovenskih listih. Pozor! — Tajniki iii blagajniki podružnic Slov. Lige! Tem potom so prošeni vsi tajniki podružnic SI. Lige, da nemudoma pošljejo na glavnega tajnika sledeča poročila: število članov, ime in naslov predsednika, tajnika in blagajnika, kraj podružnice ter dan ustanovitve. Blagajnike podružnic pa prosim, da o poslanem denarju na glavnega blagajnika napravijo dva poiT>čila in fcx>šljejo enega na glavnega blagajnika, enega pa Tia glav. tajnika, da tem potom lahko vedno izkažemo i atančen račun in stanje Slov. Lige. Pravil in raznih drugih tiskovin Liga do danes še nima. Za vsa nadaljna pojasnila tičoča se Slov. Lige, naj se cen j. rojaki obrnejo na glav. tajnika Slov. Lige. ' EDWAKI) KALISH, glavni tajnik. C119 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. < se smejali v zadnjih, ne sprednjih okopih: nemški vojaki, ki so krmili belgijske otroke; kinematografske slike od lin sov razdejanih vzhod nje-] »ruskih mest in vasi, o stre!jaj<»«'ih topovih ter sploh o nešteto drugih posameznostih. ki naj hi dokazovale nepremagljivost iti dobrosrčnost nemških voj; kov. sm predstavljali ameriški javnosti, z zaželjeniin uspehom. Potem sta dajala prestolonaslednik in Ilindenburg ter vsi zna Jneniti vodje interview-je. ker so vedeli, da čita ameriški čitatelj ttd intervie\v-je. Ni potrebno, da rečete kaj važnega ali da izdaste kako novost ali informaeijo v interview-ju. Sijaj imena je zadostoval za Anierikatiee. Zelo preprost narod, ti Atnerikanci. In tu je bila možnost. b tem času še nikomur. Morda mesece potem bo mogel kilo /brati o-ilotnke uezvezaiiih dejstev, v približno pravo celoto. (len« ral od danes je n«-kaj « isto «1 rug«-ga kakor je bil v Napoleonovih casth. < •ciieral. ki hi opazoval hitko s kakega hriba, hi bil zbit n4 drobne kosce »hI sovražne artilerije. V tej vojni še nisem videl to ga generala na konju, Ce potuje, potuje v avtomobilu; in na-i<» i .tuje zelo malo. Oi» s**,li preii zemljevidom, ki je pokrit z iro oi r ; nil znamenji okopov ter sovražnih |»ostojank. Ducat I en cev j.' krog njega in vsak je Špecijalist. On je le predsed-tega /bora, molčeči mož, ki (Posluša. Drugi ugibajo ler sestavijo; <>ii prikimava. Fotografij*«. vzete z aeroplanov. mu povedo kixiiicvjie i/;.rmi.iulK' v okopih. Iz.vcib-in-c \- jm.v«! jevanju bri-ad «.«ll«H i. « e je Vse pripravno, da ve napre«luje za nekaj oko | Hi v ali ; divizijski štab zopet «*lloči. ce se pusti brigad nega poveljnika. ponkuM, ali pa da to v pretres naprej kornemu štabu, ki zopet oni* pusti velik« mu štabu. «la se za l«» odloči ali ne. Kak Joffre ali mleiiburg ^e« i i na (»okrovu. On m«»ra osredotočiti svojega duha na lavno stvar. X- sme se ukvarjati s p91.. m. Kalčič Ivan. 97. pešp., iz Kast ve. v jet. Kanalec Andrej. 97. pešp.. r. Kančič Ivan. 97. pešp.. r. Kančič Ludvik. 97. pešp.. r. Kariž Alojzij. 97. pešp.. r. Kastelic Antn, 97. pešp., r. Kavčič Ludvik. i*7. pešp., r. Keemau Ivan. 3. dum. p. r. Kerpan Anton. 97. pešp.. r. Klinec Anton. 97. pešp.. r. Kline«- Henrik.. 97. pešp., Me-daiia. 1 m. Klobas Peter. 07. pešp.. r. KI «»pčič Matevž. 3. dom. p„ r. Kobal Ciril. 97. pešp.. r. K oba n Alojz ji, 97. pešp.. r. Kobar Franc. 97. pešp.. r. K«»ejančič Andrej. 97. pešp., r. Kocina Anton. 97. pešp.. r. Kocjan Ivan. 97. pešp.. Butoraj. m. Kocjančič Josip, 97. pešp.. Pod-gora. 1881.. mrtev. Adamčič Ivan, korporal. 17. p. p.. iz Šmatrim pri Litijj, r. Bob v ar Anton. doni. p.. iz Dobri. lj. m., (umrl v Košicah >. Borštner Fran. 17. p. p., iz Št. Vida. ranjen. Boštele Anton, 17. p. p.. iz Ar-žiš. ranjen. Brajko Anton. 17. p. p., r. Brolih Alojz. 17. p. p., iz Št. Vidan. r. B rozina Jakob. 97. p. p., iz Jelša ii. vjet v Serdobsku. gub. Saratov. Rusija. Brule Iv., 17. p. p.. r. Bruec Alojz, 17. p. p., iz Sto-I pie. ranjen. , Brumen Ivan, 17. p. p., iz Idrije. ranjen. Brvar Ivan, 17 .p. p., iz Št. Lambert a. r. Bučar Štefan. 17. p. p., iz Ar-žiš. mrtev. Burja Fr„ 17. p. p.. iz Vel. doline. r. Buršič Josip, 17. p. p.. iz Rake. ranjen. v Butolen Fran. 87. i»_ ii„ iz Žetal. vjet v Atkarsku. guber. Saratov. Rusija. Btižau Anton. 97. p. p.. iz Buze-ta. vjet v Elabugi. gub. Kosan. Čadež Fran, 37. p. p.. r. Čamernik Fran. 17. p. p.. iz Polhovega gradca. r. Cebašek 'Fran. 17. p. p., iz Smlednika, r. Čekada Jakob. 97. p. p.. iz Jel-šan. vjet v Serdobsku. gnber. Saratov, Rusija. Celestina Lvan, 17. p. p. iz Ko-tredeža. r. Centa Anton, 17. p. p., iz Lu-žarjev. r. Cerar Ivan, 17. p. p., iz Moravč, ranjen. Čermelj Fran, 17. p. p., iz Rake pri Vipavi, m. Černe Viktor. 97. p. p., iz Gr-garja. vjet v Elabugi, gub. Kasan. Cesar Josip, 17. p. p., iz Mirne peči, r. Cuk Iv.. 17. p. p. iz Slapa. m. Cvelbar Josip, 17. p. p., iz Rake. ranjen. Cveta Matija. 17. p. p., iz Prečne. ranjen. Debevc Avgust, 17. p. p., iz Št. Petra pri Novem mestu. r. Demšar Ivan, 17. p. p., iz Selc, ranjen. Derčar Ivan, 17 .p. p., iz Prečne. ranjen. Detela Karel. 17. p. p., iz Št. Ruprehta, ranjen. • Deželak Matevž. 87. p. p., iz Marija gradeč, vjet v Atkarsku, gu-beruija Saratov, Rusija. Dolenc Jakob, 17. p. p., iz Vrhnike. r. Dolinšek. 17. p. p.. r. Dragolič Anton. 17. p. p., iz Cerknice, r. Draščič Alojz. 97. p. p.. iz Bu-zeta. vjet v Serdobsku, gubernija Saratov, Rusija. Drganc Fran, 17. p. p., iz Metlike, t. Drnovšek Ivan, 17. p. p., iz Trojan, m. Drnovšek Vuicene. 17. p. p., iz Krškega, r. Drobnič Jakob. 17. p. p. iz Cerknice. r. Drobiiitseli Ilugon, 87. p. p., iz Rogatca, vjet v Atkarsku, gub. Saratov. Rusija. Drofenik Fran. S7. p. p.. iz Sv. Ileme, vjet v Nižjem Novgorodu, Rusija. Fabjan Fran, 87. p. p., iz Brt pri Gorici, vjet v Atkarsku, gub. Saratov. Rusija. Felicijan Fran. 87. p. p.. iz Št. Ilijeronima. vjet v Atkarsku, gubernija Saratov. Rusija. Ferlin Jožef, 17. p. p., iz Dinja-ua. ranjen. Ferine Ivan. 87. p. p., iz Zibike, vjet v Atkarsku, gub. Saratov. Rusija. Fornbaeher Julij, 17. p. p., iz Kočevja, m. Fortun Josip. 17. p. p.. iz Sinjega vrlia pri Vinici, r. Fran k o Anton, 17. p. p.. r. Furani Ivan, 17. p. p.. iz Prva čine, r. Feguš Leopold, 87. p. p.. m. Fed i n Mihael. 87. p. p., r. Ferlan Andrej, 87. p. p., r. Ferlee Ivan. 2G. d. p., Celje, Št. Jur.. vjet v Atkarsku. Filipič Franc. 87. p. p., r. Frank Ivan, 87. pešp.. 13. stet mrtev. Fras Franc, 87. p. p., Ljutomer, Mala Nedelja, m. Fridan Jakob, 87. p. p., r. Fi-itz Jožef. !S7. pešp., r. Fugec Mihael, 87. p. p., r. Fill i njo Lnigi. 87. p. p., m. (iaberšek Jakob, 87. p. p., m. Gajser Alojzij. 87. p. p., m. Gavec Frane, 87. p. p.. r. Germovšek Franc, 87. p. p.. Bre-žiče, Kapela, ranjen in vjet v Vjatki. Rusija. Glavič Anton. S7. p. p., iz Bu-zeta. m. Glodeš Anton. 87. p. p. r. Gnilšak Franc. 87. p. p., r. God ler Peter, 87. p. p.. r. Golob Jožef. 87. p. p.. r. Gornčau Martin, 87. p. p.. r. Gorše Friderik. 27. d. p.. Kočevje. Jurjeviee. vjet v Atkarsku, Rusija. Gosak Andrej, 87. pešp., r. Grabnar Jakob. 87. p. p.. r. (irešak Jožef, h7. p. p.. r. Grešak Jožef. 87. p. p.. r. Gričer Franc. 87. p. p.. Celje, Trbovlje, m. Grive Franc. S7. p. p.. Brežice. Za bukovje, m. Groznik Viljem. 87. p. p.. r. Gšela Matija. 87. p. p.. r. Gulin Ivan. 27. dom. p.. Gor.'ca, Bate. vjet v Atkarsku. Guna Rudolf. 87. p. p^ Celje, Trbovlje, m. llabjau Frane. 87. p. p.. Konjice. G rušo v je. m. Habjančič Jakob. 87. p. p.. Ptuj. Sv-. Trojica, m. Harjak Jožef. 87. p. p.. Celje. Jurklošter. ranjen in vjet v Har- kovu. Rusija. Hel«l Karel. 87. pešp.. r. I leti i« •ar Stefan. p. p.. r. Hladnik Jožef. 97. pešp.. r. llojnik Matija. 87. pešp.. r. Hojnik Pavel. 87. p. p.. r. Holz -Jakob. 87. p. p„ r. IIolz Jakob. 87. p. p.. r. Iloman Jožef. 87. p. p., r. Horvat Frane. 87. p. p.. Ptuj. št. Lovrenc. S. G., ranjen in vjet v Volsku. guber. Saratov. Rusija. lirašan Ferdinand. 87. p. p.. r. Hrastnik Rudolf, 87. p. p., r. lljaš Miha. 87. p. p., Brežice, Bi-zeljsko, m. Inkret Franc. 