AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY

DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 128
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, JUNE 2D, 1937
LETO XL — VOL. XL.
Španska vlada bi rada dognala, kaj misli vlada Zedinjenih držav glede vmešavanja Italijanov in Nemcev v civilno vojno
Washington, 1. junija. Danes je dospel v urad državnega tajnika Zed. držav španski poslanik madridske socialistične vlade.
Španski poslanik je vprašal državnega tajnika Hulla, kakšnega mnenja je vlada Zedinjenih držav v trenutku, ko sta Italija in Nemčija naznanili, da prenehati biti članici proti-inter-vencijskega odbora evropskih velesil.
Nadalje se govori, da bo danes v senatni zbornici stavljena zahteva, da ameriška vlada vzame v poštev ameriško postavo glede nevtralitete in jo izvaja napram Nemčiji in Italiji, ker se obe državi vmešavati v špansko civilno vojno.
španski poslanik v Washing-tonu se je izjavil, da bombardiranje španskega mesta Almeria od strani nemških bojnih ladij bi se moralo smatrati kot "vojni čin," če bi bile še v veljavi pošte-
ne mednarodne postave glede vojne.
Ameriški državni tajnik Hull je dostojno in prijazno sprejel španskega poslanika, toda zaenkrat še ni znano kaj je odgovoril poslaniku na njegovo zahtevo.
Senator Borah, ki je eden najbolj vplivnih članov senatnega odseka za tujezemske zadeve, se je izjavil, da je prepričan, da pride v Evropi do vojne, toda Zedinjene države ne bodo imele ničesar opraviti z njo.
Ameriška nevtralitetna postava že sedaj prepoveduje vsako prodajo orožja ali druge vojne cpreme španski vladi ali nacionalistom. Enako se ne sme dajati finančna pomoč kaki španski stranki.
če bo začela ameriška vlada sedaj izvajati iste odredbe napram Italiji in Nemčiji je odvisno od predsednika Roosevelta, ki ima tozadevno popolno moč, da razsodi, kakor se njemu zdi pravilno.
Unijski voditelji trdijo, da sedaj ni pripraven čas, da se začne s ilrajkom pri Henry Fordu
Detroit, 1. junija. Voditelj; United Automobile Workers unije so včeraj izjavili, da pri Ford Motor Co. ne bo še izlepa napovedan štrajk. Poletenski čas sploh ni primeren za štrajk v avto industriji.
Ako bi bil štrajk napovedan sedaj bi bilo skoro brez pomena, kajti dela je manj, in podaljšan štrajk v tem času bi imel slab vpliv na delavsko gibanje.
Ford kompanija je pravkar naznanila, da bo znižala delovne ure od 40 na 32 ur na teden. To pomeni prvič, da kompanija -o
nima dosti naročil, drugič je pa želelo vodstvo kompanije prehiteti linijske Voditelje.
Delavci pH Ford Motor Co. bodo dobivali za 32 ur na teden isto plačo kot so jo dobivali za 40 ur na teden, z izjemo, da bo slehernemu vtrgano $6 na teden.
Od Henry Forda se pričakuje, da bo v nekaj dnevih podal izjavo javnosti glede bodočnosti pri njegovih tovarnah. Kot se je izjavil eden izmed njegovih najožjih prijateljev, je Ford pripravljen vsak čas zapreti vse svoje tovarne in jih nikdar več odpreti.
Nemčija je dobila svarilo od Anglije In Francije
Paris, 1. junija. Iz dobro poučenih krogov se naznanja ,da je angleška kot francoska vlada poslala Hitlerju, diktatorju Nemčije, ostro svarilo. Angleška kot francoska vlada sta povedali Nemčiji, da bo ona vzrok, da nastane splošna evropska vojna, ako Nemčija ne preneha z vmešavanjem v španske notranje zadeve. Nota Francije in Anglije je bila poslana v Berlin, potem ko je dospelo poročilo, da so nemške bojne ladje porušile špansko pristanišče Almeria in ubile skoro 300 oseb. Obenem pa je francoska kot angleška vlada nasve-tovala, da se nemudoma ustvari posebna komisija, ki naj začne s preiskavo in ki naj dožene, zakaj so španski socialisti začeli obstreljevati nemško bojno ladjo "Deutschland."
67 aretiranih radi štrajka v South Chicagu
Chicago, 1. junija. Kot naznanja policija se nahaja v raznih policijskih zaporih mesta Chicago 67 štrajkarjev in sim-patičarjev, ki so obdolženi, da so povzročili nepostavna dejanja pretekli petek pred tovarno Republic Steel Co., kjer se vrši štrajk, katerega vodi C. I. O. unija. Ako bodo štrajkarji spoznani krivim na sodniji, tedaj so lahko poslani v zapor za pet let. Pet delavcev je bilo ubitih v revolti pred Republic Steel tovarno v South Chicagu in 115 ranjenih. Ker so bili aretirani obtoženi umora, niso mogli pod varščino na svobodo. Governer države Illinois, Horner, se trudi, da naredi sporazum med voditelji delavcev in med kompa-nijskimi zastopniki. Tozadevne seje trajajo že dva dni.
Piknik
Društvo sv. Antona Padovan-skega št. 251 KSKJ priredi 27. junija na Verbičevi farmi svoj piknik. Podrobneje se bo že poročalo.
Doma iz bolnice
Mrs. Mary Hlabše, 1082 E. 72d St., je bila pripeljana iz Glenville bolnišnice na svoj dom. Srečno je prestala hudo operacijo. Prijatelji in prijateljice jo sedaj lahko obiščejo na domu.
Obisk iz Francije
Danes obišče Mr. Anthony Klančarja, urednika S. D. Z. News, Mr. Louis Brosseau, rodom iz, Dijona, Francija. Svoje-iasno sta oba študirala na illinoi-ški univerzi in sta ostala ves čas v pismenih stikih. Mr. Brosseau ostane v Clevelandu samo an dan, nakar odpotuje v Washington, kjer ima strica profesorja.
Smrtna kosa
Danes zjutraj je nagloma preminul John Prhne, 7762 Broadway. Pogreb bo vodil Louis Fer-folia. Podrobnosti jutri.
Graduacija
V	višji šoli v Chardon, O., se vrši v petek 4. junija graduacija. Med drugimi graduanti bosta tudi dve Slovenki in sicer Miss Stella Panchur in Miss Justine Misley. Obe sta hčerki spoštovanih slovenskih družin. Naše prav iskrene čestitke gospodičnam, kot tudi cenjenim očetom in materam.
Prva obletnica
V	četrtek 3. junija se bo brala sv. maša ob 7. uri zjutraj v cerkvi sv. Vida v spomin prve obletnice smrti Antony Klopči-ča. Sorodniki in prijatelji pokojnega so prijazno vabljeni.
Po operaciji
V	Glenville bolnišnici je srečno prestala operacijo Mrs. Mary Pajk, 6604 Bonna Ave. Obiski zaenkrat še niso dovoljeni. <
Nekaj iz Geneve in okolice
Mrs. Agnes Berkopec, Geneva, O., je dobila iz domovine žalostno vest, da je umrl njen ata Franc Ferlan, star 81 let, in sicer v vasi Brezina pri Brežicah. Pokojni zapušča v stari domovini dve hčeri, edini sin družine je pa umrl pred 26. leti v Clevelandu. Bodi i*anjkemu očaku mirna domača žemljica!
Lepo poroko so imeli pretekli teden v Madisonu, O., ko je Rev. Ludvig Virant, župnik v Madisonu, poročil: Miss Ane Ja-nežič in Mr. Edwarda L. Jakše. Nevesta je hčerka Mr. in Mrs. Martina Janežiča iz West Middle Ridge Road, ženin je pa sin dobro poznane družine Mr. in Mrs. Ignaca Jakše, 1220 E. 175th St. Iskrene čestitke mlademu paru!
Pretekli teden smo poročali o poroki Mr. Al Mavkota, sina našega starega prijatelja Mr. Jerry Mavkota iz Middle Ridge Road, Madison. Ime neveste je Miss Helen Czeszciczki, ki je hčerka dobro poznane družine v Madisonu in izučena knjigo-vodkinja. Mladi Mr. Mavko la-stuje gasolinsko postajo v North Madisonu.
Pretekli teden so graduirali iz Geneva viške šole mladi dijaki sledečih naših staršev: Mr. Fred Berkopec, Mr. Victor Gra-belšek, Mr. Joseph Gornik, Mr. Walter Kapudija, Mr. Arthur Legat in Mr. Joe Jurček. Vsem iskrene čestitke,!
-o-
Veterani civilne vojne
V Clevelandu še živi šest veteranov, ki so se udeležili civilne vojne v Zedinjenih državah. Civilna vojna se je začela leta 1861 in je trajala do aprila 1865. Najstarejši clevelandski veteran je star 93 let, najmlajši pa 90 let. Vsak dobiva od zvezne vlade po $100,00 na mesec pokojnine.
Predsednik zastražen?
Družina Thomas Girdlerja zanika poročila, da bi bil njih dom v Mentorju, v bližini Clevelanda, zastražen po privatnih detektivih. Thomas Girdler je predsednik Republic Steel Co., kjer se sedaj vrši štrajk jeklarskih delavcev.
Po 35. letih
Mr. Frank in Mrs. Catherine Perme pošiljata lepe pozdrave iz New Yorka, kamor ata odpotovala pretekli teden. Mr. Frank Perme iz Norwood Rd. je šel na kratek obisk svoje sestre v New Yorku, katere ni videl že celih 35 let. Lepa hvala za pozdrave!
Slovenska posojilnica dobila dovoljenje za poslovanje
Iz Washingtona se poroča, da je St. Clair Savings & Loan Co., 6235 St. Clair Ave., preje poznana kot International Savings & Loan Co., dobila od Federal Savings & Loan Insurance kor-poracije, dovoljenje, za ponovno poslovanje.
To je enako dovoljenje, kot ga je dobila slovenska banka, The North Američan Bank Co.. že pred tremi leti, in se pričakuje sedaj, da bosta oba slovenska denarna zavoda v naši naselbini sedaj lahko dobro poslovala.
Vse vloge v slovenski posojilnici, The St. Clair Savings & Loan Co., bodo v bodoče zavarovane do svote $5,000.00, kar garantira vlada Zedinjenih držav potom Federal Insurance korpo-racije.
Uradnikom, zlasti pa direktorjem slovenske posojilnice je čestitati, da so se potrudili, in dobili zvezne podporo in zavarovalnino, kajti to je le v prid vlog naših lastnih rojakov.
Neodgovorni krogi so dolgo časa udrihali po slovenski banki in po slovenski posojilnici, priporočali so druge, nam tuje bančne zavode, namesto, da bi pomagali rešiti našemu narodu denar. Ne bo vzelo dolgo, pa nam bo vsem pomagano iz finančnega brezclna, kamor nas je pred leti zavozil Hoover in njegov kapitalizem.
