Leto LXXII.. št. 286 a
LJuMJ;
i, ponedeljek IS. decembra 19)9
Cena Din i.—
SLOTENS
> V
Izhaja vsak dan popoldne lzvzemsi nedelje in praznike. — lnserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst 4 Din 3. večji tnserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, m se ratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN CHtAVNIATVO LJUBLJANA. Knafljev* nilea »ter. 5 Telefon: 31-22. 31-23. 31-24. 31-25 in 31-36
Podružnice: MARIBOR. Grajski trg st. 7 — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon St. 2« — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon st 65; podružnica uprave: Kocenova ul 2. telefon st 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC. Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani st. 10351.
Mamci sami potopili krjžarko mdmiral Graf Spee"
Na ukaz vrhovnega poveljnika AdolSa Hitlerja
Tri četrt ure pred potekom določenega roka Je »Admiral Graf Spee« dvignil sidro ter počasi o d plul iz Inke v Monteviden - Na koncu ustja reke La Plata se je ustavil, nakar je kapitan opolnoči pritisnil na gumb in sprožil na ladji eksplozijo — Posadko je pred potopitvijo prevzela nemška ladja »Tacama«, poveljnika r. a neka argentinska križarka
LONDON, 18. decembra s. (Reuter) Nemška uradna agencija DNB je ponoči v zvezi s potopitvijo oklopnice »Admiral Graf Spee« objavila tri komunikeje. Prvi je ngotavljal, da je »Admiralu Graf Spee« potekel rok, do katerega sme ostati v Montevideu, da čakajo ladjo pred luko angleške edinlce, ki so v veliki premoči ter da je »Admiral Graf Spee« dovršil svojo odrejeno nalogo.
DrugI komunike je poročal, da bo kapitan Langsdorf oklopnlco »Admiral Graf Spee« sam potopil, ker ni dobil od urugvajske vlade dovoljenja, da bi ostal v Montevideu toliko časa, da lahko izvrši na oklopnici vsa potrebna popravila.
Tretji komunike, izdan ob 3. zjutraj, je javljal: Državni kancelar In vodja Adolf Hitler je kot vrhovni poveljnik vojske dal kapitanu »Admirala Graf Spee« nalog, da ladjo izven urugvajskih teritorialnih vod potopi.
Montevideo. 18. dec. s. (Reuter) Urugvajska viada je stav'la nemški oklopnici »Admiral Graf Spee« do včeraj ob 18. lokalnega časa (22.30 srednjeevropskega časa) rek, da zapusti urugvajske teritorialne vode. Ves dan včeraj so bila v Montevideu diplomatska posvetovanja. V zunanjem ministrstvu so so neprestano cgla-šali poslaniki evropskih in ameriških držav. Nemški poslanik se je posvetoval s poveljn kom ladje Lang^d rfom. V mornariškem ministrstvu je bila konfer*nca urugvajskih mrrnari.^kih strok vnjakov. Urugvajski nrnlstrski predsednik je Se posebej konferiral s poslanki vseh južnoameriških držav. Končno je bila poslana na krov >Admrala Graf Spee« urugvajska mornarska komisija, da ugrt^vi Še enkrat, če je  ladja soosobna  za plovbo
Zvečer se je izvedelo, da kljub vsem nemškim prizadevanjem rok za odhod ladie ni bil podaljšan.
Tri četrt ure pred potekom roka- ob 17.15 ur urugvajskega časa (21.45 srednjeevropskega časa) je »Admiral Graf Spee« dvignil sidro. Se prej je i7krcal okrog 700 mornarjev z ladje. Vkrcali so se na nemški petrolejski nanvk »Tacoma«, ki je bil tudi v luki v Montevideu.
Nekaj ča*a pornrjtt *c je »Admiral Graf Spee« pričel pemHcati iz pristanišča. Plul je v počasrem tempa i:< luke. nato pa ?c obrnil po ustju reke La Plata navgor v smeri Bnerios Airesa. Pojavilo se je te mnenje, da hoče lad*a raploti v novo nevtralno luko ter se na ta način zenet za rek p j dni Im^-niti internaciji. »Admi^ln 0*-af Sne**« j« v gotovi razdalji slcd'la n~m?ka petrolejska ladja »Tacoma« Obe pa so ner»rev<~>"o nadzirala številna angleška letala.
Približno po eni nri vežnje se je >Admiral Graf Spee« ustavil ter spremenil smer. Pričel se je vračati po ustju reke navzdol, v jugozapadni smeri. Se vedno mu je si dila »Tacoma«, kakor tudi angleška letala. »Admiral Graf Spee« je plul v daljavi mimo Montevidea. ob 23.15 srednjeevropkega Časa ra se je na koncu ustja reke ustavil. Vsa posadka se je izkrcala v rešilne čolne ter se pedala deloma na parnk »Tacoma«. deloma pa so jo prevzele urugvajske in argentinske ladje, ki so bile v bližini.
Malo pred 24. uro srednjeevropskega časa je na ladji »Admiral Graf Spee« nastala eksplozija. Kmalu sta sledili še nadaljnji dve. Ladja je pričela goreti V času ekspo ij ni bilo na krovu, kolikor je znano, nobenega člana posadke več. Neka argentinska križarka je vzela na krov poveljnika ladje »Admiral Graf Spee« Langsdorf a in višje častnike ter jih odpeljala v Buenos Al res.
Po zadnjih poročilih se je ladja potopila, s enim delom pa še štrli iz vode, Do 4. zjutraj je bila še v plamenih.
Pred odhcdom iz Luke v Montevideu je poslal kapitan Langsdorf nemškemu poslaniku pismo, v katerem se zahvaljuje urugvajskim oblastem za prijazen sprejem v Montevideu, obenem pa najodločneje protestira prot: določitvi časovnega roka, ki ladj i ni dal dovolj časa za popravilo in ki kljub protestom ni bil podaljšan..
Montevideo, 18. dec. e. »Admiral Graf Spee« se je potopil po treh močnih eksplozijah.
London, 18. dec. AA (Havas) Primer z nemško bojno ladjo »Admiral Graf Spee« ki jo je potopila njena lastna posadka, spominja angleške mornrrirke kroge na primer nemškega brodovja. ki *e bilo po pfopadu Nemč'je potopljeno "d las.ne \*c.
sadke v Scapa Flowu, 21 junija 1919. Na ukaz poveljnika je bilo pr: tei priliki uničenih 74 nemških bojnih ladij, med njimi 10 linijskih in 5 križark. Kancelar Hitler je omenil ta dogodek tudi o priliki, ko je bila spuščena v morje nova bojna ladja »Bismarck« meseca februarja letos.
Dramatični prizori
Montevideo, 18. dec. e. V trenutku, ko je »Admiral Graf Spee« krenil iz luke. je b.lo zbranih na pomolu več tisoč ljudi Ko se je izkrcalo 31 ranjenih mornarjev, se je eden od njih obrnil proti ladji in zaklical: Na svidenje, tovariši! N:ki drug mornar je imel v rokah božično drevesce.
Množice se je polastilo razburjenje, toda do incidentov ni prišlo. Močan k rdon policije je zaprl vse dohode k ladji Člani posadke, ki so se izkrcali, so nosili s seboj vso opremo in je bilo takoj jasno, da bodo ostali v Montevideu.
Montevideo, 18. dec. s. (Reuter) Potopitev oklopnice »Admira1 Grat Spee« je opazovalo na obah četrt milijona ljudi.