87. pešp., r. Ivane Franc, 87. p. p. r. Ivančič Anton, S7. p. p., r. Ivanjučie, 87. p. p., r. Prek Franc, 27. dom. p. p.. Sv. Križ. vjet v Atkarsku. Premk Adolf, 27. domobr. p. p., Ljubljana, vjet v Atkarsku. Prosenik Josip, 87. p. p., r. Puh Juri. 87. p. ]).. Cermošniee, vjet v Vjatki. Rusija. Pungartnik Gregor. 27. p. p. Miši in je, vjet v Bijsku, gub. Tomsk. Rusija. Pungeršek Fran, 87. p. p., r. Puntar Ivan. 27. dom. p. p., iz Rakeka, vjet v Atkarsku. Pušnik Jurij, 87. p. p.. r. patriotizem onih dni je dajel jamstva .da se bo ta cilj zasledovalo in da se bodo institucije, postave ! in običaji razvijali v smeri, kate-ro je pokazal ta nesmrtni dokument. Nismo sami, ki obžalujemo in-diferenco. ki prevladuje sedaj v tej deželi glede glavnih temeljev, na katerih je bila zgrajena naša vlada. To dejstvo se lahko naziv-lje propad patrijotizma. Obrav-navajoč predmet s čisto drugačnega vidika pravi prof. Baker Brovvnell v nekem članku v mesečniku Teaching": "Patriotizem je postal ohromela krepost. Nekdaj živa gotovost v življenju in vzgoji, je sedaj pre- ! nehala biti to. Današnji učitelji Pustoslcmšek Ivan, t>7. p. p., iz nam pripovedujejo o patriotizmu Šoštanja, m. to. kar ni. Junak je baje oni, ki Rajovc Franc, 8<. p. p.. r. Rakovec Ivan, 87. p. p., r. Rakuša Franc, 87. p. p., Ter-novei. m. Rančigaj Jakob. J*7. p. p.. r. Ravnjak Josip, 87. p. p., Konjice. Podešberg. m. Rehar Martin, 87. p. p.. r. Reeher Henrik, 87. p. p., r. Reš Rudolf. 87. p. p., r. Ribi«" Franc. 87. p. p.. r. Riharič Ivan. 2G. dom. p. p.. vjet v Atkarsku, Rusija. Rižner Ivan, 27. dom. p. p., Celje. Loka. vjet v Atkarsku. Rogina Ivan. 87. p. p., r. Ropič Ivan. 87. p. p., r. Rupnik Karel, 87. p. p.. Konjice. m. Safarič Matija, 87. p. p., r. Sagušen Franc, 87. p. p.. r. Sahmann Val.. 87. p. p., r. Salamon Martin. 87. p. p., r. Satler Anton, 87. p. p. r. Saurič Frane. 87. p. p.. r. Schwab Anton. 27. domobr. p. p., Gradiška, Devin, vjet v Atkarsku. gubernija Saratov, Rusija. Schvver Leop., 87. p. p., r. Šegula Franc. 26. domobr. p. p.. Št. Lenart, vjet v Atkarsku. gubernija Saratov. Rusija. Sekirnik Juri, 87. p. p., r. Senilič Alojzij, 26. domobr. p. p.. vjet v Atkarsku. Rusija. Semprimožnik Josip. 87. p. p.. ranjen. Senčar Matija. 87. p. p.. m. Senica Alojzij, 87. p. p.. iz Št. Rupert a. ni. Seničar Franc. S7. p. p.. r. Senkar Ivan. 87. p. p.. r. Sentur Frane .87. p. p.. r. Šerbec Martin. 87. p. p., Brežice, Sagot, m. Serec Franc. 87. p, p.. r. Šeruga Anton, 87. p. p., vjet v Ašabadu, Rusija. Šeruga Franc. 87. p. p.. r. Šfiligoj Anton. 27. doiuobr. p. [>., iz Gorice, vjet v Atkarsku. Silvestri Remigij. 97. p. p., r. Siničič Josip. 27. domobr. p. p.. Kojsko. vjet v Atkarsku, gubernija Saratov. Rusija. Simonič Franc. 87. p. p.. r. Skarlovnik Josip, 87. p. p.. r. Skaza Frane. p. p.. ni. Skoberne Frane, 87. p. p., r. Skočir Franc, 87. p. p., r. Slana Franc, 87. p. p., m. Slapšak Franc. 87. p. p., Celje, Svetina, ni. Slans Andrej. 87. p. p., r. Slode Josip, 87. p. p.. r. Sluga Josip, 87. p. p,, r. Smigove Juri. 87. p. p., r. Smon Alojzij. 87. p. p.. r. Soba Anton. 87. p. p., r. Šolar Frane, 26. domobr. p. p., Luče. Celje, vjet v Atkarsku. gubernija Saratov. Rusija. Sorjan Frane. 85. p. p.. r. Spitaler Martin. 87. p. p.. r. Spraeli Franc. 87. p. p.. r. štampar Frane, 87. p. p.. Ptuj, Vitanj. m. Stalite Blaž. 87. p. p., r. Sttefaneič Ivan. 87. p. p.. nt. Stehlich Franc. 87. p. p.. r. Steiner Anton. 87. p. p.. r. Stefan Martin. 27. domobr. p. i to. kar s«- ji p.. Moravče, vjet v Atkarsku. gu- preteklosti. zna premagati slab nagon v nasprotju s človekom, ki hoče izvesti dober nagon do konca. Važnost se polaga na narkotično stran morale iu patriotizem se je izpremenil iz iiupuizivne v omejevalno čednost. Za dobrim se stremi z metodami omejevanja slabega. Manjka pa možkega dopolnila, po katerem se stremi za dobrim z metodami povečanja že obstoječega dobrega. K temu pripominja "The Chicago Tribune": Profesor Brovvnell se je lotil predmeta, ki je vrlo ne/iian splošnemu občinstvu, katerega pa je treba izdatnejše povdarjati. Preveč se skuša prikriti neprijetna dejstva." Isto stališče zastopa tudi 'American Leader*. Naš patriotizem potrebuje radikalnega zdravljenja. Treba je izločiti tendenco, vsled katere se hoče zadušiti aktivnost iz strahu, da bi kdo ne napravil napake. Sreča in napredek izvirata cdinole iz izvrševanja naših zmožnosti. Boljše je. da se napravi napake tekom aktivnosti kot pa zatreti aktivnost iz strahu, da hi se ne napravilo napak. Psihologi priznavajo, da dovede dolgotrajno zatiranje naših naravnih in normalnih želja do nevarnih eksplozij. Mi ne moremo vedeti kaj je svoboda, če je ne smemo izvrševati. To je tudi imel v mislili angleški škof, ki vskliknil: "Boljše je. da je Anglija prosta kot pa prisilno trezna." Najboljše se karakterizira to tendenco z izrazom "vodena tendenca". Napori od strani prohibi-cijonistov. da odpravijo vse skušnjave preobilega pitja z odpravo pijače same, so najboljši in najbolj znani primer te "vodene tendence." — "Namen vlade j«' napravili in izgojiti može", pravi Marion Reedy. " Prohibicija bi ne služila v dosego tega namena. Napravila bi ljudi za sirote po ustavi. katerim se ne sme zaupati." Pod prohibicijo hi imeli veliko sirotišnico iti naše prostosti bi izgi-nile. Prohibicija pa bi bila le prvi korak k ua«laljnemu omejevanju. Prohibicija j«* le opora, po kateri hoče zlesti netoleranca v sedlo. Mi potrebujemo patriotizma, ki bo v resnici nekaj storil. Pri tem pa je treba pomisliti, da je bila spisana naša ustava pred 137 leti in da ne moremo ostati na tej točki, temveč . o., r Osebna svoboda. Louis N. Hammerling. Ne smemo pozabiti, da j«' omejevanje potrebno v vseh stvareh, ki imajo za predmet izboljšanje ali napredek", pravi John Stuart Mill. "Pri iskanju dobrega pa je • potrebno. adel individij. vrsta zem J'' nekaj zelo zapeljivega, ker ali organizacija nazaj v nasprotni j hoče odvzeti veliko skrbi, smeri, bo degeneriral ter kmalu katere naj bi prevzela vlada sa-izmrl. ma. Sedaj je stoletje in četrt, odkar Kar je rekel profesor Brovvnell se je proglasilo, daje ena glavnih o šoli. velja splošno za življenje, točk ustav Združenih držav "o- Mi porebujemo aktivnega patrio-hranjeuje blagoslova prostosti zajtizma kot dopolnilo k pasivnemu, nas same in naše zanamce*'. Živi ki je bil izpodrinil prvega. GLAS NABODA, 22. APRILA, 1915. Jugoslovanska 51 : Katol. Jednota a Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57, Brad-dock, Pa. Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Bar-berton, O. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTELIC, Box 583, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN J. IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, HI. NADZORNIKI: MIKE ZITNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER &PEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kana. JOHN VOGRICH, 414 6th St., La Salle, 111. JOHN APSEO, 5427 Homer Avenue, N. E. Cleveland, Ohio JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa. POROTNIKI: PRAN JTSTTN, 1708 E. 28. St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6. St., Rock Springs, Wyo. G. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash. POMOŽNI ODBOR: JOSEPH MERTEL, od društva »v. Cirila in Metoda, itv. 1, Ely, Minn. LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, štv. 2, Ely, Minn. JOHN GRAHEK, st., od društva Slovenec, itv. 114, Ely, Minn. Vai dopisi tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne poši-(jatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisme od strani članov se ne bode udiralo Društveno glasilo: "GLAS NARODA". ČLANOM IN ODBORNIKOM KRAJEVNIH DRU ŠTEV V NAZNANJE! Vse proteste, incijative, predloge in sploh vse uradne stvari oziroma dopise, ki se tičejo J. S. K. J. JE POŠILJATI GLAVNEMU TAJNIKU. Najprej mora glavni tajnik vse pregledati, ker mi brez njegove vednosti ničesar ne natisnemo, kar se tiče Jednote. ' i«***«^M^f Vse, kar bo on odobril, bo v našem listu pravočasno priobčeno. Uredništvo G. N. GLASOVNICA. Iz urada društva................................