Stav. 144 V Ljubljani, ponedeljek 26. junija 1999. IV Veličasten tabor prekmurske mladine _ _ mm m m _ m _ _ _ ^ • r_• • i s f. v Murski Soboti 6000 udeležencev je na današnji prireditvi kat. mladine v okviru Prekmurskega tedna poslušalo ministra dr. Kreka Murska Sobota, 25. junija. Danes je bil v Murski Soboti prekmurski mladinski tabor, na katerega se je pripeljal tudi gradbeni minister dr. Miha Krek. Katoliška prekmurska mladina je pred cerkvijo pozdravila dr. Kreka, nato pa je na Selu kolesarjev, dveh godb in 20 praporov odšla proti parku, kjer je bila na prostem sveta masa. Daroval jo je g. dekan Krantz ob asistenci. Ljudstvo je ubrano prepevalo cerkvene pesmi. Po maši je bilo mladinsko zborovanje.^ Udeležilo se ga je nad 6000 ljudi. Zborovanje je začel predsednik soboškega Prosvetnega društva Janko Bkraban. Pozdravil je najprej gradbenega ministra dr. Kreka, nato pa glavarja Bratino, poslanca Baj-leca, dekana Krantza, kapetana Vatovca, banskega 6vetnika in predsednika Prekmurskega tedna, župana Hartnerja, ravnatelja soboške gimnazije inž. Zobca, prvega podpredsednika gasilskega društva Pogačnika, predsednika soboške gasilske župe Benka, zastopnice katoliškega ženstva, župane okoliških občin in druge zastopnike prekmurske javnosti. Po pozdravih je dal besedo takoj gradbenemu ministru dr. Kreku, ki je po lepem uvodu, ▼ katerem je poudaril dve značilnosti iz pridige g. dekana Krantza, naslovil krasne besede na vso prekmursko mladino in je med drugim izvajal: >V prestolnici naše prelepe Slovenske Krajine, ki sta jo s svojim delom prosvetila sveta brata Ciril in Metod in ki je v svoji tisočletni zgodovini znala ohraniti svojo slo- Jugoslovanski Nemi govore »Ravnopravnost«, mesečnik za narodno obrambo, piše o nedavnem zborovanju švab-skega »Kulturbunda« v Apatinu in prinaša zanimive odstavke iz govorov, ki so jih imeli voditelji jugoslovanskih Nemcev na tem zborovanju. Zborovanje je izzvenelo v zahtevi, da je treba vso organizacijo nemštva pri nas preurediti v duhu novih nemških načel, zlasti vzgajati po teh načelih nemško mladino. Na zborovanju je zaradi tega prišlo do napadov na nemško katoliško duhovščino, ki so jo nekateri govorniki slikali kot nasprotnico pravega nemštva . Govornik Reister je na mladinskem zborovanju v Apatinu dejal: >Ne bomo mirovali, dokler ne bo vsak nemški fant in vsako nemško dekle v naših vrstah. Ne bomo večno gledali, kako prihaja nemška mladina v roke političnih hujskačev— farjev. Ne smemo je dati v roke ljudem s črno suknjo.« Govornik Metzger je o notranjih nasprotnikih nove smeri v Kulturbundu dejal: »Drugi nasprotniki so črni. Mi nismo novi pogani in nismo nobena verska ustanova. Mi hočemo vedeti samo za enega Boga, ne pa za katoliškega, protestantskega, mohamedanskega ali katerega koli drugega Boga.« Voditelj Kulturbunda za Bačko in Baranjo inž. Spreitzer je med drugim govoril: »Za Nemce se je ustvarila nova ideja iz krvi in iz kosti. Ta ideja je prestopila meje Nemčije in našla pot do vseh nemških narodnostnih skupin v tujini. Nova ideja mora zajeti vse Nemce v Jugoslaviji, ker samo z njo se bodo mogli uspešno uveljaviti v tej državi in skupno izražati voljo, da sami odločajo o svoji usodi. Naš edini cilj je, da ge skiipno borimo I vsemi sredstvi za varstvo in razširjenje nemškega iivljenj-skega prostora in nemške narodne skupnosti. Ta ideja je postaja naš življenjski vzor. Naša okolica, ki tega noče vzeti na znanje, naj si zapomni: Nemško gledanje na svet ni odvisno ne od zakonov, ne od mišljenja, ne od dobre volje drugih narodov.« Mi Nemci r Jugoslaviji smo narodnostni nacional-socialisti, to je mi smo obvezani, da nemški omiki izbojujemo življenjski prostor, ki ji je potreben. Nam Nemcem je treba prepustiti, da odločujemo, kaj je nemško. Nam je treba prepustiti, da odločimo ali go bele nogavice uniforma, ali narodna noša... Ta boj je boj za pravico do svobode. Nemci ne maramo, da bi nam kdo to pravico podaril. Hočemo si jo častno izbojevati po nemškem načinu.« Državni mladinski vodja »Kulturbunda« Lichtenberger je izvajal med drugim: »Kakor se jugoslovanska mladina vzgaja po zakonu krvi jugoslovanskega ljudstva, tako imamo tudi mi pravico, da sami sebe in nemško mladino vzgojimo tako, kakor zahteva zakon naše krvi.« J5e omenjeni Reister je Izvajal: »Kakor je Jezus Kristus tvorec verske ideologije. 1® Adolf Hitler tvorec nemške ideologij®! velja za vsakega Nemca. Edino in samo nemški narod bo imel govoriti, kaj odgovarja njegovemu bitju in kaj i® nemško. Hočemo biti živo orožje v borbi oemštva.« Zdravnik dr. Awender lz Pančeva, voditelj narodnosocialistične »Narodne obnove« v Jugoslaviji, je govoril o bodoči ureditvi položaja za Nomce v naši državi in dejal: *Vidimo samo dve možnosti za bodočo podlago: so ljudje, ki menijo, da je morda dobro, če se eden ali drugi del uniči, nekateri pa vidijo tudi možnost za sporazum. Upamo, da se bo našla druga rešitev, ker je za prvo čas že potekel. Danes nihče več ne verjame, da bi bilo nas Nemco tu mogoče h sladkorjem ali z bičem izbiti iz naše vrste in narave. Mi imamo na teh tleh nalogo in poslanstvo. 1’oudarjam edinstvo vseh Nemcev, naj prebivajo v Nemčiji, Braziliji, Vzhodni Afriki ali kod drugod.« vensko narodno samobitnost, praznuje danes praznik tista mladina, ki je rojena v Jugoslaviji. Ta mladina pa je, hvala očetom in materam, ki so mladi rod pripeljali v skupno domovino, izpovedala, da hoče zdaj in v bodoče po naukih krščanske vere živeti, trpeti in se žrtvovati in živeti krepostno krščansko življenje.