91. številka. Trst, v četrtek dne 23. aprila 1903. Tečaj XXVIII „EDINOST" izhaja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 4. uri pop. — Naročnina zna-a: za vse leto 24- K. za pol leta 12 K. za četrt leta 3 K in za en mesec 2 K — Naročnino je plačevati naprej. Na naročbe brez priložene naročnine se upravni«tvo ne ozira. Po tobakarnah v Trstu se prodajajo posamične tevil ke po 6 stot. (3nvč.>; izven Trsta pa po 8 »t. Telefon številka 8to. i glasilo političnega društva „€5inost" za primorsko. V edinosti je moč ! Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naroČilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domaći oglasi itd., ae računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj ae pošiljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi *e ne vračajo. Naročnino, reklamacije |in oglase sprejema uprav-ništvo v ulici Molin picoolo št. 3, H. nadatr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo In tiskarna : ulica Carintia štev. 12. Volilcem IV. okraja! 1 )a se prepreči cepljenje slovenskih glasov in rova!ce v imenu odbora političnega društva »Edinost« ter je nadaljeval: Odbor je prišel mej volilee 3. okraja, da dogovorno žnjimi proglasi kendidata za ta okraj. Časi so re»ni, naši narodni nasprotniki izkoriščajo ne le brezbrižnost in sntipatrijotično delovanje vladnih krogov, ampak tudi vsako našo neslogo in nesporazumljenje. Vroča je želja odbora, da €*; bratski dogovorimo gleda PODLISTEK. kandidata, za katerega bi morali vsi zložno delovati. Kakor so po vseh okrajih okolice kandidatje proglašeni sporazumno s volilci, upam, da tudi ta današnji shod proglasi kandidata ter Vas prosim, da Be vsi zložite za odlično osebo, ki bo znala dostojno zastopati ta rodoljubni okraj v mestnem svetu, oziroma deželnem zboru. Otvarjam razpravo o tem predmeta. Zborovale« g. N e g o d « se je oglasil za oesedo, da taprosi gosp. Ant. Jakića v intenu sloge in discipline, se odreče kandidaturi. A. J a k i 6 : Dragi aborovalci! Najprej se Vam odkritosrčio zahvaljujem na zaupanju, ki ste cai je izkazali b tem, da ste me na štinffl shodih proglasili kandidatom. To se je »godilo brez privoljenja in brez dogovora s pol. društvoen »Edinost«. Nočem razpravljati o tem, kako je do tega prišlo in na kateri strani je krivda; vendar pa ste pogrešili, da se niste držali Btare discipline. Mi smo ee vezali s častno besedo : ali stvari so se razvile tako, da, če bi dalje trajalo to nesporazum ljenje mej volilci in pol. društvo«, bi bilo mogoče, da vsled naše nesloge prodre kandidat laike stra»ke! A kakor Hrvat in Slovan ce morem dovoliti tega. Nekateri vaši pošteni voditelji so prišli k meni ter me naprosili, da odtegnem kandidaturo ter da jih odvežsm od dane mi Častne besede. 4V imenu sloge in discipline in da ne bi radi našega nesporazum ljenja prodrl kandidat laške stranke v tem okraju, ki je vedno visoko držal slovensko zastavo — jaz Vam dovoljujem, da odtegnete svojo besedo in da glasujete složno za kandidata, za katerega Be danes dogovorite. <(Odobravauje.) Zavrtajem, zahvaljuje se Vam vnovič in iz vsega srca na izkazanem mi zaupanju ter želim, da si ta okraj izvoli kandidata, ki bo dostojno zastopal njegove interese. (Splošna pohvala.) Zborovalec g. N e g o d e se je na to gospodu Jakiću zahvalil, da se je žrtvoval radi narodne koristi in je predlagal kandidatom g. dr. Gustava Gregorina, odvetnika v Trstu. (Navdušeni »Živio« klici.) Na to se je oglasil za besedo gosp. dr. O. K v b a r, kateremu so zborovalei priredili burno in dolgo trajajoč} ovacijo. Govornik je icražal svojo radost na tem, da se je tako lepo odpravilo nesporazumljenje in zopet dosegla bratska sloga. Veselilo gd je tudi, da je ravno zavedni svetoivanski okraj izrazil željo, da bi tamkaj kandidiral g. dr. Gregorin. Povdarjal je, da je vladajoči laški stranki v-eied zmage v I JI. mestnem volilnem rasredu zagotovljenih vseh 48 mandatov in Na to se je oglasil za besedo še zboro-da ostane Bedaj samo še okolica, da ae po- valeč g. Stanko Godina, ki se je g. Ja-stavi v opozicijo proti vladajoči stranki, kiću zahvalil na tem, da je odstopil od kan-vsled česar je treba, da pošlje okolica v didature. mestni svet take može, ki imajo dovolj zna- Povdarjal je na to, da se med okoličani nja in odiočnosti, da se bodo mogli boriti dobivajo še tu pa tam možje, ki vse tiste piotL mnogoštevilnemu nasprotniku. Slovence, kateri niso rojeni v okolici, srna- Na to je govornik povdarjal zasluge dr. trajo za tujce, katero mnenje pa je krivo, Gregorkia za slovensko uradovanje na vseh ker nam mora biti dobrodošel vsak Slovenec uradih, ker je bil on prvi, ki ee je začel in Slovan, ki ima dobro voljo pomagati nam zisrtematično in vspešno boriti za pravice na- v naših bojih. Ako se Italijani ne branijo šega jezika na uradih. Njega so italijanski pomoči netržaških Italijanov, potem tudi mi listi zasramovaii na v*e načine in ga smešili ne smemo netržaških Slovencev odrivati z v karikaturah, t on se ni brigal za vbo to, narodnega dela. Sam sedanji trža-temveč je neustrašeno nadaljeval zapričeto ški župan dr. Sandrinelli je delo. V zadnjih desetih letih smo mnogo do- tujec in so mu morali, predno : segli na državnih uradih in ravno zadnje dni so ga iz volil i za župana, šele j-smo dosegli v jezikovnem obziru na tržaškem preskrbeti občinsko pravico deželnem sodišču zmago, o kateri se nam v Trstu. (Živahna pohvala.) t akoro niti sanjalo ni. A na tej zmagi zahva- Ker se nikdo več ni oglaBil za besedo, liti se imamo v prvi vrsti dr. Gregorina, ki je predsednik Mandid z lepimi besedami zaje Btavil svojo osebo v nevarnost, da doseže ključil to pomembno zborovanje. u vedenje vseskozi slovenskih razprav na na- . - šcm deželnem sodišču. Dr. Gregorin ne na-! stopa rad javno in mu ni na tem, da bi se odlikoval e lepimi govori, a on dela toliko bolj pozitivno; kadar pa se gre za brambo Politični pregled. Y Trstu, 23. aprila 1903. Obstrukcija socijalistov. Z Dunaja, pravice našega naroda, zida se nanj lahko poročajo, da so socijalistični državnozborski kakor na trdno kraško skalo. Govornik je potem povdarjal zasluge, katere si je dr. Gregorin stekel v mestnem svetu v zadnji triletni volilni dobi in posebno to, da je vlado opozoril na {»aati, ki so bile nastavljene v volilni reformi. Vsled Gregori-novegti nastopa je skoraj gotovo, da ta reforma, ki hi nam prizadela nove kriviee, ne