štev. J. S. K. J. v mestu ....................... Država ............. Naše društvo šteje..........enakopravnih članov-ic. Na tej seji jih je bilo navzočih:........ Glasovali so kakor sledi: PREDLOGI: Število glasov: I Da | Ne | I........!........! Ali naj plačajo krajevna društva sama bol- | nike za prvih šest mesecev bolezni? j........!........j Ali naj plača Jednota po $20.00 na mesec j , skozi eno leto po preteku prvih šest mesecev? j..... i i i "i........j Ali naj plača Jednota po $30.00 na mesec | skozi šest mescev po preteku prvih šest mescev? | I j ............I .....i........i Ali se naj izpremem število čllanov iz 50 do 100 na 30 do 100 za podlago volitve delegatov za zborovanje? ! i < i........i........i Skupaj: j........!........f I I i Podpisi uradnikov: predsednik. (Pečat.) tajnik. zastopnik. Datum: .......................... 1915. IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA J. S. K. J. MESEČNI PREGLED MED DRUŠTVI IN JEDNOTO. Za mesec m are 1915. Prva številka znači številko društva; druga znači svote vplačanega denarja: tretja znači smrtnino; četrta znači koliko se je izplačalo podpore in poškodnine; peta pa koliko so člani posameznih društev skupaj prejeli Številka označena z zvezdicom, je za mesec januar. Dohodki: Izdatki: 1. 462.38 — 225.00 225.00 422.60 — 224.67 224.67 3. 2384)3 1000.00 — 107.00 1107.00 4. 138.93 — 81.00 81.00 5. 89.91 — 45.00 45.00 6. 79.71 0. 487.28 — 233.00 235.00 11. 79.82 — 39.00 . 39.00 12. 152.38 — 18.00 18.00 13. 123.401 1000.00 — —r 1000.0Q 14. 77.88 — 9.00 9.00 15. 223.64 — 58.00 58.00 16. 193.47 1000.00 — 148.00 14.S.00 17. 95.71 — 116.00 116.Q0 18. 528.69 — 314.00 314.00 19. 251.98 — 131.00 131.00 20. — — 75.00 75.00 21. 193.73 500.00 — 9.00 509.00 22. 203.59 1000.00 — 11.00 1011.00 25. 314.88 — 218.00 218.00 26. 130.58 — 60.00 60.00 27. 123.00 — 123.00 123.00 28. 88.79 — 15.00 15.00 29. 186.84 — 16.00 16.00 30. 484.93 — 126.00 126.00 31. 178.60 — 139.00 139.00 32. 193.09 — 78.00 78.00 33. 235.88 — 54.00 54.00 35. 158.71 — 80.00 80.00 36. 317.73 500.00 — 205.00 705.00 37. 586.63 — 280.33 280.33 38. 132.16 39. 206.15 — 62.00 62.00 40. 221.48 — 78.00 78.00 41. 81.89 — 55.00 55.00 42. 167.39 — 46.00 46.00 43. 112.78 — 40.00 40.00 44. 129.06 — 38.00 38.00 45. 175.41 — 172.00 172.00 47. 184.30 49. 147.75 1000.00 — 129.00 129.00 50. 61.19 — 17.00 17.00 51. — — 8.00 8.00 52. 195.15 — 83.00 83.00 53. 248.22 COO.OO — 57.00 557.00 54. 142.10 — 66.00 66.00 55. 106.75 — 15.00 15.00 57. 106.56 58. 117.92 — 34.00 34.00 60. 102.37 61. 99.75 — 73.00 73.00 64. 28.61 66. 163.43 — 72.00 72.00 68. 180.91 — 148.00 148.00 69. 5223 — 70.00 70.00 70. 45.14 — 183.00 183.00 71. 237.32 — 20.00 20.00 72. 66.39 — 73.00 73.00 75. 166.60 — 118.00 118.00 76. 64.29 — 17.00 17.00 77. 60.82 78. 210.34 — 12.00 12.00 79. 32.69 — 17.00 17.00 81. 53.72 — 51.67 51.67 82; 200.21 — 118.00 118.00 83. 56.76 — 39.00 39.00 S4. 175.20 — 45.00 45.00 85. 168.71 — 38.00 38.00 86. 51.00 87. 54.87 — 35.00 35.00 88. 91.36 89. 111.82 — 20.00 20.00 90. 73.59 — 69.00 69.00 92. 78.39 — 40.00 40.00 94. 258.49 — 66.00 66.00 99. 118.13 — 139.00 139.00 100. 49.04 — 38.00 3S.00 101. 38.00 103. 128.02 — 119.00 119.00 104. 50.81 — 25.00 25.00 105. 100.24 — 39.00 39.00 106. 110.62 — 67.00 67.(M) 107. 23.12 — 86.00 86.00 108. 62.81 — 10.00 10.00 109. 49.42 110. 87.45 — 16.00 16.00 111. 122.26 112. 42.68 — 60.00 60.00 114. 218.18 — 49.00 49.00 115. 34.80 116. 87.34 117. 45.65 11S. 31.31 119. 261.13 *83. 65.65 Skupaj 13.956.62 6500.00 — 6112.67 12.612.67 Razlaga sanj. gospoda Hrabroslava Kocjana. V 'Glasilu' z dne 2. aprila sem čital dopis nekega westvirginske-gu skeba. Dopis je zelo komičen, ter mora spraviti človeka v dobro voljo. Pred kratkim sem poslal "Glas Narodu"1 dopis z naslovom: ''Mična povest", katero je naš rojak iz W. Va., "pazno" prečital. Ker ga je ravno ta čas tresla mrzlica, vsled vnetja žolč-nega mehurja, ga je dopis neznansko razjezil. Hitro očala na nos pa pisat "kontro" — toda kaj t Hm. karsibodi, samo da damo povohati temu Magajni turškega popra. Tako, dopis končan. Še podpis : Hrabroslav Kocjan. Finiš — Zdaj pa eitajmo. — Oho! Kaj pa to, ti gospod Kocina! Kaj zlom-ka, si vse načvekal v ta svoj dopis. Zdi se mi, da je to okrajšan posnetek dopisov iz vseh slovenskih listov. Trikrat zaporedoma sem prečital svoj dopis, pa čudno, niti eno petino onih grehov nisem našel v njem, katere mi očita ta šaljivi kocinar. Najprej kvasi nekaj o meni kot grozovitem sovražniku socializma, ter me rise celo kot pravega so-cialiste-žrca kateremu niso ameriški dovolj, marveč se je spravil s svojim "pogubonosnim" delom celo v 'old kontroZelo bi se čudil naš Hrabroslav, če bi vedel, da jaz simpatiziram s socialističnimi idejami; vendar izjavljam, t da bolj ljubim svoj narod, kot pa [socializem. Vi govorite j pustimo narod na stran, ter se z dušo in srcem za pišimo v Iuternacionalo, — Da, to je vse lepo. Ali bojim se, da bi s to idejo naši soeialisti postali sužnji drugih. Po mojem mnenju bi bilo veliko boljše, da se narod otrese naj prvo svojih zati-raleev-tujeev in kadar si ugotovi samostojnost in enakopravnost s tujimi narodi, takrat naj posveti svoje moči Internaeionali. Zasužnjen narod bo s svojimi socialnimi težnjami sočutno prezirati od tujih prostih narodov. Internacionalne ideje sicer branijo ta"ke možnosti, ali kaj, ko se Internaeionali lahko stopi za vrat, kot se je zgodilo sedaj v Evropi. Da, da. tako je. boter Kocjan. Kaj pa Kopač f On je bil svoje-časno eden navadnih nastavljen-cev pri želcznkici, ker je pa čutil, da je njegov poklic mnogo vzvišenejši in ker je dal temu čutu preglasne misli, ga je družba enostavno odslovila, češ. naj si sam išče tega poklica, katerega je tudi srečno iztaknil. Ako ima na mesec 60 gld. ali 65 kr. mi ni znano. Vem pa. da je svojo družino oošiljal čez poletje na deželo, kjer jo je pridno obiskoval. Smejati se moram, ko se spomnim pogovora J. Kopača z neko kmečko žensko: 44O, dober dan, mati, ali me še poznate?" Žena ga bistro pogleda in pravi: "O ja, slab denar se že od daleč pozna"; na kar mu obrne hrbet. Kar se pa tiče tržaškega prole-tarista ima ženijalni J. Kopač zelo malo zaslng, iste bi si delavci vseeno priborili'. Slovenski tržaški advokati kot u. pr. dr. Maa- dič, dr. Dukič in dr. so pa krepka zaslomba tainošnjemu .slovenstvu. Pod njih vodstvom so Slovenci v Trstu tako napredovali, da so vzgled vsem drugim. Vsak delavec, ki je bil kedaj dlje časa zaposlen v Trstu, se s p« • -minja slovenskih narodu,- i,'-v. Kopaču pa pravi: "Povsod jl štulil v ospredje, naredil pa ni drugega kot slab utis." Kar se tiče mojega mnenja o duhovčini, bi prosil g. Kocjana, naj še enkrat prebere moj dopis. Duhovščina je storila mnogo zlega 111 mnogo dobrega. Med duhovniki se je dobilo tudi čistih biserov, ki so goreli v ljubezni za narod in takim kličem: "Slava jim!" ostalim pa: "Proč z njimi!" Gospod Kocjan, kaj pa pravzaprav s svojimi lisičjimi vprašanji mislite glede Slovenske Lige? Kaj menite, da nam ni znano, da se ima le slovenskem delavstvu naš narod zahvaliti, da vkljub tisočerim zajedalcetn še živi? Na koga pa naj se obrne Slovenska Liga, ako ne na slovensko delavsvo. ki edino tvori slovenski narod? Ali naj se obrne Slovenska Liga na nemškega podrepnika v Chicago, kateri niti svojih predavanj noče imeti, če mu ne vrže vsak poslušalec desetiee v klobuk? Ali naj Liga prosi za pomoč onega, ki vpije: "Vi niste vredni svobode, ker ste le revni delavci in ne izobraženi učenjaki. Ah, g. Kocjan, v klet pojdite, v temo. in tam zagovarjajte take "boljše Slovence'', da vas narod !ie sliši. Vi mi tudi očitate, tla sem grozi! "ta boljšim Slovencem", da se bode narod nad njimi zgražal. Hm. kje pa ste videli ta moj stavek? -laz ga ne najdem v svojem dopisu, če bi prav očala nataknil. Hrabroslav. upravičen sem Vas nazvati lažnjivcem. Nočem Vas pa tako razžaliti. ampak svetoval bi Vam, da v prihodnje prvih pet črk svojega krstnega imena izbrišete, ter pustite le o-stale pod svojimi dopisi. Nekateri naročniki "Proletarca"' so mi rekli, da koj. ko jim poteče naročnina .puste list. "Kaj mu pa hočemo" — so rekli — "vsake kva-tre pride enkrat", pa še takrat poliva inajko Slavo z gnojnico. Mi hočemo list. ki se bori proti kapitalistom in deluje obenem za narod, ne pa takega, ki v prvi vrsti očita lastnem narodu nekultit-. ga zasrainuje. potem pa šele nekaj čveka in zabavlja proti kapitalistom, kateri pa lepo drže roke na trebuhu in se mu smejo, ve-. 