« Potem je minister dr. Krek govoril o nalogah današnje mladine, ki naj se zlasti tu na meji kaže v kulturnih društvih in organizacijah, kjer naj kleše svoj značaj in širi obzorje, da bo ne samo privlačna sila za one, ki imajo srce, ampak da bodo tudi drugi imeli spoštovanje do te zemlje in do ljudi, ki prebivajo na njej. Končal je svoj temperamentni govor, ki so ga zborovalci večkrat ustavili c odobravanjem in vzklikanjem, z izrazi trdnega upanja, da bo današnje zborovanje katoliške mladine dalo pobudo za razširjenje prosvetnih organizacij po vsem Prekmurju in da bo kmalu mogel pozdraviti vso mladino naše Slovenske Kra- jine z bratskim in sestrskim pozdravom: Bog živi! Za njim je spregovoril poslanec za murskosoboški okraj Bajlec. Poudarjal je veliko življenjsko silo ljudstva v naši Slovenski Krajini, ki je v tisočletnem suženjstvu ohranilo svoj jezik in 6voj narodni obraz. Zaupanje v Boga in v svoje voditelje je vodilo ljudstvo skozi zgodovino v svobodno državo. Tudi zdaj v teh težkih časih je naša edina pot, da se zgrnemo na taborih okoli svojih voditeljev. Zo poslancem Bajlecom sta govorila še zastopnica Dekliških krožkov iz Murske Sobote Gizela Koudila in predsednik Fantovskega okrožja Franc Kerec. S tem je bilo lepo zborovanje končano. Po zborovanju je minister dr. Krek prisostvoval gasilskim vajam in mimohodu. Dopoldne je minister dr. Krek odprl živinorejsko razstavo z lepim govorom, v katerem je pohvalil lepa stremljenja in prizadevanja tukajšnjih živinorejcev ter jim obljubil vso pomoč pri njihovem delu. Spor med Anglijo in Japonsko: Japonska bo na angleški gospodarski boj odgovorila z ostrejšimi koraki na Kitajskem Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič na Bledu Bled, 25. junija. Danes dopoldne se je z belgrajskini brzovlakom pripeljal aa Bled predsednik vlade in notranji minister Dramila Cvetkovič ▼ spremstvu svojega kabinetnega šefa. Po sprejemu se je predsednik vlade D. Cvetkovič odpeljal na Bled, kjer se je nastanil ▼ hotelu »Golf«. Ostal bo na Bledu še jutri. Proti večeru se j« ministrski predsednik sprehajal po blejskih ulicah. Tokio, 25. junija Poluradno poročajo, da je angleški zunanji minister lord Halifax japonskemu poslaniku v Londonu zaradi 6pora v Tiencipu sporočil naslednje: 1. Angleška vlada protestira proti neverjetnemu ravnanju Japoncev h angleškimi državljani v Tiencinu. 2. Navzlic temu so možnosti za pogajanja, ki bi reiila liencinsko zadevo. 3. Anglija zahteva od Japonske takojšnjega odgovora na posredovalne korake angleškega poslanika v Tokiu. 4. V nasprotnem primeru bo Anglija na japonske ukrepe odgovorila z najodlotnejiimi koraki. Zdi se, da bo japonska vlada na angleške zahteve uradno odgovorila šele, ko bo dobila o njih uradno sporočilo. Sodijo pa, da angleški predlogi ne morejo ustvariti podlage za pogajanja, če so taki, kakor o njih pišejo listi. Edini način za rešitev tega spora bi po japonskem mišljenju bil, da neha biti angleški predel v mestu ognjišče odpora proti Japoncem in oporišče za maršala Cangkajšeka. Zaradi grožnje o angleških gospodarskih ukrepih proti Japonski si Japonci ne delajo skrbi. Ce bo do njih prišlo, bo Japonska prisiljena odgovoriti še z ostrejšimi ukrepi proti Angliji na Kitajskem — tako pišejo tokijski vladni listi. 6 peklenskih strojev je eksplodiralo preteklo noč v osrčju Londona London, 25. junija. Snoči ob 23. uri je v središču Londona na trgu Picadilly, eksplodiral peklenski stroj, ki je ranil 3 ljudi. Promet je bil takoj ustavljen. Policija je takoj postavila kordon, a množica, ki se je zbrala po razpoku je prebila kordon, da ni bilo mogoče ugotoviti takoj dejanskega stanja. Bomba je eksplodirala pri neki banki. Nekdo je povedal, da je opazil nekaj trenotkov pred eksplozijo dva moška, ki sta stopila iz avtomobila. Eden od njiju je vrgel neki predmet v poštni nabiralnik banke, pa se je drugi skril za taksijem. Kmalu nato je prišlo do eksplozije, moška pa sta se izgubila v množici. Na kraj nesreče je prispela takoj požarna bramba in rešilni avtomobil. Eksplozija je bila tako močna, da so popokala vsa okna na trgu. Kosi poštnega nabiralnika so ležali celo na bližnji postaji podzemske železnice. Severni del trga Picadilly je bil ves posut z drobci stekla. Druga bomba, ki je eksplodirala na trgu v\-cadilly, je povzročila med množico nepopisno zmedo. Policisti so prispeli z avtomobili na trg ter razgnali množico, ki se je bila zbrala že po prvi eksploziji. Kmalu nato je eksplodirala tretja bom- ba v ulici 01dwich, ki je nekaj sto metrov od trga Picadilly. Bombi, ki sta eksplodirali na trgu Pica-dilly, sta bili postavljeni v neposredni bližini podružnice Lloydove banke. Šest ljudi, ki so čakali na avtobus v ulici 01dwich, je bilo ranjenih. Pet so^ jih z rešilnim avtomobilom prepeljali v bolnišnico. Ljudje trdijo, da so malo pred eksplozijo opazili tam neznance, ki so govorili z irskim naglasom. Stražniki in občinstvo je teklo za njimi, toda atentatorjem se je posrečilo pobegniti. Po polnoči je policija zaslišala nekaj sumljivih ljudi. Ponoči sta eksplodirali še dve bombi, Ena spet na trgu Picadilly, druga pa v ulici Strand. Več ljudi je bilo ranjenih. Tvarna škoda je precejšnja. Bomba, ki pa ni eksplodirala, je bila položena v postaji podzemeljske železnice, ki pelje v Oxford in ki se nahaja v središču Londona. Vsega skupaj je bilo pri šestih bombnih atentatih bolj ali manj ranjenih 40 ljudi. Policija je dosedaj prijela štiri osebe. Ni dvoma, da gre pri vseh teh atentatih s peklenskimi stroji za delo irskih teroristov, katerim je zadnje čase začela stopati na prste celo irska vlada sama. Francosko-angleški vojaški posveti v Singapurju zaključeni London, 25. junija. Izšlo je uradno poročilo o posvetovanjih generalnih štabov francoske m angleške vojne sile na Daljnem vzhodu. Poročilo pravi, da bodo posvetovanja končana najbrž v ponedeljek in da je v vseh vprašanjih dosežen popoln sporazum ter to bili vsi sklepi sprejeti soglasno. Na sestanku so sklenili ustanoviti enotno poveljstvo za francoske in angleške vojaške pomorske in zračne sile na Daljnem vzhodu, kar govori o tem, da sta sklenili Francija in Anglija odslej nastopati tam popolnoma enotno. Konferenci je predsedoval angleški admiral Percy Noble, Francijo sta zastopala admiral Decoux in general Martin, poveljnik francoske vojske v Indokini. Bolgarsko-jugoslovansko slavje v Belgradu Belgrad, 25. junija, m. Ob koncu razstave bolgarske knjige ,v Belgradu je bila snoči v dvorani Kolarčeve univerze akademija ob stoletnici rojstva znanega bolgarskega rodoljuba in pisatelja Ljubana Karavelova. Proslavo se je udeležil razen drugih tudi bolgarski poslanik na našem dvoru g. Popov ter zastopniki raznih kulturnih ustanov. Ljuban Karavelov je pred leti nekaj časa živel tudi v Belgradu ter je vzdrževal