Zadnje priprave pred uničenjem
Montevideo, 18. dec. s. (Havas) vAdmi-ral Graf Spee* je zaoustil izhod luke v Montevideu ob 18.15 lokalnega časa Dve urugvajski letali sta spremljali ladja
O ki op ni ca se je končno ustavila pr bl*ž-no 5 milj izven vhoda v luko. Ko je posadka zapustila ladjo, je ostal na kr >vu *amo še kapitan v družbi višjih oficir!ev in nekaterih izbranih članov posadke. Dovršili so zadnje priprave za uničenje ladie.
Eksplozije so bile tako močne, da so posamezne dele ladje popolnoma raztrgale.
Med eksplozijami so krožila nad nem-5ko ladjo angleška bombna letala, ki pa niso metala bomb.
»Admiral Graf Spee« se Je potopil na dokaj plitvem mestu, tako da Štrli del ladje še iz vod«. Ostanki ladje so Še zmerom v plamenih.
Podrobnosti o potopitvi
Montevideo, IS. dec. s. (Reuter) O potopitvi »Admirala Graf Spee« se doznavajo naslednje podrrbnosti:
Preden je ladja zapustila luko, fe premestila na ladfo »Tacoma* najprej samo 200 al* 300 mornarjev. Ko je luko zapustila, pa je spustila zaporedoma več čolnov in na »Tacomo* so se prekrcale nove skupine mornarjev.
Ladjo je spremljalo 5 anpleških letal V bližini pa je bilo tudi angleško vojno bro-dovje. Vse angleške ladje so bile v polni vojni pripravijenosti. za primer, da bt nemška oklopnica Se enkrat sprejela borbo.
Kot zadnji je zapustil oklopnico »Admiral Graf Spee* kapitan, ki je potem tudi sam pritisnil na gumb ter sprožil na oklopnici eksplozije. Druga eksplozija je pretrgala ladjo na dvoje.
Nem'ka petrolejska ladja »Tacoma« ie bila približno eno miljo od »Admirala Graf Spee«, ko je bil ta pognan v zrak.
Uru^vaiske ob'asti so zelo vznemirjene, ker pravijo, da ruševine »Admirala Grafa Spee«, ki leže v bližini vhoda v pristanišče v Montevideo, resno ovirajo redno plovbo.
Montevideo, 18. dec. s. (Reuter) Kakor naknadno javljajo, je kapitan Langsdorf zahteval od urugvajskih oblasti, da ostane oklopnica »Admiral Graf Spee« 15 dni v Montevideu v svrho popravil. Izjavil je, da orožje na ladji ni poškodovano, da pa ladja ni sposobna za navigacijo, predvsem zato, ker je uničena kuhinj«, tako da bi bila preskrba posadke skoro 1000 mož nemogoča.
Nek: ^n^e^ki di^mat ▼ Montevideu Je izjavil, da pomeni    potopitev »Admirala
Graf« Spee« na eni strani zmago angleške
premoči na morju, na drugi strani pa zmago zakonitosti, ki se ie je držala urugvajska vlada Ta se je držala ne samo določil svojih zakonov, temveč — kar je težje — turi' določil mednarodnih zakonov.
Buenos Airea, 18 dec. AA. (Havas> Ar-;entinsk* monitor »Independencia« je odplul na kraj, kjer se je potopila nemška ladja »Admiral Graf Spee«, da bi pomagal pri reševanju posadke.
„Tacoma" zadržan, njen kapitan aretiran
Montevideo, 18 dec. a (Reuter) Kapitan oklopnice »Admiral Gral Spee«. kakor tudi več višjih oficirjev in mornarjev je dospelo na krovu argentinske križarke v Buenos Aires
V Buenos Aires je hotela odpluti tudi nemška petrolejska ladja «Tacoma*. ki ima na krovu ostali del posadke z »Admirala Grafa Spee* Vendar je ladjo ustavila urugvajska križarka ter jo prisilila, da se je vrnila v pristanišče v Montevideo. »Tacoma* je namreč včeraj prekršila prepoved, da ne bi smela nobena ladja zapustiti pristanišča v Času, ko je odhajal iz luke »Admiral Graf Spee«. Urugvajske oblasti so kapitana s »Tacome* an: tirate.
Nemške izgube
Berlin, 18 dec. i. (DNB) Uradno nemško poročilo navaja, da je bilo v pomorski bitki med nemško križarko »Admiral Graf Spee« in tremi angleškimi križarkami ubitih 36 mornarjev, 6 jih je bik) težko, 53 pa lahko ranjenih.
Angleške Žrtve
London, 18. dec s, (Reuter) Ang'ešla admiraliteta je objavila novo listo žrtev pomorske bitke preteklo sredo v južnoameriških vodah Lista obsega 68 mrtvih in 28 ranjenih Na križarki »Exeter« je mrtvih 5 oficirjev in 56 mornarjev. 3 oficirji in 15 mornarjev pa ranjenih. Na križarki »Ajax« je 7 mrtvih in 10 ranjen h Križarki »Exe-ter« je bila zdaj poslana na pomoč bolni-čarska ladja.
London 18. dec. AA (Reuter) Poveljnik bolničarske ladje, ki bo prevzel ranjence z angleške križarke »Exetera, bo šef-zdravnik britanske bolnišnice v Buenos Airesu dr. Pitti. S seboj ima tri zdravnike radiologe. 12 bolničark, razen tega pa bo vzel s seboj tudi rentgenske aparate in vse ostalo, kar bi utegnil potrebovati.
Zaman so čakali
London, 18. dec. AA. (Havas) Med ladjami, ki so čakale, kdaj bo odplula nemška križarka »Admiral Graf- Spee« iz pristanišča v Montevideu, so bile naslednje: »Renon«, Dunkerque«, »Achilles«. »Ajax« in »Are Royal«, kakor trdi Press Assoc a-tion na podlagi brzojavke iz Montevidea »Renon« je križarka 32.000 ton nosilnosti, oborožena s 8 topovi kahbra 15 palcev. 8 topovi kalibra 4.5 palcev. 12 topovi kalibra 4 palce n 18 drugimi topovi manjšega
kalbra. Razen 80 letal, kolikor jih je na nosilki letal <>Arc Roval«, »Renon« in »Dunkerque«. imajo te ladje še vsaka po štiri »Ajax« in »Achilles« na ao dve letali
Izgube nemške trgovinske mornarice
Ijondon, 18. dec. a. (Reuter) V zvezi s potopitvijo oklopnice »Admiral Graf Spee« navajajo, da so od začetka vojne Nemci potopili sami že 19 trgovinskih ladij, da jih ne bi zajeli zavezniki Skupno je izgubila nemška trgovinska mornarica sedaj 186.000 ton.
Olajšanje v Ameriki
Nevv York, 18. dec. s. (Associated Press) Po vsej Amerki je vladal za razvoi dogodkov v zvezi z oklopn co »Adnrvral Graf Spee« ogromno zanimanje. Am?riške radijske postaje so bile vsake četrt ure v telefonski zvezi z Montevideom ter so sproti oddajala direktna poroč.la o dogodkih.