11 koncu pa vabim ulju«! jake in rojakinje iz Tvre in im-periala. Pa., naj pridejo dne 2~>. aprila, to je na četrto nedeljo te-ga meseea ob 2. uri v društveno Ivorano sv. Jožefa na Imperialu, Pa., da se za stalno ustanovi po-Iružnica Slovenske 1-ige. Pridite vsi. ki ste že dali svoja imena i 11 še privedite druge rodoljube s seboj. Tako. končal sem. Vas pa prosim gospod urednik, ker ste dobili tako hud ukor. da v bodoče pošiljate dopise g. cenzorju v W. Va. O11 se zelo razume na take reči. Slovenska Liga naj živi Želim v ljubezni vroči. Čeprav sovrag se njen jezi Čeprav oil jeze poči. Z pozdravom. Vaš Frank Magajna. Naselbina. Agentura za oproščen je od vojaške službe. "Le Lyon Republican" javlja iz Pariza: Policija je aretirala člane neke agenture. ki je prodajala vojakom na fronti sredstva, ki bi jim naj pomagala, da se o-svobode vojaške službe. To sredstvo so bili ponajveč praški, ki povzročajo močne srčne konvul-zije. Tesarji za posredovanje. Chicago, III., 'JO. aprila. — Uradniki zveze paljetnlkvv so vzeli danes v pretres predloge, s katerimi naj bi se končalo stavko 16.000 tesarjev, zaf>o>lcnih p«*", stavbah v Chieago. Predloge je stavila državna }>o$redovaliia oblast ier se določa v njih, naj bi 1 »oslova 1 i člani državnega razsodišča kot posredovale! v sporu. l>elavei so že sprejeli ta predlog, dočim bodo i»odjetiiiki v cetrt«-k objavili svoj sklep. Rekord vročine za april. Včeraj zjutraj je kazal toplomer v New Yorku 75 stopinj ter je bilo vsled tega zaznamovati najbolj vroči 20. april, odkar obstoji vremenski urad. Najvišja temperatura za ta dan je bila dosedaj stopinj in sieer dne iiO. aprila 189G. Tudi 1». april je bil zelo gorak ter je tvoril rekord. Vremenski prorok old j uhlja sedaj hladnejši vreme. Včeraj je bilo tudi-zaznamovati pn i slučaj solnčarice. Spisal Juani Aho. — Priredil G. P. ov. > kla. » h poslena 1 •<•: njv Pri o- bedili, ko je sedel vsak na svojem koncu mize. sta včasih izmenjala kako besedo, šaljivo ali resno, a povečini sta se kregala. Gospodarjevi so si mislili, da se ne moreta videti in govorilo se je, da sta si kot pes in mačka. Tekom nočnih ribolovov, pri košnji in žetvi pa se je porodila v obeh polagoma misel, da si ustanovita skupen dom. Daleč tam v pustinji sta si izbrala mesto .kjer bi se lahko zgradilo hišico, prav ob robu nekega močvirja. Tam je bilo dosti gozdne zemlje, katero se je moglo izčistiti in posejati. Razširilo, z jelšami poraslo zemljišče se je lahko izpremenilo v polje in na obeh straneh potoka bi lahko nastal travnik. Ako bi bilo le mogoče zgraditi hišico! Mezda pa je bila majhna in da se ustanovi dom je treba imeti vsaj konja in kravo, iz tega razloga se je ženi-tovanje zakasnilo. Tekom let pa je postajala vez med obema vedno trdnejša in vsaki dan je bilo njih upanje, da si ustanovita dom. večje in gotovej-še. V prostih urah sta izračunala, koliko sta .>i že prihranila od zaslužka in koliko časa morata še služiti, tla spravita skupaj neobhodno potrebno svoto. Nikdo ni slutil, da se je razvijalo pri hlapen in dekli polagoma veliko hrepenenje po prostosti ter pekoče koprnenje po neodvisnem življenju. Saj sta imela dobro v župni-šču ter sta živela brez skrbi. Dobivala sta pošteno plačo, hrano in obleko. Njujino hrepenenje pa ju je vleklo v samoto. Vse jima je skušalo odsvetovati, ko nista nekega poletja hotela več sprejeti službe v župnišeu. "Tam zunaj je mraz 111 gazila bosta v dolgove. Družina raste. Bogu bodi poto-ženo, beračev je že dosti tukaj." Ona dva sta pa računala pet dolgih let. si vse premislila in njujin sklep je bil neomajen. Župnik ju je moral oznaniti in jeseni sta zapustila službo. V prihodnji zimi sta še stanovala v vasi. Viljem je tesaril pri svoji hiši t«T delal sempatam k«»t dninar v župniš-u. Ana je predla ter ]»omagala gospej pri gospodinjstvu. Poroko se priredilo prihod- danja posla \ ... vi. .aiii žup-nišča. Ko pa se je novoporočeni par poslovil ter je videl župnik skozi okno, kako sta odhajala, je zmajal z glavo ter rekel: "Naj poskusita mlada človeka, a goščave se ne izčisti s kapitalom hlapen in dekle." Župnik je imel sicer prav, a s takim kapitalom se je izčistilo vse goščave Finske. Mi. mladina iz župnišča. smo pospremili naša dolgoletna prijatelja na njih novi dom. Celi dolgi poletni dan smo korakali skozi zeleni gozd in v noči smo plesali v izbi. Žaganice niso bile še dosti spojene in neobtesaui robovi opor so štrleli iz kotov. Pred kratkim omejene njive so bile še neobdelane. a na obronku griča je že zelenela rž med štori dreves, ki so že gnili. Mlada žena je zanetila na iz-čiščenem polju ogenj ter prvič pomolzla kravo .Midva sva sedela na nekem kamenu, Viljem in jaz. in jaz sem opazoval, dočim se je kretala še v svoji poročni obleki v pojemajočem svitu zahajajočega so ln ca. Oni ni dvomil, da bo uspeval. "Ako le ostaneva zdrava ter ne pride slana." "In kot da bi slutil. kar sem mislil, je dostavil: "Pač je močvirje tu spodaj gnezdo slane, a če je človek priden ter potisne gozd nazaj in pustil solneu prostora, potem.... Čutiti je. da je zvečer mraz. a pridi prihodnje poletje in videl boš." Prihodnje poletje nisem prišel ven v pustinjo in tudi poznejše leto ne. Priznati moram, da sem pozabil na oba človeka. Enkrat, ko sem bil doma, sem vprašal, kako sfe jima godi. "Prisiljena sta bila napraviti dolgove", je rekel oče in mati je dostavila: "Ker je bilo zdravje Ane bolj slabo". Poteklo je več let. Postal sem dijak, se mudil poleti na deželi ter hodil 11a lov v polje in gozd. Nekega meglenega oktobrskega dne sem hodil po gozdu ter prišel na ozko stezo, ki se mi je zdela znana. Pričelo je pršiti in pes je stopical leno pred menoj po stezi. Naenkrat je pričel renčati in nato* jezno lajati. Pred menoj je bih^v. čuti udarce konjskih kopit in 'kmalu sem zapazil konja na ovinku poti. 1 »11 je v preželi v dva dro- I ._r;. !-,..»..;; ..«-, se vb'kl:> 7> i tie "n. Iv ,ivk i. reko d mirov i«* pn korakal Viljem k»>t oralec za plugom, lmei j- be roki pciui dela. da je obdržal krsto v ravnotežju. Videti je bilo. da trpi. Lica so bila vpadla. oči vdrte in brez bleska. Sele ko je slišal moje ime, me je spoznal. "Kaj pa je tam v krsti?" "Moja mrtva žena", se je glasil odgovor. "Mrtva!?" "Da. ona je mrtva." Potom neprestanega izpraševanja sem izvedel za njujino turobno. vnaprej pro roko va 110 usodo. Slana, dolgovi, številni otroci, žena obolela vsled prenapora in u-mrla. Sedaj jo je treba povesti v grob. a pot je tako slaba! Ako bo le krsta vzdržala do pokopališča. M Spustil je vajeti, kajti konj je pričel stezati vrat ter iskal med ove-nelim listjem malo trave. "Torej----" 4 Hotel si je utešiti glad ter se je nahajal v istem, obžalovanja vrednem stanju kot njegov gospodar, ki je bil sličen okostnjaku. Viljem se je poslovil od mene, ne da hi obrnil oči od krste. Nadaljeval je z vožnjo in drogova sta rezala globoko sled v peščenih tleh. -laz sem odšel v nasprotno suier ter prišel do mlake, kjer se je pričelo kopati od vodilni jarek, a prenehalo sredi tlela. Steza, katero sem poznal izza poročnega dne, me je privedla do hiše. Za nekim plotom je mukala suha kravica in 11a dvorišču je krulil prašič. Vrata so ostala odprta na stežaj in na dvorišču je