tesne stike s tedanjimi srhskimi političnimi, kulturnimi in gospodarskimi krogi. Proslave so se udeležili tudi zastopniki bolgarsko-jugoslovanskega društva iz Sofije. Blagoslov temeljnega kamna za dom rezervnih Častnikov v Belgradu Belgrad, 25. junija, m. Ob navzočnosti kraljevega zastopnika, vojnega ministra in ostalih zastopnikov civilnih in vojaških oblasti je danes dopoldne patriarh srbske pravoslavne ccrkve dr. Gav-rilo Dožič blagoslovil temeljni kamen za novo palačo, ki jo v Belgradu zida Združenje rezervnih častnikov in bojevnikov. Pri tej priliki je imel predsednik društva Bogdanovič daljši govor, v katerem se je zahvalil vsem dobrotnikom, ki so omogočili graditev nove palače. Predvsem se je zahvalil za veliko naklonjenost Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu, ki je sam posredoval, da je društvo dobilo potrebno posojilo za zidavo novega poslopja. Predsednik društva je tudi sporočil, da mu je knez namestnik Pavle tedaj, ko ga je prosil za podporo, izjavil tole: »Storil bom vse, da se bojevniki podpro, kajti, ce ne bi bilo bojevnikov, ki so žrtvovali svoje življenje na oltar domovine, tudi nas ne bi bilo.« Iz dohodkov, ki jih bo dobivala nova palača Združenja rezervnih častnikov in bojevnikov, se bo ustanovil sklad za podpiranje rezervnih častnikov in bojevnikov, članov tega društva, in nji hovih družin. Vrsta vainih občnih zborov v Skoplju Skoplje, 25. junija, m. Na današnjem slav-nostnem kongresu jugoslovanskih železničarjev in brodarjev je bil izvoljen tudi nov odbor. Predsednik je postal spet inž. Vladimir Žakič, prav tako tudi prejšnji glavni tajnik Jovan Bakič. Na kongresu so sprejeli tudi sklepe, v katerih društvo zahteva zboljšanje gmotnega položaja železniškim uslužbencem. y Skoplju so imeli danes občni zbor tudi Člani Zveze knjigarnarjev kraljevine Jugoslavije. Vodil ga je predsednik te zveze Leopold Pribošič iz Ljubljane, ki je bil znova izvoljen za predsednika ter zastopnika zveze na kongresu knjigarnarjev v Lipskem. Poleg železničarjev in knjigarnarjev so imeli v Skoplju zborovanje tudi Člani Združenja jugoslovanskih agronomov. Na občnem zboru se je na predlog zagrebškega odseka izvedla preureditev tega društva, tako da je zdaj Združenje jugoslovanskih agronomov decentralizirano. Naročajte Slovenski dom! Vesti 26. junija Preiskava o umorir nemškega policijskega poveljnika v Kladnu na Češkem je ugotovila, da so policista najbrž ubili nemški orožniki v prepiru. Zaradi tega mestu Kladnu ni bilo treba plačati globe 50.000 mark. Svet poljskih judovskih rabinov je kupil za poljsko vojsko najmodernejše sanitetno letalo za prevoz ranjencev. 10.466 Judov se je preselilo v Palestino do 1. junija letos. Lani je vse leto prišlo v Sveto deželo nekaj nad 12.000 Judov. Danski zunanji minister Munch je dopotoval v Berlin in bo tam ostal nekaj dni ter se posvetoval z nemškimi političnimi voditelji o čim tesnejšem sodelovanju med Nemčijo in Dansko. Anglija, Francija, Turčija in Egipt se posvetujejo o tem, da bi protektorat nad francosko Sirijo dobila Turčija, nad angleško Palestino pa Egipt, poroča londonski levičarski »Daily He-rald«. Vrhovni poveljnik italijanske vojske maršal Ba-doglio je končal svoje nadzorstveno potovanje po Albaniji. Predsednik Združenih držav Roosevelt je poslal svetovnemu cionističnemu kongresu v New-york pismo, ” katerem hvali zasluge Judov za ameriško in palestinsko gospodarstvo. Egiptovski zunanji minister Jahija paša je danes dopotoval v Bukarešto, kjer' bo imel z romunskim zunanjim ministrom važne razgovore. X. kongTea mednarodne trgovske zbornice se je začel danes v Kopenhagenu. Udeležujejo se ga poslanci štiridesetih držav. Oddelek italijanskega vojnega brodovja je danes popoldne odplul z Majorcft v Valencijo. Priključitev pokrajine Alekaandrette Turčiji bo v arabskem svetu imela hude posledice, ker so 8 tem dejanjem pravice Arabcev zelo oškodovane, pišejo italijanski listi. Madžarska poslanska zbornica je izglasovala izredna gospodarska pooblastila za vlado. Belgijska vlada je sprejela sklep zunanjepolitičnega odbora v parlamentu, po katerem Belgija ne odstopi od pravice, da bi začela vojaška pogajanja s katerokoli državo, če ji bo to kazalo ia če bo potrebno zaradi belgijske varnosti. Do nesreče francoske podmornice »Phoenix« je najbrž prišlo, ker je podmornica zadela ob skalnat greben ali pa zaradi tega, ker je voda vdrla skozi torpedne cevi. Pravi vzrok bo mogla pa ugotoviti šel natančna preiskava, je izjavil včeraj francoski mornariški minister. Franooski zunanji minister Bonnet je imel danes govor na nekem političnem zborovanju in dejal, da Francija vroče želi, da bi bila pogajanja z Rusijo v kratkem uspešno končana. Francija ne bo opustila nobenega napora, da pomaga do sporazuma. Romunska vlada uradno zavrača vesti, di bi bil zunanji minister Gafenco ob obisku v Ankari in Atenah sklenil kake nove politične in vojaške pogodbe. Zaradi dogodka v Kladnu so nemške oblasti prijele 500 ljudi, od katerih so jih 100 že izpustili. Predsednik angleške vlade Chamberlain je imel v soboto v svojem volivnem okraju govor, v katerem se (je bavil z angleško oborožitvijo s poroštvi in sporazumi, sklenjenimi zadnje čase ter poudaril prepričanje, da se je svetovnemu spopadu še vedno mogoče izogniti s pogajanji. V Budimpešti je bilo obsojenih na hude *a-]X>rne kazni 5 članov neke narodno - socialistične nasilniške organizacije, ki je skušala spremeniti sedanji red v državi. 