Danes je na krmilu Roosevelt, ki sicer preko noči ne more vsega na novo ustvariti, kar je bilo zavoženega, ampak v- bodočnosti nas ne bodo več velebankirji vlekli iz Wall Streeta. Znali si bomo pomagati sami, a ham bo pomagala zvezna vlada.
Slovenska posojilnica St. Clair Savings & Loan Co., ima premoženja .$706,482, ima 3,458 delničarjev, ki imajo investiran svoj denar v podjetju in prihrankov se nahaja danes v posojilnici $468,852.
-o--•
Vabilo na piknik
Eno najstarejših in pionirskih društev v Clevelandu, slovensko podporno društvo sv. Vida, št. 25 KSKJ priredi v nedeljo 6. junija prav prijazen piknik na Pin-tarjevi farmi. Pintarjeva farma je zelo priljubljena pri naših ljudeh radi čednih in obširnih prostorov. Nahaja se na E. 260. cesti, med St. Clair in Lake Shore Blvd. In če pridejo vsi člani in članice tega spoštovanega društva vv nedeljo na piknik, bodo vsi prav lepo in točno postreže-ni, pa še par sto prijateljev lahko pride z njimi. Da boste pa veseli, bo pa skrbel naš Jackie Zore in njegov orkester. Come on, boys and girls!
Iz St. Louisa
Mr. in Mrs. F. G. Opaskar Sr., dobro poznana Cleveland-čana, nam pošiljata iz St. Louisa, Mo., lepe pozdrave. Podala sta se tja, da sta bila navzoča pri graduaciji sina Karla. Na razglednici sta podpisana tudi Mr. in Mrs. F. V. Opas kar Jr. Lepa hvala za lep pozdrav!
Iz Pittsburgha
Lepe pozdrave pošilja Ru-pertova družina kot tudi Kre-chova družina iz Pittsburgha. Podpisani so še sledeči: hčerka Vera, Frank Rupert, Frances Rupert, Andrew, Billy, Eddy, Albert. Prav iskrena hvala.
Škof in Hitler
Katoliški škof v Clevelandu, Most Rev. Joseph Schrembs, je imel te dni pomembno pridigo v katedrali sv. Janeza, škof Schrembs je rodom Nemec, toda je tekom govora napadel na zelo pravičen način diktatorja nemške republike — Hitlerja. Povedal je, da bo šel Hitler v pozabljivost, kakor so šli drugi tirani, katoliška cerkev pa bo še vedno stala trdno kot je dosedaj. "Kaj ustvarjajo diktatorji," je pov edal M o s.t R e v. Schrembs, "ako ne ustvarjajo sovraštva med ljudmi. Katoliška cerkev uči: ljubi svojega bližnjega kot samega sebe! Hitler uči: ubij svojega bližnjega, ki se ne strinja s teboj! Tak sistem vlade ne more trajati. Božja resnica je večrM, diktatorski nauki pa so od leta do leta in morajo propasti prej ali slej. Krist je Bog, v katerega upa stotine milijonov Zemljanov, in kaj je Hitler? Odpadnik, ki je nemški narod pognal v politično in gospodarsko sužnjost."
Nemčija je začela mobilizirati v pomoč španskim insurgenlom. Laške in nemške ladje bombardirane v španskih vodah
Berlin, 1. junija. Hitlerjeva vlada je izdala povelje, da morajo mobilizirati vse nemške vojne ladje. Vsi dopusti mornarjev so bili preklicani. Sleherni pomorščak se je moral vrniti na svojo postojanko.
Nemčija misli resno napram Španiji, španski zrakoplovi socialistične vlade so včeraj bombardirali nemško bojno ladjo "Deutschland," ki se nahaja v španskih vodah.
Socialisti so zagnali devet bomb na nemško bojno ladjo. 23 nemških mornarjev je bilo pri tem ubitih in 88 ranjenih. Križarka "Deutchland" se je pozneje s težavo privlekla v angleško pristanišče v Gibraltarju.
Dočim je zadnje čase nemška vlada nameravala umakniti vse svoje prostovoljce iz Španije, je pa ta najnovejši napad na nemško bojno ladjo razburil Nemčijo, ki namerava poslati nove tisoče proti španskim so-
Naši novi državljani
Zvezna sodnija v Clevelandu je precej zaposlena, da podeljuje nove državljanske papirje prosilcem za ameriško državljanstvo. Zadnji petek je zopet precej naših ljudi dobilo državljansko pravico, in sicer ti-le naši prijatelji: Jennie Potočnik, Ana Pavli, Ida Asta, Kari Kocina, Leopold Troha, Cecilija Vatovec, Gertrude Sepic, Frank Turna, Josip Cimperman, Krištof Klu-ich, Blaž Marinčič, Mary Kis, Agnes Curl, Terezija Levstik in Margarete Weber in Mildred Skufca, skupaj 16 novih naših ameriških državljanov. Zadnjič izkazanih 159, danes 16, skupaj 175 novih naših ameriških državljanov v letošnjem letu, katerim pošiljamo naše iskrene čestitke !
-o-
Mladenič umrl
Na posledicah avtomobilske nesreče, ki se je pripetila pred enim tednom je danes zjutraj preminul v Charity bolnišnici Frank Gustinčič, star šele 21 let. Pokojni je bil zaposlen pri Universal Carloading Co. kot voznik. Tu zapušča žalujočega očeta Franka, brata Josepha in tri sestre: Mary, poročeno Beale, Jennie in Frances. Pogreb se vrši iz hiše žalosti na 7520 Bancroft Ave. v soboto zjutraj ob 7:40 v cerkev sv. Lovrenca pod vodstvom Louis L. Ferfolia. Družini naše globoko sožalje!
cialistom na fronto.
Barcelona, 1. junija. Katalonska vlada naznanja, da je bilo 50 potnikov ubitih na špan-kem trgovskem parniku "Ciu-dad de Barcelona," ko je bil španski parnik torpediran po nekem laškem submarinu.
Mogoče je, da bo število žrtev še veliko večje, kajti na parniku se je nahajalo nad 300 potnikov in pomorščakov, in dosedaj so dobili le 60 oseb od potopljenega parnika.
Katalonska vlada je mnenja, da je bil španski tovorni parnik torpediran kot v povračilo, ker so socialistični zrakoplovci ubili 23 mož posadke na nemški kri-žarki "Deutschland," dočim jih je bilo 88 ranjenih.
Včeraj je bil bombardiran od španskih lojalističnih zrako-plovcev tudi neki laški subma-rin, ki se nahaja v španskih vodah, toda ni znano o posledicah. Poroča se, da je dospelo iz Rusije 75 najnovejših zrakoplovov za španske socialiste.
Na obisk v domovino
Pozdrav iz Aten
Mr. Jože Grdina pošilja tople pozdrave iz glavnega mesta Grške, iz Aten, vsem delavcem in delavkam Jugoslovanskega kulturnega vrtal v Clevelandu, pa tudi seveda vsem svojim prijateljem. Mr. Grdina se je nahajal v Atenah dne 20. maja. V kratkem ga pričakujemo zopet v Clevelandu.
Na obisku
Čez praznike se je mudil v Clevelandu in Barbertonu Mr. Frank Opeka, glavni predsednik K. S. K. Jednote. Z njim je prišla tudi soproga, hčerka Mary in zet. Preteklo nedeljo zvečer se je Mr. Opeka udeležil praznovanja 30-letnice društva sv. Jožefa v Barbertonu, v pon-deljek se je pa odlična družba zopet odpeljala v Waukegan.
Včeraj so odpotovali proti New Yorku, kjer so se vkrcali na parnik "Normandie," da obiščejo staro domovino, sledeči : Mr. in Mrs. Louis Cimperman, ki gre v Krvavo peč, P. Rob-Ve-like Lašče. Mr. Cekuta iz Gir-ard, Ohio, doma iz Št. Ruperta. Mr. Jerry Galich, Pučišče, otok Brač, in Miss Theresa Furst, ki potuje s parnikom Europa. Vsi potujejo s posredovanjem slovenske tvrdke August Kollander. Srečno pot in zdrav povratek!
\	Poroka
Preteklo soboto sta se poročila Mr. Frank Zust, 6735 Edna Ave. in Miss Genevieve Oh-manski, 941 E. 67th St. Mladi par je poročil Msgr. Radecki v cerkvi sv. Kazimir j a na 82. cesti in Sowinski Ave. Iskrene čestitke!
Na obisku
Na obisk je dospela iz Johna-towna, Pa., Mrs. Jennie Klu-čar, doma iz Grahovega. Nahaja se pri Josephine Somrak, 1043 E. 61st St. Ostala, bo par tednov v Clevelandu. Dobrodošla!
| Nemčija pošilja nove oklop-nice proti Španiji
Berlin, 1. junija. Nemška vlada je danes odposlala nadalj-ne bojne ladje v španske vode in naročila kapitanom, da streljajo na vsako špansko ladjo, zrakoplov ali utrjeno mesto, ki bi ogrožalo nemške oklopnice, križarke ali torpedovke. Nemčija, sedaj čaka, kakšna bo reakcija njenega nastopa v Španiji. Sledeče je ugotovljeno: nemška križarka "Deutschland" je bila bombardirana od strani španskih socialistov brez vsakega vzroka, ko se je nahajala v nacionalističnem pristanišču Ibiza. V povračilo za ta napad je pet nemških bojnih ladij skoro porušilo špansko socialistično mesto Almeria. Nemška vlada je zadovoljna, ker Anglija ni protestirala proti Nemčiji radi obstreljevanja mesta Almeria. Anglija je hladnokrvno vzela to vest v nazna-nje.
-o--
Nov grob
Sinoči je preminula v slovenski in hrvatski naselbini dobro poznana blaga in tiha žena Katarina Krivačič, soproga poznanega dolgoletnega gostil ničarja Tema Krivačioa, ki je lastoval hišo in zemljišče, kjer stoji danes slovenska posojilnica, na vogalu 63. ceste in St. Cialr Ave. Pogreb bo vodil A. Grdina in Sinovi pogrebni zavod. Podrobnosti poročamo jutri.
Nove postaje ledu
JC3. Kern, znani razvažalec ledu naznanja, da je preselil svojo postajo iz Bonna Ave. na Glass in 60. St. Ta postaja je že cdprta. V soboto pa odpre postajo na 71. cesti in Bliss Ave.
Vladno vabilo
Uredništvo "Ameriške Domovine" je dobilo povabilo zveznega komisarja za Veliko-jezersko razstavo, da je potom enega izmed svojih zastopnikov navzoče ob priliki častnega sprejema za časnikarje, ki se vrši v petek 4. junija v vladnem poslopju na prostorih Veliko-jezerske razstave.