Vest, da se je »Admiral Graf Spee* potopil, je izzvala tako v ameriških vladnih krog h, kakor tudi med javnostio v gotovem oziru olajšanje, ker so se v Ameriki bali, da bi prišlo sicer v bi zini ameriške obale do nove oz merske bitke in v zvezi s tem do novih diplomatskih zapletljajev zaradi kršitve nevtralnostne cone v smislu panamskega sklepa,
★
Nemška oklopna bojna ladja »Admiral Graf Spee« je bila tako kakor njeni sestrski bojni ladji »Deutsch!and« in »Admiral Scheer« zgrajena po istih načrtih in je predstavljala poseben tD boi-•h ladij, za katere so Nemci uvedli naziv »oklopne bojne ladje«, Angleži so j'h pa krstili za žepne križarke«. Prva je bila zgrajena »Deutschland«, nato pa še ostali dve.
»Admiral Graf Spee« je b?l splovlj?n leta 1934. in je bi nedvomno ena najmodernejših bojnih ladij ter je imela 10.000 ton. Opremljena je bila z Dieselovmi motorji, ki proizvajajo 54 000 konjskih sil in je imel pogon na nafto, kar je ladii omogočalo akejski rad j 10 000 morskih milj ali 18.500 km brez slehernega prestanka in brez nabave novih pogonskih sredtev Dieselovi motorji so razvijali h'trost 26 milj na uro. kar je b"la za te vrste ladje izredno velika hitrost Opremljena je bila s 6 dalekosežnim: topovi kal;bra 28 cm. Topovi so b*li nameščeni po 3 v oklopnih stolpih na krmi in na rramcu. Njihove granate so bile izredno učinkovite in so še na razdaljo 22 km lahko prebile 22 milimetrov debel jeklmi oklep Za obam-bo pred napad: torpedov in torpednih ru-šilcev je razpolagala križarka z 8 topovi kalibra 15 cm, poleg tega je bila opremljena rudi s 6 specialnimi protiletalskimi topovi, z 8 avtomatičnimi 27 mm brzostrelk mi protiletal«k*mi topovi in 14 težkimi 20 mm protiletal^mi strojnicami Poleg te*a ao bile na ladii tvdl nanrave za streljanje s torpedi. Stroški Stroški Gradnje so mahali 3 in tHč^trt mali iona funtov (nad milijard o dinarjev).
Angleške čete v frontni liniji
Prešle so pod francosko poveljstvo — Hud mraz na bojišču
London, 18. decembra. AA. (Reuter) Ministrstvo za informacije poroča uradno, da je glavni del britanskih ekspedc jskih vojnih sil, ki so bile dozdaj na zahodnem bojišču v rezervi, v zadnjih dneh bil premaknjen na bojno črto ter »o argleške čete prešle tako v taktičnem kakor v strategi č nem oziru pod franooak# poveTjstvo,
Odsek bojišča, ki so ga posedle britanske čete, se razprostira pred prostranim ozemljem, ki deli obe vojskujoči se strani in kjer je bila v zadnjem tednu znatna delavnost. Po mnenju francoskih strokovnjakov so imele britanske čete največ uspehov pri odbijanju nemških o^edni-ških oddelkov in so se hitro navadile na razmere, ki vladajo na bojišču.
18. dec AA. (Reuter) Včeraj zjutraj je Cbamberlain odpotoval a po-
sestva, kjer je bil glavni stan poveljnikov angleških čet v Franciji. To je tretji dan, odkar se Chamberlain mudi na bojišču na Francoskem. V trenutku, ko se je Chamberlain pojavil pri vratih, je bilo dano znamenje za pripravljenost. Ta pripravljenost je trajala kratek čas. kajti sovražnik se ni pojavil. Na tem delu bojišča je zavladal hud mraz in včeraj zjutraj je začelo tudi snežiti. Prva skupina angleških vojakov, ki se m ude na francoskem bojišču, je odšla včeraj na 10 dnevni dopust, da bi božične praznike prebila
na svojih domovih._
Curih, 18. decembra Beograd 10. Pariz 9.95, London 17.56. New York 445.875, Bruselj 73.85, MPan 22.50, Amsterdam 237.12. Berlin 178.62. Stockholm 106.20, Oalo 101.35 Kopenhagen 86,10, Sofija 5JO.
9 Iz notranje politiko
STKOSSMAVEKJEV DIH Na sestanku ni»*stnejja odbora SDS v Za-Ini Je govoril dr. Veče»lav Vikler, ki Ja cii drujrim izjavil:
Cltali ste »kako j« priSlo do pravih bratskih manifestacij v beograjski patrlartdjl. Zdelo se Je, kskor dn hi bilo vse aranžirano, prišlo pa Je do tega povsem slu^ajn*. Zastopnik Hrvatov je priprl s predsednikom vlade na obed v patriartiijo. Vse je ostalo pri formalnostih.
Po ob**du je dr. MačVk skromno sedel m mizo k črni kavi. V t*'m trrnutku Je pristopil nlšk! episkop Jovun povsem spoa« tano, ne da hi bil naroden ra ihilj&i govor. XI imel običajnega govora, temveč je govoril besede, kakor da bi mu jih bil vzbudil genij. Omenil Je, kako je prišel škof Strossmaver nekoč v Beograd ne sumo, da hI pregledal male siromašne župniji v Srbiji, temveč tudi v skrbeh za malo državico. Obstoje dokumenti, da je kralj Milna, ki se je klan:al Dunaju, Strossmayerja celo denunciraj.
Strossmaver Je v duh Je prežel tudi episkopa Jovana In mnogi bi mislili, da je bil dr. Maček presenečen, ker mu je epi-Kop omenjal Strossmaverjevo Jugoalovenstvo* Dr. Mačkov odgovor Je bil enostaven. Tudi njega Je navdahnil genij, ko Je dejal: Nikoli se nismo borili proti Srbom, temvei za svojo individualnost. Sedaj ko Je primana, moremo jarlraM v slovanntvo In Ja-goslovenstvo. Dr. Maček Je povedal \elika> resnico, ko je dejal: »Našli smo temelj, na katerem bomo skupaj«.
č"e homo to razumeli, bomo spoznali koliko malenkostnega Je okoli nas. Ta prehod, to škripanje voza nas ne sme motiti. Danes smo v zflo nevarni fazi, ker Je v Evropi vojna, in sedaj moramo dokazati, da se bomo tudi borili za svojo samostojnost in svobotlo. Nasa drtava Je bila leta zaradi nesloge ln pretreslfajev v vprašanja* RazecUnjenl bi izginili. Ne hI nas odnesla, samo prva burja, temveč bt nas odpihnil že lahen vetrlč. Videli ste, knko lzglnfajo drŽave, na drugI strani pa vidite prepričanje o potrebi velikih skupnosti, toda mi siroma ki nismo raznmeli, da nam ta nafta skupnost potrebna. Avstralija Je Izjavila te dni, da ima mejo na Renu, prt nas pa Se pred mesecem dni niso razumeli, da Imamo mejo pri Mariboru, temveč >o mnogi mislili, da Imajo mejo ob svojih hišah.
pomttcnt zr.orrvi
v BANOVINI HRVATSKI Vlsje državno tožilstvo v Zagrebu Je zaav levalo 6. decembra od vseli državnih tožil* stev na področju bivše savske banovine lev državnega tožilstva v Derventi, naj rms predlože poročila o vseh kazenskih zada* vah, ki se tičejo polzkusenih umorov, ubojev ali težkih po&kodb, izvršenih po 26. ar-gustu lz političnih razlogov aH pa o katerOa se morda domneva, da bi mogli obstojali taki razlogi.