0 Uvedbi smrtnih kazni v Franciji bodo listi odslej smeli prinašati samo kratka uradna poročila in se ne razpisovati na dolgo in široko, kakor smo to videli zadnje čase, na primer ob usmrtitvi šestkratnega morilca Weidmana. Usmrtvitvara bodo odslej smeli prisostvovati samo zastopniki oblasti. Novo trgovsko pogodbo sta podpisali Kitajska in Rusija. Pogodba določa med drugim tudi prisotnost stalnega sovjetskega zastopstva na Kitajskem. Pogajanja ca novo trgovsko pogodbo med nami in Grčijo se bodo začela prihodnji mesec v Atenah. Sedanja pogodba je podaljšana do konca meseca avgusta. Poboji, nesreče, eksplozije DubNn, 26. junija. V irski prestolnici je na več krajih mesta prišlo do spopadov med policijo in pripadniki »Irske republikanske vojske«. Do spopadov je prišlo zaradi tega, ker je vlada prepovedala zborovanje, ki so ga bili sklicali člani »Irske republikanske ovedali,- da je nameravala vlada ustreči njihovim zahtevam že lansko jesen, ko je bil izdelan nov pravilnik za uradnike in delavce, toda preden je predlog dobil zakonsko moč, so nastopili težki mednarodni dogodki, zaradi katerih je stopilo v ospredje vprašanje narodne obrambe. Vendar pa je bila uradno izrečena obljuba, da bodo železničarji prišli do svojih zasluženih pravic takoj, čim bodo mednarodne prilike to dovoljevale. Po 32 letih zakona je ubil svoj« ženo delavec šandor Frater iz Petrovgrada. Šandor se je zadnja leta vdajal pijači in doma pretepal ženo. Pred dvema dnevoma je celo povabil svoje tovariše, naj gredo z njiin, da bodo videli cirkus v njegovi hiši. Delavci so vabilo odklonili, nakar je Šandor odšel v gostilno. Ko se je dodobra napil, je odšel domov. Ko mu je žena prišla nasproti, je potegnil iz žepa nož in ga zadrl ženi v srce. Takoj nato je še sebi zaril nož v srce in umrl. V njegovem žepu so našli poslovilno pismo, v katerem se v nerazumljivih besedah poslavlja od svojih treh otrok, ki so ostali sirote. Francoski poslanik na našem dvoru Brugere se nahaja že nekaj dni na obisku v okolici Bitolja in Ohrida. Poslanik obiskuje kraje, kjer se je med svetovno vojno boril v vrstah francoske vojske, ki je skupaj s Srbi prebila sovražno fronto. Brugere je bil povsod prisrčno sprejet Pri svečanostih, ki so jih prijatelji priredili ob tej priliki, je Brugere poudarjal nerazdružljive vezi, ki vežejo srbski in Irancoski narod. Goreča zavesa jo povzročila silno smodu med gledalci ▼ gledališču v Sremski Mitroviči, ko je gostovalo osebje novosadskega gledališča. Med pr- vi m dejanjem se je nenadoma vnela zavesa na galeriji. Gledalci so kot brezumni planili proti izhodom, da je nastala silna gneča. K sreči je večjo nesrečo preprečil nek gledalec, ki je odtrgal go-rfečo zaveso in jo skozi okno vrgel na ulico. Če ne bi bil ta človek tako priseben, bi se vnele šp ostale zavese in bi požar povzročil velikansko škodo. Ko ni bilo več ognja, so se gledalci pomirili; nakar se je predstava nadaljevala. Tri zelene mladeniče, ki no ukradli nekemu «rbskeniu diplomatu kovček z dragotinami v vrednosti 50.000 dinarjev, je prijela po vestnem iskanju belgrajgfca poliicija. Ljubomir Vranješ je bil komaj izpuščen iz zapora, pa je že stikal po tistih mestnih ulicah, kjer se ponavadi ustavljajo luksuzni avtomobili. Ko je v enem izmed avtomobilov zagledal kovček, ga je spretno izmaknil in pobegnil. Odnesel je obilen plen, ki si ga je razdelil z dvema tovarišema. Policija jo takoj iztaknila Vranješa, toda fant se je znal spretno izgovarjati. Ko pa 80 po natančni preiskavi našli pri njem zapisnik, v katerem je popisoval vse ukradene stvari, se je fant vdal. Diplomat je dobil vrnjene vse dragocenosti. . V niaju Jo bila trgovinska bilanca naše trgo-vln» aktivna za 42,3 milij. dinarjev. S tem se je zman|šaia pasiva v prvih petih letošnjih mesecih na 118,3 mili j. dinarjev. Vrednost izvoza jo v maju znašala 466,47 milij. din, vrednost uvoza pa 124,15 milij, (jjn v prvih petih mesecih je bilo izvoza za 1,881,20 milij., uvoza pa za 2,099,6 milijona dinarjev. Mednarodnih strelskih tekem, ki bodo letos v Luzernu v Švici, se bo prvič udeležilo tudi jugoslovansko zastopstvo, v katerem bo devet strelcev. »*cd njimi bosta tudj (iva Slovenca, namreč prof. ljane’k ** Maribora ln kaPetan Franjo Per iz Liub’ Z Goriške, Krasa in iz Istre Nagrade zavarovanim delavcem Z veseljem je pozdravilo tudi prebivalstvo iz Julijske Krajine, predvsem delavstvo, novi italijanski zakon o zavarovanju delavcev, ki določa posebne nagrade zavarovanim članom ob posebnih prilikah, kakor na primer ob poroki in ob rojstvu otrok. Nagrada za novoporočence znaša za moške po 700 lir, za ženske pa 500. Vse to pa le pod pogojem, da zakonca nista starejša od 26 let in da sta bila pred poroko vsaj eno leto zavarovana. Nagrade za novorojenčke pa se stopnjujejo. Za prvega otroka dobe starši 300 lir, za drugega in tretjega po 350, za vsakega nadaljnega pa po 450 lir., Dobe pa to nagrado le tisti zakonci, ki so bili v zadnjih dveh letih pred otrokovim rojstvom zavarovani vsaj za eno leto. Vrnili so se na polje Letošnji poljski pridelki obetajo izredno dobro. Temu je pripomogel v naj večji meri zadnji dež. ki ga je bilo toliko, da so skoro povsod ljudje z vodo preskrbljeni za vse leto. Pšenica je še posebno lepa, da že nekaj let ne takšna. Veliko upanja je dalo obetajoča letina posebno tistim, ki so morali zadnje čase iti iskat zaslužka v razne tovarne in rudniška podjetja, kakor v ladjedelnico v Tržiču, v rudnik boksita, v Sveto nedeljo ali v labinski rudnik. Vsi ti so prepričani, da bodo doma še vedno bolje lahko živeli kot pa od zaslužka drugod. Z vso vnemo so se zato zdaj vrgli na poljsko delo, prav tak'o kot tisti, ki so jih poslali od vojakov domov ravno zato, ker so potrebni pri delu na polju. Tako se bodo zdaj pri delu na polju lahko pogovorili, kako je bilo pri vojakih in kako v tovarnah ter rudnikih in tudi o tem, če so kaj dobro zaslužili. Cene na živinskih sejmih Redkokdaj kaj slišite ali berete o tem, kako je pri nas z živinskimi sejmi, to se pravi s cenami, ki jih ima pri nas v Istri goveja živina, ki jo pripeljejo na sejem. Naj vam danes napišemo nekaj vrstic o zadnjem živinskem’ sejmu v Pazinu. Nanj so pripeljali 407 volov, 305 krav, 12 telic, 11 konj, 75 oslov in 67 ovc. Moramo reči, da je živina v Italiji zelo poceni. To je na eni strani res zelo dobro, na drugi strani pa spet izredno slabo. Tisti, ki meso kupuje, je gotovo zadovoljen, če ga dobi poceni, bolj slabo pa je za kmeta, ki živino proda, saj jo daje res napol zastonj. Voli so bili na pazijskem sejmu po 360 do 420 lir, kar bi v najboljšem primeru bilo komaj tisoč dinarjev v našem denarju. Krave so bile po 340 do 400 lir, junice od 280 do 350, telice od 350—450 lir, konji po 800 do 20000, osli po 150 do 700, ovce pa po 80 do 180 lir. Kmetov trud je tudi tu, ne samo pri vas, zelo poceni, kakor vidite. S premogom v Kosezah še niso