dobi najvišjega potrjenja. Ta reforma pride bržkone na novo reformirana v mestni svet in takrat bo dobro, da bo v mestnem svetu več takih slovenskih zastopnikov, ki se bodo znali vspešno upreti nakanam nasprotnikov. Dr. Ryb:ff je svoj govor zaključil z željo, da bi bila ta kandidatura vsprejeta ter da bi vsi voliici šli slcžno v boj za zmago našega kandidata. (Burno odobravanje.) Zborovala g. N e g o d e je na to predlagal, naj se odbor polit, društva »Edinost« 1 pooblasti, da izreče dosedanjemu zastopniku ! tega okraja, g. V a t o v c u, zahvalo za nje- poslanci sklenili obstruirati proti reformi zborničnega poslovnika. Ker se socijalistom pridružijo bržkone tudi češki radikalci, malo-ruski radikalci in Vsenemci, je jako dvomljivo, da se bi zbornici posrečilo rešenje reforme zborničnega pravilnika, katera reforma bi popolnoma onemogočila obstrukcijo manjših strank. Sprememba na vodstvu vnanje politike Italije. — Italijanski minister za vnanje stvari, g. Prinetti, že dolgo ni bil priljubljen Bvojim tovarišem. Osobito Zanar-delli je vedno iskal prilike, da bi se izoebil Prinettija. Slednjič mu je prišla na pomoč — bolezen. Prinettija je namreč nedavno zadela kap. Sedaj je torej vendar podal ostavko in kralj je vBprejel iBto inje imenoval novim ministrom za vnanje stvari dosedanjega ministra za mornarico, Morina. Tudi s tem imenovanjem je pokazal kralj Emanuel, da hoče v ^ nanji politiki igovo dosedanje delovanje ter da ga naprosi, hoditi druga pota, nego njegov pokojni oče. da se odpove kandidaturi. Predlog je bil Že Prinetti je bil le z eno nogo v trozvezi, veprejet. z drugo pa v Franciji. Morin pa je baje ves Ker se o vprašauju kandidature ni nihče proti trozvezi in za Francijo, več oglasil za beeedo, stavil je predsednik na j Se svojega slovenskega stališča nam glasovanje kandidaturo odvetnika dr. Gu- mora biti to le prav. Čim jasneje je razstava Gregorina, kije bila soglasno merje tem bolje za nas — tem manje pre-in z navdušenjem vsprejeta. tvez bodo dajali tisti »viši oziri* za tako Na rojstni zemlji. Spia&l Ks&ver-Ša.ndor-Gj&lskl ; prevel IX. 87 je vprašala Olga ter se obrnila k oknu, a Svetozar za njo. In otroka sta se zagledala v temno-modro nebo, v daljnje tresoče se zvezde, v bledi srp meaeea na zapadu nad bregom, kjer se je »mlečna steza« bajno C. vila — ter sta poslušala drhtečima srčicema lajanje psa in zavijanje vetra. Sanjavo so se Pri mizici kraj okna je sedela stara jima upirala očeaca k višinam in eden ia gc«pa io je prebirala v miznici med svojimi druga sta začela izpraSeveti o svetostih, ki stvarmi, iščoča in izbirajoča nekaj. Otroka sta jih slutila za zvezdami, pak sta z nepre-ata gledala radovedno na t9 za njiju toliko stano radovednostjo ogledavala povsodi po zanimive krasne Btvarice in vsaki hip jima daljnjem svodu, da li ne bi opazila pričako-je morala starka to al. ono po dvakrst po-,vaaega gosta iz nebesnih strani, kazati. Najbolj jima je ugajala neka sličica, — Nastavita — otroka — krožnika, na kateri je bilo zvezdnato nebo naslikano Morda se vaju vendar spomni sv. Nikolaj. Istotako kakor ono zunaj in po njem je pla- In otroka sta poskočila vsaki k svoji val angelj z do go belo vlečko, držeči dete omarici — ter sta vzela že davno pripravna roki. i Ijeaa krožnika. — No — ako sta bila dobra in ako je — Kam naj ju nastaviva? — sta vpra- sv. Nikolaj bil zadovoljen z vama — Bog sevala staro mater. ve, da-li vama ne done«e enako sliko — je' — Aha — se je spomnil Svetozar — rekla stara goapa in skrila sliko v poseben najbolje bo v gostinski sobi. Tam je najsvet-predal. ! leje — bo poprej videl. — Oh ! — da prinese ! — je odvrnila mala 0!ga z vzdihom, Svetozar pa je neka- — A sedaj pojta — Peter je goto~o že prinesel kavo — je gospa odpravila otroka kim sumljivim nasmehom pogledal starko. ' in ko bo se jima koraki zgubljali po stranskih No, ni rekel ničesar. Vendar ni bil gotov — sobah, je starka hitro izvlekla iz predala iz-a da bi si pokvaril pred svetnikom, tega j brane stvari in odhitela ven. tudi ni hoteL Pol ure kasoeje je vsa družina sedela — Bog ve, ali svetnik že potuje? — za mizo, pijoča kavo. Glavno besedo sta se- veda vodila otroka in ves razgovor se jima peklenšček, mrmraje in rožljaje z verigami, je vrtel okolo tega, da-li pride sv. Nikolaj ali Mala Olga je sklenila roki in je, ne da bi ne pride. bila čakala na Nikolajev poziv, začela moliti : — Zlatica! bodi tako dobra in pojdi Oče nas. Svetozar se je zanimal najbolj za mesLo mene k pericam ; jaz sem nekoliko peklenščeka in je v ta hip pozabil toliko na trudna — je rekla deklici stara gospa z zna- darove, kolikor na molitve. On bi bil jako čilnim posmehom v obrazu, a dek.ica je' rad pokazal vragu, da se ga ne boji. uatala takoj in je pridušenim smehom odle- — Torej, otroka — jaz eem zadovoljen tela iz sobe. Svetozar je zopet z nekim su- z vama; — angelj, ti jima položiš nekoliko mom gledal na vrata, skozi katera je zginila na krožnika — ali — da vidim, ali sta Zlatica in je cel<5 s smehom pogledaval na otroka ubogljiva: do jutri zjutraj ne smeta Frana in teto Brigito, ali ni rekel ničesar, pogledati na krožnika — je rekel Nikolaj in Teta Brigita je začela na to pripovedovati, se obrnil k vratom. Angelj je še vjel toliko kako je sv. Nikolaj često prišel že do praga, časa, da je otrokoma dal fig, sljiv in slad- pak se je, kadar je čul, da katero dete ne korja, vrag pa je Sretozaru zažugal s šibo. veruje v njegov prihod, obrnil zopet in ni Svetozar je poskočil na pol prestrašeno, na prišel več v tisto hišo. Svetozarja je to po-trlo ter je jel izpraševati Frana o življenju svetni ko vem. Franovo — nekoliko negotovo pripovedovanje je pretrgalo zvonenje na hodniku. Otroka sta prebledela in se pritisnila bližje k stari materi. Vrata so se odprla in v sobo je prišel sv. Nikolaj v zlato vezani svečeni-ški opravi z visoko srebrno kapo, z dolgo belo brado. Lice mu je bilo lepo in blago, ali bledo, kakor z moko posutJ. Poleg njega je stal Acgelj v dolgi bali halji z modrim paaom in e košaro v roki, iz katere so gledali razni zavoji. A pri vratih je stal Srn pol trmasto. Vrag se mu je zdel nekoliko podoben staremu Petru. Tudi svečeniška obleka na sv. Nikolaju kakor da ga je nekoliko spominjala na svečeniško obleko iz domače kapele, a angelj je bil popolnoma podoben gospici Veri. In sedaj, ko je bil gotov daru, je omenil svoja opažanja. Teta