Ogromna udeležba na razstavi v Clevelandu
Cleveland. — Preteklo soboto je bila otvorjena v Clevelandu druga sezona Velike jezerske , razstave, in vsi oni, ki so trdili, Ida letos ne bo uspeha, so se polteno zmotili. Nasprotno, letos 'je bila udeležba mnogo večja v J prvih treh dnevih razstave, kot je bila lansko leto. Vzrok temu je, ker so mogoče letos boljši časi in imajo ljudje več denarja, ali pa je letos razstava mnogo (boljša kot je bila lansko leto. Na otvoritveni dan, v soboto 29. |maja, je posetilo razstavo 51,-772 ljudi. V nedeljo 30. maja jih je dospelo 59,811, v ponde-ljek 31. maja pa se je zabavalo na razstavi 60,005 oseb. Lansko leto je imela razstava zgube ! nekako $500,000, toda vse izgle-'da, da bodo letos prireditelji razstave naredili pol milijona dolarjev dobička.
Po XI. konvenciji S. N. P. J.
Prezreti se nikakor ne more dejstva, da je SLovenska Narodna Podporna jednota največja slovenska bratska podporna organizacija v Zedinjenih državah, kar se tiče števila članstva in premoženja. Da je S. N. P. Jednota tako na-rastla se ima zahvaliti svojemu lepemu imenu, nikakor pa ne diktaturi od strani manjšine pri vodstvu Jednote, katera manjšina je znala s posebno taktiko obdržati se na površju tekom zadnjih 20 let.
Sleherni nam bo dal prav, ko zopet povdarjamo, da S. N. P. Jednota ni bila ustanovljena iz vzroka, da bi ljudje hodili k socialistom v svobodomiselno šolo, pač pa je bila Jednota ustanovljena, da podpira svoje člane v slučaju bolezni, poškodb in skrbi za otroke in vdove umrlih članov. To je bil prvotni in glavni namen ustanovitve S. N. P. Jednote kot tudi vsake druge bratske organizacije.
Okoli S. N. P. Jednote so se od ustanovitve sem zbirali zlasti naši rojaki, ki so prihajali iz domovine z nekakimi socialističnimi in svobodomiselnimi načeli iz vzroka, ker niso imeli nobene slične organizacije. Po ogromni in pretežni večini pa so pri S. N. P. Jednoti člani katoličani, mnogi sicer mlačni, toda katoličani so.
Da je to resnica pričajo poroke članov Jednote, ki se v 99 odstotkih slučajev vršijo v katoliških cerkvah, so nadalj-ni dokaz krsti, ker je 99 odstotkov otrok članov S. N. P. Jednote krščenih, in končno, ker je 95 odstotkov umrlih članov S. N. P. Jednote po smrti pokopanih po cerkvenih obredih.
Vzemimo samo Cleveland. Lansko leto je v Clevelan-du umrlo 53 članov SNPJ, in razven dveh so bili vsi pokopani po katoliških obredih. Dva člana so pa sežgali v kre-matoriju. Toliko glede tega.'
Je pa nekaj drugega v čemur je delala letošnja konvencija S. N. P. J. izjemo pred vsemi drugimi konvencijami te podporne organizacije. Tekom zborovanja nismo več opazili onega fanatizma, ki je bil lasten dosedaj pri voditeljih jednote. O' Marksizmu nismo slišali skoro ene same besede ne, boljševizma so se ogibali eni kot drugi, in katoličanstvo se ni napadalo.
Je seveda padla ena ali druga resolucija glede "svobodomiselnosti" S. N. P. J., tupatam je en ali drugi delegat dal duška "delavskim idejam," a v ostalem je bilo vse mirno, da, dostojno, bratsko in -— ameriško.
Vzrok temu je, ker je bila enajsta konvencija S. N. P. J. prežeta z duhom slovenske mladine, ki je bila rojena v Ameriki. Ta mladina neče ničesar slišati o politikanstvu, o rdečkariji, o Marxu in o sličnem Ameriki tujemu blagu, pač pa zahteva dobro podporo, pametno vodstvo in gojitev športa.
Zgodilo se je prvič v zgodovini poslovanja Jednote, da je mladina prišla na konvenciji S. N. P. Jednote do besede. In pametno besedo je spregovorila. Ta mladina je povzročila, da je konvencija pustila ob strani politiko in verske boje, in prvič se je zgodilo, da se je konvencija bavila s točnimi problemi notranje organizacije, boljše podpore in bolj ameriškega sistema v poslovanju.
Tozadevno je imela mladina skoro glavno besedo. Videli smo na konvenciji, kako so stari borci S. N. P. Jednote največkrat molčal in se čudili mladini, ki je imela vodilno besedo in dominanten nastop.
Ta mladina ne bo trpela, da se v Jednoti širi politika, osebne zdražbe, gonja proti religiji. Ta mladina se zaveda, da je S. N. P. J. dobra organizacija, ki je bila ustanovljena, da plačuje dobro podporo za primeroma male asesmente, poleg tega pa, da goji slovensko zavest in kulturo in ameriški sport.
V tem znamenju je potekal ves čas konvencije. Da ni bilo nepotrebne "bombe iz Lemonta," ki je razdražila precej duhov, bi konvencija še veliko več naredila' na polju amerikanizacije in odstranjenja verske nestrpnosti in politične rdečkarije. V splošnem pa lahko beležimo, da je XI. konvencija naredila dobra pravila in bila mnogo bolj tolerantna in ameriška kot so bile njene dosedanje konvencije.
BESEDA IZ NARODA
..•.•—•.■.•.■........ « - --- » » •-» - ♦-—4
Na evharističnem kongresu v Lorainu
...................... . . .... <.
Kaj pravite!
i ..........»«■« •...«—.—.—.—.—>—---------__________
Neki moški je bil na relifu. Seznanil se je s žensko, ki je bila že trikrat vdova in zdaj tudi na relifu. Poročila sta se in odšla za en cel mesec na ženitovanjsko potovanje. Ko sta prišla nazaj, sta zopet zaprosila za relif. Uradnik ju je vprašal, kako sta si mogla privoščiti v takih razmerah cel mesec razkošnega poročnega potovanja. Ženica je stvar razložila. Ko ji je umrl prvi mož, mu je kupila jako drag prostor na pokopališču. Zdaj ga je dala izkopati, ga pokopala na bolj cenenem kraju, a oni dragi prostor je prodala, kar je zadostovalo za poročno potovanje s četrtim mcžern.
* ♦ *
Vincent Adrofeu iz Barcelone, Španija, je streljal nase v samomorilnem namenu. Sodnik ga je obsodil radi tega na 35 dolarjev kazni.' Ko je Vincent to slišal, ga je zadela kap in na mestu se je zgrudil mrtev na t!a.
Cleveland, O. — V četrtek je bil bližnji Lorain glavno pozo-rišče velike katoliške manifestacije ali kongresa češčenja presv. Evharistije. Bil je to dan, kakršnega smo bili navajeni še iz stare domovine. Bil je to dan, najveselejši v letu, kjer smo prisostvovali procesijam v farah in poslušali zvonenje in streljanje možnarjev. Praznik sv. Rešnjega Telesa je po vsem svetu praznovan.
Tako je bilo tudi v četrtek v Lorainu. Bil je oznanjen slovesni praznik, praznovanje s slovesnim obhodom v spremstvu presv. Evharistije, kar se je tudi izvršilo na sijajen način ob ogromni udeležbi naroda v vsakovrstnih slikovitih nošah, ki so krasile s svojo očarljivo lepoto lepo mesto, ob lepi zeleni prirodi, ob bujnih vrtovih in zelenih tratah. Pri tem tudi ni manjkalo naših slovenskih narodnih noš, ki so bile pač najlepše.
Sijajna je bila slika v mestnem parku, kjer so bile uvrščene vse uniforme okrog oltarja in daleč po obširnem parku, da je pogled nanje ganil vsakogar.
Od zgodnjega jutra je padal dež in slabo vreme je žugalo preprečiti slavnost. Popoldne je pa vreme prizaneslo in parada je uspela sijajno. Sončni prameni so se odbijali ob slikovitih narodnih nošah, kakor da se tudi ti vesele manifestacije tisočere množice vernikov.
Tudi Clevelandčani nismo hoteli izostati od tega pomenljivega dneva, dasi-je bil odhod tvegan radi slabega vremena in še osobito za one, ki so se nameravali udeležiti v narodnih nošah. Toda dobra volja premaga vse, tudi še tako temne oblake in kar odpravili smo se, četudi je grom svaril, naj ostanemo doma.
Sledeče naše Clevelandčan-ke so se udeležile v narodnih nošah: Mrs. Ponikvar, Mrs. Mally, Mrs. Mišmaš, Mrs. Ober-star, Mrs. Verbich, Mrs. Zupančič, Mrs. Tekavec, Mrs. Kolar, Mrs. Bauraan in sin, Mrs. Tram-pe in Mrs. Pernač.
S tremi avtomobili smo se odpeljali skupno, drugi posamezno. Ustavili smo se pri slovenski cerkvi sv. Cirila in Metoda, kjer se je zbirala fara, osobito veliko mladine in deklet v slikovitih opravah, ki so bile kras paradi. Po mnenju več drugih je bila slovenska fara ena izmed najlepše organiziranih in je dobila velik aplavz pred cerkvijo Matere božje, kjer so bili zbrani e škofom tudi drugi duhovniki.
Naj opišem tudi nezgodo, ki se je pripetila po nesrečnem naključju, toda k sreči ni bil nihče poškodovan. Pustili smo bili avtomobile pri slovenski cerkvi, ter se podali vsi skupaj do Vi-rantove hiše, kjer so bile naročene tri kare ulične železnice. Sin Mrs, Bauman je pa skočil nazaj k cerkvi po svo.j nov avtomobil, misleč, da bo zopet udaril dež, in ker sta oba z materjo imela lepe narodne noše na sebi, se je bal, da bi se zmočila.
Ko je peljal avtomobil preko 30. ceste in je bil njegov avto že ves preko ceste, je privozil neki delavec svoj avtomobil in zadel v Baumanov avtomobil s tako silo, da sta se oba prevrnila. Pri tem je bil silen tresk, da smo vsi preplašeni hiteli gledat, kaj da je. Videli smo, kako sta se kobacala oba avtomobi-lista ven, vsak iz svojega avta. Mrs. Bauman je bila prva, ki je objela svojega sina, ki je ves prestrašen, toda nepoškodovan prilezel iz svojega avta. Ljudje
so pograbili oba avta in ju zopet postavili pokonci. Nato smo se drugi peljali z ulično železnico naprej, Mrs. Bauman in sin sta pa tam ostala. Njih avto je bil sicer poškodovan ob straneh, ker se je bil prevrnil, vendar drugače ni bil poškodovan in sta se Baumanova lahko potem z nami vred odpeljala nazaj v Cleveland s svojim avtom. Mrs. Bauman je kupila avto šele dan prej, kar je pri tem najbolj hudo. Vendar, kot sem rekel, sreča v nesreči je bila, da ni bilo pri tem kaj hujšega/. Ko smo prišli nazaj iz parka, smo bili vsi zelo veseli, ko smo videli, da ni bil nihče resno pobit.