zadovoljni V Kosezah pri Ilirski Bistrici so pred časom italijanska rudniška podjetja začela z izkopavanjem, ker so bila prepričana, da so na tem kraju bogate premogove plasti. Ta izkopavanja so bila tako obsežna zasnovana, da je splošno prevladovalo prepričanje, da gotovo ne bodo zastonj, kakor so bili nekdanji prvi poskusi. Res so premoga v teh žilah našli precej, toda z njim niso bili zadovoljni, ker ni prvovrsten. Škoda pa bi bilo vseeno pustiti to bogastvo zakopano v zemlji in ne izkoriščeno, saj je potrebe po njem na vseh krajih dovolj. Zato so sklenili drugače. Iz izkopavanjem niso prenehali, pač pa sklenili nakopani premog odvažati v posebne tovarne in ga tam primerno predelati, da bi bil uporaben. To predelovanje pa je preveč drago in so ga zato tudi opustili. Vendar pa niso prenehali z nadaljnim raziskovanjem zemljišča. Še vedno so namreč prepričani, da so na tem mestu kje še kakšne bolje plasti premoga, takšnega, ki bi ga ne bilo treba za drag denar predelovati. Na več krajih so ze.mljo že ponovno navrtali, ni pa znano, če so imeli pri tem tudi kaj uspeha. Popisovanje vozil in sadnega drevja Vojno ministrstvo je v Italiji pred kratkim izdalo odlok, da se morajo popisati in pregledati vsa vozila in blago. Zato so bile sestavljene posebne popisovalne komisije. V skladu s tem odlokom so kmetje pripeljali povsod na občine, kjer so te komisije, na ogled in popis svoja vozila in blago, ki bi ga radi prodali na trgu. Občinski uradi so kmetom tudi sporočili, da morajo prijaviti sadno drevje in vi.iograde zaradi točnega popisa. Italijanske oblasti hočejo namreč natančno ugotoviti, s kakšnim premoženjem razpolaga Italija in kako bogata je njihova dežela. Vedeti hočejo, koliko kmet pridela jabolk, hrušk, češenj, češpelj, koliko trt ima in koliko drugega. Nekateri so seveda takoj začeli govoriti, da bodo posledica tega popisovanja spet novi davki. Kdor dobro pozna tukajšnje razmere, gotovo takoj lahko ve, koliko je to res. »Nmav čez izaro« Prosta prodaja zgcctajega krompirja ni dovoljena V Nemčiji smejo zgodnji krompir prodajati samo pristojne prodajne zveze. Vsaka prodaja se zabeleži na posebnem listku. Prodaja je urejena na način, kot pri jajcih. Krompir se prijavi določeni osebi, ki naznani prodajno množino okrožnemu vodstvu in to potem z njim razpolaga ter plača kmetu vnovčeno v6oto. Vsekakor je prodaja mladega krompirja precej komplicirana. Delovna knjižica za vse družinske člane S 1. majem je v veljavi odredba, ki zahteva, da morajo imeti delovno knjižico poleg delavcev tudi vse druge v kmetijstvu zaposlene nesamostojne 06ebe od gospodinje pa do zadnjega strica in tete, ki sta zaposlena na kmetiji. Gospodar, posestaik ali pa najemnik delovne knjižice ne rabijo. Knjižice izstavlja na prošnjo delovni urad. Težišče slovenskega življenja v slovenski družini Iz koroške šole je izginila vsaka sled slovenske besede in celo v cerkvi se ne počuti več tako varno kat nekdaj. Zato bo razumljiv značilen poziv v »Kor. Slovencu«, ki pravi: »Vsaka tožba in vsako malodušje okoli ljudske šole pri nas sta brezpredmetni. Računati moramo s položajem, v katerem se nahajamo, poudariti in naglasiti moramo samo eno: slovenska samopomoč! — Do-mača družina, domača vas in lastni narod so občestva, v katera naj 6e mladi rod včleni — pri nas — s pomočjo vzgoje v družini, česar šola v našem primeru ne bo mogla nuditi naši mladini, za-more izpolniti vzgoja otrok v domači družini. Otrok naj doživi 6vojo družino,_ svoj dom in domačo zemljo. Spozna naj življenje, ki se je odigra- lo na tem koščku grunta v verigi rodov, — Vsaka vas na naši zemlji ima »vajo narodno zgodovino. O njej priča nešteto narodnih pesmi, običajev in navad, o njej pričajo imena, posejana V6e naokrog, o njej kričijo dogodki zadnjih desetletij, ustanove in organizacije, društveni dapvovi, ki zgovorno pričajo o rasti mladega slovenskega naroda. Kdo naj vpeljuje mladi rod v zgodovino mladega naroda, njegovo bolest in veselje, če ne domača družina, katere življenje ie delček narodnega življenja. Gorje rodu, s katerim bi se pretrgala tisočletna slovenska vez in ki bi molčal ali celo tiho odobraval, da njegova mladina prehaja v tujo miselnost in duševnosti« Zopet nekaj kulturnih prireditev V Šmihelu pri Pliberku je bila končno — skoro po dveh mesecih — vendarle dovoljena preprosta slovenska igrica »Revček Andrejček«. Nameravana je bila že v aprilu, a je bila prepovedana zaradi bližine 1. maja, nato je bila dalo« čena za 23. maja, a zopet prepovedana. 18. junija pa se je končno vendar le smela igrati. Že zaradi te prepovedi je zanimanje za prireditev naraslo, zato je bil tudi obisk zelo velik, Nastop šmihelskih igralcev je popolnoma zadovoljil, improvizirani pevski zbor pa je tibrano zapel nekaj priljubljenih narodnih in umetnih. Zastopnik osrednje zveze pa je v kratkem nagovoru pozival k vztrajnosti in smotrni samopomoči. Materinska dneva v St. Jakobu v Rožu in v Škocijanu v Podjuni sta bila prav tako polnoštevilno obiskana. Tako so bile tudi slovenske mamice na skromen, ali zato tem bolj iskren način počaščene. Drobne vesti s Koroške Za rž se obeta slaba letina. Zaradi prevelikega dežja je rž skoro po vsej deželi polegla, še preden je bila zacvetela. Po večini jo je dež vtepel čisto v tla, da se ne bo mogla dvigniti. Radi tega se je bati, da bodo ponekod ker cele po-setve uničene. Kmetje so kar obupani. 