Brigita ee mu je takoj postavila nasproti in je pokarala dečka. Kakor da niso vse Bve-čeniške obleke istey a da je angelj podoben Veri — za Boga — ali ni Vera lepa kakor angelj ? (Pride še.) nedcumno politiko v našem Primorju, kakor nas tišči sedaj ob tla. Dogodki na Balkanu Iz Carigrada ee poroča o novi bitki, ki se je vršila blizo Smiljancev, severo zapadno od Radoviča, med 40 Bolgari in 50 Turki. Bolgari so pozneje dobili pomoć ter obkolili Turke, ki so se branili tako do^o, dokler je tudi njim prišla pomoč in so mogli prepoditi ustaše. Turški uradni vir zatrjuje, da je bilo v tej bitki 22 ustašev ubitih in ranjenih, Turkov pa 13 ubitih in 7 ranjenih. Včeraj je došla v Sevastopolj ruska vojna ladija »Dcuec« s truplcm pok. konzula &čerbine. Govorili so potem se gg. Josip Katalan, Henrik Martelanc, Ferdo Pertot in Fran Guštin (ta ponovno) in vsi so pritrjevali kandidaturi g. Ivan Gerdola. Udeležniki so pczno v noč OBtali skupaj v prijateljskih pogovorih. Tako se je na obeh teh posvetovanjih vse naše medsebojno položenje pokazaio povsem konsolidirano in je opravičena nada, da bomo imeli na volišču proti sebi le sovražnika in ne — brata! Nocoj bo posvetovanje v Rojanu. »Indipendcnte« in volitve t okolici. »Indipendents« priobčuje neki dopis, došli mu baje od enega volilcev III. okraja, v Iz Neapolja brzojavljajo, da je italijan- | katerem poživlja dopisnik mestne Italijane v ska mornarica popolnoma v bojni pripravi, ta zadnji hip, naj tudi po okolici posežejo v da takoj odpotuje v slučaju potrebe. Govori volilno borbo. se, da bi moglo vedno naraščajoče vrenje na V dokaz, s kako malo mero resnosti, a Balkanu provzrcčiti odhod italijanske vojne tem ve5° mero — lahkomišljenosti razpolaga ta dopisnik, nam je dejstvo, da niti ne ve, kdaj so Italijani izgubili drugi okraj in da prvi kamen za gradnjo mavzoleja v spomin priporoča Italijanom, naj kar hitro skličejo carju-csvoboditelju Aleksandru IL Slavnosti volilne shode tudi — pri sv. Ivanu, ker se udeleže bolgarski ministri, predsedništvo jtu da je zmaga Italijanom rago-sobranja, ruski diplomatični zastopnik Dalu- tovljena! mornarice. Prihodnje sobote položi Be v Plevni Na adreso tržaških Italijanov. okolice nam pišejo : Včerajšnji »Indipendente« je prinesel (o tem govorimo tudi na drugem mestu. Op. ured.) poziv nekih »Italijanov« iz tržaške okolice v katerem napovedujejo boj nam okoličanskim in ob enem trž. Slovencem ! Ta popolnoma nepotrebni boj bo stal nase nasprotnike nekaj tisočakov kronic, katere pa ne bodo imele — tako se nadejamo — drugega vspeha, nego tega, da slovenskim odpadnikom namočijo vedno suha grla, in pa tega, da napolnijo gotovim dobroznanim mestnim pustolovnim agitatorjem — vedno prazne žepe. Ob enem s pozivom na boj — tiskanem, kakor rečeno, v včerajšnjem »Indipendentu«, Iz njegov roman tr/aško-lokalnega pomena in mej drugim pravi :».... Nikdar mi ni prišlo na um, posmehovati se pravemu rodoljubju in sramotiti ono mesto, kjer je že skoro zadnji kotiček idealnemu narodnemu delil. Postavil sem pač svoje osebe v Trst ker je Trst svetovno mesto .... ZolČ se je nabral v meni v.....ne pa T Trstll, kjer še nikdar nisem M val čez en dan«. Svojega pisma in teh besed gosp. Sorli ni namenil za jasnost, ali oprostiti nam mora, da smo posneli teh par citatov, s čamer bo ustreženo tudi njemu in slovenski javnosti. To smo moraJi prinesti v obrambo po- — pa smo čitali v milanskem »Corriere della štenega slovenskega delovanja v Trstu in netiev z atašejem, podpolkovnikom Protopo- Mi ne vemo reči druzega, nego željo, Misso. povem in romunski diplomatični zastopnik da jih ohrani v taki ignoranci glede razmer pri sv. Ivanu. Naj le poskusijo l Ali za eventuvelne posledice mi ne bi hoteli vsprejemati odgovornosti. Ali — optimizmu dopisnika ate ne čudimo, ker izhaja morda i a posebnih želja,, ki Tržaške vesti. Pozorni Oni naši volilci, ki do prihod- njega petka dne 24. t. m. ne v dobe volilnih ^ ne 8tebajo n& Moža morda kaj legitimacij, naj ne zamude iti v soboto 2o. _ tiš5i in leka za Ali 5udimo M ,radi. t. m. med i', uro zjutraj in do ± ure popol. j pendentU€y ki pritrja dopigaiku in o5ita BVoji iskat isto kakor sledi : stranki, da se je dosedaj premalo brigala za t Volilci I. okraja v ljudsko šolo v Škod- j pa ge nju, za IL okraj v šolo pri Revolteh, za III. feako , AJ. kakoy() je bHo to briganje _ to okraj v ljudsko šalo pri Sv. Ivanu, za IV. jdrugo vprašanje. O tem spregovorimo jutri. I okraj v ljudsko šolo v Rojanu, za V. okraj . , , . , rr, , v , . «tt i - -Na nek izrek v »Indipendentu« moramo-; v ljudsko solo v Trebcah in za VI. okr?j v _ r. . pa reagirati že danes. »Indipenaente« trdi, ! ljudsko solo na Prošeku. \r ° 1 .. » .T , ^ , ... , . .j . , , . da je tudi po okolici mnogo prebivalcev ; \ sak teh volilcev, ki pojde iskat svoje J 1 . r ... . t • i i j i_ italijanske narodnosti; ali tega si vendar ne upa volilno pravo, naj vzame seboj kak doku- * . ° . . . r , . , . vt -L i- i trdih niti on, da so Italijani v ve-! ment, r- katerim se legitimira. .Najbolje bo, i . .... T ... . . _ . , „ eini. Pač pa meni, da imajo ti Italijani ako se vzame davena knjižica, davena po- . , ...... . j , * pravieo zahtevati, da jih v mestnem zastopu botnica, ali kak drugi veljaven dokument. r . .. .... , —, . , ... . ' j , 1 aastopajo svoji ljudje....! Iako, Italijani, i Oni, ki bi iz enega ali drugega vzroka . . . . , ,, . ...... , ... ... manjšina ima to pravico! M ari panima> ne mozli dobiti ze v soboto svojih volilnih J . r . . ... . te pravice večina?! Nedavno je Na- pravic, naj pr.dajo na dan volitve na volišče , , . . ... . , >. , dipendente«, sklicujč se na neki članek v — kakor pojasnjeno ze včeraj — Ker bo f * , , . , , , .. , . . spletskena »Jedinstvu«, nekako namigoval, da imel vladni komsar vse nedostavljene legiti- r _ . ... , . , i i za Slovane v Primorju bi moglo biti bohp mae. e pn . . . 