Državna tožilstva na SnAaku. ▼ Derventz, Varaždinu ln Orullnu so odgovorila, da na njihovem področju ni bilo izvršeno niti po» skušano nobeno tako dejan*e. Državno t«** žilstvo v Zagrebu je poročalo o 9 primerih, v Osjeku o 2, v Sluvonskl Požegi pa o 4 Državno tožilstvo v Trtrlnjl Je poročalo o umora Ivana Radiča s. novembra. Dr* žavno tožilstvo v Bjelovaru je poročalo • dveh primerih, v Gosnlču pa o treh. Po teH podatkih Je bilo Izvršenih aH pa poskiisenlk 21 kaznivih de tanj, rn katere obstoja do* mneva, da so bila izvršena lz političnih razlogov.
ZagrebSki listi, ki objavljajo te podatka* poudarjajo, da je med žrtvami In onimi, hf so samo slučajno pri raznih kaznivih do* janjih Izgubili živlfenje, tndl več uglednUl nristasev hss. Iz tega je razvidno, da sa> bile pretirane In zlonamerne alarmantnr vesti o življenjski sigurnosti Srbov na vatskem.
O vomtvah v hrvatski sabor
Včeraj Je bilo v Varaždinu veliko poH1 no zborovanle, na katerem le govoril trla** ni tajnik HSS dr. Juraj Krnjevlč, ki je • volitvah v hrvatski sabor Izjavil naslednje!
Volitve bodo. Ali bodo kmilu aH malo kssneje, to nI odvisno od nas. To Je odvisno od mednarodnih razmer. Toda ml delam* za to, da se člr^orej Izvedejo. Pripravljeni smo nanje politično in po volilnem redm, po katerem se bodo Izvedle, Bai s tem volilnim r'om smo pokasaU, da bomo dafl vsaki r-- 'Inl med nami. vsakem n, ki |a drugačn ■ mislfenia, pravico, da trraaf svofe mKl'en»e. Kolikor je kdo močan V svojem narodn. toliko besede ho Imel v hrvatskem saboru,
OPOZORILO TUJIM DELODAJALCEM
»V prehodnih časih, kakor jih do* življamo sedaj, se morajo kap?ta'ist! o4* reči dobička in se zadovoljiti Izključno O primernim dobičkom, ki jim ga prinaša njihovo aktivno sodelovanje v podjetjih«« piše »Hrvatski dnevnik« ter nadaljuje.
»Ce bo vsak Uvel od svojega dela m če vsaj zniža dobiček od kapitala, kolikor se mu ne odreče, tedaj bodo mogoče ra-oa-Ijive cene, oziroma bo mogoče zvišati p1 a* če delavcem in nameščencem. V teh časni moramo vsi nekaj žrtvovati, toda v prvi vrsti oni, kl bodo te žrtve nataftnj ob* Čutili. Mnogo pametnejše bo. če to "anal «T>revidl«o. To m~ra«o Imeti pred remi s'a-*tl oni delodafalci. kl niso prtpa4««rk< Sega naroda In ki ne morejo v nas i <camo Imeti koristi, ne da bi dali nekaj narodu, med katerim in od katerega Hi
Stran 2
>S LOVE NS KI NAKOIKpnMMKk. m deonlm 1IN.
In zakaj pomanjkanje bencina v Mariboru
V Sloveniji bo kmalu dovolj tekočih goriv, tako da vsaj neka]
Maribor, 17. decembra TudF. v Maribora imajo velike težave zaradi pomanjkanja bencina. Nekateri so hoteli razlaigati napačno morda hote ali nehote — zakaj so zaloge pošle in iskali so krive? tam. kjer jih ne more nihče najti.
Kakor smo naglasili, ko smo poročaJi o pomanjkanju bcncAna v Ljubljani, da ni prišlo do pomanjkanja tekočih goriv zaradi prepovedi izvoza nafte iz Rumunije, pra vtako moramo ponoviti r>b tej priliki da je družba imela dovolj časa in bi se rahko založ'da z iiatto, dokler izvoz še ni bil prepovedan. Da je to res, sprevidimo že po tem ,da je bil izvoz iss Rumunije prepovedan v začetku novembra, a sam transport k nam traja približno 14 dm. precej časa pa tudi predelava v m fine: i-jah. bencina je pa začelo v Mariboru pri-maujtcovati že v pivi polovici novembra.
Prav tako je treba zavrniti trditve, u*i se jc bencin podražil samo zaradi večje porabe, čefc da sto »i avtomobilisti začeli zbnati rezeivc. Zanimivo bi blo ugotoviti, odkopi izvirajo vse te čudne govorice.
Potrt>bno je. da javnost zve, kako je v reinicl ure jena preskrba Slovenije z ben-c:ncxm. Tekoma goriva piodajata pri nas na debelo dve družbi, znani benetitski kartel h svojimi prekupčevalci in tvrdka Motoroil Vsi dobivajo Mago iz Rumunije. MOtbroil ima rafinerijo v Mariboru 'n normalno spravi na trg 200 000 kg tekočega
goriva na mesec. Toda Moto roti ne more več konkurirati s kartelom te nekaj mesecev, ker ni prejemala od 11. septembra uvozniii dovoljenj. Upoštevati je treba še, da je bil hkrati prepovedan izvoz praznih zasebnih cistern iz nase države. Tako je bil dovoz blaga v Maribor onemogočen, ker podjetje ni moglo poslati svojih cistern v Rumunijo.
Podjetje je imelo v Ru muni ji nakupije-* nega blaga za dva meseca vnaprej, a ga nI   moglo  prevzeti,  zato so  bile kupčije stornirane.
Marsikaj vam pa postane jasno šele. ko vam povemo, da je kartel kljub vsemu lahko uvažal tekoča goriva, česar ni moglo podjetje Motoroil. Po vodni poti uvoz tekočih i;oriv namreč ni bil prepovedan, uvoz z vodnimi tanki je bU dovoljen, med tem ko železnicai*ske cisterne niso smele čez mejo. Motoroil :ii mogel dobiti vodnih tankov, ker jih je vse uporai>ljal kartel.
Po tem takem ni mogel nihče konkurirati kartelu dva meseca. Ce se je torej l>encm podražil v Mariboru za 1.24. plinsko olje pa za 1.1 din, je treba krivdo pripisovati komu drugemu, ne avtomobili-ptom. in tudi s samo prepovedjo izvoza tekočih goriv iz Rumunije ne more nihče obrazložiti podražitve. Podjetje Motoroil bi prodajalo tekoča goriva še vedno po starih cenah m razumljivo jo, da bi jih zaradi tega ne mogel prodajati dražje tudi kartel.
Vsak lak lahko Sprevidi da na morajo izostati posledice, če pride na trg nenadno 300.000 kg manj tekočega goriv* na mesec; kartel ni mogel kriti vseh potreb in rjornssnjkanje je morate nastati. Vzrok pomanjkanja bencina v Sloveniji jo torej povsem jasen in vse druge razlage so bodisi povsem iz trte IzvSte ali se pa opirajo na napačne informacije. Zakaj pa tvrdka Motoroil ni mogla dobiti dovoljenja sa uvan goriv, ne moremo raziskavmti.