Zelo nam je ustregel Rev. Milan Slaje, ko nam je dal okrepčila, ki smo ga bili res potrebni od dolge hoje. Rečem vam, da se je vsakomur to tako prileglo, kot še nikoli prej. Srčna hvala Rev. Slajetu za njegovo pozornost.
Naj ob tej priliki tudi čestitam lorainskim faranom, g. župniku in čč. sestram, ki so vse tako lepo uredili za udeležbo njih fare pri tej pomenljivi slavnosti. Ta slikoviti in čudovito lepo uspeli evharistični kongres v Lorainu bo gotovo še dolgo ostal v srcih tisočerih ljudi, zlasti mladine, ki je prisostvovala tej katoliški manifestaciji.
Izreči hočem zahvalo vsem, ki ste se odzvali .v narodnih nošah. Daleč naokrog so se lesketale te krasne narodne noše na soncu in vzbujale pozornost pri vseh. Še se pokažite, kadar nanese prilika. Žal, da ni bilo mogoče poprej v časopisju objaviti udeležbe narodnih noš, ker se ni vedelo, če bo vreme ugodno. Father SJapak, ki je imel nadzorstvo pri narodnih nošah, je bil kaj ponosen nanje. Torej Bog vas živi vse skupaj!
A. G.
ko, rada Vas imam kot mojo prvo sosedo v Ameriki. Z veseljem sem prijela za pero ter Vam izražam tukaj v imenu vseh, ki Vas imamo radi, tudi v imenu Vaših dragih sorodnikov, pa vseh, po Ameriki raztresenih prijateljev, za ta Vaš veliki dan prisrčne čestitke, želim vama obema, v družbi vajine pridne hčerke Fanike slaviti še stoletnico življenja. Bog vas ohrani še do skrajnih mej življenja med nami 1
Nasuje naj na vašo zemeljsko
pot Kraljica maja, nasuje naj vam zdravja in nebes dobrot;
klasje dobrih del pa naj Gospod iz raja
plača stokrat, ko bo dokončana vaša pot.
Marija Kurnik.
Blagi družini Mr. John Per-ko k rojstnemu dnevu
Pri cdlični Perkotovi družini v Collinwoodu so slavili v mesecu maju dvakrat svoji tihi domači praznik. Mr. in Mrs. Per-ko sta obhajala rojstne dneve.
Kot pionirsko družino vas je opisal v naši Ameriški Domovini naš odlični rodoljub, g. Anton Grdina. Kot dobrim znancem, kot mojim prvim sosedom v Ameriki naj vam k rojstnim dnem napišem še jaz par vrst.
Dne 16. maja je slavil dobri, globoko verni Mr. John Perko svoj ena in sedemdeseti rojstni dan. Za tako visoko starost; se nam zdi, da so še vse preveč trdni in krepki dočakali ta dan. V trpljenju težkih dni ste si spletli lavoriko, s .pridnostjo v težkem delu ste si priborili in oskrbeli mirno in prijetno življenje v lastni hiši. Lahko pa Vas stavim glede Vaše globokfe vernosti na odlično mesto. Našega pionirja naj Bog živi!
Drugi srečni, dan pri blagi Perkotovi družini je bil zadnji petek, 28. maja. Ta dan pa je praznovala naša dobra Mrs. Frances Perko svoj ena in šestdeseti rojstni dan. Silno veliko bi Vam lahko napisala za ta srečni dan.
Res, redke so take, tako požrtvovalne, globoko verne žene, da bi vse življenje, leta in leta, bile glavni steber trdnega*dela pri cerkvi in pri vseh naših prireditvah. S svojo veliko požrtvovalnostjo ste želi mnogokrat sijajen uspeh. Povsod, kjer so Vas potrebovali, ste šli .rade volje, s smehljajočim obrazom na delo, četudi je trebalo na tisoče kljuk odpreti, mnogo noči bdeti ter delati za dobro stvar, za dobrobit slovenskega naroda, čast taki odlični Slovenki!
Poznam Vas kot verno Sloven-
Pikniki Zadruge bodo na Močilnikarjevi farmi
Zima jo je odkurila v južne kraje, v daljno južno Ameriko, za seboj pustila lepo pomlad, ki obeta lepo vreme za vse piknike. Stara .navada je, da pri Zadrugi ima tudi ženski odsek svoj piknik vsako leto. Tako bo tudi letos imel odsek svoj piknik v nedelje 6. junija na Močilnikarjevi farmi, v slučaju dežja v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Odredilo se je vse potrebno, da oni, kateri nimajo svojega vozila ali znanca, da bi jih potegnil aa farmo, bodo postreženi s vožnjo potom zadružnega truka, ki bo vozil izpred glavne trgovine in podružnic na dan piknika.
Ko boste tja prišli, boste pod oskrbo članic odseka, katere imajo nalogo, da servirajo sand-wiche po 5c, da nihče ne sme biti lačen, še manj pa žejen. Njih nadaljna dolžnost je, da imajo vse tako urejeno, da bo vsak po-setnik zadovoljen s postrežbo .in kvaliteto blaga.
Vse to bi ne bilo dosti samo na sebi, zatorej se je poskrbelo za tekme in vsakojake dirke — vse na en cilinder, ali "cufus." Vsakega se bo previzitiralo, ako nima na sebi kakega pol tona svinca, da bi mu ne bo treba preveč teč v tekmah. Onim, ki trpe na revmatizmu, bo strogo prepovedano se udeležiti kateresibodi dirke (tukaj mislijo mene). Nobenemu uzmoviču ni dovoljeno "odnesti" kak dobitek. Na kislo se ne bo smel nihče držati, veselje in zabava vsakemu prosta.
Pri godbi smo zadeli na vse note — igrala vam bo Barbičeva godba. Vsa pijača bo garantirana, in kot se sliši, ako ga spi jem malo več kot po navadi, se mi podaljša življenje najmanj za pet let. Povejte, da to velja tudi za druge.
Ker bo to eden jako zgodnjih piknikov, v sezoni, priporočam vam, da se udeležite 100%, posebno ker je to "GOSTIJA" ženskega odseka.
Joseph A. Siskovich,
tajnik zadruge.
Državljanstvo jugoslovanskih izseljencev v Ameriki
Notranje ministerstvo Jugoslavije je z odlokom z dne 22. decembra 1936 razsodilo: O državljanskem statusu naših rojakov moremo soditi nele po določbah našega zakona o državljanstvu .temveč je treba vpošte-vati tudi prejšnje zakonske določbe in mednarodne mirovne pogodbe. Zato je treba vprašanje državljanstva naših rojakov deliti v dve kategoriji, in sicer:
1.	v osebe, ki so se izselile pred 1. decembrom 1918.
2.	v osebe, ki so se izselile po tem času.
Osebe, ki so se izselile pred 1. decembrom 1918 s področja, kjer so veljale določbe o državljanstvu avstrijskega državljanskega zakonika, so izgubile državljanstvo bivše monarhije z izselitvijo in nedovoljeno odsotnostjo iz države. Popreje, ko je bivša
monarhija sklenila konvencijo z USA, so državljani avstroogrske monarhije izgubili svoje državljanstvo, če so živeli pet let na področju USA in si tam pridobil ameriško državljanstvo. Zato vse te osebe niso bili avstro-ogr-ski državljani in se nanje sploh niso mogle izvajati določbe mirovnih pogodb in, jih ne moremo imeti za svoje državljane, ter nasproti njim izvajati naš zakon o državljanstvu, četudi so se rodili na področjih, ki so prišla v našo kraljevino. To velja tudi za vse, katerih državljanstvo je de-rivatnega značaja, to je na njihove žene in mladoletne otroke za dobo njihove naturalizacije.
Vse tiste osebe, ki so se izselile po 1. decembru 1918 v področju, kjer so bili v veljavi vsi omenjeni zakoni, v kolikor si niso pridobile zopcijo našega državljanstva in so se naturalizi-rale v Ameriki, preden je stopil v veljavo naš zakon o državljanstvu, se prav tako ne morejo smatrati za naše državljane in tudi nasproti njim ni mogoče izvajati današnjega zakona o državljanstvu.
Osebe pa, ki so se izselile po 1. decembru 1918 kot nasi državljani, čeprav so si pridobili tuje državljanstvo, se imajo po našem zakonu o državljanstvu tudi nadalje smatrati za naše* državljane, razen če niso po redni poti izstopile iz našega državljanstva, ali če so ga izgubile po načinu, ki ga navaja zakon.
Notranje ministerstvo je z odlokom pd dne 26. marca 1937 dopolnilo gornja določila z opombo:
Obenem opozarjamo na par. 31 zakona o državljanstvu od leta 1928. ki se tiče državljanstva vseh rojenih na ozemlju tujih držav. Mnogi naši državljani, ki so se rodili v Ameriških zedinjenih državah so si pridobili ameriško državljanstvo po predpisih zakona o rojstvu, ki tam velja, vendar pa te osebe niso dale potrebne izjave, v kateri bi se odrekle našemu državljanstvu v roku treh let po svojem končanem 21 letu in si zato ob vrnitvi iz domovine (bodisi v zasebni zadevi ali pa na obisku) delajo neprijetnosti, poleg tega pa še izzivajo diplomatske spore z ameriškimi oblastmi. Zato naj konzularni in diplomatski zastopniki določno obvestijo take esebe in naj jih opozorijo, da jih bodo naše oblasti s polno pravico smatrale za svoje državljane, če se ne bodo pravočasno odrekli našemu državljanstvu."
Vidiranje potnih listov zavrnitev v U. S. A.