'tudi v narodnem pogiedu, ako bi skrbeli za DotiČniki naj pridejo na vse zgodaj, da , , .. , v . , _ „. , . , . bolje, bolj prijateljske odnosaje do- Ltalijanov.. se tako preprečijo kake morebitne umazane ,, . . , . .. , .... , , i • -t_ Mari pa se poti do takih boljih razmer gla- mahinacne od strani nasprotnikov. r , . . dijo s tem, da se aioveDeki ogromni veaim hoče uriniti italijansko zastopstvo in da ee-italijansko meščanstvo ščuva na boj proti glovenskim okoličanom f! Oni Italijani, ki so si ohranili toliko trezne razsodnosti, da umejo, da bi bili bolji odnosaji med Italijani in Slovani aa veliko korist obojnih — naj razmišljajo ! Cikorijaši na — »delu« '. Kakor se nam poroča iz raznih krajev naše okolice,, so one prodane duše, katerim s» po do- Volitve v IV. okraju. Izvedeli &mo iz gotovega vin?, da včerajšnja naša vest glede kandidature gosp. Dollenz a ni bila natančna in da »P&tria« postavi res Bvojega kandidata v osebi Petra Parisi. deiu« z aaaae- volitve. Kazumel pa je iz njunih besed, da \ .•,.,» t i_ . . . - i i j i • ta n nom, da najdejo kako neumno- glavo, ka- bi laska stranka želela, da bi gosp. Dollenz ' .. . . . . „ , ■-.-»■ ■ , j-, . i-. tera bi jim pomagala do brezplačne — Kandid.ral ,proti kandidatu »h-Jincsti« m s .. w f J r » r tem razcepil naše volilce. I 1 Da *e prepreči to zlo, je gosp. Djllenz V drugem okraju naskakujejo gospoda odstopil oŽupaneIo>, ki ima to iz današnje njegove izjave; s tem je po- na razpolago lepo premoženje, a nima potrebne kazal na najlepši način, da neugodni glasovi, sposobnosti za posel »kon&ljerja« — mest-, ki so se širili o njem, nikakor niso bili ne£a zastopnika. cprmvičeni. Neka stara žena s »hriba« trdi celo, da Izražamo svoje popolno zadovoljstvo, da ta ve5oi kandidat (nek—8000 delavcev brez kruha in je tam — naj manje 4=!2 družin, ki se preživljajo s tem, da j«do korenine in travo ob cestah ! Ob cestah pravimo — ker v posestva, ki so last latifundistov, ne smejo in jim je to zabranjeno po nabitih tablicah, kjer se bogataši sklicujejo na člen 720' laškega civilnega zakona ! !' Gospoda Italijani ! Ako imate še kaj srca in usmiljenja v sebi — dajte — pošljite one kronice, ki ste jih namenili v to, da bi delali, ozirocaa množili sevražtvo med mestom in našo okolico — pošljite te kronice res bednim in nesrečnim bratom v Italijo, na čemer vam bodo 4»,. ne-po svoji krivdi, gladni bratje gotovo hvaležni. Imenovanji. Ministerski predsednik kakor voditelj ministerstva za notranje stvari je imenoval stavbena adjunkta Josipa B-i"u-in e 1 a in Frana Pasma in/.enerjema za državno stavbeno službo. ia^Rikarska podlost. Slovenska javnost pač vidi, da tržaški rodoljubi in voditelji ne uiiivajo simpatij one gospode, ki se-zbirajo okolo privatnega podjetja ljubljanskega- »Slovenca«. Vsaka prilika,, vsaki dogodek — da celo sence kakega dogodka, pa tudi pene mila porablja, da napada tržaške Slovence in jim meče polsna pod nogo:. Da to koristi ali škodi sloven3ki stvari, to mu ni mari ! Vsir ki eo z interesom spremljali priprave od slovenske strani za volitve v Trstu,, so pa» lahko videli, kolike važaosti za slovensko stvar je to, da se ohrani čisti slovenski 2 nt rti j tržaške okolice in kako potrebno je, da podprejo tudi izvsntrzaški Slovenci in Hrvatje rodoljubno delovaoje tržaških vtdiieljev in prvakov. In priznati nam je z rodoljubnim zadoščenjem, da so to storili v obilni meri hrvatski in slovenski listi. Koga pa ni bil»> med njimi ? To je bil zopet ljubi prijatelj tiiašk h ^ Slovencev — ljubljanski »Slovenec«. Ze v prvih oočetkih volilnega boja je zagnal parkrat svoja trhlena polena med oko-lieanske volilce, da bi porušil disciplino v Trstu. Sedaj pa, tikom pred usodno uro odločitve, Be zaganja v stvari, ki zasezajo v zasebno in privatno čast tržaških prvakov in voditeljev fcploh. Da li so ti napadi opravičeni ali ne, da-li imajo kako podlago, ali je nimajo-— za to se »Slovenec« sploh ne briga : dovolj/xqu je, da sumniči in obrekuje. Da pokaže svoje sovražtvo do iržaških voditeljev, je šel sedaj iskat gradiva celo — v romane! V svoji 74. številki prinaša recenzijo romana Ivo Sorli a: .Človek in pol«. Na koncu piše doslovno tako-le : »Roman ima tržaški lokalen značaj. Trst nudi pisatelju razmere, osebe in duba. — S silno žgočo ironijo je ošvrkal pisatelj »narodnjake« tržaške. »Vo zaradi slovenske in hrvatske javnosti, katera mora izvedeti, kakega orožja se poslužuje »Slovenec« nasproti slov. Tržačanom! »Slovencu« pa bodi povedano to-le : Mi smo čitali jasne, ostre in določene kritike v brošurah in romanih, kakor so »4000«, »Žrtve razmer« itd- itd., a nismo se ozirali na to, ber dobro vemo, da politika in romani ne sodijo skupaj ! Tudi ni po našem ukusu, da bi segali v blato. To bi moral »Slovenec« upoštevati na vsaki načm ! In ravno to, da tega ne upošteva, in da skuša svoje politične nasprotnike ubijati s tem, da Bumniči njihovo privatno življenje, ravno to je zaostrilo medsebojen boj, na tak način, da izgledajo Slovenci pred. svetom kakor hijene. — To je tisti načini boja, katerega so tržaški voditelji vsikdar in g a bodo odklanjali, dokler jim bo narod' poverjal vodstvo tržaških Slovencev ! Blatite jih torej in napadajte koli-kor hočete, oni ne bodo radi tega nikdar posegali v kogar-si-bodi privatno življenje ! Lep dan je doživela minole nedelje — feaikor se nam piše — družba- kakih 60 Tr-žačanov, med njimi lepo število pevcev in pevk društva »Kolo«. Vreme je bilo sicer hladno, ali za hojo kakor navtašč. Za mej potoma je bilo med izletniki razpoloženje najbolje. Čim so se isti vspeli po strmi poti do vrh »razklanega hriba«, je jala doneti vesela pesem. Najprej so obiskali vas- Gropado, kjer so pevei in pevke >Kola« pevali pesmi najprej v eni, potem v drugi vaški gostilni. — Cim so vaščani izvedeli za ta obisk, zbrali so se v lepem številu na dvorišču, gosiilne, kjer so se izletniki ustavili. Tu smo imeli priliko za opazovanje, kako megično in neodklon-ljivo Kilo deluje lepa pesem na srce prijirjstega našega človeka. Mej pevanjeca so- siali kakor pribiti in so nepremično zrli v pevre in pevke, a čim so ti odpeli, so tisti priprosti vaščani 'tobojega spola) na glasen način dajali izraza svojenau zadovoljstvu. V drugi krčmi — kamor so vaščani v velikem številu Bpremili izletnike — je postala aabava še živahnejša in so* domačini kar navdušeno aklomirali pevce. Gostilniška soba je bila tako natlačena, da se niti ganiti nisi mogel. Da taka zabava ni minola brez lepih zdravije in navdušenih govorov — to se umeje ob sebi. Jeden izletnikov je v dolgem, na dejstva oprtem govoru, dokazal okoličanom, kako oni morejo iskati iskrenih prijateljev le v našem slovenskem taboru. Zlasti je obsojal govornik postopanje večine mestnega sveta ob vprašanju, šole v Gropadi. — V znanosti je moč. To je star pregovor. Posebno pa dan danes, ko je borba za ekzi-stenco toli trda, je izgubljen, oni, kt nič ne zoa. Zato lahko rečemo, da oni, ki narodu ne daje šol, je istemu, najhuji sovražnik! A ta narod tu v Gropadi prosi, hrepeni po šoli že leta in leta in tudi državne oblasti so že opetovano izjavile, da je ta šola — sosebno z ozirom na klimatične razmere- v teh krajih — neobhodno patrebna; tisti gospodje pa, o kateri k se toliko govori, da imajo okoličane radi ; tisti gospodje v mestu iščejo vse možne pretveze, da ne uslišijo ko-perneče prošnje svojih občinarjev. Tako »radi« imajo torej gospodje naše okoličane — je vekliknil govornik in je apo- telji in voditeljski kandidatje« strofiral domačine: kaj vam pomagajo zape-s o dobili lekcijo, katera jim' Ijive besede, kaj vam tudi pomore kaka bo javaljne prijala (glej stran 83 krona ob gotovih prilikah, ko vam pa signori sledeče!)