stala prazna postelja, dočim je bila o-bešena čez plot posteljna oprava zamrle. Robovi opor so štrleli kot preje iz hišnih vogalov. Na oknu, kojega šipe so bile umazane in temne, je stala usahla balzamine-ja v majhni košarici iz brezovega lubja. Možu se je vendar posrečilo iz-\ čistiti del pustinje, izčiščena njiva m nekaj izsušene zemlje je tvorilo prazen prostor v gozdu. Tam pa je bilo videti .kako so popustile moči. Urezov gozd jr« posekal in jelševo grmičevje je izpreme-nii v njivo. Zadaj pa je še vedno -m rekov gozd k«.! teman zid ter jc .. jal na koneu roben glas. O 11 cevi moje puške tu- Prvi član naselbine je izpolnil in dovršil določeno 11111 nalogo. Kajti mož tam ni več v stanu nadaljevati z delom. Njegova moč je zlomljena, ogenj njegovih oči je ugasnil in samozaupanje, ki ga je polnilo 11a poročni dan .ga je zapustilo. Za njim bo prišel najbrž neki drugi ter prevzel njegovo mesto. Imel bo morda več sreče. Njemu bo pričetek že lažji, kajti divji gozd ne ho stal več pred njim. nedotaknjen. Prišel bo v dozidano hišo ter sejal v zemljo,* katero je bil zoral zanj neki drugi. Iz pristave bo narasla morda imovita naselbina in tekom časa bo vzra-sla morebiti krog nje cela vas. Na one, kojih kapital — njih mladostno moč, edino, kar so imeli, — se je tukaj prvič zakopalo v zemljo, ne misli nihče. Bila sta le ubogi hlapec in siromašna dekla. I11 vendar se je ravno s kapitalom takih ljudi izpremenilo pustinje Finske v polja in njive. Da sta oba ostala na župitišču, prvi kot hlapec, druga kot Jpkla, bi bilo morda poteklo njih življenje v manjšem jadu, a pustinje bi se ne iztrebilo in ne opravillo prvega dela za bodoči razvoj.* Kadar cvete rž na poljih, se lii čemo spominjati prvih žrtev naselbine. Nikakih nagrobnih spomenik ne moremo postaviti na njih|i Beli Krajini, je padel Franc iz Ljubljane; Smrekar Anna s«'v<-niem boj Lie u pri Urodeku. ton ix Praprec, Rudolfovo; Šušter V bolnišnici v Novem mestu pod' -Alojzij n Grmade, Rudolfovo; Sotrom (Satoralja-Ujhelv, zem-|skedel Jožt'f u Mraševa, Rudol-plii.ski komitat. severno *Ogrsko) I Škod*Anton iz F™^0?* je umrl za 02 GLAS NARODA, ^APRILA, 1913. ... .j rebra in trebušna mrena in tej starejši je star 6 let. najmlajši 2 n mlinar 11. 1' it« Slcveiuiki častnik P< Dvakrat rane Zun nami Ivan Težak,I Krško; Tome Martin iz Skril, Črna Božako-1 ,,OI,ieU; Zaje Anton Iz Kronava, vi je bil star 29 let J Rudolfovo; Žagar Ivan iz Grobelj, Med seboj stl bila'Krj;ko> Ža,i0 Ivan iz Ošterea. ločljiva prijatelja. \ la trdna gospodarja | VPokhcan bl1 »a nagloma v di vdovi z več aktivno službovanje no- vomeški profesor Stopar. Superarbitriran je bil pred kratkim radi na južnem bojišču zadobljenega revmatizma novomeški profesor Makso Sever. Nastopil je že zopet poduk v gimna- je v lazaret, ka-[z,j^ ;t.> \/gala ruska; Umrli so v Novem mestu: Apo-jjlonija Bervar. zdravnikova vdova in mati umrlega provineijala P. Edvarda, 82 let. — Marko Radež, zasebnik, 84 let. — Ivana Kamor, soproga cestnega mojstra. G2 let. Umrl je v Smihelu Miha Sriin- šeir. Krasen meteor se je videl v Novem mestu in okolici 24. marca ob bolezni je podlegel. Dne 11. mar ca je bil z vojaškim konduktom pokopan na mestnem pokopališču v Trnjivasi pri Celovcu. Rajni je bil 43 let star ter zapušča ženo in dva majhna otroka. Koroški junaki. Andrej Mak, rezervnik 4. domobr. pešpolka, je šel kmalu po mobilizacijskih dneh na bevemo bojišče in je bil tam neprestano, ob vročini in mraZu, ob žeji in pri najhujših nalivih, podnevu in ponoči, nepretrgoma meseca. Mož je v vojni in že nad 4 mesece ni glasu o njem. Javno n&silstvo Italijana. Iz Trži ča (Monfalcone) poročajo: Dne 19. marca so se v neki go-: stilni stepli 291etni Jožef Trevi-san iz Seveljana pri Vidmu v Italiji, 541etni Andrej Pin iz Tržiča in neki II. Palavicin. Na pomoč poklicani stražnik Fosihian je a-retiral kot krivca Palavieina. Med potjo pristopi Trevisan k stražniku in mu urno potegne sabljo iz v prvih vrstah na bojnem polju nožnice. Stražnik je spustil Pala- iiv zgorel. ii jurist in rezervni po-lxM.-herceg, polka Ivan iz Trebnja je bil na seji šču zadet od sovražne o ri lik D jene l, m (Jraudovee, zaporedoma ranjen. peiec 27. domobrau-, dotna v Korit ili pri e bil prvič ranjen v ernem bojišču; ko se i* je Pred 1, je lezel še v , vojimi vojaki V tu ■ ur' minut zjutraj, v smeri od severozahoda proti jugovzhodu. Vtis svetlobe je bil tak, kakor bi se polna luna naenkrat prikazala. a druga kroglja v preža vesten in šele tretji oavestil v neki bolniš-je prišel na le P* 4) j1 lIM rat k dom, da se ozdravi. Pogrešajo »e. Iz Adlešič. Kakor sem sporočil dozdaj v svojih dopisih o naših vojakih, v vojni padlih, o ranjencih in ujetnikih, tako naj naznanim še imena naših pogrešanih vojakov, o katerih ni nobenih veoti od začetka vojne sem in ne vemo, so-li v vojni padli ali pa so bili ujeti. Ti so: Jure Cvit-kovič, post stnik iz Tribuč hšt. 3, njem s*' je sicer po-■ bil v vojni padel, naj h rž ne bo res, je bil ranjen in petem od Kumov ujet, kakor He sploh rajali. — Drugi je Mate Vrebec. > p<*testuik ix Tribuč št. 21, hfar let, rtv.ervist. Ta je skoraj gotovo padel, ker je prišlo neki od glavarstva vprašanje, koga j«' imel pri hiši. Ima satno dve sestri in čet rt zemlje. — Tretji je Ivan Adlešič iz Gorenjec hšt 7, star 2."» let. Pred par leti je prišel iz Amerike in je bil potrjen. Služil je šele drugo leto. — Četrti je Ivan Vranešič iz Gorenjec hšt. 2. samec. star 24 let. — Peti pa je JU i ko Veselič iz Vrhove« hšt. 8, samec, »tar 22 let, ki je služil šele prvo leto. V srbskem ujetništvu se nahaja Jožef Ausenik, posestnik, Drga nje selo št. 3. C jet je bil. ko so Srbi IteIgrati na/utj vzeli. IG. dee. V ruskem ujetništvu se nahaja Aloj/ij Dreenkk iz Vinjega vrha št. 33, ki je služil pri 17. pešpolku. 1'jet je v Kijevu; v ujetništvu so 11111 nogo amputirali. — od liusov je bil ujet tudi Jožef Kastelic iz Pristave št. a. Sedaj se nahaja v liisku, gubernija Tomsk v Sibii'.-ji. — Iz ruskega ujetništva sta m* oglasila Joaip Petelin. 27. domobranski pešpolk, doma iz Velike Slivnice pri Velikih Laščah, in Josip Viittar, topničar. duma tudi i z Velike Slivniee pri Velikih La-si ah. — Ljudevit liartol je sporočil svojcem v Podpresko, občina Travnik, da se nahaja v ruskem ujetništvu, in sieer v mestu Kov-rov, druberuija Vladimir. — Karel Kortliš. doma iz Malega b»ga pri Tratniku, se je po večmesečnem molku zopet oglasil, topot pa iz Rusije. Pisal je svoji ženi, ovezala\ drugi, in tako je šlo naprej. Pri celem polku sta bila le dva tako nad vse pogumna in čila, ki sta bila od poletja sem neprestano v ognju, namreč imenovani Andrej Mak in Valentin Jug. Kakor kažeta že imeni, sta oba pristna Slovenca. in sieer, kar je gotovo zelo znamenito, doma sta oba 11a Šajdi! v Selah, pošta Borovije. Tiste Šele torej, ki so se v našem narodnem življenju že tolikokrat imenovale v javnosti, so dale najboljše junake. Andrej Mak, ki ga ni moglo premagati ničesar, ne sovražnikova sulica, ne kroglja, ne neizrečno trpljenje, ne bolezen, ne mraz. ne golazen; 011. ki je žel občudovanje vseh tovarišev in Nemški Schulverein. Maribor- predstojnikov, je bil zadet meseca ska '"Straža"* poroča: "Grazer Tagblatt" pri občuje seznam občin in več j ill darovalcev za Schulverein... Ako sinejo Nemci v teh resnih časih javno pozivati svoje rojake, naj darujejo za Schulverein in Sudmarko. bo pač tudi na mestu, ako opozorimo Slovence in Slovenke, da se spominjajo našega narodnoobrambnega društva. (Slovenska Straža. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.) KOROŠKO. Odredba zeper alkohol. C. kr. okrajno glavarstvo Celovec je z oz i r 0111 na vojni čas izdalo odredbo. ki ima namen, omejiti uživa nje žganih pijač. Odredba popol noma prepoveduje ob nedeljah in praznikih točenje, razprodajo na drobno in trženje žganih špirit 11-oznih pijač (žganje, liker, fuzel. špirit To velja za gostilne kakor za trgovino in razprodajo na drobno v prodajalnah z mešanim blagom in trgoviščih. Ob delavnikih se med 12. in 1. uro opoldne in po 6. uri zvečer ne smejo točiti žgane Špirituozne pijače ne v gostilnah, ne prodajalnah na drobno ali trgovinah. Brezdelnim, pijanim in kot pijanci znanim osebam, potem beračem in postopačem se /gane pijače ne smejo točiti, ne v prodajalnah, ne v trgovinah. Pri vojaških železniških transportih in vajah se vojakom, vojaškim zavezancem in civilnim osebam, ki gredo 11a prebiranje, ne smejo ne točiti, ne prodajati žgane špiritu-ozne pijače. Prestopki teh predpisov se bodo kaznovali po cesarski odredbi od dne 20. aprila 1854 po določilih obrtnega reda. Okr. gla-varstvo si pa pridržuje, da za določen čas popolnoma prepove točenje ali trženje z žganimi špiri-tuoenimi pijačami v tistih lokalih, v katerih se ne bi izvrševali zgo-rujšnji predpisi. Okr. glavarstvo opozarja tudi. da bi imeli prestopki glede zapiranja gostiln ponoči in nedovoljenih plesov (tudi z gramofoni) za posledice to. da bi Ne dotične gostilne za določen čas policijsko zaprle. oziroma bi se določila bolj zgodnja ura za zapiranje gostiln. Most pri St. Petru zaprt. Zavoljo popravil pri mostu na državni cesti pri Št. Petru pri Celovca je promet čez ta most ustavljen. Žrtev vojne. V domobranski bolnišnici v Celovcu je umrl na iz Globočdol«. okraj Rudolfovo;. jetiki in fan ter 1st 4. domobr. peš-Ray; Dular Franc iz Potoka." poročajo: Dne Ti. marca smo po-Rudotfovo; Erjave Frane iz Gor.I kopali tuka j Ignacija Cimpernika Suhadola. Rudolfovo; Guštiu Fr.j iz Gorič. Rajni je došel bolan iz i/ Brusnic. Rudolfovo; Hočevar, vojne in podlegel bolezni, katero Alojzij iz Krke. Rudolfovo; Hlu- jp prinesel s seboj. On je prvi iz-par Martin iz Krupe. Črnomelj; naše župnije, o katerem se za go-Inič Jožef iz Semiča ; Jarc Jo- tovo ve. da je umrl vsled vojne.— iz Žužemberka. Rudolfovo; Iz Bukovja pri Dobrlivasi poro-'lic Jožef iz Mleševa. Litija: čajo: Splošno sočutje ne samo v lesič Franc iz Božjakova, Čr- naši vasi, ampak v celi dobrolski jnelj; Miklavčič Franc iz Stare fari je vzbudila ve*?t, da je dne 9. fi. Krško; Mikih" Jožef i/. Šta marca umrl v vlaku med transih, Krško; Planine Mrrko port0111 iz Liesinga v Leški dolini idma. Brežice; Potočar Mar-{v Celovec naš rojak črnovojnik-iz Mirne peči, Rudolfovo; infanterist Anton Kačnik, podo iz Goriške vasi, Ru-Jmače Krajnik iz Bukovja. Vsled februarja od kroglje v glavo. K sreči pa vendar ne do smrti, ker Ko se je grela, se je opekla, v Šmarjah v goriški Vipavi se je grela pri ognju osamela ženica Mahnetova. Pri tem se ji je vnela obleka in ženica je dobila nevarne opekline. Prepeljali so jo v goriško bolnišnico. Iščem svojega brata FRANKA CERV. Doma je iz Malkovc pri Mokronogu. V Združenih državah biva že nad 20 let in pred petimi leti je pisal domov iz Pueblo, Colo. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov. da ga mi naznani, ali naj se pa sam oglasi svoji sestri: Mary Červ, 306 Do Sota St.,' Ottawa, 111. (22 24—In FARME. Predno se odločite kupiti farmo, tedaj mi pišite za pojasnila glede naših zemljišč v Rusk, Chippeva in Taylor okrajih, Wis. Pošljem Vam vzorec prsti in drugo glede naše farmarske naselbine, kjer je že čez 20 slov. rodbin naseljenih. A. H. SKUBIC c.jof John S. Owen Lumber Co. SHeldoxn, Wis. PRIPOROČILO. Skoraj iz vseh naselbin se ogla-' jšajo dopisniki, poročajo o delav- j l^lrill t*n7mftr!lll In f l-i.t ll lil + rv iti ' OGLAS Cenjenim rojakom priporočam svoja . , 1 - - 1 * . , - Rojaki po Ameriki se v polni me- »Iakom. ki je bratranec Andreja . i - , . . 1 lt 1 , ; ♦ ♦ 1 o • 1- .. n zavedajo, da morajo v prvi vr- Uaka, doma istotako na Sajdi v , . '. . , * 1 „ , 1 v„ . , , • , ■ • 1 - 1 + 1 • * I sti podpirati rojaka, potem šele >e!ah, in ki je dosel tedaj potem.L . lin«. . ,., • , . .tujca, Ce je kdo v zadregi, se go-. u> se mu je zacelila prej dobljena ' ,........'^15.5 NARAVNA VINA iz najboljšega grozdja. Najboljše staro belo vino Ries-10 gal. $6.50, 27 do 23 gal. je kroglja zdrobila lobanjo, a 1110-i ... ■ ^ . . A - - .. . . . 1 . . j skih razmerah 111 svetujejo to in zgani so oMali zdravi, tako da je' . . . J . . . - , , , , - - - ono, kar je potrebno za procvit m upati, da kmalu ozdravi. Drugi' , , ,, - ^ , . - ,, - . .. . c jnapredek naselbine. Povsod imajo jekleni tovariš, Valentin Jug, pa1 , . .... , . , . ,■ f 1 . i razna podporna in politična dru- je ostal tudi februarja, ko so mo-!_ , . . . ^ , , .. ... 4 j • at 1 ..;stva, sklicujejo javne sliode itd. rali spraviti Andreja Maka radi .. ... , . 1 ti- 11--- I-Najbolj razveseljivo dejstvo pri dobljene rane v bolnišnico, na' . , ... v . • M irt • • jtem je, da se vsi ti shodi vrse v bojuem polju. Dne 10. januarja'. . Ji. . . . . I, , t - r lokalih rojakov, ne pa tujcev, sta sc sesla na bojišču z Jozetom „ . . . • * , . 1 , 1 - - i * »1 Rojaki po Ameriki se v polni me-' .Makom, ki je bratranec Andreja . f . 1 . . ^ * ri 7!lV'Oll!lin m u Trmva.n » nmn .... 1 ko rana (strel skoz gič na bojno polj je imel lase dolge do skoro do pasa, tako da bi ga j bratranec Jožef ne bil spoznal. ®e'sen,jna bi se ne bilo zgodilo to obratno. VesHje je bilo „«,«pi5u„ m.^filI0- „^^^,|$12. 10 gal pa $25 Pri omenjenih m mogel ,|ov«l,_ »apovedatj kaj. [ukaj J jc ln.J0> Jc!eenah je vštet tod. vojni davek je se z domačim, v >,ela£ Zatem] treba> da ,„„ sku^ za vno. Potovalni agent je «- i vendar neke škarje, da i 1 1 jak M. Zugel. t r igli. Andrej Mak in Va- ^er.lse da le v s,ogl kaj A0^1'' " - -_____i____in j.___i; __ Večkrat se moramo sestati m po medsebojnem posvetovanju skle- Slovensko samostojno bolniško podporno društvo za Greater New York in okolico. Ink. Upravni odbor: Predsednik: Josip Cvet ko v kh, :i2S Bond St.. Brooklyn. N. Y. Podpredsednik: Frank Cerar, E. liSlli St., New York. N. Y. Tajnik: Vinko Zevnik, 1SWS Cornelia St., Riilpewood, N. Y. Blagajuik: Ivan Maček, ^801 Catalpa Ave., Kidgewootl, X. Y. Zapisnikar: Ivan Gerjovicli, 32S Bond St., Brooklyn, X. Y. Xadzomi odbor: Josip Potuhni k. 56 Ten Evck St.. Brooklyn. X. Y. John Jurkas, 040 Warren St., Brooklyn, X. Y. Anton Cvetkovich, 440 Union St., Brooklyn. X. Y. Mary Kompare. Stajr? St.. Brooklyn, X. Y. Ivanka Šubelj, 5U St. ilark s Place, New York, X. Y. Društveni zdravnik: Dr. Henry U. Robinson, C9 E. 7th St., New York, X. Y. Redne društvene seje se vrse vsako ČETRTO SOBOTO v mesecu v društveni dvorani ~BEETllOVEX-HALL", IMO E. 5th St. blizu Ave. v New Yorku. X. Y. in se prično točno ob S. uri zvečer. AAA A ^ ^ •- Vojska uniči vse, ne uniči pm kakovosti in dobrote vina izdelanega is pristnega ohijskega grozdja po vinarski tvrdki Louis Knaus 3908-3916 St. Clair Ave. N. E., Cleveland, O. največja slovenska vinska klet in destilacija ki ima v zalogi vina sledečih vrat in cen: Delaware...........$1.00 galon I Iwes............65—70c. galon Katawba.......75—80c. galon | Rudeče..........55— 60c. galon Navedene cene veljajo za naročila od >5 galon naprej. Pri manjših naročilih je cena vina po dogovoru. Vojni davek na vino je v navedenih cenah že uračunan. Vina bo popolnoma naravna za kar tudi jamčim. V zalogi imam tudi žganja po starokrajskem načinu žgana kot DROŽENKO in TROPINOVEC. Naročila se izvrše samo proti predplačilu. Dobra stvar se sama hvali toraj poskusite takoj.