6&j je poznano, da je na Koroškem ravno rž največji vir narodne prehrane. V Borovljah se je mudila komisija iz Berlina, da bi proučila možnosti, kako bi *c boroveljski ■ puškarji združili v komanditno družbo, Omeniti je treba, da je puškarstvo v Borovljah udomačeno že preko sto let. Po navadi je prehajalo od starih očetov na 6inove in vnuke, tako da so ohranili to obrt v hiši celi rodovi. Zato ni čudno, da je bilo ob pojavi komisije v mestu precej razburjenja. Gospodje iz Berlina so zbrali vse potrebne podatke in sedaj se bo sitvar temeljito preučila. Ce se bo mogel najti izhod, da posamezniki ne bi bili preveč oškodovani, bo verjetno kmalu ustanovljena družba, ki bo proizvajala orožje po enotnih načrtih. V steni Košute se je smrtno ponesrečil 27 letni inženir tehniškega deželnega urada Ernst Gai-ler. Ko je hctel preplezati takoimenovani Košut-nikov turn, se mu je utrgala vrv in strmoglavil je blizu 200 m po 'pečinah v globino, Truplo'je bilo strahovito razmesarjeno. V Vazah pri Št. Jakobu v R. je umrl v 76. letu starosti Janez Rauter, p, d. Terlovčnikov oče. Pokojnik je bil zelo priljubljen med lovci in znan kot velik ljubitelj petja, Svoječasno je sodeloval pri zboru »Rožici« in bil med ustanovitelji slovenske požarne brambe. V Bistrici ▼ R. je umrla Erjančičeva gospodinja, stara komaj 26 let. Možu zapušča komaj enajst mesecev staro dete. Z ozirom na bližajo tujsko sezono je deželna vlada odredila strogo kontrolo gostilniških cen. Dosedanja policijska poročila navajajo, da se gostilničarji ne držijo predpisanih cen. V bodoče bo oblast vsako kršenje predpisov kaznovala z globo do 500 mark. 24. in 25. junija nabirajo po vsej Nemčiji prispevke za nemštvo za mejami. Časopisje že dalj časa opozarja na to zbirko in poudarja, da ima namen pokazati povezanost nemškega naroda z vsemi drobci nemštva, raztresenega po svetu mejno nemštvo naj bi v tej zbirki videlo voljo nemškega naroda, da se hoče v bodoče še bolj intenzivno zanimati za položaj zamejnega nemštva. Uradno se objavlja, da v četrtek, 29. t. m., dan apostolov-prvakov, ni praznik. V Galiciji in na rožanski Bistrici so otvorili nemške knjižnice. Na praznik sv. Petra in Pavl« bodo posvečeni v mašnike sledeči slovenski bogoslovci na Koroškem: Karicelj Andrej iz St. Lipša nad Dobrlo vasjo, Kašelj Lovrenc iz Stare vesi pri Grebinju, Lampichler Ivan z Radiš, Lex Janez iz Dol pri Otoku, Messner Stefan iz Doba pri Pliberku in Mohor Anton iz Škociijana. Dolžnost vsakega katoličana je, da zastopa vsak dan, ob vsaki uri in povsod idejo kongresa Kristusa Kralja! Številni darovi na) omogočijo Izvedbo tega kongresa! Obvestila Počitniški protialkoholni tečaj za učitelje in učiteljice prireja Liga proti alkoholizmu v Ljuhljani od 16. do 23. julija t. I. Začetek tečaja 17 julija. Udeleženci imajo za časa bivanja v Ljubljani prosto hrano in stanovanje. Poleg predavani) bodo vsak dan ekskurzije in sicer v bolnišnico za duševne bolezni- na Studencu, brezplačen izlet v Lukovico in na Rakitno, ogled 60C. političnih ustanov MOL itd. — V tečaj se lahko prijavi vsak učitelj in učiteljica. Spr&jelo se bo samo 40 kandidatov. Prijave do 10. julija a točnim naslovom pošljite na naslov: Liga proti alkoholizmu, Gosposvetska cesta 2/11. Vsak pri-javljenec bo takoj po prijavi prejel podrobna navodila. Vpisovanje v ljubljanske Jjudske šole bo v petek 30 junija in v soboto 1 julija vsakokrat od 8. do 12. Vpisujejo šolska upraviteljstva na svojih šolah za svoja območja Pri vpisovanju je treba predložiti »krstni list učenca oziroma družinsko knjižico in izkaz o cepljenju koz pri učencih-no-vincih. V šolo se morajo vpisati vsi sposobni dečki in deklice, ki so dopolnili 7 let ali jih dopolnijo do kraja tekočega leta. Krajevni šolski odbor v Ljubljani opozarja V6e starše šoloobveznih otrok na kazenske posledice neopravljenega vpisa šoloobveznih otrok, Naknadnega vpisovanja v ljubljanske ljudske šole v septembru mesecu letos ne bo. Vse ostale informacije se dobe pri šolskih upraviteljstvih ljubljanskih ljudskih šoL Opozarjamo na nocojšnjo produkcijo državnega konservatorija v veliki filharmonični dvorani. Nastopita dva absolventa visoke šole: Ivančič Sonja in Marin Ladislav. Nocojšnja produkcija je poslednja v letošnjem šolskem letu. Začetek ob četrt na 7. Seznami davčnih osnov pridobnine I. in II. skupine zvišanih, znižanih in novih obratov so razgrnjeni na vpogled pri mestnem poglavarstvu za I. skupino od 26. junija do 3. julija, za II. skupino od 23. junija do 30. junija 1030. Vrstni red razprav je razviden iz razporeda, ki je nabit na uradni deski pri davčni upravi Ljubljana-mesto. Davčna uprava za mesto Ljubljano opozarja vse^ davkoplačevalce, ki še niso vložili prijav za znižanje narodnega obrambnega sklada, da to nemudoma store, najdalje pa do 5. julija 1939. Do znižanja imajo pravico davkoplačevalci, ki imajo najmanj 3 otroke, stare pod 21 let. Prijave morajo vložiti tudi samci, samice, vdovci in vdove ter poročeni brez otrok, sl ari nad 30 let. Po 5 din so srečke loterije rejcev malih živali. Dobitkov je 400 v vrednosti 80.000 din, med njimi 4 motorna kolesa, 15 koles, spalnica, kuhinja, harmonika, radioaparat, gramofon, fotoaparat, zaboj sladkorja, vreča moke, 1 voz drv, 1 tona premoga itd. Dobitke si oglejte v izložbah, srečke kupite v trafikah, 2. julija pa vsi na žrebanje! Poletne uradne ure pri Prosvetni zvezi, ZFO in ZDK bodo od ponedeljka 19. t m. do 1. septembra sledeče: Od 8—14 vse dneve razen nedelj in praznikov. Ljudska knjižnica posluje dnevno od 8—12 in od 17—19. Prosimo, da vzamejo to na znanje vsa društva ter obiskovalci Ljudske knjižnice. Opozarjamo tudi ljudske odre, da bo garderoba odprta v poletnih dneh od 8—14. Slovensko prosvetno društvo na Sušakn šteje okrog 40 članov in ima namen zbirati vse v Su-šaku bivajoče Slovenee, v prvi vrsti naša slovenska dekleta, katerim posveča veliko pažnjo. Društvo je imelo 17 odborovih sej ter več članskih sestankov. Priredilo je tudi Materinski dan in uprizorilo igro »Mati«i Predsednik društva je g. Jordan Dragotin, tajnik g. Havliček Ciril. — Prosvetna zveza svetuje vsem na Sušak odhajajočim Slovencem, zlasti dekletom, da se vpišejo v slovensko prosvetno in humanitarno društvo na Sušaku. Maša zadušnica za pokojno Franjo Ocvirk bo v torek, 27. t. m. ob 7. zjutraj v lami cerkvi sv. Petra v Ljubljani. Zastopstvo pododbora Združenja rezervnih oficirjev v Ljubljani položi v čast in spomin padlih borcev za osvobojenje in zedinjenje našega naroda na Vidov dan po končani službi božji v stolnici venec na spomenik blagopokojnega kralja Petra I. Velikega osvoboditelja pred mestnim magistratom. K tej svečanosti, katere se udeleži tudi naša vojska, vabimo zatsopnike vseh nacionalnih, patriotskih organizacij, akademsko mladino in celokupno javnost. Uprava pododbora — Ljubljana. Ljubljansko gledališče Opara: Začetek ob 20. Torek, 27. junija: »Traviata«. Gostujeta Cri-sti Solari in Zlata Gjungjeaae. Dobrodelna