« i odrekajo najsveteje pravo, pravo do izobrazbe, Mi nimamo časa sedij za čitanje romanov. Zato ne moremo slediti »Slovenčevemuc kritiku v njegovem zavijanju, sumničenju in obrekovanju. Omeniti pa hočemo, da nam je avktor romana sam, gosp. Ivo Sorli, ko vam odrekajo sredstvo, brez katerega se dandanes človek ne more vzdržati v borbi za kruh, za ekzistenco ! ! Govornik je zaključil z zagotovilom, da na^a slovenska Btranka ne bo mirovala, do- danes doposlal pismo polno ogorčenja kler se Gropajcem ne iapolui želja, dokler se proti tolmačenju »SloTenčeremu«. j m ne odpre vir, kaa:or bodo hodili njihovi Avktor odločno oporeka trditvi, da je otroc" po izobrazbo I Ko je zaključil govornik, ni bilo živio-klicev ne konca ne kraja. In potem je donela pesem dalje, dokler se ni bližal večer in z večerom čas za odhod. Ali domačini n:so odnehali in niso odnehali od zahteve, da pevci še na dvorišču za po o par pesmi. In pevovodja je imel srečno misel, da je izbral nekoliko pi i prosti h narodnih pesmi. To je vžgalo erca! Izlasti ženske so bile kar elektrizirane. Priredile bo bile pravi naskok na arhivarja, ki je nosil note. In niso ga izpustile iz srede, dokler jim ni obljubil, da jim pcslje partiture. Ne smemo opustiti, da ne bi povdarili, da je bila postrežba — razmeram primerno — jakn dobra v obeh gođtilnah. Izletniki so pevaje odšli iz Gropade proti Padricu, kamor jih je spremilo mnogo Gro-pajcev, da-si je že na vstajal mrak. V Padriču bo ee ustavili pri našem M. Grgiču, ki je najljubeznjive VBprejel izletnike. Ker pa je bila mrožica tolika, da ne bi bilo dovolj prostora v notranjih prostorih, je g. Grgič pogostil izletnike pred hišo, kjer so pevci zopet pevali pesem za pesmijo. Slednjič so Be morali ločiti. Domačini so prisrčno segali izletnikom v bratske roke ter so, že odhajajoče, pozdravljali glasnimi živio-klici! Bil ie to res lep dan — užitek, kakor ga more nuditi le bratu brat ! Na tem užitku, na bratskem vsprejemu, na vsej ljubeznjivo-6ti izrekajo izletniki vrlim vaščanom svojo zahvalo iz dna duše. Vabilo. Podpisano nadzoraištvo uljudno vabi vse spoštovane ude »Del. konsumnega društva« pr; sv. Jakobu na posvetovanje, ki bo v nedeljo dne 26. t. m. v šolskih prostorih družbe sv. Cirila in Melodija pri sv. Jakobu. Nadzorništvo. Draiba premičnin. V petek, dne 24. aprila ob 1©. uri predpoludne se bodo vsi«d nmroriH« tak. kr. okrajnega sodišča sa civilna utvari vršil« sledeč« dražbo premičnin : ulica Boschetto šL 30, hišaa oprava; ulica Cavazeni št. 4f hišna oprava ; ulica Manzoni št. 6, h:šna oprava; Piazza Cavana št. 'J, hišna oprava : ulica Paolo Diacono št. 'J, hišna cprava ; v Škorklji žtev. 171, dve kočiji. Vremenski vestnik. Včeraj toplomer ob 7. zjutraj 0.8, ob 2. uri papoludne 15.*» C. — Tiakomer ob 7. uri zjutraj 755 8. — Danes plima ob 7 .">4 pred p. in ob 7.45 pop.; oseka ob 2 05 predpoiudne in ob 1*41 po polu dne. 1*0ber s?et. Kdor želi nasejati lep travn:K, temu priporočamo, da si naroči od c. kr. dvornega zalagatelja semen E d -munda Mauthnerv Budimpešti mešanico trav imenom »Promenade« in Marga-rethen - Insel. Že 21» let zalaga Mauthner te semena najkrasnejšim nasadom v Budimpešti Marjeti ni m otokom. Vesti iz ostale Primorske. X C. kr. kmetijska družba t Gorici. Včeraj že emo povedali, kako grde, nedostojne, zavratne in skrajno nemoralne mahi-nacije se je poslužila italijanska stranka o dopolnilnih volitvah v centralni odbor te družbe. V svojem poročilu o tem pripominja »Sočac : Na*l poidrugo uro je vreščalo po volilni dvorani. Dr. Pnjer jih n: slišal toliko trpkih menda še nikdar. Slovenci so narekovali zapored svoje proteste na zapisnik. Končno je proglasil dr. Pajer, da so bili izvoljeni italijanski kandidatje. Se istega popoln ine je šel na narnest-n;štvo, na poljedelsko ministerstvo in mini-sters-semu predsedniku brzojaven protest, kateri so podpsali v imenu Slovencev trije deželn: poslanci. P.smen protest bo sledil. Dr. Pajer je torej srečno zanesel narodnostni boj tudi v c. kr. kmetijsko družbo. Umevno je, da Slovenci ne ostinemo dolžni odgovora. — A^o ne bo drugače, bomo morali ustanoviti Slovenci eamostojno kmetijsko družbo. Sedanja bo morala odložiti naslov »c. kr.«, a vlada bo morala deliti podpore po — številu prebivalstva. To je edini pravi odgovor, ki mora slediti na P^jerjev volilni škandal IX. t. m. ! X Slovenci v Gorici. — Gospod A. Pečenko, veleposestnik in trgovec v Gorici, je kupil R naldrnjevo hišo v Verdijevi ulici (poleg dosedanje svoje), ki tudi sega do Telovadnega trga. Tako imata gg. Pečenko in Bolko v pcsesti celo fVonto Telovad - nega trga , »Trgovsko - obrtna zadruga« ima pa zadnjo fronti ; na jednem koncu je sosed Dunajčan Dreher s svojo znano dvo* rano, na drugem pa meji le še »1'nione Gin-nastiea« s svojim kurnikom, drugače je cela veličastna »Pjazza Ginnastica« v slovenski posesti. Povera Gin-astica ! X Mesto dijurni&ta je razpisano na okrožnem sodišču v Gorici. Dnevna plača 2 K 40 st. Prošnje, pisane z lastno roko, je uložiti do maja na predsedništvo rečenega okrožnega sodišča. X Kako sc postopa z našimi občinami?! — (Zvišetek.) — Gledč prvoome-njenega slučaja molčimo za zdaj; ker visi nad nami Damokljev meč državnega pravd-ništva. Omenjamo samo, da sta se toliko občina, kolikor branitalj dr. Gambini opirala na cesarski patent od 20. aprila 1854., da ima občina, kakor ferajna policijska oblast, pravico kaznovati ni podlagi onega patenta v smislu naredbe državnega ministerstva od dne 21. marca 18G5. št. 2272, da pa je okrajno glavarstvo v Kopru v dopisu, s katerim je