Na predlog Rafaelove družbe z dne 14. novembra 1936, ki je šel za tem, da se prošnje za vidiranje potnih listov tistih oseb, ki so prišle iz USA v Jugoslavijo na začasen obisk, osvobodijo obveznega pregleda po izseljenskem komisarijatu v Zagrebu, je Ministerstvo za socijalno skrbstvo in narodno zdravje odločilo 26. marca 1937, da prošenj za vidiranje potnih listov v svrho vrnitve v Ameriko ni treba več pošiljati na Izseljenski komisa-rijat v Zagrebu tistim osebam, ki se hočejo v Ameriko vrniti sploh pred iztekom vrnitvenega dovoljenja (Permit to Reenter). Svoj odlok spremlja z besedami: "če tudi bi v ostalih banovinah to bilo tvegano, ker bi vračajoči se vsled pomanjkanja izkustva nižjih uradnih oseb lahko doživeli razočaranje, te nevarnosti ni v dravski banovini, radi dolgoletnih izkustev njenih oblasti z izdajanjem. potnih listov, pa tudi radi večje povprečne inteligen-cije«njenih vračajočih se." --o-
MAČI^A, KI RIBE LOVI
V Koeflachu na nemškem štajerskem je nekdo te dni opazoval tole: Navadno pravimo, da kar mačka rodi, vse miši lovi. Toda mačka, katero je oni možakar opazoval, je lovija menda tudi ribe in ne samp miši. Takole pripoveduje sam: V
malem potočku se steka tudi voda rudnika. Vendar pa se v ta potoček, ki je drugače čist in bister, izgubi kaka postrv. Popoldne je voda v tem potočku navadno bolj plitka. To priliko je porabila mačka, ki se drugače vodo močno boji, da je prišla na peščeni prod in tamkaj oprezovala. Ko se je mačka počasi sprehajala po produ pre-, žeč na ugodni plen, je nenadno zagledala postrv, ki je švignila v plitki vodi mimo peščenega proda. Mačka je naglo s tačko udarila v vodo in s kremplji zgrabila postrv. Izvlekla jo je na suho ter jo prinesla domov, kjer jo je spustila v kuhinji na tla. Mačka je postrv usmrtila tako, da jo je ugriznila v zatilje.
-o-
KROMPIR ZASTRUPLJA
Kadar sedaj spomladi krompir v kleti začne kaliti, postane nevaren za človeško zdravje. Kaleči krompir ima namreč v sebi poseben strup, ki lahko postane človeku kaj nevaren. Pred kratkim je bilo v zdravniških listih objavljeno poročilo nekega zdravnika, ki je poročal, kako se je s krompirjem zastrupila vsa njegova družina, razen služkinje, katera pa tisti dan ni hotela jest krompirja. Ko je zdravnikova družina u ž i 1 a krompir, ki je v kleti že poganjal kali, so se kmalu začelo bolečine in težave. Najprej je hudo tiščalo v trebuhu, nakar se je začela huda driska. Čez nekaj ur je sledilo povračanje z veliki slabostmi. Vsi udje so začeli boleti, grlo in požiralnik sta postala suha, vročina se je začela dvigati. To je trajalo celih 24 ur, nakar so slabosti začele ponehavati. Toda utrujenost je ostala še kakih pet dni.. V kiijočem krompirju se v velikih množinah začne delati strup, ki je znanosti znan pod imenom "Solanin." Tega strupa je v'mladem krompirju zelo malo. Kadar pa krompir spravijo v klet, se začne takoj v njem delati strup. Največ ga je meseca marca, še več pa meseca junija. Strup je v koži in pa v plasteh tik pod kožo. Da je človek varen, mora pri kiijočem krompirju skrbno odstraniti vsa očesca ter tudi ves krompir dobro plupiti. če krompir kuhaš, je prav, ako vodo odcediš, ker je znano, da pri kuhanju ves strup pride v vodo.
Ce verjamete al* pa ne
Dva znanca, ki se nista videla že dolgo let in ki sta živela vsak
v drugi državi, sta se zopet se-šla in se pogovarjala o tem in onem. Eden tudi omeni:
"France, lansko leto sem bral, da ste imeli v vašem kraj u tornado. Ali ti je kaj napravil škode?"
"Prav nič, niti za las ne, čeprav je bila moja hiša prav na kraju, kjer je šel tornado."
"Kako pa, da je prenesla vihar, ali je tako močno zidana?"
"Tisto ravno ne, ampak na moji hiši je tako težak morgeč, da mu celo tornado ni mogel kaj."
A
Zelo velik stiskač si je od svojega soseda izposodil senene vile. Ko mu jih je nesel nazaj, je bil en rog zlomljen. Sosed je zahteval, da mu da nove vile. Ta pa da ne. Oba sta bila trmasta in alo, na krvavo rihto. Tam je kmet sodniku razložil vso zadevo o vilah in je zahteval, da sodnik razsodi za nove vile.
Sodnik se obrne do drugega in ga vpraša, naj zdaj pa on pove svoje. In tako se je branil ta:
"Gospod sodnik, verjemite meni, ki govorim naravnost in prav. Prvič, jaz si od soseda sploh nisem izposodil vil. Drugič, ko mi jih je posodil, je bil en rog že zlomljen. Tretjič in zadnjič je pa to, da sem mu jaz čisto cele vile vrnil, nazaj."
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
«117 St. Clair Avenue	Cleveland. Ohio
Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto 17.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po požtl, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznaialclh: celo leto, $5.50; pol leta, $3.00. Za Evropo, celo leto, $8.00. Posamezna številka, 3 cents.
SUBSCRIPTION RATES: U.S and Canada, $5.60 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. 0.8. and Canada. $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 lor 8 months
Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 tor 0 months. European subscription, $8.00 per year.	Single copies, 3 cents
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers.
Entered as second class matter January 5th, 1808, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 187»._
No. 128, Wed., June 2, 1937
KRIŽEM PO JUTROVEM
Po n«mik«aa ImTlmUa K. Mara
Ali ga je prekinil:
"Ne moreš ga soditi! Ni tvoj podanik in tudi ne padišahov!"
Dostojanstveno se je obrnil kjaja k Aliju in mu resnobno povedal :
"Ti si Ali, urar, in moraš mol čati. Jaz pa sem kjaja vasi Ka-bač in le jaz smem tukaj govoriti !"
Po teh mogočnih besedah se je spet obrnil k meni.
"Torej kdo si?"
Nisem se utegnil prerekati z oblastnim zastopnikom postave, mudilo se mi je nazaj h koči. Na kratko sem sklenil opraviti z njim.
"Tujec sem," sem odgovoril.
"Odkod?"
"Iz Nemčije."
"Ali je tista dežela daleč odtod?"
"Zelo daleč."
"Ali imate tudi v vaši vasi kjajo?"
"Ne živim v vasi, ampak v mestu, ki je veliko kakor Stam-"bul."
"In kdo je tvoj kjaja?"
"Moj kjaja je mogočen kralj."
"Vseeno! Jaz sem kralj v Ka-baču, torej sem isto ko on! Z menoj pojaeš! Takoj!"
"Kam?"
"V ječo te bom djal."
"Torej sem tvoj ujetnik?"
"Seveda! Morilec si!"
"Ali bi ne hotel prej vprašati, kako je prišlo, da sem tistega človeka zasledoval, in kako se je zgodilo, da se je pobil?"
"Te bom že zaslišal."
>'Kedaj ?"
"Brž ko bom utegnil in ko bom dovolj zbranega duha."
"In kedaj bo to?"
"Kadar se mi bo zljubilo. Jutri ali pojutrišnjem."
"Jaz pa imam danes čas in tudi dovolj zbranega duha sem danes. Do jutri ne utegnem čakati."
"Me nič ne briga, kedaj utegneš! Moj ujetnik si! Z menoj pojdeš! Naprej!"
Zapovedovalno je pokazal proti vasi.
Halef je že nepotrpežljivo čakal, da bi tudi prišel do besede, in grabil za bič. Po zadnjih besedah pa je stopil h kjaji, potegnil bič in vprašal:
"Torej si ti kjaja tele lepe vasi?"
"Da!"
L "Si že kdaj videl takle bič?" 1 "Že pogostokrat."
"Si ga že tudi kedaj okusil?"
Negotovo ga je gledal kjaja.
"Kaj misliš s tem?"
"O, nič drugega ko tole. Reci še eno nevljudno in nespoštljivo besedo temule effendiju, ki je moj prijatelj in tovariš, pa ti potegnem tale bič po obrazu, da bo tvoj radovedni nos, ki ga vtikaš v naše zadeve, dolg ko minaret mošeje sultana Mura-da, ki ga naj Allah blagoslovi.!
"Ali mar misliš, da smo prišli v Kabač gledat tvoje vaško veličanstvo? Mar misliš, da je takle vaški kjaja najlepši človek na vsem svetu? Videli smo kozave konjske hlapce in sleparje z odrezanimi novosi, pa so bili lepši in častiti j ivejši ko ti! Zakaj ti je dal Allah krive noge in na nos rdečo bradavico? Menda zato, da te je odlikoval pred vsemi drugimi pravimi verniki.
"čuvaj se moje jeze in varuj se mojega srda! še vse drugačne sem ugnal s temle bičem in jih naučil vljudnosti!"
Bolj zavzet ko prestrašen jc poslušal kjaja dolgi 'Halefov govor. In ko je skončal, ga je premeril od nog do glave in se zadri:
"Človek, si zblaznel—?"
"Ne. Če želiš videti norega človeka, se sam poglej v tejle vodi! Le znorel človek se bo drznil nevljudno govoriti z mojim gospodom in zapovedni-
kom."
"Kdo pa si ti?"
"Hadži Halef Omar bej sem, zaščitnik nedolžnih in maščevalec vseh krivic ter gospod in zapovednik vseh kjaj, kar jih je pod milim solncem."
Dobri kjaja res ni vedel, kaj naj počne. Halefova širokoust-nost je zalegla.
Obrnil se je k meni.
"Effendi, ali si res tak velik gospod?"
Naredil sem kar moč strog obraz.
"Mi morebiti ni videti—?"
"O, cel emir si! Ampak—tega človeka si preganjal do smrti!"
"Sam si je kriv.!"
"Zakaj?"
"Konja mi je ukradel. Zasledoval sem ga, da dobim svojo lastnino nazaj."
"Tale človek je vendar Dese-lim iz Ismilana—!"
"No, in—?"
"In tak vsega spoštovanja vreden človek bi naj bil konja ukradel?"
še bliže je stopil Halef in grozeče dvignil bič.
"Ali morebiti ne verjameš mojemu effendiju?"
Brž se je kjaja umaknil.
"O, prav nič ne dvomim, da je tako! Toda—ali more tvoj effendi dokazati, da je vranec res njegova last?"
"Tule je dokaz!"
Pomolil mu je bič pod nos.
Pokazal sem na urarja.
"Tegale vprašaj! Sahhaf Ali dobro ve, da je vranec moja last."
"Sahhaf Ali—? Kako naj ta ve, kateri konj je tvoj—? Saj te ne pozna! Tujec si!"
"Pozna me. Davi sva se srečala pa je videl, da sem jezdil tegale vranca."
"Kje sta se srečala? Saj še nikdar nisi bil v naši vasi!"
"Pri Džnibašliju. Le vprašaj ga. Potrdil ti bo!"
Mož postave se je obrnil k Aliju.
"Je res?"
"Da! Res je! Davi sva se sre\ čala. Tale effendi je jezdil v Džnibašli, jaz pa domov. Saj sam veš, da sem šel z doma."
Kjaja se mi je poklonil.
"Verjamem ti. Vkljub temu pa me boš moral spremljati na moje stanovanje, effendi!"
"Zakaj?" .
"Da te zaslišim."
"Kot ujetnik?"
"Ne čisto. Le napol."
"Le napol? Dobro! Katera polovica naj gre s teboj ? Druga polovica ne utegne. Mudi se ji dalje. Mnogo dela jo še čaka."