predstava v korist Mestnega prehodnega otroškega doma. Izven. Sreda, 28. junija: »Bori« Godunov«. Izven. Slavnostna predstava v proslavo Vidovega dne. Četrtek, 29. iunija: zaprto. Ponedeljek, 26, junija: »Werther«. Gostuje Josip Gostič. Red Sreda. Opozarjamo, da bodo imeli abonenti reda Sreda drevi za svoj abonma predstavo »Werther-ja«. Naslovno vlogo bo pel Josip Gostič kot gost. Slavni italijanski pevec Christy Solari bo pel jutri v torek, 27. t. m, Alfreda v Verdijevi »Tra-viati«. Zelja slavnega pevca je bila, da priredi uprava Narodnega gledališča z njegovim sodelovanjem to predstavo v dobrodelen namen in je čisti dobiček namenjen Mestnemu prehodnemu otroškemu domu. Prepričani »mo, da bo cenjeno občinstvo znalo ceniti to plemenito gesto in napolnilo ta večer operno hišo. Da bo predstava na višku, bo pripomogla tudi ga. Zlata Gjungjenac, ki poje ta večer vlogo Violete. V sredo, 28. t. m, bodo peli v operi v proslavo Vidovega dne »Borisa Godunova«, delo slavnega ruskega skladtelja Musorgskega. UZHJEIHNH POSOJILNO REGISTROVANA ZADRUGA Z OMEJENO ZAVEZO V LJUBLJANI, MIKLOŠIČEVA CESTA 7 POLEG HOTELA UNION nudi za vse vloge popolno varnost in obrestuje nove vloge po 4% do 5% po dogovoru Poslužite se varčevalnega krožka! Zahtevajte prospekti Posojilnica daie kratkoročna posojila Šport cez nedeljo m 3 V tekmovanju za srednjeevropski pokal je po sijajni igri državni prval: SSK premagal »Slavijo« (Praga) s 3:0 (1:0) Belgrad, 25. junija. Danes se je odigrala v Belgradu tekma za srednjeevropski pokal med BSK-om in praško Slavijo. Čeprav je zmaga BSK-a izražena z razmerjem 3:0, vendar ta rezultat še daleč ne odgovarja poteku igre in številnim lepim priložnostim, ki jih je imel BSK pred golom. BSK je bil od začetka do konca v premoči in morda niti izid 6:0 ne bi bil prevelik. Toda Božovič, Valjarevič in Podhraski so danes pokazali takšno neznanje v streljanju na vrata, da sploh ne spadajo v ligino moštvo. Nasprotno pa so vsi ostali igralci BSK pokazali izredno lepo igro, kar predvsem velja za obrambo in za krilsko vrsto, v kateri so vsi trije igralci Lechner, Dragičevič in Manola bili nepremagljivi. Tekma se je začela ob pol 6 popoldne ob precejšnji vročini in ob navzočnosti 8000 gledalcev. BSK je začel z lepimi napadi, proti katerim se je Slavija z uspehom branila. Slavija je le redkokdaj prodrla in izvedla kak napad, toda vsak njen napad je bil nevaren. Posebno je bilo treba paziti na srednjega napadalca Bičana, katerega je izvrstno držal Dragičevič. Igra poteka v lahni premoči BSK-a, ki postaja vedno nevarnejši. Vendar Belgrajčani izvajajo svoje napade preveč preko Podhraskega, ki je bil danes mnogo slabši od Glišoviča. Po neštetih lepih prilikah pred golom je šele 29. minuta prinesla uspeh. Lechner je lepo podal Podhraskemu, ta pa Božoviču, ki brez oklevanja pošlje žogo po zemlji vratarju naravnost v roke. Strel pa je bil preoster in je žoga obtičala v mreži. V 33. in 34. minuti Božovič in Valjarevič za-streljata dve zreli priložnosti. Dve minuti pred koncem prvega polčasa pa je na splošno presenečenje Podhraski čisto sam in iz neposredne bližine udaril žogo mimo droga v aut. Drugi polčas se je začel z ostrim pritiskom BSK-a, ki je imel v 3. in 5. minuti spet dve lepi priliki popraviti rezultat. Podhraski in Božovič pa sta še kar packala. Premoč BSK-a je bila vedno večja, vendar je ni mogel na noben način zaradi izredne slabe igre nekaterih izraziti v številkah. V 20. minuti spet oster pritisk BSK-a na Slavijina vrata, toda brez uspeha. Šele potem Slavija izvede lep napad preko desnega krila. Napad se konča z ostrim strelom na gol. Slavija izsili tri zaporedne kote, ki pa so vsi ostali brez uspeha. Takoj zatem preide BSK spet v napad. Občinstvo zahteva igro preko Glišoviča. Vujadinovič se po-služi Glišoviča, ki lepo prodre, poda Valjareviču pred gol, ta pa brez premišljevanja poviša na 2:0. BSK spet ostro pritiska. V 30. minuti Glišovič prodre. Slavijin krilec zagreši nad njim faul. Glišovič udari prosti strel iz daljave 30 metrov in žogo nalahno obsedi v lepem kotu. 3:0. V 33. minuti so Čehi imeli prvo priliko zabiti gol. Bičan je lepo podal na levo krilo. Ta strelja ostro na vrata. Žogo odbije Mrkušič spet proti levemu krilu. Ta pa jo ponovno vrne proti levemu kotu. Toda Mrkušič s sijajno parado prepreči gol. BSK je nato še dalje v stalni premoči in pritiska na Slavijina vrata. Vendar žoga nič več ne obsedi v mreži in izid tekme ostane do konca 3:0 za BSK, čeprav bi izid mogel biti, sodeč po priložnostih, ki so jih imeli Belgrajčani, večji. Tekmo je sodil italijanski sodnik Scorzoni prav dohro. Olimpijski dan na Jesenicah ]e dal lepe rezultate Danes je bil na Jesenicah olimpijski dan. Jeseničani, ki danes vodijo v zimskem športu, nočejo zaostajati tudi v drugih športnih panogah. Z današnjo prireditvijo olimpijskega dne so Jeseničani ponovno pokazali svojo vsestranost v športu. Našim zimskim tekmovalcem ni prav nič čudno vzeti poleti mesto smučk disk, kroglo ali pa si natakniti šprinterice. Uspehi, ki so jih Jeseničani pokazali danes, so zelo lepi. S športnega sitališča pa moramo med vsemi dobrimi omeniti predvsem abiturienta Janeza Klinarja (Planina). Rezultati, ki jih je Klinar dal danes na atletskem mitingu na Jesenicah pa naravnost presenečajo. Tudi vsi ostali tekmovalci so bili dobri, vsi so prav odlično pripomogli lepi proslavi olimpijskega dne na Jesenicah. štafeta okoli mesta Jesenice: 1. Bratstvo 6:30.1; 2. Gorenjec 6:52.8; 3. Kovinar 6:58.8. Lahkoatletske tekme: Tek m 100 m, seniorji: 1. Klinar (Planina) 11.7; 2. Verglez (Bratstvo) 11.9; 3. Balanč (Kovinar) 12.4. Tek na 100 m, juniorji: Predtek: Prevc (Bratstvo) 13.5; medtek: Burja (Planina) 12.1; finale: 1. Burja (Planina) 12.2; 2. Sajovic (Litija) 123; 3. Novak (Gorenjec) 12.5. Met diska, seniorji: 1. Jeglič (Planina) 39.40; 2. Klinar (Planina) 35.70 ; 3. Praček (Gorenjeg) 30.50. Skok « palico: 1. Klinar (Gorenjec.) 2.88; 2. Jeran (Bratstvo) 2.30; 3. Oličkov (Bratstvo) 2.30. Skok v daljavo: 1. Klinar (Planina) 6.Sfi; 2. Oličkov (Bratstvo) 5.98; 3. Verglez (Bratstvo) 5.74. Skok v daljavo, juniorji: 1. Burja (Planina) 5.76; 2. Lajovic 5.70; 3. Klinar (Gorenjec) 5.45. Slafela 4X100 m: 1. Planina-Gorenjec komb. 48.1; 2. Bratstvo 48 2. Nogometne tekme juniorjev: Bratstvo : Kovi-•ar 4:2. Nogometne tekme seniorjev: Bratstvo : Kovinar 10:1. 