Oiprav se je podjetju Motoroil konten posrečil© dobiti uvozna dovoljanja po posredovanju v Beogradu, vendar zdaj ni mogoče več popraviti vse £kode. Nihče ne bo povrnil ftkode porabrr kom tekočih goriv, škode,, ki so jo utrpeli zaradi dražjih goriv in zaradi z.*»str»ja v prometu In drugih g—psahasjMl fvtrokah.-----__
Tvrdka Motoroil je dobila končno uvoz-ia dovoljenja za uvoz 8O0.0O0 kg blaga m tud* dovoljenje, da sme poslati cisterne v Rumunijo. Tvrdka si je pa priborila svoje pravice šele, ko je Rumuriija Se prepovedala Isvoz tekočih goriv v Jugoslavijo, dokler rte bo sklenjena nova trgovinska pogodba. Blag:o. in sicer 20 cistern, je bilo pripravljeno te prejšnj; mesec m Motoroil. a ga ntao še mogli poslati. Zdaj bo pa kmalu dovolj tekočih goriv v Sloveniji in se nam ne bo trOba bati pomanjkanja bencina vsaj nekaj mesecev. rgč6zmzb 1    enia rdgov umlhwy
Razvoj šolstva na obmejnem Kozjaku
Načrti za gradnje nove Sole pri Sv.Duhu na Ostrem vrhu
Maribor, 15. decembra V zadnjem času posvečajo nađi Kulturni činitelji živahno pozornost tudi naše-mu šolstvu na Kozjaku. Pri Sv. Križu nad Mariborom je šolsko poslopje še precej v dobrem stanju, šola ima eeio prostor za kopanje učencev s prhami. Precej slabše pa je glede učiteljskih stanovanj. Poleg Šole je razen tega se lep vrt. kjer, imajo ljudje priložnost, da opazujejo način obdelovanja in gojenja sadnega drevja. Povsem drugačen je v tem pogledu položaj pri  Sv.  Duhu  na  Ostrem vrhu.
Kakor znano je na podlag*; razmejitve pripadlo Avstriji novo čolsfco poslopje, ki ga je zgFadfla naša CMD. Staro šolsko poslopje je oetalo nam. šola ima. tii od-de'ke, je pa v nji prostota le zo ive učilnici. Prvotno je bil načrt, da se zaradi naraščajočega .   -\ la učencev in učenk raz-
širi staro šolsko poslopje. Toda kmalu je
prodrlo spoznanje, da bi takšno razširjenje veliko stalo, da pa ne bi bil s tem dosežen želen! namen. Spričo tega se je krajevni Šolski odbor pri Sv. Dubu na Ostrem vrhu odločil za to. da kupi znano posestvo »Pri lovcu«. Tukaj bo začasno urejena še tretja učilnica, obenem tudi stanovanje za učitelje. V tem bi bila pro-vizorična rešitev iz težke prostorne stiske. V drugi etapi pa naj bi se v ugodnem času postavilo novo šolsko poslopje.
Z izvedbo teh načrtov bo nafta najbolj ekapon t rana obmejna točka pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu se pridobila na svojem pomenu važno prosvetno in nacionalno žarišče vrh našega ponosnega Kozjaka. Naloga vseh čuiiteljev je. da pomagajo in sodelujejo, da bo ta načrt čim prej uresničen.
Pošilja«*« jestvin v inozemstvo
Opozoril* vodstva pošte Maribor II
Maribor 17. decembra Kolodvorska poŠta v Mariboru opozarja občinstvo, ki po&tja po poŠti JestvinŽ v inozemstvo, da jih omota pravilno kakor je to glede na vsebino potrebno in predpisano, (testo pošiljajo stranke v poSiljkjh kot blagovne vzorec maščobe, ki se rutic topijo in ki niso dovoljno umotane. Vsebina rakih pošiljk, pokvari pote in >c druge. V interesu strank je torej, da pošiljke pravilno opremijo, da >e s tem izognejo nepotrebnim stroškom in da ne ovirajo s tem poslovanja pošt. l*rin«»mniti jc. d* je dovoljeno predajati po /m/ani rariii kot bla iJovni vzorec le predmete, ki res sluiijo za vzorec dotičnoga blaj*a. Blago pa (jest vinc in druge stvari), ki je namenjeno porabi ali uporabi, pa je treba i/rovati na pošto kot pakete ali tu inozemstvo tudi kot male pakete.
'Aa v«*ik paket pa mora stranka izpolniti spremnico za Inozemstvo, razen tega carinsko deklaracijo (/,s Nemčije) eno). Oba obrazca prodajajo vse manhorske pošte pri pisemskih okencih. Vsaka stranka mora paket s spremnico in carinsko deklaracijo predložiti carinarnici, ki pregleduje take pošiljke  v  carinsko  postnem  poslopju na
Aleksandrovi cesti In sicer na peronski strani, prva vrata levo in sicer samo ob delavnikih od 8. do 12. ure.
Po carinskem     pregledu Sele predajajo
stranke pakete rta pošto. Občinstvo se opozarja, da znašajo postne pristojbine za pakete brez vrednosti v Nemčijo 22 din do 1 kg, do 5 kg pa 34 din.
Mali paketi 5*0 pisemske pošiljke, katerih teža znaSa največ 1 kg. Največje razsežnosti teh pošiljk so: v dolžini 45 cm. v Širini 20 cm, v višini 10 cm. Kadar so v obliki zvitka, ne sme presegati dolžina 45 cm. premer pa ne 15 cm Pristojbina znaša za vsakih 50 gramov 1.50 din. najmanj pa 7.50 din. Priporočljivo jc. da prilepijo pristojbine stranke same v znamkah na pošiljko. Na zavitek je napisati »Petit paouct« (mali paket), točen naslov in pošiljateljeva ime.
Malim paketom se absolutno ne smejo prilagati pisma ali katerekoli listine, ki imajo značaj osebnega dopisovanja Mali paketi se odpravljajo lahko kakor druge pisemske po£Hj;kc. Pred predajo na posto se mali paketi carinsko pregledajo na kolodvor-I ski pošti in sicer v prostoru za stranke izključno ob delavnikih od 10. do 11. ure.
V ledeno mrzli Ledavi so se kopali
trije privrženo! „krive vere sv. Duha", Verske sekte
baptistov
Murska S' bots. 15. decembra V versko zelo mešani prekmurski pokrajini najdejo ugodna tia razne verske sekte, k: t nekaterih krajih pridobivajo čedalje več pristašev. V bli/im Murske Sobote je središče adventistov. Njihove obrede hodijo gledat tudi Sobočanci iz radovednosti in »bave. Poleg te verske sekte so v Prek nmrju še baptisti, ali kakor jih prekmurski lokalni list imenuje »verniki krive vere sv. Duha«. Pred kratkim so se po nauku te vere dali krstiti v Ledavi. glavnem potoku, ki zbira vodo Prekmurja in jo pri Dolnji Lendavi oddaja Muri. poreći verniki, trije ljudje, dva mo«ka in ena ženska.
Obred krsta v hudem mrazu je privabil številne radovedneže. Vsi trije pristaši nove vere SO slekli obleko in oblekli tenko dolgo belo srajco ter stopili z duhovnikom v vodo. Duhovnik je vsakemu položil roko na glavo, izgovoril besede: »Krstim te po prepričanju tvoje vere v imenu Očeta, Sina in sv. Duha«, potem pa ga je potopi! v ledeno mrzlo vodo, da je bil za trenutek ves pod vodno gladino. Ko se je novokršce-nec prikazal iz vode, je odgovoril na duhovnikove besede »Amen« in bil s tem sprejet za člana nove vere. Njegova vera mora biti pač zerlo goreča, da se ne ustraši niti ledeno mrzle vode v Ledavi.