c, Id vad. Pri odjema v«£ kot 10 galos dajem put, t»r s« poe«bno priporočam elavaiK aio venskim dr ušiv* m ob priliki kak« tmi lice, tudi oaim sa svatb«. V salogl imam lzvrstn« domai« klobas* la vsakcvrstRO jrocerijeko blago, kater«ga ljubi nai narod. Pošiljam d*»n»r ca »« strani sveta in parobrodne liftkc za rsc {»ro^e. Zastopam "Glas Naroda", prodajan, n knpaiam avstrijski danar. S tvrclKO Frank Bakacr sem t tr«>vski sireti. Upravljam tm v notarski posel »padajoč« dela, kar ten* javni notar. (Notary Public.) PRANK JURJOVEC 1M1 W. 72ai 1M, Ckicmg*, V. dobila za vztrajnost nobenega od- luewyorskih Slovencev. likovanja. Predno je bil Andreji ,Kje Pa Jf najboljši prostor za zadet, je bil že tako slab. da se jeltake PnTtUJ^ komaj vlačil in pravi, da bi ne bil domačinu In Wojenaj- živel več par dni. Zdaj se nahaja!** ^/ovei^ gostilmcar v v dolgi baraki poleg' domobrau-1^ N.®W JCrku? brata Vognc, ki imata moderno ske voja-šnice v Celovcu. V ruskem ujetništvu. Iz Galicije ua Koroškem poročajo: lz ruskega ujetništva se je oglasil Kr. urejen saloon na Graham Ave. in Stagg St. v Brooklynu. Ta gostilna je že splošno znana po svoji iz- Smrekar, podomače Tomelnov v!borni Postrežbi, po izvrstni kuhi-Enelivasi. Pismo, ki ui datirano, I"».dobri Vinski kapljici. Go-pisano pa bržkone (kakor sledi iz St0m Je lla razpolago velika dvo-vsebiue) koncem januarja, je do-ira,la 1,1 ™»derno "rejeno keglji-šlo 4. marca. Smrekar se nahaja sce' ^ sak četrtek m uede,j° Je v dvorani ples. Posebno sedaj, ko so velikonoe- v mestu Učinsk v severozahodnem kotu Sibirije. Piše (nemško), da je bilo ondi o liožiču 26 stopinj 111 Pazniki pred vratmi, naj sc in januarja 40 stopinj mraza, kiiroJakl P^skrbe z izvrstnim, do-ker so mu Rusi vzeli.ma spresanim vinom. Cene vinu, kakor tudi dobremu domačemu ga muci. Ker so mu suknjo in denar. Ujet je bil 10. sept. Po železnici se je vozil 18 dni in misli, da potovanja še ni kouee. V ruskem ujetništvu se -št' nahajajo: Hafner Miha. podomače Kompošev na Zg. Selu. občina in pošta Šmarjeta v R-; brata Anton in Friderik Bolte, podomače Jioltejeva v Dolni vasi, občina in pošta Smarjeta v R.; Vasner Fr., podomače Čapov v Homelišah, občina Sele, p. Šmarjeta v R. — Iz Žitarevasi j>oročajo: Iz ruskega ujetništva se je oglasil od 7. pešpolka Anton Ožmalc iz Malčap. blagajnik tukajšnjega izobraževalnega društva "Trta". 6 mesecev se ni vedelo ničesar o njem, :>. marca pa je prejela od njega njegova sestra slovensko pisano pismo, ki ga je pisal 30. jan. iz mesta Rovno v valenski guberni-ji. Piše. da je bil močno ranjen, da hodi že po berglah v bolnišnici ter da se je že toliko naučil ruski, da lahko bere ruske časnike. žganju so sedaj pred Velikonočjo izvanredno nizke. Za obilni obisk se priporočava V0GRIČ BROS., Graham Ave., Cor. Stagg St., (Adv.)_Brooklyn, N. Y. HARMONIKE m —n—Ulvo. V popravo ve vaakfto »oUJ«. k«r mm to i M talni v taa poeta Is Im W«ra*B linsn. kakor voe k*r«««nt oe Mn kakoiflM U*. a» MUtalJalt <«>U*a< Yt1T JOHN WENZEL L ti. H, Olirel&od. Oblo. Markiea' PRIMORSKO. Za cslepeicga vojaka iz Poti gore. ki so ga v takem stanju prepeljali z bojišča v Gorico, se je nabralo darov v znesku 4000 kron. Žalosten slučaj, v Lokovcu' nad Gorieo je umrla 281etna go-j sfMMlinja Lucija Bratuž. za pusti v- Leopold izTr- konjskega udarca so se my. vnela1 ši 6 nepreskrbljeni^ otrok. Naj- Evropsko zdravljenje v Ameriki. Ali trpite na kroničnih boleznih pljuč, ielodea, jeter, čreves, krvi ali živcev? -O- NaJsi zavodi za zdravljenje kroničnih bolezni bo opremljeni z vsemi modernimi električnimi pripravami. Tudi zdravljenje z radijem in krvnim eernmom. kot ga je najti le v velikih evropskih •anatorijih. Knjižice s označbo uradov ln načinov zdravljenja zaatonj Pogljlte ime Iri ntrtw no r Dr.LE. 8DGEUIBIN. $250,000 vrednosti v kuponih se nudi ZASTONJ KADILCEM JfJlSSJIK Najboljša kakovost in največja vrednost sta napravila HASSAN cigarete v Ameriki za najbolj razširjene cigarete po 5 centov, z ustnikom. Fini okus, mehki vonj in prikupna lahkost teh velikih, ovalnih cigaret dajejo popolno zadovoljnost. "Standard Amerike". Par vrednih stvari, katere se daje za HASSAN kupone Kuponov LIVE T.ASTIC pas — ki s=e R-A-Z-T-E-G-N-E — velikost .'Ml »1«» iučev "IT GIVES" z vsakim gibanjem in polužanjem. Zdravniki ga priporočajo iH>vsolitiro iz nieili. Zelo prikupno.. l'M> Žepni nožič, biserni ročaj, z dvema kltnama; tu»li pila za n- trebno za gospodinjstvo ............................................ -_>00 Kuponov Pazite na posebni kupon v tem listu Dežnik za možke ali ženske, a-meriški Taffeta, janičeno ne-premočljiv; zakrivljen ročaj 250 Kuhinjska oprava — 10 kosov z visečim obešalom. Oprava obstoji iz: Priprave za rezanje mesa s priveskom za drobnejše sekanje; mesarskega noža. Emery brusa, kuhovnfce. lopatice, noža za kruh, priprave za odpiranje škatelj. velikih vilic, noža za rezanje In žage............ .100 Cra za gospode, pristno temno jeklo .................... 6650 Ura za gospode ali gospe, z odprtim kazalom. 14 karatno zlata, "Waltham kolesje".. 3,900 Pošljite kopom m AMERICAN TOBACCO COMPANY D^t, Hiihi St„ Ne* York. N. 1. ZASTONJ lO HASSAN kuponov (Izreiite (a kupon.) Izreiite. 1 Ta POSEBNI KUPON ima vrednost desetih (10) HASSAN CIGARETNIH KUPONOV, ako se ga predloži z devetdeset (00) ali več rednimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v vsaki tinži^ HASSAN PREMIJSKIH POSTAJ ali pri THE AMERICAN TOBACCO CO, Premium Dept. 490 Broome SL. New York. N. Y. Ta ponudba ugasne 3L decembra 1915. 1 GLAS NARODA: 22. APRILA, 1015. BEDAK ROMAN. Bcmhard KeUermann, — Za "G. N." priredil J. T. Ko je prišel zvečer k njemu Eiseuliut. ga je dobil sedečega pri luizi. — Pred seboj je ime! list belega papirja. — Kaj delaš? — ga je vprašal. — Pesmico bom napisal — mu je rekel s tresočim glasom. — Pesmico? — Da. še nikdar nisem nobene zložil, to bo moja prva. (Nadaljuje sej. (Nadaljevanje.) OSMO POGLAVJE. 'KRACKERJEV' BRINJEVEC Vse Nekega lepega nedeljskega popoldne so Suzano pokopali, je bilo v prazničnih oblekah. | Na pokopališču je imel Grau kratek govor, ki pa ni napravil posebnega utiša na poslušalce. — Tudi Lenz je bil navzoč pri pogrebu. — llil je ves prašen in znojen in je prišel tedaj, ko so spuščali krst«) v grob. — Oblečen je bil v star površnik, v rokah je imel pa grčavo palico. • I Po obredu se je napotil z Grau-oni v župnišče. — Lepo si napravil, mu je rekel, ko sta prišla v sobo. — Nobene besede nisi preveč povedal. — Seveda, pri pogrebu Suzane Lenz. pri hčeri svobod-, nega moža, ni treba izgubljati besed. — Kje si pa izvedel, da je umrla? — Ali imaš mogoče kozarec vina ali konjaka? C isto suho grlo imam. — N«*? — No, saj je vseeno. — V sosednjem mestu sem izvedel. — Krč mar mi je rekel, da mi je umrla hči. Ne. pravim, moje hčere ne umirajo tako hitro. — Neka Suzana Lenz je umrla, učiteljeva hči. Pri nas je samo ena Suzana Lenz. in če je ta. mora biti moja hči. Takoj sem s«' odpravil na pot. iu sem hodil cel dan in celo noč. — Nikar ne misli, tla sem žalosten, ne. samo čudno se mi zdi. ker je tako hitro umrla. — Krasna je bila moja hčerka, nekaka junakinja. zvesta kakor zlato, polna modrosti. Toda žalosten nisem. — Po zraku leti lastavica in pade na tla in je mrtva. — Ali ni s človekom ravno tako? Poglej je miško, ki teče po tleli.... — Da, pri meni je precej miši. — Tako? — Lenz se je nasmehnil in vstal. — Stopil je k Grau-u iu mu položil roko na ramo. — Poglej mi v oči — mu je rekel z o-sornim glasom. — Odgovarjaj na moja vprašanja: — Ali si bil s Suzano vedno prijazen? — Ali je nisi nikdar zmerjal? — Ne. zdi se mi. da ne. —Ali je nisi nikdar jezil. Resnico govori! Ali je nisi nikdar razžalil ? — Ne, nikdar. 1'čitelj ga je objel iu ga pritisnil na prsi. llvala ti. — Hvala ti. — V r jem i. da sem iiuel rad Suzano. Zažvižgal je skozi zobe in vzel v roko klobuk in palico. — Ostani zdrav, moj sin. Jaz bom šel na pot, da bom pozabil, kar se je zgodilo. Svet je prostran, in zdi se mi. tla se nikdar več ne bova videla. — Nastopil bom dolgo, dolgo pot. — Prej bom še malo pogledal po mestu. — Ali jo vidiš, palico? — Ljudje me sovražijo, toda boje se me, kakor hudiča. Gorje onemu, ki se me bo upal dotakniti. Tako ga bom pretepel, da bo groza. — Vidite ga lumpa. Lenza — bodo rekli, — hčer so mu pokopali, on se pa pri belem dnevu pretepa. Zasmejal se je in odšel. . ... . . 