Z odprtimi usti me je gledal. Njegovi vaščani na drugem bregu pa so bolje razumeli mojo šalo. Vse se je zakrohotalo.
Razburjen se je obrnil kjaja in jih nahrul:
"Kaj se smejite, vi ljudje, vi podložniki, vi sužnji—! Neveste, kdo da sem—? Da sem pooblaščenec in zastopnik sultanov— ? Vse vas dam zapreti in še bastonado dobite povrh,!"
Meni pa je očital:
"Zakaj si me osmešil pred mojimi ljudmi?"
"Sam si se osmešil!"
"Nisem se! Svojo dolžnost sem storil!"
"Pa pametneje govori! Ali ni smešno, če reče kjaja, da je kdo le napol ujetnik?"
"Čisto prav sem povedal. Nič ni smešno! Tvoja nedolžnost še ni popolnoma dokazana."
"Torej pa ti jo bom popolnoma dokazal!"
"Stori to,!"
"Zelo rad in nemudoma bom to storil. Ali vidiš tole puško in tale nož? Povem ti, vsakogar, ki bi mi branil oditi, kamor hočem, bom ustrelil, ali pa mu dal okusiti nož. Zapomni si to!
Človek, ki je visok 2.42 metra
človek, ki se piše Walt Mes-singer in ki je pač nekaj posebnega že zato, ker je visok nič manj kot 2.42 m, takole pripoveduje o sebi in o svojem življenju:
"V Parizu in v Hamburgu sem bil nekoč skupaj z italijanskim boksarjem Carnero, ki ga splošno ljudje smatrajo za precejšnjega velikana. Toda ta se mi zdi še vedno kot pritlikavec in mi seže komaj do ramen. Jaz sem visok 2.42 m, številka mojih čevljev pa je 58. Nisem koščen, kakor na vadno vsi drugi velikani, pač pa postaven človek širokih pleč, krepkih prsi, zaradi česar imam tudi precej močan glas. Zaradi teh svojih lastnosti moram biti tudi skrajno previden, če bi n. pr. kakšno stvar kje izmaknil, bi me prav gotovo takoj prijeli, kajti med množico se je takšnemu velikanu le težko pomešati.
čeprav moje mišice niso kar tako, vendar sem se v svojem življenju samo enkrat z nekom spoprijel. To je bilo v nekem filmskem gledališču. Mož, ki je sedel za mano, je neprestano vpil, naj se vsedem. Ne vem kolikokrat sem mu povedal, da vendar že sedim. Seveda on tega ni hotel verjeti. Kar naprej je kričal in me celo že vlekel za suknjič. Celo to je vpil vpričo polne dvorane ljudi, da sem lažnivec. Tako je moralo priti do pretepa. Bilo je vse drobno okoli naju. Dve mesečni plači sem moral žrtvovati za to, kar sem tedaj v tej kinodvorani razbil. To pa me je seveda tudi izučilo. Od tedaj naprej sedim v kinu in pri gledaliških predstavah vedno v zadnji vrsti. Drugače me tudi sploh ne puste k predstavi. Ko tako sedim vedno v zadnji vrsti, se pač nihče ne ozira na to, da sem tudi — kratkoviden.
Spomnil sem se prej na Carnero .. . Bilo mi je zelo težko, da bi dobil sebi primeren poklic. Tako sem se odločil za šport. Nameraval sem postati boksar. S tem poslom sem pričel že tedaj, ko sem bil še dijak. Moral pa sem s tem športom kmalu prenehati. Kadar smo se vadili v boksanju, me je moj nasprotnik, ki mi je navadno segel komaj do prsi, vedno silovito suval v trebuh, ko višje sploh ni mogel doseči. Nekoč bi bil kmalu na mestu obležal, tako me je nekdo udaril v želodec. Tako sem moral prenehati s tem poslom. Skoro prav enake nevšečnosti so se mi dogajale tudi pri špoi'tu druge vrste. Moji tekmeci so bili premajhni ali pa sem bil jaz prevelik.
Sicer pa ni bogve kaj prijetno
biti velikan. Res, pred takšnim velikanom imajo ljudje malo več ozira. Imaš tudi fnožnost, da se kažeš ljudem kot neka posebnost. Za to dobiš celo denar. To naj bi bile — če se lahko tako reče — nekake dobre strani, ki se jih velikan lahko poslužuje. Je pa na drugi strani tudi toliko in toliko slabih. Skoro pri vsakem koraku nekaj ne gre v račun. Tudi tole n. pr. ni prav posebno ugodno: Poleti je "tu gori" pri meni še nekoliko bolj vroče, kakor pa v višini, do katere sežejo navadni ljudje. Pozimi pa seveda tudi bolj mraz. če je kdo takle velikan in če hoče kaditi, mora imeti vedno svoje vžigalice, kajti le bolj težko gre. da bi mi kdo mogel pritakniti svojo cigaro k moji, ko se je treba tako visoko stegniti ali pa meni tako nizko skloniti. Z avtobusom ali cestno železnico se morem voziti le tedaj, če je kak sedež prazen. To pa se večkrat z drugimi besedami pravi, da moram čakati celo večnost ,da dobim prostor.
šem. Imela sta dosti denarja tudi za obleko in jima ni bilo treba tako paziti nanjo kakor meni.
V navadnem avtu moram sedeti na tleh da ne omenjam vseh težav, ki jih imam tedaj, kadar hočem zlesti v avtomobil. Kratko rečeno, sploh ni nobenega normalnega prevoznega sredstva zame. Stoli so pred menoj neprestano v nevarnosti, da jih polomim in sem jih tudi že moral nešteto plačati. Vse se mi zdi ka -kor igrače, ki se jih komaj smeš pritakniti. Prav podobno je tudi z mojimi posteljami. Kadar sem i}a potovanju in moram prenočevati v hotelu, mi lahko verjamete, da ne morem kar tako najti primerne postelje, če je že dovolj močna, pa dolga ni dovolj. Spim navadno na zofi, ki jo vselej podaljšam na ta način, da postavim ob vznožje še nekaj stolov. Tako ležišče pa ni nič kaj trdno in ima tudi še kakšno drugo slabo stran.
Kako pa je z mojo hrano? Ne jem dosti več kot človek normalne. velikosti. Precej zelenjave in ne preveč mesa.
Pijem pa ne kajti ne bi bil kdaj rad pijan, če bi se ga le preveč "natreskal," se bojim, da se tudi ne bi preveč potolkel, kajti če pade takšen dolgin, se tudi gotovo bolj udari kot navaden človek. Na drugi strani pa se bojim tudi tega, da ne bi takrat, ko bi bil pijan, napravil preveč škode, saj že navaden človek v takšnem primeru ne ve nič kaj dobro, kaj dela.
Za svojo obleko rabim še enkrat toliko blaga, kakor bi ga rabil zase kdo drugi. To pa tudi še enkrat toliko stane. Zato na svojo obleko, precej pazim. V tem oziru sta bila moja dva "visoka" tovariša Peter Veliki in kralj Kristjan precej na bolj-
Izhajam iz rodbine, v kateri so bili sami veliki ljudje. Svojo velikost sem podedoval.
Posebno moj stari oče je bil od sile visok. Približno toliko je meril v visoki kot jaz. že na njem sem spoznal vso tragiko, ki je padla v delež dolginom. On je tudi slabo slišal, v svojih zadnjih letih pa je postal popolnoma gluh. Kadar je hotel s kom govoriti, se je moral vedno skloniti čisto do ušes onega, ki mu je kaj pripovedoval. Zdelo se je, kakor da se je prelomil v pravi kot. Pozneje pa je obolel še na želodcu in je moral vsak, kdor je hotel govoriti z njim .pristaviti stol ali kaj drugega podobnega in mu vpiti naravnost na uho. Seveda je bil drug izhod iz tega tudi pismeno sporočilo. To je bila žalostna zgodba in ne bi želel, da bi jo doživel takšno tudi jaz. Stari mož se je počutil "tam zgoraj" nekam popolnoma osamljenega
Poročen nisem. Toda, če mi dovolite, lahko rečem, da sem ženskam še dosti všeč. Tudi jaz jih ne sovražim. Imam pa, kakor vsak, tudi jaz svoj okus. Pred nekaj leti je neka velikanka, ki je visoka 222 cm, zase delala reklamo s tem, češ, da sem jo prosil za roko. To pa ni res. Tudi nikdar ne bi jaz poročil kakšne velikanke. Moj okus je namreč čisto drugačen. Rad imam samo male, lične plavola-ske. Toda, prav te se me pa boje in vedno pravijo, da bi se težko navadile na takšnega dolgi-na. Končno pa si tudi lahko mislite, kako bi se ljudje smejali, ko bi gledali takšno poroko . . . In na vse zadnje imajo te male ženske tudi prav, da ne privoščijo ljudem tega veselja. No, pa če je vse tako, potem res ni nič čudnega, če sem do danes ostal sam in se nisem še oženil.
V ostalem pa sem le še precej zadovoljen in se dobro počutim. Saj takorekoč res gledam na ves svet tako nekam zviška. To gledaje zviška je pač najmočnejša črta mojega značaja.
IZ PRIMORJA
—Trst, maj 1937. — V Bar-kovljah se razmere v cerkvi niso prav nič izpremenile. Verniki vztrajajo dalje pri svojih člove-čanskih in krščanskih pravicah in ne marajo v cerkev, dokler ne dobe naš jezik zopet svojega v njej. Sedanji župnik Galvani j (bivši Glavan) je mislil v začetku, da bo z lahkoto pridobil slovenske vernike na svojo stran, zlasti ker se je smel zanašati na
zaslombo civilnih oblasti in na organe fašistične stranke. Sedaj pa je že obupal. Kajti ostal je vsaj še v svojem srcu duhovnik. Kot takega pa ga boli, ko vidi, da je cerkev prazna. Zaradi tega se sam "Vprašuje, čemu je sploh še v kraju, ko ne more vršiti svojega duhovniškega poslanstva. Italijanskih vernikov je malo ali nič, kar jih je, pa so verski popolnoma indiferentni. Zlasti v teh dneh, ko bi se morale vršiti šmarnice, občuti župnik Galvani še bolj to zapuščenost. Druga leta so slovenski verniki proslavljali Marijin mesec s petjem. Letos pa je vse tiho in mrtvo. Tudi upravitelj tržaške škofije Margotti je menda že sit vsega, zlasti ko vidi ,da njegova beseda prav nič ne zaleže. Saj se je baje sam potegoval zato, da bi bilo slovensko petje zopet dovoljeno in župnik je tudi prejel takšno obvestilo od policijske oblasti. Toda krajevni fašistični tajnik in karabinjerski brigadir se pro-tivita slovenskemu petju. Ker se višje oblasti ne upajo upirati krajevnim mogotcem, je slovensko petje še vedno prepovedano in cerkev je dalje prazna.