odstopilo akte eodniji, to pravico kratkomalo odreklo brez vsakega utemeljevanja. (Jako komodno Btališče !) Glede drugega slučaja pa velja sledeče : Lokal, v katerem je bil omenjeni Ser-gon zaprt, služil je svoj čas za občinsko stražnico, takozvano »rondo«. Meseca oktobra 1901. je občina v istem lokalu deponirala nekaj superfosfata, ki je bil še istega meseca razdeljen med občinarje. Ko je bil superfoBfdt oddan, bil je lokal očiščen, in odprt vfo zimo. Pomladi bil je tlak izkopan, narejen nov, lesen pod in lokal ■ pobeljen. V istem času je dobila občina nalog, da preskrbi primeren lokal za oro-žnisko počivališče in preucčišče. Okrajni stražniški stražmester g. Grča iz Kopra bil je v Marezigab, da si ogleda dva lokala, katera je bila občina v ta namen dala orožnikom na razpolago. Lokal, v katerem je bil Šergon zaprt, zdel se mu je primernejši in orožniki so se istega lokala tudi posluževali za prenočiiea na ponočnih patruljah. V ifcti dobi je bil v lokalu zaprt tudi Sergon. On trdi, da je bil v lokalu duh po euperfjsfatu. kar pa odločno zanika sedem prič, med temi nekdo, kije bil zajedno sŠergonom osem ur zaprt v lokalu! Sergon je bil pri zdravniku, kateri je izdal spričevalo, da je bržkone (probaoil-mente) obolel radi neprimernosti lokala, v katerem je b:l zaprt. (Treba pa opaziti, d a zdravnik lokala n iti videl ni!) — Profesor Gerosa ie bil zaslišan kakor strokovnjak, i t če^a da sestoii superfosfat, a okrajni zdravnik dr. Beddcn o tem kak upliv bi zamogli imeti oni plini (notabene: Plini, katerih v lokalu ni bilo!) na človeško zdravje? Zasl iani so bili izvedenci, da izrečejo mnenje v lokalu, katerega niso videli! Priče, katere 60 dokazale, da v lokalu ni bilo nikakega duha, niso pomagale nič! Obsojeni s> bili: župan v 30 kron, eden svetovalcc, eden odbornik, in tajnik, vsaki v 50 kron globe. Sluga je bil (hvala Bogu !) oproščen. Obsojenci so prijavili po svojem odvetniku takoj piitužbo ničnosti.... A zdsj par besed na naslov okrajnega glavarstva v Kopru ! Kaj pa je tebe treba bilo? Tako bi lahko povprašali! Ali ae tako varuje ugled občinskih oblasti ? ! Mesto da bi politična oblaBt podpirala občine, pa jim me^e na tak način polena pod noge ! Vzemim-» Blučaj, da bi bila občina res kaj zakrivila : Ali nima okrajno glavarstvo na razpolago § 95. občinskega reda?! Okrajno glavarstvo bilo bi — ako je že mislilo, da je občina prestopila svoj delokrog, — lahko naložilo županu — in eventuelno še komu drugemu — disciplinarno globo — in doseženo bi lilo dvojno: Zakonu — če je bil— pov-darjamo : če je bil — kršen — dano bi bilo zadoščenje, i;e da bi radi tega trpel ugled občinske oolasti ! A kako postopa okrajno g'avarstvo ? Rekurzi proti občinskim razsodbam leže leta naj bi po- in leta nerešeni, a občina mdga, kakor in zna. Najznačilnejši pa je sledeči slučaj : V minolem letu obrnila se je občina na okrajno s >dntjo v Kopru s prošnjo, da v tamošnjih »aporih dostanejo kazen nekatere osebe, ki so bile obsojene od občine, kakor krajne policijske oblast'. Adjunkt dr. Mat-tioni je vprašal okrajno glavarstvo, ali je občina dotične kazni izrekla v lastnem, ali v prenesenem delokrogu ? Okrajno glavarstvo je odgovorilo, da je občina dotične osebe kaznovala v lastnem delokrogu, kakor krajna policijska oblast, ter da morajo dotične osebe v občinskih zaporih dostati prisoj eno jim kazen. A tu treba pribiti, da občina v lastnem delokrogu sploh nima pravice kaznovati, ampak občina ima kazensko oblast glasomjasne določbe ob č. reda sploh le v prenesenem delokrogu. A tu prihaja okrajno glavarstvo, katero trdi ravno nasprotno ! Pjsati komentar, bilo bi pač odveč ! Kakor odreka v enem slučaju občini pravico do kaznovanja, tako trdi v drugem slučaju nekaj, kar je ravno nasprotno jasnim določbam zakona! Ce se torej občina obrača na sodnijo b presojo, da bi njene obsojence zaprli v sodnijskih zaporih, se jej pravi, da mora iste zapreti v svojih zaporih ; če jih je zaprla v svojih zaporih pa prihajajo v kazensko preiskavo radi prestopka proti telesni varnost:: župan, svetovalci, tajnik in še (o Jeruzalem ! Jeruzalem !) — sluga ! Seveda treba opaziti, da je občina, s katero sa tako postopa — slovenska ! Ker pisec tega članka nima vzroka, da bi te skrival za uredništvo, se podpisuje doli b polnim imenom. Marezige, 13. aprila 1903. Andrej M u n i h, obČ. tajnik. Vesti iz Kranjske. * Občinske volitve t Ljubljani. Na včerajšnji velitvi iz II. razreda, katere ee je udeležilo 24C volilcev, sta bila izvoljena narodno-napredna kandidata in sicer: gosp. Senekovič z 236, gosp. Plantan z 229 glasovi. * Dovršen glasovir je razstavil gosp. Ivan Bajde v restavraciji »pri slonu c v Ljubljani. Glasovir je re3 nekaj popolnega, dosedaj neznanega v tej 6troki, ker proizvaja različne ieštrumentne glasove. G. Bajde je delal na njem 20 le ter ga misli razstaviti na peterburški razstavi. * 3Ioska in ženska podru/niča dražbe st. Cirila in Metodijr v II. Bistrici vabi na veselico, ki se bo vršila v nedeljo dne 26. aprila 1903 v dvorani hotela »Ilirija« v II. B'strici. Vspored : 1. Slavnostni govor. 2. Gledališka predstava »Napoleonov samovar.« 3. Petje. 4. Svobodna zabava. — Začetek točno ob 7. in po! uri zvečer. Vstopnina za osebo 1 krono. Ker je čisti dohodek namenjen v korist prepotrebne družbe sv. Cirila in Metod'jp, se preplaČila hvaležno sprejemajo. Na obilno udeležbo uljudno vabita združena odbora. * Nemška predrznost. Celo v Ljubljani, v središču zemlje slovenske, tam kjer je Nemec le gost, postaja nemška predrznost vedno huja in neznosneja. Kar na ulicah napadajo slovenske ljudi. Predvčerajšnjim sta dva nemška dijaka na javni ulici s palicami napadla tehnika Domianoviča. Da-li se jima kaj zgodi ? — Ne verujemo. So pač taki časi zdaj, odkar nas osročuje dr. Koerberjeva objektivnost. * Strašen nasledek prevelike vroče-krvnosti. V »Slovencu« čitamo : V ljubljansko deželno bolnišnico so pripeljali 37 let starega Miha Miklavca. Tovariš ga je v prepiru Bunil z dletom v desno oko, katero mu je prebil. — Desno oko je izgubljeno in Mi-klavec je sedaj popolnoma slep, ker je že pred leti v pretepu izgubil levo oko. * Nemška zmaga na Kranjskem. V Zagorju na Kranjskem so zmagaii nemšku-tarji ca občinskih volitvah. »Slov. Narod« pravi, da je k zmagi Nemcev pripomogel tudi tamošnji župnik; mi pa pravimo : naj je pripomogel, kdor je hotel — žalostno je to, veležalostno. 