Mariborske in okoliške novice
— V ča*H ravnatelju D. Hujn^ku je bil v soboto zvečer pri Novem svetu spominski večer ob 401etnici, kar je priče! ravnatelj g- D. Humek popularizirati obrtni in rokotvorni pouk. Ob tej obletnici je organiziralo tuk. Slovensko obrtno društvo poaeben počastit veni večer, na katerem so predstavniki obrtnstva poudarjali njegove zasluge za pravilno vzgojo obrtniškega naraSčaja. Tople besede so spregovorili predsednik Slov. obrtnega društva v Mariboru g. Sojč. ki je izročil slavljencu lepo ajporninako sliko, nadalje g- Fr. Burei kot zastopnik "obrtno pospeševalnega zavoda, mestni obrtni referent g. dr. Senkovič in a;. Novak. Vneto so sodelovali pri prvjet-otm večeru člani trg. pomočniškega pevskega zbora pod vodstvom učitelja g. Ci-otca.
_ Letošnja »zlata nedelja« ni bila bog-
v* kako zlata. Po mestu je bilo sicer pre-otj živahno vrvenje, zlasti popoldne, po trgovinah pa ni bilo običajnega Živahnega prometa kakršnega amo vajeni vsako leto a* »zlato nedeljo«. Nedvomno gre za •oaledice posebnosti časa, v katerem živi-«K>. Številni mariborski trgovci pa so iz-
razili tudi svoje prepričanje, da bi bilo bolje, ako bd se določila nedelja 24. dec. kot zlata nedelja. Tedaj se pripravljajo božična drevesca in se krasijo z raznimi okraski, skrbne mamice pa hitijo, da presenetijo drage svojce s primernimi darili. Letošnja »zlata« nedelja pa je bila nekoliko preveč odmaknjena od bUžine praznikov. Zaradi tega ni bila talco >zhita«, kakor običajno, celo pa ne, kakor je bila v letih najlepile najugodnejše povojne konjunkture, ko je vrgla zlata nedelja precej lepe dobičke. Nekateri mariborski trgovci so se spričo tega odločili, da so Ae popoldne zaprli svoje trgovine.
— L£p napeli je zala včerajšnja dopoldanska akademija podmladka JS tuk. klasične gimnazije v dvorani Ljudske univerze. Akademiji so prisostvovali poleg ite-vimega dijaltva tudi profesorji s g. ravnateljem na čelu.
— Zborovanje proti draginji sklicujejo nekatero organizacije zasebnega name-ščenstva v torek 1». t. m. Ob 20. v dvorani Ljudske univerze. Zborovanja se udeležijo tudi člani društva odvetniških in notarskih uradnikov v Mariboru.
•— Pob reške novice. Precej so isprazn li Smodejevo mesa rt jo se neizsledeni zlikovci. Odnesli so 150 kg svinjskega mesa, tti svinje, 20 klobas, škoda je okoli 2500 dm Za tatinskimi zlikovci se vršijo poizvedbe.
— Sokolsko društvo Maribor III. v Krčevini je darovalo CMD v Mariboru 200 din namesto venca na grob pok. upravitelju g. Franu Cvetku.
— Ciril Metodove božične la novoJetm' razglednice dobite po trgovinah a papirjem in trafikah. Zaloga v trgovini Sax na Grajskem trgu. Ne pozabite tudi na na-rodni kolek! Mal položi dar domu na oltar!
— Plsreno božićnico so meli v sobot ^ zvečer v Narodnem domu mariborski Hrvati, organi sirani v tuk. Napredkov! podružnici. Globoko zajete misli o starih hrvatskih božičnih običajih je spregovori', prof. dr. Crnek. Številni navzoči so peli stare hrvatske božične pesmi. Lepi božični proslavi so prisostvovali tudi številni častniki tuk. gamizije in predstavniki slovenskih društev.
IV. sokolski ples v Maribora
Izredno uspeli lanskoletni sokolski plee je pokazal nujno potrebo, da se vsako leto tudi v zimskem času zbere sokolstvo cele mariborske župe. V počastitev rojstnega dneva Nj. Vel. kraljice matere Marije ee bo dne 13. januarja 1940 v vseh prostorih Sokolskoga doma vršil IV. sokolski ples. na katerega že sedaj opozarjamo vse pripadnike in prijatelje sokolstva!
— Obsodba. Kakor smo že poročali je bila v soboto dopoldne pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča kazenska razprava proti 42-letnemu viničarju Antonu Lozinsku iz Drstele, ki je bil obtožen, da je v noči na 30. september do smrti zabodel posestnika Rupcrta Ploja in sicer ob priliki stiskanja grozdja pri pokojnikovem bratu Rudolfu Ploju v Zgornjem Mestnem vrhu pri Ptuja. Mali kazenski senat, ki mu je predsedoval s. o. s. dr. Turato, je obtoženega Antona Lozinaka obsodil na 6 let robije ter na trajno izgubo častnih državljanskih pravic.
— Svojevrstna nezgoda se je pripetila 18-letnemu mehan. pomočniku Antonu Ro-škarju iz Spodnjega Radvanja. Roškar je bil namreč zaposlen v neki garaži s popravilom avtomobila. Pognal je motor ter pozabil odpreti garažna vrata. Ko Je Čez nekaj časa stopil v garažo neki uslužbenec, ie našel Roškarja nezavestnega na tleh. Poklicali so reševalce, ki so nezavestnega RoSkarja odpremill v splošno bolnico, kjer so mu zdravniki rešili življenje. Roškarja so namreč motorni plini omamili in zastrupili.
— 82-letna starka . . . Mali kazenski senat mariborskega okrožnega sodišča je obsodil 82-letno Marijo Teršavec iz Sv. Jurija v Slovenskih goricah na 3 mesece In 10 dni strogega zapora In sicer po čl. 1 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Državni tožilec dr. Trampuž je zaradi nizke kazni vložil priziv.
— Nasilnež. K neki stranki v Ulici kneza Koclja je prišel mlajši moški ter prosil za prenočišče. Ker ga ni dobil, je pričel stranko psovati nato pa se je je se dejansko lotil. Poklicani stražnik je nasilneža aretiral in zaprl. Gre za 26-letnega brezposelnega mesarskega pomočnika Romana Rrezočnika, ki se bo moral zagovarjati pred sodniki.
— Nočno lekarniško službo imata tekoči teden Maver jeva lekarna pri Zamorcu v Gosposki ulici 12, tel. 28-12, ter Vaupotova lekarna prt Angelu varuhu na Aleksandrovi cesti 33, teL 22-13.
.— Nad svojo varovanke se je spozabil 33-letni mlinar Anton J. iz Studencev, ki se je moral zaradi tega zagovarjati pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča, ki ga Je obsodil na 3 mesece in 10 dni strogega zapora.
— Bazne novice. Na državnem mostu je doslej še neznani in neizsledni zlikovec ukradel z električnega kandelabra 2 žarnici. _ Na križišču Aisksandrove in Sodne ulice sta trčila kolesarja. Pri karambolu sta bin obe kolesi poškodovani, razen tega pa Je dobil trgovski pomočnik Anton Lo-kovtek iz Rošakov manjše poikodbs na rokah. — Tkalcu Francu Brmanu, stanu-jocsmu na Meljsld 54. je Izginilo iz kleti par smučk, vrednih 200 din. — Is stanovanja zasebni ee Ane Gselmanove na Koroški cesti 18 js isginila denarnica, v kateri js bilo 200 din gotovine. — Iz nove stavbe v Ljubljanski uHoi Je odnesel neki zlikovec vse telesnih palic in Ima lastnik čevljarski mojster Alojz Frangefl nad 500 din Škode.