Nič boljše niso prilike v Ro-janu. Tam so odstranili dosedanjega župeupravitelja kanonika Salvadorija, ki je bil pravičen napram slovenskim vernikom. Na njegovo mesto je prišel pred kratkim pravi slovanožerec Dri-us, ki ga je fašistično glasilo "II Popolo di Trieste" pozdravilo s posebnim veseljem. In glej čudo! Prišel je v Rojan tako zma-gonosno. Sedaj pa hodi že od hiše do hiše in nagovarja naše ljudi, da bi zopet hodili v cerkev. Celo slovensko govori z njimi. Toda verniki se ne dajo pregovoriti, češ da se nočejo vrniti v cerkev, odkoder so jih izgnali.
Medtem pa so že začeli na Tržaškem z novo cerkveno politiko proti Slovencem. V tem ali onem delu tržaškega predmestja, kjer je še vedno naš živel j v veliki večini, nameravajo ustanoviti nove župnije. Tako so že na Vnebo-hod, 6 .t. m. položili prvi temeljni kamen za novo cerkev na Greti pod Trstenikom. Podobno se snuje že nova župna cerkev pri Sv. Ani, za sosedne kraje kateri sedaj spadajo pod škedenjsko cerkev. Toda ne v prvem ne v drugem primeru ne bodo ustanovili posvetne župnije, temveč so na Greti cerkev prepustili kar-melitancem, drugo cerkev pa bodo poverili drugim redovnikom. To pa radi tega, da bi te cerkve odtegnili neposrednemu' nadzorstvu tržaškega škofa. Kajti prebivalstvo novih cerkvenih okolišev je po večini slovensko in nevarnost je, da bodo zahtevali slovenskega duhovnika. Ker bi jim škof zlasti sedaj po prijateljstvu z Jugoslavijo moral ugoditi, se hočejo cerkvene in fašistične oblasti temu tako izogniti, da izročijo cerkve italijanskim redovnikom. Ti bodo veliko svo-bodneje' lahko izključili naš jezik iz cerkve, kakor so to že storili povsod drugod v Trstu pa tudi na deželi, kjer so zavzeli samostane po izgnanih slovanskih redovnikih.
DNEVNEVESTI
Rudarji v rudnikih zlata so sli na štrajk
Vancouver, B. C., 30. maja. Uradniki dveh kanadskih kom-panij, ki operirajo rudnike z zlato rudo, so izjavili danes, da so rudarji začeli s štrajkom. Rudarji zahtevajo višjo plačo in priznanje unije. Kakih 250 rudarjev je prizadetih. Rudarji dobivajo danes povprečno $4.75 na dan.
Papež preklical slavnosti ob rojstnem dnevu
Castel Gandolfo, 1. junija. Papež Pij.bi imel danes obhajati svoj 80. rojstni dan. Pripravljene so bile razne slavnosti, katere je pa papež v zadnjem trenutku preklical. Očividno je, da papeža skrbi položaj v Španiji. Ni še dolgo tega, ko je papež poslal ostro noto Nemčiji glede prelomljenih obljub, in sedaj so nemške bojne ladje obstreljevale španska mesta. Papež je nameraval imeti na svoj rojstni dan večji govor, v katerem bi se dotaknil političnega položaja, toda razvoj dogodkov v Španiji je napotil papeža, da je preklical vse prireditve.
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
ima sedem sob. V hiši je trgovina. Lep lot. Vprašajte na 334 E. 195th St. Tel. KEn-more 3060-J.	(130)
Delo dobi
slovensko dekle za splošna hišna opravila. Pokličite KEn-more 2016.	(129)
NAZNANILO Našim Slovenkam naznanjamo, da smo preselili svoje podjetje iz 6402 St. Clair Ave. v nove prostore na
6724 ST. CLAIR AVE. kjer bomo skušali v bodoče še bolje postreči vsem odjemal-karn.
MOLLY'S HAIR SHOPPE 6724 St. Clair Ave. HEnderson 4181.
(June 1. 2. 4.)
Zanesljivost
Lahko ste zagotovljeni, da bo imelo pivo fin okus iz dispenza-rija, ki ga očistita Chesnik in Skulley, reg. unijsko podjetje, ki sta v tem poslu od 1933. Pokličite Diamond 9703.
(June 2. 8.)
Thomas pravi, da sta Hitler in Mussolini začela vojno
Madrid, 1. junija. Norman Thomas, bivši kandidat socialistične stranke za predsednika Zedinjenih držav, je v izrednem govoru, ki ga je imel sinoči v Parizu, izjavil, da sta Hitler in Mussolini začela civilno vojno v Španiji in da jo nameravata tudi nadaljevati. Thomas, ki je bil trikrat kandidat socialistične stranke za predsednika, je včeraj dospel v Paris s svojo ženo. VeČ tednov se je mudil v Španiji, kjer je opazoval položaj. Civilna vojna v Španiji, je dejal Thomas, ni več vojna med brezbožniki in katoličani, pač pa vojna med demokracijo in fašizmom.	1
POSTAJA ZA LED
ODPRTA
Cen j. občinstvu naznanjam, da sem preselil svojo postajo za led iz Bonna Ave. na Glass Ave. in 60. St. Postaja je odprta od 7. zjutraj, do 6. zvečer.
V soboto pa odprem postajo za led na 71. cesti in Bliss Ave. Tudi ta postaja bo ves dan odprta. Se priporočam za obila naročila.
JOS. KERN /
razvažalec ledu.
Sobo in hrano
bi radi dobil Slovenec v Collin-woodu. Vprašajte na 497 E. 147th St. -	(129)
Soba se odda
na 1167 E. 74th St. Jako čedna soba.	(128)
IfOBOZDRAVNIŠKO"
DELO točno in zanesljivo po zobozdravniku, ki dela dolgo vrsto let v enem uradu, Vsakomur osebno postreže, kadarkoli želi. Pridite in se prepričajte pri
DR. J. V. ŽUPNIK 6131 St. Clair Ave. vhod iz 62. ceste
June 4
kot dračje; okoli in okoli so se zabliskal — en udarec — za več zabliskali meči in Wulf je začu- ni bilo časa — in en sovražnik til, da je bil ranjen, a ni vedel se je zvrnil pod njim kot prazen kje. Pa njegov meč se je tudi žakelj.
LOUIS OBLAK
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za dom. 6612 ST. CLAIR AVE. _HKnderson 2978
UČITE SE ANGLEŠČINE
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena ^ A AA in stane samo:	4) LiUU
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA
6121 St. Clair Ave. - Cleveland, O.
PRECITAJTE in
TAKOJ SPOROČITE/
svoje ime, naslov,	/W
poklic in tel. štev. /M
DA TUDI VAŠE IME /ffl / UVRSTI KLASI- M / FICIRANI "^Ji /
IŠČEJO SE POVERJENCl za nabiranje podatkov v vsaki koloniji. Dostojen zaslužek ob malem trudu za zanesljivo, inteligentno in poznano osebo. PIŠITE!
Woyj^c^ r
......IVAN MlAPINtO ^	"K \
156 Fifth Ave.	Urednik	------------
Pri nas točimo
importirano nemško pivo
NAZNANILO IN ZAHVALA
Žalostnega in potrtega srca naznanjamo vsem
prijateljem, znancem in sorodnikom, da je neizprosna smrt pretrgala nit življenja naši ljubljeni
Mariji Bratosch
MAC - COUSIN P17.ZVBELLE HAS COME TO PLAY vwiTM you. ^
GOLLY-WHfc?'
IS" SHE HERE ^ —v AGAIN	a
ROJENI FIDEL
Preminula je v nedeljo zjutraj, 9. maja 1937. Pogreb je bil 11. maja po katoliškem obredu z sv. mašo zadušnico, in na pokopališče v Gowandi, N. Y.
Ranjka je bila rojena leta 1895 v Novi Sušici, fara Košana na Notranjskem. Bila je skrbna mati hčerki in sinu ter zvesta žena svojemu možu. Poleg žalujoče družine zapušča tukaj dva brata, Antona in Johna. V domovini enega brata in štiri sestre ter še živečo mater v visoki starosti.
V prvem se najlepše zahvalimo sosedom, znancem in sorodnikom in sploh vsem Slovencem v Gowandi, ki so se v tako velikem številu udeležili pogreba, obiskali pokojno v bolnici in potem, ko je bila na mrtvaškem odru doma. Hvala vsem, ki so čuli pri pokojni ter bili vsem v tolažbo.
Hvaležni smo za krasne vence in cvetlice, ki so bile položene na krsto v zadnji pozdrav sledečim posameznikom in družinam: Družini Louis Selan, družini John Bratosch, Mr. Louis Bratosch, Mr. Frank Bratosch, Mr. Jožef in Frank Fidel, Mr. in Mrs. Frank Žafred, Mr. in Mrs. John Prelc, družine sosedov, Mr. Frank Želko, družina Jožef Kaluža iz Pa., družina Samson, Mr. Tony Rems, Mr. Nagelis, Mr. in Mrs. John Hočevar, družina Frank Miller, Mr. in Mrs. Škrabec, Mr. in Mrs. John Pozdizior, učenci šole 7. razreda, društvo sv. Jožefa št. 89 J. S. K. J., društvo Pathfinders, Gowanda Sonners Glue Factory Employees.
Krsto so krasili tudi venci od' Anton Fidel, Anton Bratosch, John Fidel.
Ako smo katero ime izpustili, prosimo oprostite.
Lepa hvala nosilcem krste in vsem, ki so dali avtomobile na razpolago za pogreb. Iz Clevelanda so se udeležili pogreba: Mr. in Mrs. Frank Zafred, Mr. Jožef in Frank Fidel in Mrs. John Prelc, za kar jim izrekamo lepo hvalo, enako tudi bratu Johnu Fidel iz Barbertona. Hvala za sožalje od družin: Mr. in Mrs. Tony Legat, Mr. in Mrs. Frank Benčič, Mr. in Mrs. Anton Kapel, Cleveland, O. Hvala za pismeno sožalje: Mr. in Mrs. Jožef Penko, Weirton,' West Virginia.
Pokojno priporočamo v blag spomin vsem, ki ste jo poznali.
Odšla je od nas v kraje, kjer ni trpljenja in ne žalosti. Bog ji daj mir božji in, naj počiva v miru.
Žalujoči ostali:
Anton Bratosch, soprog;
Amelia, hčerka; Anton, sin; Gowanda, N. Y.
Anton Fidel, Unionville, Ohio, in John Fidel, Barberton, Ohio, brata. Gowanda, N. Y., 29. maja 1937.
OKAY! I'M N
A COP AND I'M PINCHING ^ V VOLJ. /
GOODY!
i s
'^ttiiiiiiiii
Kay Francis, najbolj priljubljena ameriška filmska igralka, v lepi spomladanski obleki.