1,500 000 oseb se je pogostilo brezplačno v 3 mesecih od dunajskega društva za ogrevalne sobe. Priporočamo našim cenjenim čitateljem to humanitarno društvo, da ja podpira z nakupom ene srečke po 1 K ter opozarjamo, da^se bo vršilo srečkanje že dne 23. aprila. Glavni dobitek 40 000 kron kaker tudi vsi drngi dobitki izplačajo se v gotovini z 10 °/0 odbitkom. Srečke prodajajo vse menjalnice, c. kr. loterijske kolekcije, tobfrkarne itd. Loterijske številke, izžrebane dne 22. aprila : Lvov 21 84 4 41 68 Praga 38 21 19 57 77 Brzojavna poročila. Dar pogorelccm. LVOV 23. (B.) Ceser je podaril 3000 K za pogorelce v mestu Tluroacz. Kulturni boj na Francozkem. PARIZ 23. (B ) Minister za bogočastje je obvestil škofa v Nancv, da mu je zaustavljena plača. POITiER 23. (B.) Povodom odhoda domini kancev so se vršile demonstracije. Mladina rovalističaeg* mišljenja je priredila redovnikom ovacije, ko so isti zapuščali cerkev. Prišlo je do pretepa in je bilo zaprtih deset oseb. NANTES 23. (B.) Premonstratenci so se s svojci umaknili v samo3tan in so zaprli vrata. Včeraj popoludne se je pred Bamo-stanom zbralo neko število socijalistov, kjer so vsklikali protiklerikalno in so poslopje obmetavali s kameljem. Prišlo je do pretepa, v katerem je bil neki mož nevatno ranjen. Tudi v Angerju je prišlo do pretepa, ko so zapirali samostan kapucinov. Več 03eb je bilo ranjenih. Vojaštvo je napravilo zopet mir. Veliki fgredi proti Židom. PETROGRAD 23. (B.) Dne 19. in 20. t. m. eo 89 v Kišenevu vršili delavski izgredi proti Zidom, v katerih je bilo 25 oseb ubitih, kakih 75 težko in okolo 200 GBeb lahko ranjenih. Minister za notranje stvari je proglasil nad mesto n in okrožjem Kišenev ojačeno obrambo. Pretep med Turki in Židi. TLEMCEN 22. (B) V tukajšnjem židovskem delu mesta je prišlo do pretepa med Turki in Židi. 45 Zidov-je bilo ranjenih. Vojni minister je odredil preiskavo in zaukazal, da vojaki ne smejo zapustiti vojašnice do nadaljnje odredbe. Potovanje predsednika Loubeta, ALGIR 23. (B.) Semkaj vračajočemu se predsedniku Lioubetu je prebivalstvo povsod prirejalo prisrčne ovacije. Predsednik se je včeraj vkrcal in nastopi jutri potovanje, da si ogleda vshod Algira. Dogodki na Balkanu. CARIGRAD 22. (B.) Razun že naznanjene mobilizacije 24 maloazijskih batalijo-nov redifov v vilajetu Škoplje, ee pozove za sedaj šest eventuelno več evropskih batalijo-nov »ilavec, tretjega, solunskega voja. Istim bo namen, da u luša macedonske čete. CARIGRAD 22. (B.) V selu Zabrezani v vijaletu Monastir je došlo do spopada med turškimi četami in bolgarsko četo 25 mož. Ta se je rešila z metanjem dinamitnih bomb in zapustivša 7 mrtvih in nekaj ranjenih. — Turki so imeli b mrtvih in 7 ranjenih. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. Lastnik konsorcij lista „E d i n o s t". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trsta Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi ===== ulica Tesa št. 25. A. / (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. lina tro van cenik brezplačno in franko. XXXXXX XXXXXXXXXX X Svoji k svojim! J J ZALOGA J jj pohištva 8 jg dobro poznane jg X toiarne lizarete zairop t Gorici (Soltaa) x X x lx X X X vpisane zadruge z omejenim poroštvom prej ^Inton Čemigoj S Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) ^ št. 1. hiša Marenzi. ~ NajTečja tovarna pohištva primorste dežele. S Solidnost zajamčena, kajti les se osuSi v to nalaSČ pripravljenih prostorih s tem-peraturo 60 stopinj. — Najbolj udoba«, dernl sestav. Konkurenčne cene. Album pohištev bresplafte h, ■«• Jt L _ X m. -m 12 X _ X * ____„ XXXXXXXXXXMXXXXX Prodaja manifakturnega blaga SALARINI v ulici Ponte della Fabra št. 2. in podružnica „ynia citta £ondra" ulica Poste nuove Št. 9. (Brunerjeva hiša --- Velika zaloga izgotovljenih oblek za moSke in dečke. Velik izbor oblek za moške od gld. 6.50 fo 24. za dečke od gld. 4 do 12. suknene jope a velikem izboru od gld. 3. do 8. zimske moćne in dodSite jope z ovratnikom od astrahana od gld. 5 — |4, ravno take podšite s kožuhovino po gld 12. — Površne suknje v velikem izboru od gld 18 — 32. Jopice za dečke v raznih oblikah in barvah, volnene hlače od gld. 2.50 — 4.fi0, finejše od gld 5 — 9. Velik izbor oblek za otroke in dečke od 3 — 12 let od gld. 2.50 — 10. Haveloki za moške in dečke po najnižjih cenab. Hlače od moleškina (zlodjeva koža) za delavce izgotovljene v lastni predilnici na roko T Koimicu. Črtane močne srajce za delavce gld. 1.20. Velika zaloga snovij za moške obleke na meter al tudi za naročbe na obleke, ki se izgotovi z največje trčnostjo v »lučaju potrebe v 24 urah. V podružnik v ulici Poste nuove se zprejemajo izdelovanja obleio ^o meri ter se se posebno vdobiva vsake vrste oblek v raznih risanicah in merah za moške in dećfc e. Iščeta se jeden ali dva sobna slikarja (pomočnika) za trajno delo. Ponudbe z zahtevano višino plače je nasloviti na: ,.S. Z. poste restante Postojna. Za zmanjšati velikansko Zalogo blaga, Prodajalnica rokovic in kravat. A. HUBMAN TRST Corso stv. 19. TRST. Rokovice g'ace, pive vrste za gospe, 2 gumba po......gld 1.— H gumbi po.....gld 1.20 Rokcvice j z švedske ali bele kuže za prati, 3 gumbi po . . . • . gld 1.20 Rokovice ravno take, za deklice, 2 gumba po.....gld —.80 Rokovi C e iz ponarejene kože, •> gumbi po........gld —.50 Rokovice glacć za gospode (argleške vrste) po.....gld 1.30 do 1.40 Rokovice pristne angležke po . . gld l'.SO Rokovice za častnike gld 1.10, podčastnike 70 dovč. Izbor kravat najnovejše mode. „Ciprija Parizien- prah za gospe tvrdke Kielliauser v Gradcu po 10 novč. zavitek. Pranje in popravljanje rokavic v 24 urah. X1J. Rokovice se poškušfjo ter sprejemajo naročbe po meii. prodaja po redki priložnostni ceni o. konfekcije zidano in volneno blago preproge. predrinjala in snovi za pokištvo. = Obuvala! Pri Pepetu Kraševcu zraven cerkve sv. Petra (Piazza Rosario pod Ijud. Šolo Bogata zaloga raznovrstnih obuval za gospode, gospe in otroke. Poštne naročbe se izvrše takoj. Pošiljatve so poštnine proste. Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter ss zvržuje z največjo točnostjo in natančnostjo po kon kurenčnih cenah. Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča Josip Stantič čevlj. mojster. ZalagatelJ uradnikov in uslužbencev konsum -nega skladišča c. kr. glavnega carinskega urada in c. kr. generalnih skladišč; nadalje stražnikov c. kr. Javne straže v Trstu in Miljah ter orozništva c, kr. piiv. avstr. Lloyda. JAKOB BAiBIČ - trgovec z jedilnim blagom -Via Giulia št. 7. Priporoča svojo zalogo jestvin, kolo-nijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejpga. Naj fine je testenine po jako nizkih cenah ter moke. žita, ovsa in otrobi. Razpošilja naročeno bla^o tudi na deželo na debelo in brobno Cenike razpošilja franko Anton Skerl mehanik Piazza delle Legna 10. (hiša Caccia). Gramofoni, fonogra.fi, plošče in cilindri za godbo v velikem izboru. Intenacijonalna godba in petje. Vse po cenah, da se ni bati konkurence. Specijeliteta: Priprave za točenje piva. NB. V olajšanje nakupovanja se proda ofevsi predmeti tudi na mesečne obroke. Rinnione Adriatica di Sicnrta v Trsta zavaruje , proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju proti toči, na življenje v vsih kombinacijah. Glavnica in rešene društva dne 31. đeccE'nr 1892.; Glavnica društva ..... Premij na rese r v u zavarovanja na življenje ....... Premij na rese rva zavarovanja proti ognju....... - Premijna rezerva zavarovanja blaga pri prevažanju..... Rezerva na razpolaganje . . Keserva zavarovanja proti premi- njanu kurzov. bilanca (A> . Keserva zavarovauja proti preini- njanju kurzov, bilanca (B( Keserva specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje Občna reserva dobičkov . . gld. -i.000.< XX)"— 13.326.34 fi*9 1,632.248-2-2 49.465-07 500.000*— 333.822-42 243.3318 fiOO.OOO-— l,187.1ti4-86 l'rad ravnateljstva : Via Valdirivo št. 2, (v lastni hiSi.) Od danes naprej Z^SZZ brisku sladka rebula po .'!o novč. liter. Mr^la kuhinja. .A i M a e s t r i" ulica Vadirivo št. 17. 3van Semulič v Trstu, Piazza Belvedere (nova hiša) priporoča slavnemu občinstvo v Trstu in okolici kakor tudi po deželi, svojo w bogato zalogo pohištva. J* ^ zalogi ima vsakovstno pohištvo najfineje in drugih vrst iz trdega in helega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v vsaki množini. Cene so zmerne 111 postrežba točna in poštena. Srečkanje danes zvečer Glavni dobitek kro„4Q_ooOk,-°" Sre tU n ogrevalne sobe (Warnestuben-Lose) po 1 krono priporočajo : Josip Bolaffio. 3Iandl & C.o, Mercurio Triestino, Is. Neumann, Henrik Scltilf mami, S. Tavella, Fieli di 0. Zueulin t Trstu. Vsi dobitki se od prudajalcev izplačajo 2 10% odbitkom v gotovini.! j I M L. Lrojev oMiž za turiste. Pripoznano najboljše zdravilo proti kurjim očesom, žuljem itd. Gla»na zaloga: Lekarna L. SCHWENK, DUNAJ-MEIDLING. N:ise 1 1 - \ ob iva se v vseh lekarnah. - Popolna likvidacija! Kadi podretja hiše, prodaja čevljarnica Jffadriz ul. Sv. fotona celo zalogo obuvala v velikom izboru za možke, ženske in otroke. Hazprodajalne cene radi opustitve obrti. - Uljudno se naproša za obilen obisk. — Prodajalnica obuval G. S*Iayer Grego. TRST. — Riborgo štv. 19. — TRST. Velikanski dohod za spomlad ni čas. Qbuvala za pospode Črna, angleška po gld. 3.20. jiimeca, » po gld. 3.50. Specijaliteta obuval za deoke. Qbuvala za gospe. črni ali rumena, angleška po gld. 3.50 nizki čevlji lakirani a beli po gld. 1.90 Naročbe po meri. Izbor oblek za moške in dečke. ^^r ^^ ^^r Jjm ^^r Jj^f «J^r ./^r i M 1*9 na Csillag svojimi 185 centimetrov dolgimi Lo-relev-lascni dobila sem jih vsled 14 mesečne uporabe svoje samo iznajti ene pomade. To so najslovitejše avtoritete priznale za jedino sredstvo, ki ne prov-zroča izpadanja las, povspešuje rast istih, poživlja lasnik povspešuje pri gospodih polno močno rast brk ter daje že po kratki uporabi lasem na glavi kakor tudi brkam naraven lesk ter polnost in ohrani te pred zgodnjim osivljenjem do najvišje starosti. Cena lončka 1 s:Id.. 2 gld.. 3 gld.. r, -ld.. Pošiljam po posti vsak dan. ako se znesek naprej pošlje ali pa poštnim povzetjem povsem svetu i/, tovarne kamor naj se pošiljajo T>a naročila. ANA CSILLAG DUNAJ I., Graben št 14 1$ I£ R L 1 y, Friedrichsgassse št. 56. lJlag. gospa. Ana Csillag! Prosim pošljite en lonček Važe izvrstne pomade, na naslov eksel. gospe grofice Kiel-inansegg, namestn. soproge na Dunaju. Iler-rengasse (i, III nadst., kojo z dobrim uspehom uporablja za negovanji lasij. Spoštovanjem Komorna dama Xj. eksel. Irma Pletzl. Blagor, gosp. Aua Csillag! Po nalogu Nj, ekselence gospe pl. Sji>g-venv-Marich (avstr. poslanice v Berolinu) prosim uljudno izročiti mi en lonček Vsše izvrstne pomade. Sprejmite ob jednem toplo zahvalo. Gospa grofica se je zelo pohvalno i/.raila o dobrem uspehu pomade. Z vsem s pošto va c 1 F rieda iiiese, komonia dama Nj. ekselence. Gospa Ana Csillasr! Prosim pošljite mi 4 lončke Vaše izvrstne pomade Ces. in kr. konzulat v Kisi. Blag. eospa A 1:1 Csllla?! Prosim pošljite po povzetju 1 škatljico Vase čudo»lelne pomade zaraščo lasij. Spoštovanjem 1>r. A. Zepold, kopal, zdraEmsdorf Slesko. Veleč, gospa Ana Csillag! 3'ošljite mi takoj še en lonček Vase dobre pomade. Z dosedanjo uporabo sem zelo zadovoljna. Naslov: Etelka pl. Mallj, soproga sodn. preda, v Temesvaru. Gospa Ana Csillag! Pošljite mi zopet 2 lončka Vaše dobre pomade. Gospa, gener. konzula (intman Berhardstr. 1 Mad. Ana Csillag! Uljudno prosim pošljite mi po povzetju l lonček Vaše izvrstne pomade za raščo lasij Spoštovanjem Emilija Haduiiskv kom. dama pri Nj. zviš. gospej princeziaji Hoenlohe, Chateon de Honcv. Gospa Ana Csillair! Prosim pošjite po povzetju ~J lončka Vaše pomade za raščo lasij. Jaz sem razočarana o dobrem in hitrem vspehu. Moji lasje so čudovito v kratkem času zrastli in se povsod kaže nova ra^ča vled česar mi je v prijetno dolžnost Vašo pomado povsod priporočati. Spoštovanjem Grofica E. W Zedvvitz Unt. Neuburg b. Asch iCe^-ko). en lonček Gospa Ana fsillaar! Prosim pošljite mi vnovič še Vase izrstne pomade za lasi. Prineezinja Carolath, (Cothen. Ahn.) „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 Kupuje in prodaja vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunv.irih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promete izdaja k vsakemu žrebanju. Špitalske ulice štev. 2. Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale — _ kupone. — Vinkuluje in divinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in in kas so menic. W Borzna, naročila. Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurzni — izgubi - Podružnica v Spije tu (Dalmacija.) Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od due vloge do — == dne vzdiga. — —== Promet s Čeki in nakaznicami.