.__Sreea w morr rt Na poipotl, kl vodi
po serpentinah k dravski brvi je prof. St. Modie naael nekega moškega, ki Je ležal nezavesten na tleh. O tem Je obvestil stražnika in reševalce, ki so takoj prispeli na pomoč Molki je Imel sevajoče raso ne levi
strani čela. Bil je popolnoma vinjen. Zraven nezavestnega moškega je bii nahrbtnik, v katerem je bilo par steklenic žganja. Ugotovljeno Je bilo, da je priletel možakar z glavo v telesno ograjo. Sreča v nesreči Je, da ja obležal na pešpot 1. kajti lahko bi ae zgodilo, da bi se skotalil po nasipu v Dravo. Ore SB tG-letnega ključavničarje Alojza R., ki J« potem, ko se je osvestit povedal, Oa Je bil pri nekem svojem znancu, kjer so kuhali žganje.
— VOS SO Jim odvzeli. V Maribor Je prispela skupina 79 Bolgarov iz Nemčija, ki so namenjeni v domovino. Zgodilo pa se je, da so j|m onstran meja odvzeli ves denar, tako daso prišli v Maribor brez vsakih sredstev. V Mariboru so naia oblastva poskrbela sa to, da so dobili hrano in nekaj gotovine, nakar pa SO nadaljevali vosnjo proti Bolgariji.
—- Razne vesti. Zasebnici Mllkt Stesnl, stanujoči v Slovenski ulici 13. je na Vodnikovem trgu doslej se neznani in oeissle-deni žepar umaknil denarnico, v kateri je bilo 90 din gotovine. — Mizarju mestne občine mariborske Viktorju Kuhelju z Melj-ske 4T Je Izpred neke gostilne na Meljski cesti izginilo 900 din vredno kolo, ki ima evidenčno štev. 2-20701. — Pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah je padel s skednja 2i-letnl vinlčareki sin Ervin Farič, ki si je prt padcu zlomil levo nogo. Farič se zdravi v mariborski bolnici, kamor so prepeljal! tudi S*-letno aasehnlco Marijo He-rič s Koroške ceste, ki si je pri padcu na stopnicah zlomila levico. — Na Tržaški cesti je neki kolesar podrl na tla 4-letnega železnlčarjevega sinčka Josipa Beranlča. ki je obležal s poškodbami na rokah in nošah. — V Dobrovcih so orožniki zasačili nekega 23-letnega posestniškega sina Franca S., ki Je streljal na fazane. Ovaden je bil zaradi tatvine divjačine mariborskemu državnemu tožilstvu.
— Neznanega obe&enca so našli davi okrog Šestih v mestnem parku blizu tako ;vanega Rožnega griča. Moški je srednje oostave, okrog 35 let star in Je Imel na sebi rujavo suknjo. Dišal je po alkoholu Pri njem niso našlo nobenih listin in zato tudi še niso ugotovili nlejrove mdentitete
— Pred pojaenitvijo vloma v Lahovu trgovino. Policiji se je posrečilo izslediti več storilcev, ki so soudeleženi pri velikem vlomu v Lah ovo trgovino na Glavnem trgu. Glavnega vlomilca še nimajo. Na Kalvariji so našli ročno blagajno. ki je bila seveda prazna.
— Obup nad življenjem. Pred Koširjevo ostilno na Meljski    cesti so našli ponoči
na tleh nezavestnega in krvavega Albina I Hoboto iz Kacijanarjeve ulice 53. Ugoto-
vili so, da je ranjen v leva prsa Stražniku je povedal, da se je sam sunil v prsa, ker mu je umrla sestra, brez katere ne more t. ve ti.
— Neereeev. v Selnici ob r>ravi je bil na obisku pri 21 letnem misarskern pomočniku Antonu Sprahu njegov prijatelj in al ogledoval samokres. Po nesreči se mu Je sprotU in krogla je sedela S praha v hrbet ter obt-Čala nad srcem.
_ Mariborsko vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno in nekoliko vetrovno vreme. Najvišja temperatura je znašala včeraj 0, najnižja pa davi —2.6 Vitina snega 10 cm
_ Ljudska univerza. Dre vi v ponedellek
18. t. m. bo predaval dr. Robert Neuba-uer. ravnatelj zdravilišča na Golniku, o sodobnem lečenju tuberkuloze.
— Maistrovi borci pozor! Zaradi kratkega roka za vlaganje prošenj pri Zvezi Maistrovih borcev za podelitev spominske kolajne, ki je določen do 1. januarja 1040. in ker se po tem roku ne bodo več prevzemale zadevne prošnje, se opozarjajo vsi oni člani, ki stanujejo v Mariboru in bližnji okolici, da si čim prej pridejo sami po tiskane formularje. ki se dobe v tajništvu Zveze.  Narodni dom.
—- Iz učiteljske frluibc Upokojena je učiteljica na tukajšnji I. dekliški meščan. Soli gospa Marija Serajnikova.
— Pri tukajšnjem obmejnem k oral »arija tn je imenovan za pristava 8. skupine g. Karel Jančič.
— Davčna uprava za mesto Maribor razglata: Pozivajo se vsi službodijalci, ki zaposlujejo hišno služinčad da v času od 1. do 31. januarja 1940 nabavijo davčne karte. Davčna karta se glasi na ime služ-bodajalca in velja za eno koledarsko leto. Za vsakega službojemalca je nabaviti 1 karto. Za «lužinčad, ki vstopi v službo med letom, je nabavit, davčno karto v roku 15 dni po vstopu v službo. Za pravočasno nabavo davčne karte je odgovoren službodajalec. Plačani znesek pa lahko odtegne slutboiemalcu. Karto mora nabaviti za vse vrste hišnega služabništva kakor hlapce, dekle, sobarice, kuharice itd., v kolikor se ne uporabljajo v trgovini ali obrti. Za strežk nie ki se zaposlujejo r0d> no vsak dan, četudi samo za nekoliko ur, je tudi nabaviti davčne karte. Kdor ne nabavi karte ali jo nabavi prepozno, se kaznuje s petkratnim zneskom neplačane karte. Davčne karte je nabaviti pri davčni upravi \far bor okolica za ceno 50 din kot davek in 2 din za stroške izdelave Ob nabavi davčne karte se plača tudi ustrezajoči speciaJni doprinos za narodno obrambo in banovinski bednostni fond.
Socialni in zdravstveni problem! slovenske
vasi
Poučno predavanje v Ljudski univerzi — število neza* koščkih otrok ]e naraslo v mariborski okolici na 32%
Maribor.  17 decembra V izčrpnih  izvajanjih  je razpravljal v tuk. Ljudski univerzi ravnatelj Higiensk^n za votla iz Ljubljane dr. Ivo Pire o vseh a k tualnih zdravstvenih in socialnih problenvh ki se nanašajo na slovensko vas Omenjal je število rojstev, ki so padla že zs eno petino. Danes imamo pri nas letno okoli R0Q0 rojstev manj kakor pred 20 leti. Posebno poglavje socialnega rnsčaja pa tvorijo ne zakonski   otroci    V   mariborski   okolici je naraslo njihovo število na 32^ Sorazmerno jih je v Sloveniji največ. Pa tudi visoka umrljivost občutno ogroža naš bodoči rod. Ta umrljivost otrok zelo narašča pred vsem v mariborskem, ptujskem, ljutomerskem in prekmurskem okolišu. Veliko smrtnih primerov terja jetiks. Dočim je Sttjvl io  smrtnih  žrtev  v   ljubljanskem okolišu padlo na 1000. jih  imamo v mariborskem okolišu Še zmerom 2000.