Največji zgodovinski dan za Ameriko je bil 17. september 1787, ko so člani ustavne konvencije predložili historični dokument,ustavo Zed. držav. Ta slika visi v dvorani zgodovinskih listin v Washingtonu in predstavlja člane tedanje ustavne konvencije. V sredini, z ogrinjalom na ramah, je George Washington.
*Ro£a S'Veta
POVEST IZ DOBE TRETJE KRIŽARSKE VOJSKE Angleški spisal: H. R. HAGGARD Prevel: I. M.
"Torej je sir Hugh,' (Hugon) Lozelle tukaj?" je vprašal Godvin, "s krinko podobno vam, prcstaškiin strahopetcem? Ako je, potem bi ga rad srečal, da končam delo, ki sem ga pričel v snegu eno letoi pred božičem."
"Poizvedite, ako morete," je odgovoril veliki človek. Wulf pa je rekel tiho med stisnjenimi zobmi:
"Brat, samo eno rešitev vidim. Vzeti morava Rozamun-do v sredo in jih napasti."
Glavar tolpe je očividno uganil njihove misli; zopet je za-šepetal svojemu tovarišu na uho, ki je nato zaklical:
"Moj gospod veli, da bi bila bedaka, ako bi nas poskusila napasti; zabodli bomo vaše konje, jim porezali žile in vaju pri tem čisto lahko zajeli. Udajte se nam; brez sramote lahko to storita, saj vidita, da ni nobene rešitve in da se dva moža ne moreta ustavljati celi četi. Eno minuto časa vam damo, da se premislita in po-dasta."
Zdaj se je/ prvič oglasila Ro-zamunda.
"Bratranca," je rekla, "prosim vaju, ne pustita me pasti v roke sir Hugha Lozella ali onih mož tam, da mei odvedo v neznano mi usodo. Godyin me naj usmrti, da reši mojo čast; saj je šele ravnokar dejal, da želi rešiti mojo dušb; vidva pa se poskusita presekati skozi, da ostaneta živa in da me maščujeta."
Brata nista odgovorila ničesar; ozrla sta se na vodo, se spogledala ter prikimala. Godvin se je zopet oglasil, Wulf pa, kojega jezik se je sicer oglašal tako rad, je bil čudno tih in srditega obraza.
"Poslušaj, Rozamunda, in ne zmigni z očesi," je rekel Godvin. "Samo ena rešitev je zate; čeravno je bolj borna, moraš vseeno voliti med njo in jetništvom, kajti midva te ne moreva usmrtiti. Sivec, na katerem jezdiš, je močan in udan. Obrni ga, spodbodi ga proti Mrtvaškemu zalivu ter zaliv preplavaj s konjem. Širok je res, pa vračajoči se pritok ti bo pomagal in morda ne utoneš."
Rozamunda je poslušala in se ozrla nazaj na čoln. Zatem
je izpregovoril Wulf na kratko in s povdarkom:
"Naprej, dekle! Midva stra-živa čoln!"
Slišala je te besede, njene črne oči so se zalile s solzami in njena lepa glava se ji je povesila skoro do grive njenega konja.
"Oj, viteza, viteza moja! — Hvala vama! Pripravljena sta umreti zame. Prisegam pa, ako umrjeta, noben mož he bo imel do mene kake pravice, saj imam spomin na vaju; ako pa ostaneta živa--"
In zmedeno^ jih je pogledala, nato pa je umolknila.
"Blagoslovi naju, pa dalje!" je rekel Godvin.
In blagoslovila jih je s tihim glasom in svetimi besedami, nato pa je kar iznenada zasukala svojega sivca, mu za-drla ostroge v strani ter ga pognala naravnost proti globoki vodi. Za trenutek je konj obstal, potem pa je skočil z nizkega pomola v vodovje. Globoko se je pogreznil, a ne za dolgo, kajti hitro se je prikazala glava njegove jezdarice iznad vode, in ko je Rozamunda zopet zasedla svoje sedlo, raz katero je zdrknila, je vodila konja z močno roko proti daljnemu bregu. Napadalci so zagnali glasno začudeno vpitje; saj je bilo to dejanje, ki, se ga niso nadejali od ženske. I Brata pa sta se nasmejala, ko sta opazila, da sivec dobro plava, skočila raz sedel in planila nekaj korakov do tja, kjer je bil pomol najožji; med potom sta si trgala plašč z rame in si ga ovijala okoli levice, da jima služi kot ščit, ker nista imela ščita seboj.
Tolpa je preklinjala mrko, samo poglavar je dal neko povelje svojemu govorniku, ki je glasno zavpil:
"Pobijte ju, pa k čolnu! Zajeli jo bomo, predno pride do brega ali utone!"
Za trenutek so omahovali, kajti viteza, ki sta jim zapirala pot, sta imela oči, ki so oznanjale rane in smrti. Nato pa so planili naprej ter prodirali pre-' ko kamenja. A bila je pot tako ozka, da jim njih število ni nič pomagalo, da sta bila dva njih prav tako močna kot dvajset. Tako so si stali med pečino in morjem samo dva pa dva nasproti, in brata sta bila močnejša. Njuna dolga meča sta se za-bliskala in udarila, in ko se je Wulfov zopet zabliskal v zraku, se je svetil rdeč, kot malo poprej v solnčnem žaru, ko ga je vrgel visoko v zrak, sovražnik pa se je z glasnim pljuskom zvrnil v vodo, kjer se je valjal, a kmalu potopil. Tudi Godvinov nasprotnik je ležal na tleh, kakor je bilo videti, tudi uničen.
Nato sta skočila brata naprej, ne da bi čakala, da bi jih oni napadli. Prerivajoča se tolpa se je pred njima umikala, a kmalu sta jih dosegla meča raztogotenih bratov. Preklinjali so v neznanem jeziku, se izpodtikali med kamenjem in padali po tleh. V veliki zmedi so bili trije potisnjeni v vodo, kjer sta se dva pogre-znila v blatu in utonila; samo tretji se je zvlekel na suho, ostalim pa se je posrečilo uteči z ozkega pota.
"Nazaj," je dejal Godvin, "kajti tukaj je pot široka, tako da nam pridejo lahko za hrbet."
In proti sovražniku obrnjena sta se umaknila nazaj ter se uštavila pri prvem možu, ki ga je Godvin očividno pobil in ki je ležal z navzgor obrnjenim obrazom in orožjem v roki.
"Dotlej sva dobro delala," je rekel Wulf in se nasmejal. "Ali si ranjen?"
"Ne," mu odgovori brat, "ali ne ponašaj se, dokler ni konec boja, kajti veliko jih je še živih. Prosi Boga, da ne bi imeli sulic ali lokov."
Zatem se je obrnil in ozrl nazaj in tam daleč od obrežja je vztrajno plaval sivec, na njegovem hrbtu pa je sedela Rozamunda. Da, i ona ju je videla; konj je moral namreč plavati vsled pritoka malo postrani, vzela je ruto z vratu in mahala ž njo proti obrežju. Tedaj sta brata vedela, da je bila ponosna na njuno veliko dejanje, in zahvalila sta se svetnikom, da sta mogla vsaj toliko storiti zanjo.
Godvin je imel prav. Glavar sovražnikov je dajal povelja z resnim ,strogim glasom, tolpa se je vedno bolj umikala in začela iskati kamenja, da bi ga metala nanju. Pa tam je bilo več blata nego kamenja, skale pa, iz katerih je bil zgrajen pomol, so jim bile pretežke; zbog tega so jih našli le malo, in kar so jih vrgli, bratov ali niso zadeli ali pa jima niso prizadevali. posebne škode. Zopet je poglavar dal po svojem pobočniku drugo povelje; nekaj
izmed tolpe jih je izginilo med trnjevim grmovjem, odkoder so se kmalu zopet prikazali, noseč seboj dolga vesla od čolna.
"Njihov namen je, pobiti naju z vesli. Kaj nama je sedaj storiti, brat?" vpraša Godvin.
"Kar je nama mogoče," odgovori Wulf. "Sedaj je malo na tem, ako voda Rozamundi prizanese, kajti sedaj je ne bodo mogli več vjeti, četudi po najini smrti odvežejo čoln in ga opremijo z moštvom."
Pri teh besedah Wulf začuje za sebcj nek glas in vidi, kako je Godvin naenkrat iztegnil roke in se zgrudil na kolena. Wulf plane nazaj in tam je stal tisti človek, o katerem sta menila, da je mrtev, in držal krvav meč v roki. Nadenj je skočil Wulf in tako siini so bili njegovi udarci, da mu je odsekal s prvim roko, z drugim pa prodrl plašč in oklep in globoko v prsi; to pot se je zvrnil, ne da bi zmignil. Nato se Wulf obrne k bratu in opazi, da mu teče kri po obrazu.
"Reši se, Wulf, jaz se žal več ne morem," je zamrmral Godvin.
"Ni res, sicer ne bi mogel go- ; voriti." In objel ga je, dvignil ; ga kot otroka ter hitel ž njim ; tja, kjer sta stala konja ter ga ! posadil v sedlo.
"Drži se dobro l" je zavpil, "za i grivo. Pogum, pa drži se dobro ■ in rešil te bom."
Wulf je vrgel brzdo okoli levi- • ce in skočil na svojega konja, ki ; ga je obrnil, še malo trenutkov, ; in pomorski razbojniki, ki so se ; zbirali z vesli na najožjem kraju ; pota, so naenkrat videli dirjati ; velika konja naravnost nadnje. ; Na enem je jahal 'močno ranje- i ni, njegovi svitli lasje okrvavlje- ! ni, njegove roke pa ob grivi in i sedlu, na drugem bojevnik Wulf, ^ s silnimi očmi, z obrazom kot od ■ plamena, vihtel svoj krvavi meč ' in drugič tistega dne kričal kot j; bojni krik: "D'Arcy! D'Arcy!|; Srečaj D'Arcyja! Srečaj smrt!" j;
Videli so ju, vpili so, gnetli se ; skupaj in dvigali vesla, da se ji- *
ma ustavijo. Pa Wulf je srdito vzpodbodel konja, ki sta se, vajena turnirjev, spustila v največji dir, četudi je bila pot le kratka. Vesla so odletela v stran
Preostalo je še
nekaj izvodov poez'J
IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE
zložil in izdal
IVAN ZUPAN
urednik "Glasila K. S. K. J."
6117 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO
Cena $1.00 s poštnino vred.
• Naročite jih sedaj, dokler zaloga nc poide!
AL'S TAVERN
513 E. 152d St.
ALBIN FILIPIČ, lastnik
[	i
f,	kot utdi Standard pivo, vse vr- j
[J	sto fino žganje. Pri nas dobite !
N	1
£	tudi vedno dobsr prigrizek. Se j
i<	toplo priporočamo zfi obisk. H
..............................:
— \
Cjim6' )
J
S^S?/
v
imgA