1 (irau je mislil na Suzano in ni bil žalosten. — Saj ni mrtva —, je mislil, saj j«' še bolj živa kot je bila prej. Nekega dne je prišla Adela k njemu. — Sedel je pri mizi iu pisal. - Ko je začutil za seboj njen korak, je prebledel iu odložil I*'"- j Bila je brez. klobuka, črni lasje so ji obkrožali bled obraz. — K- r so ji bila liea za spoznanje rdeča, so bile njene oči še živahnejše in svetlejše. 1 Obstala je smeje pri vratih. — Kaj ne, da Vas motim? Prosim .prosim. — To je stranska stvar. — Sedite, prosim.' — Kako se Vam kaj godi? — Kakor ponavadi. I Pogledala je naokoli in nadaljevala: — Kako čudno, da se vidi ravno od tukaj v naš park. liila je v zadregi, ker je čutila na sebi Grau-ov pogled. -Molčala je iu |>ogledala (irau-a. ki je bil smrtnobletl. {loto v o Vam je »lolgčas. kaj ne? — Nikjer se Vas več ne vi-Ali ste vedno doma ? Kavno nasprotno, skoraj vedno sem na cesti. Zelo ste se i/.prcnieinli. Ali se mogoče bolni? — Nekako ble-' mi zdite. Ne. ja/. se počutim popolnoma zdravega. Naenkrat je potegnila Adela iz žepa pismo. Nekaj imam za vas. — To pismo mi je dala Suzana. Suzana? — Ni je razumel, samo nepremično je buljil vanjo. - Da. Suzana mi ga je dala. kakih deset dni pred smrtjo. -— Rekla mi je. a. jaz te ljubim. — Prisež- in pri Bogu. da bi te nobena ženska na svetu ne mogla tako ljubiti, kakor te ljubim jaz. — Jaz ljubim Mamico, toda tebe ljubim tisočkrat bolj kakor njo. O. ti najslajši izmed vseh ljudi! — Ce bi imela samo' eno srce, bi ti s tem že vse povedala. — Toda jaz imam dvo-' je src, ki se v nekaterih stvareh popolnoma razlikujeta med M'bo j. Moje drugo srce hrepeni po stvareh, katerih prvo ne mara. — Tudi moje drugo srce ti želi sreče, pa je žalostno. Želelo je. »la bi me poljubil enkrat na prsa in sedaj že-J li. da bi večkrat obiskal moj grob. Moje drugo srce želi. da bi bil srečen, dočim moje prvo želi. da bi nikdar ne poljubil nobene ženske. — C'isto zase te hoče imeti. To srce pozna neko žensko in se trese pred njo. _ Veliko deklet je bilo včasih pri meni. ti si pa gledal samo eno --Adelo. — In moje srce tudi ve. da te Adela ljubi, vse to ve in se trese pred njo. Čeravno sem mrtva sem vseeno prišla k tebi. da se pogovorim s teboj. Včasih sera vsa obupana, včasih se pa pomirim, ker si mi obljubil, da ne boš nobeni ženski na svetil govoril o ljubezni. — Toda z mojo smrtjo se je mogoče končala ta obljuba. Zdravstvu j, »noj dragi, zadnjič te poljubljam. — Težka je ločitev, toda mora biti. — Pozdravljen za vedno! Tvo ja Suzana . Grau-u je šinila vsa kri v lica. — Z veliko težavo se je prizibal do spalnice, kjer se je vrgel na posteljo in zajokal. je najstarejše in od zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim. Cena za "BRINJEVEC" je: 6 steklenic $ 6.50 12 steklenic 13.00 V ZALCttil IMAMO tudi čisti domaČi TROPINJEVEC In SLIVOV-EA knliaua v naši lastni distileriji. Naše cene so sledeče: Tropinjevee per gal. 12.25, $2.50, $2.75 In $3.00 Slovovitz per iral.................$2.75—$3.00 Tropinjevee zaboj .................... $ 0.00 Siivovitz zaboj ...................... $13.00 "66" Rye Wliiskey 5 let star, zaboj .... $11.00 Rudef-a Ohio vfna per gal.....B5e., 60c., 65c. Catawba in I>elaware per gal.......75c.—SOc. Za 5 in 10 gal. posodo računamo $1.00, za 25 Ral. $2.«Ki, za večja naročila je sod zastonj. Naročilu naj se priloži denar all Money Order In natančni naslov. Za pristnost pijače jamčimo. The Ohio Brandy Distilling Co. 6102-04 ST. CLAE ATE., CLEVELAND, 0. Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav. Velikost je 21 pri 28 palcih. tzzgB Cena 15 centov. —i Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država« koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t d. V zalogi imamo tudi Novo stensko mapo cele Evrope. Cena ji je $1.50. Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od linglje, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov. Naročila in denar pošljite nai Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street New York, N. Y. ZASTONJ deset (10) HASSAN kuponov (1ZREŽITE TA KUPON) NAZNANILO. Rojakom v državah Illinois in Wisconsin naznanjamo, da jih bode obiskal naš zastopnik Veliki vojni atlas Mr. FBANK MEH kateri je opravičen pobirati naročnino za list "Glas Naroda'* in izdajali pravove!javna potrdila. Rojakom jra toplo priporočamo. Upravništvo 'Glas Naroda'. Prosli nasvet in informacije priseljencem. •'Thi Bureau of Industrie« and Immigration" za državo New York varuje in pomaga priseljencem, ki so bili osleparjeni, oropani ali ■ katerimi se je slabo ravnalo. Brezplačno se daje nasvete priseljencem, kateri »o bili osleparjeni od bankirjev, odvetnikov, trgovcev z zemljišči, prodajalcev parobrodnih listkov, spremljevalcev, kažipotov in posestnikov gostiln. Daje se informacije v natnrali-zacijskih zadevah: kako post&ti državljan, kjer se oglasiti za državljanske listine. Sorodniki naj bi se sestali s priseljenci na Ellis Islandn ali pri Barge Office. DRŽAVNI DELAVSKI DEPARTMENT (State Department of Labor) BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION, Urad v mestu New Torku: 26 East 20th St., odprt vsaki dan od 9. ure zjutraj do 5. popoldne In * credo svpeer od S do 10. nra. vojskujočih se evropskih držav in pa kolonij-sldh posestev vseh yeksilj Obsega 11 raznih zemljevidov, na 20tin straneh in vsaka stran je 104 pri 134 palca velika. Cena samo 25 centov. Manjši vojni atlas obsega devet raznih zemljevidov ■a 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev. Cena samo 15 centov. Vsi semljevidi bo narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi označen ob sag površine, katero zavzemajo posamezne države. Pošljite 25c. ali pa 15c. v znamkah in natančen naslov In mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas; Pri večjais odjemu damo popust. Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. ® Q) ® & NAJBOLJŠA <8> ® -SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA ==^=== . . ===== Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Cena t platno vezani!$1.00. Rojaki v Cleveland, 0. dobe isto t podružnici Fr. Sakser, 1604 St Qair Ave., N. E. fiqmpasnie generale f laosalMp (francoska parobrodna družba.) Direktna srta do Hatre, Pariza, Svics, locmosta Id LlBbljini •AOTtOVKHCS* ■a tfva rUftka di. U i Ta POSEBNI KUPON je vreden deset (10) HASSAN CIGARETNIH KUPONOV ako se £& predloži skupno z devetdesetimi (90) ali več rednimi HASSAN CIGAJR2TNIMI KUPONI v kaki naših HASSAN PREMUSKIH POSTAJ ali pri THE AMERICAN TOBACCO CO„ Premium I>tpt. 43« Broome St„ New York, N. X. (Ta ponudba ugasne 31. dwml»ra 1915.) Samo pri meni #e dobe pataotlrua In canntl-rana »Wi^a zdravila: za rast in proti »padanju ženskih in tno?kih la». kakor tual za raat mo&kih brk in brade: r.a revmatizem kostiholj ali trganje ▼ nocah. roka!: in križu, za rano. opekline, bula. ture in kraste i. t. d., la kurje očesa., bradovice. potne niyc, ozebline i. t. d.: vsakprnu jamčim $5W kateri bi zdravila brez uspeha rabil. Pišite takoj po cenik. "Koledar" in žepno knjigo pošiljam zastonj: knjižica velja za vsakega 6 dolarjev ki ju prečita. JACOB WAHČlfi, 1M2 C. 14ib SU Cleveland. OhU. J rili Ali si m«i ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODANAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRZAVAW feVJ tžKago", *U Twain", "Sockaafeae" in "Niagara" lavna agendja: 19 STATE STREET, NEW YORK comer Pearl St., Cfcssekrongk Inlldinf. foitai p urniki odpluje jo vedno ok iredah ta yrivtanJJia Itovfik* ijfl TISKARNA "GLAS NARODA" Urrioje vsakovrstne tiskovine po n tokih ROJAKI. NAROČAJTE SB NA "GLAS VEČJI IN NAJCENEJŠI DNBXIQK, NARODA". NAJ. Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino. Do dobrega sem se prepričal, da dospejo [denarne [pošiljatve tudi sedaj zanesljivo v roke nasloviukom;*razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem časa 20gdo 24Jdni. Torej nI nobenega dvoma za {pošiljanje denarjev {sorodnikom in znancem v staro domovino. 100 K velja sedaj $16.50 s poštnino vred. FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.