Žalosten položaj povzroča v našem podeželju alkoholizem, ki pnna'a kriminal in ki terja tudi številne primere obolelih, pred vsem na srcu. V tem pogledu bo treba še veliko vzgojnega dela. pri katerem marajo sodelovati vsi vigojni činitelji, dom, šola in cerkev.
Talko socialno »tanje na naši vasi pa je nemalokrat posledica neugodnih socialnih prilik Četrtina na$ih kmetov živi na posestvih, ki ne obsegajo niti 5 oralov, drufls četrtina pa se mor« preživljati na poaeatvh. ki obsegajo do 12 oralov. Taktne razmere ne morejo ostati brez posledic na zdravstveno stanje naše mladine.
Končno pa je treba misliti na to. kako dvigniti zunanjo sliko, hiflitnsko stanje naše slovenske vasi. Slejknprej le silno ak> tualen problem asanacije na*e vasi. ki naj bi se izvedla z vso potrehno aistcmstlčnost-jo. doslednostjo in sodobnostjo.
Iz Ljutomera
— Gasilska tombola. Ljutomerska gasilska četa priredi na Štefanovo tombolo v hotelu Zavratnik. Začetek bo ob 17. Poleg 4 glavnih dobitkov je se 300 manjših dobitkov. Cena karti samo 2 din.
— Sokolski Miklavž je obiskal deco. Ljutomerski Sokol je tudi letos priredil za svojo deco in naraščaj miklavževanle v Sokolskem domu. kjer je bila deca prejels lepa darila.
— Roko »i je zloro'1. Martin Pochjorelec, posestnik iz štrisove, je padel tako nesrečno s kolesa da si je zlomil roko. Moral je takoj v soboško bolnico.
— Uradni dan zbmice za TOI. Uradni dan zbornice za trgovino, obrt in industrijo za ljutomerski srez bo 21. t. m. v Ptuju v prostorih Združenja trgovcev za mesto Ptuj v Narodnem domu.
— Izvoz nase Ž »vin«. Naši kmeti jsk: zadrugi v Ljutomeru in Kriftevcdh Se vedno kupujeta živino za izvoz. Tako so v preteklem tednu zopet natovorlli par vagonov bikov, ki so bili odposlani v Italijo.
— Cene navijajo, v zadnjem času so prišli navij alci cen na svoj račun pri prodaji bencina ln petroleja, ki sta za podeželje nujno potrebna. Tako ae prodajata bencin in petrolej samo še v nekaterih trgovinah, dočim ga v nekaterih Se dolgo nimajo. Ker je povpraševanje po petroleju in bencinu veliko ter je vsak zadovoljen oa ju more dobiti, ni prt tem kupcu važna cena teh dveh potrebnih snovi. Ker pa so te cene v raznih krajih tako različne, je vendar potrebno, da jih tu omenimo. V Ljutomeru stane 1 1 petroleja 8 din. v štrt^ovi stane 9 din, pri Sv. Martinu 10 din. Bencin stane v Ljutomeru kg 9 din. v fttrigovi 10 din. pri Sv. Martinu pa 12 din. Iz navedenega je razvidno, da je razlika največ do S din pri benc'mi, 2 din pa pri petroleju. Tedaj ne gre pare, temveč za par dinarjev. Razlika je mnogo prevelika. Ali ae vedno ni instance, ki bi nadzirala porast cen zlasti na podeželju?
— Dobrodelni koncert. V nedeljo je priredil septet bratov Žlvko uspel dobrodelni koncert v prid revnim Šolarjem. Zelo pester in primerno izbran spored je vseboval Foersterjeve. Savtnove, Ukmarjeve ter Mirkove skladbe. Posebno je ulivala publika, ob narodnih s Pohorja in okolice v priredbi prof. Vasilija Mirka. Občinstvo, ki je dvorano povsem napolnilo je dalo Izraza svojemu zadovoljstvu po vsaki odpeti pesmi z dolgotrajnim ploskanjem. Kontakt med njim in pevci je bil odličen. Za nameček je tenorist g. Avgust 2n ko dodal še nekaj samospevov. Uvodoms se je teptetu sa njegovo velikodušnost zahvalil v imenu revne šolske dece, g. šol. upravitelj K rajne Dobiček prireditve 750—- din je namreč septet poklonil za revne šolarje. Prisrčna hvala.
— Prodaja rdeče sol!. Kupovalci rdeče soli se obveščajo, da je sedaj urejena prodaja rdeče soli tako, da jo smejo prodajati samo veletrgovcf-zakupnlki soli. Je pa v teku akcija, da oblast dovoli prodajo živinske soli tudi vsem ostalim trgovcem, ki prodajajo kuhinjsko sol. Priporoča se nabavo rdeče soli skupno potom kmetijske organizacije, ki bo sol dobavila direktno pri vele-trgovcu zakupniku.
— Opozorilo lastnikom motornih vozil. Vsi lastniki motornih vozil ln drugih obratnih motorjev na tekoče gorivo se pozivajo, da prijavijo svoja vozila ln motorje do prve polovice decembra osermo pri sre-skem načelstvu v Mariboru na predpisanih tiskovinah v dvojniku, ki jih dobite na občini.
Iz Poličan
— Manom Vodnikove dražbe sporočat-da so prispele knjige Vodnikove družne h. jih člani lahko vsak čas dvignejo pri krajevnem poverjeniku.
_Podpora sa zatiranje tmamlee. V želji, da so bodo našemu vinogradništvu in našemu zdravju Škodljive samorodniee iz naših vinorodnih leg odpravile, bo banska uprava v možnosti proračunskih sredstev podpirala zatiranje. V ta namen bo dodeljevala cepljen trs in podporo. Prošnje morajo MU vložene pri občini najkasneje do 5. feoruoija.
Iz Celja
—C Likovna rszstsvs otvor Jena. V nedeljo ob 11. dopoldne se je zbralo v sejni dvorani Mestne hranilnice mnogo Celjanov in Celjank, da prisostvujejo otvoritvi božične likovne razstave celjskih slikarjev ge Vere Fiier-Prtstovlkove ter gg. Alberta Sirka. Cvetka Ščuke, Miroslava Modice in Karla Mehi sta. Namesto odsotnara umetnostnega zgodovinarja prof. dr. Frana Sljanes Je otvori 1 razstavo • kratkim nigovorom akademski slikar g Sirk. Razstava je zelo pestra, zanimiva in bogata. Razstavljenih je okrog iO ©11, pastelov In akvarelov. Razstava bo odprta do 96. t m. in bo gotovo privabila mnoeo občinstva.
—c 1500 m po USA. Na ljudskem vseučilišču bo predaval drevl ob osmih inž. Mitja Svigelj is Ljubljsne o svojem potovanju po Združenih državah. Predavanje, ki ima naslov »1500 km po USA«, bo spremljalo okrog 200 lepih skioptičnih slik. Opozarjamo na to zanimivo predavanje.
—c Umrl Je v soboto v Zagradu pri Celju Baletni preužitkar Matijs Mlakar