2ensko lahkoatletsko prvenstveno tekmovanje Zagreb, 25. junija. Včeraj popoldne in danes zjutraj je bilo na Igrišču Haska lahkoatletsko žensko prvenstveno tekmovanje zagrebške podzveze, v kateri so včlanjeni tudi slovenski klubi. Poleg zagrebških klubov sta se udeležila teh tekem tudi Planina iz Ljubljane in Rapid iz Maribora. Podrobni rezultati so tile: Tek 60 m: 1. Brandšeter (Rapid) 8 sck. (izenačen državni rekord), 2. Mihok (Maraton, Zagreb) 8.4, 3. Deutsch (Makabi, Zagreb) 8.5, 4. Polak (Ma-kabi, Zagreb), 5. Mrak (Planina). Skok r višino: 1. Tučan (Hašk) 1.45, 2. Nefero-vič (Hašk) 1.40, 3. Brandšteter (Rapid) 1.40. Met diska: 1. Neferovič 85.91, 2. Mihok 29.99, & Tučan 27.86, 4. Bumsdorfer (Rapid) 24.19. Suvanje krogle: 1. Tučan 10.72, 2. NeferoviS 40.40, 3. Hinc (Rapid) 8.46, 4. Mihok, 5. Pahor (Pl.) Tek na 100 m: 1. Brandšteter 13.2, 2. Schwei-ger (Planina) 14.6, 3. Neger (Rapid) 14.6, 4. Polak (Makabi) 14.7. „ 80 metrov zapreke: 1. Tučan 14.4, 2. Burndor-fer (Rapid) 15.4, 3. BrandstStter (Rapid) 15.6, 4. Neger (Rapid). Met kopja: 1. Tučan 28.76, 2. Neferrovlč 27.20, 3. Burndorfer 18.31. Skok v daljavo: 1. BradstUtter 4.73, 2. Tučan 4.31, 3. Schweiger (Planina) 4.08. 4X100 metrov štafeta: 1. Rapid 57, 2. Makabi, Zagreb. Mladina SK Cal|a i Mladina H Maribora žil Ob 6. zvečer se je danes začela na Glaziji prvenstvena nogometna tekma za banovinsko prvenstvo LNP med mladino SK Celje in mladino SK Maribora. V prvem polčasu je mladina SK Celja bila v lahni premoči in je po Tolju prišla v vodstvo. Kmalu zatem je Maribor izenačil z enajst-metrovsko, nakar »e rezultat do konca prvega polčasa ni spremenil. V drugem polčasu sta bili obe moštvi precej enaki. Proti koncu igre pa je spet prišlo Celje v premoč. Branilec Maribora je w kazenskem prostoru zagrešil laul in je SK Celje po enajstmetrovki doseglo vodstvo, ki ga je ob-drža do konca. Tekmo je sodil Hobacher iz Celja. Jubilejni turnir SK Korotana Danes je bil na igrišču SK Korotana na Rakovniku jubilejni turnir SK Korotana ob priliki desetletnice tega kluba. Na turnirju so poleg slavljenca sodelovali še trije drugi ljubljanski klubi: Grafika, Jadran in Mars. Dopoldanskih in popoldanskih tekem se je udeležilo prav lepo število gledalcev, ki so bili priče solidnih nogometnih iger. Mars : Grafika 3:0 Najprej sta dopoldne nastopili moštvi SK Grafike in SK Marsa. Po energični in živahni igri, v kateri se proti koncu že niso več posebno trudili, so Marsovci premagali svoje nasprotnike s 3 : 0. Marsovci so bili vso tekmo v veliki premoči ter bi bili lahko zmagali z izdatnejšim rezultatom. Mars je danes menda edino ljubljansko prvorazredno moštvo, ki vsako srečanje vzame za resno in vselej igra odločno. Jadran : Korotan 5:2 Čeprav je Korotan nudil v drugi dopoldanski tekmi močan odpor, so izkušenejši in boljši Trnov-iani zmagali v zložni igri s 5 : 2. Obe moštvi sta predvedli prav lep in dopadljivi nogomet. V Litiji je zmagala SK Ilirija Litija, 25. junija 1939. Danes je bil v Litiji tek na 3500 ra iz Sraartna v Litijo. Priredil ga je SK Litija. Prireditev je krasno uspela. Tekmovalci so se peljali na štart v Šmartno z avtomobilom. Iz Šmartnega je potekala proga po cesti v Litijo. Proga je bila precej naporna, zlasti še radi močne vročine* Tekmovalci, katerih je bilo precejšnje število, »o bili na vsej progi toplo pozdravljeni od številnih gledalcev. Tekme so veljale kategoriji posameznikov in moštev. Moštvo so tvorili po trije tekmovalci. Prijavilo se je troje moštev. Tako so bili na štartu člani Ilirije, Primorja, Amaterja in Litije. Pri moštvih je zmagalo moštvo Ilirije v postavi Glonar, Kvas in Safošnik pred moštvom SK Primorja, katerega so sestavljali Kien, Puc in Srakar, ter moštvom SK Litije. Med posamezniki je zmagal Glonar Jože od Ilirije. Zmagovalno moštvo je prejelo lep pokal, katerega je izročil g. predsednik SK Litije v roke g. Salošniku in mu iskreno čestital k lepem uspehu. Za lep sprejem in za pokal se je nato zahvalil g. Safošnik in čestital Klubu k tei lepo uspeli prireditvi. Gradjanski : Concordija 3:3 (IH) Zagreb, 25. junija. Danes je bila tukaj prijateljska tekma med imenovanima kluboma, pri kateri sta nastopili obe moštvi kompletni. Concordija je pokazala zelo dobro igro, posebno sta se odlikovala Zemljic m Jazbec. V Gradjanskem sta dala dobro igro Antol-kovič in Velfl. Rezultat odgovarja poteku igre. Lahkoatletsko prvenstvo zagrebške podzveze Zagreb, 25. junija. Včeraj in danes je bilo tukaj lahkoatletsko prvenstveno tekmovanje zagreb&ke podzveze kot nekaka priprava za troboj Ljubljana:Zagreb:Bel-grad, ki bo v začetku avgusta. Vso prireditev pa je pokvarila odsotnost najboljših tekmovalcev. Tek 200m: 1. Tauber (Makabi) 23.3, 2. Dre-mil (C) 28.8, 3. Bedek (Železničar) 23.7, 4. Avguštini (C). 8kok t višine: 1. Bach (Železničar) 175, 2. Abramovič (Hašk) 175. 800 m: 1. Kaiser (Makabi) 1,59,2, 2. Srakar (C) 2.00.8. Skok v daljavo: 1. inž. Šoštarič (Maraton) 6,61; 2. Gal (Zrinjski, Osijek) 6.41. 100 m zapreke: 1. Ehrlich (Ilašk) 16.6. Troskok: 1. Bergman (Concordia) 12.78; 2. Gal 12.70. Met kladiva: 1. Gajič (Hašk) 43.81; 2. Vuk (Maraton) 41.15. Tek 1500 m: 1. Kotnik (C.) 4:09.2. Tek 5000 m: 1. Hornlk (Maraton) 16:52.6; 2. Sindelar (C.) 17:27.4. Zahtevajte povsod naš list! Grafika : Korotan 1:0 Popoldne se je jubilejni turnir SK Korotana nadaljeval. Slavljenec SK Korotan, ki je bil dopoldne premagan od SK Jadrana, je igral popoldne z drugim dopoldanskim premagancem SK Grafiko. Obe moštvi sta bili precej izenačeni in je zmaga pripadla srečnejšim. Grafika je pokazala nekoliko več nogometnega znanja ter je zmago dejansko zaslužila. Mars : Jadran 3:2 V zadnji tekmi sta se pomerila oba dopoldanska zmagovalca, Mars in Jadran. Mars je zopet opravičil dobro mnenje, ki ga ima o njegovi igri vse letošnje leto ljubljansko nogometno občinstvo. Moštvo je zaigralo neverjetno ambiciozno, dovolj ostro in požrtvovalno ter je premagalo Trnovčane popolnoma zasluženo in prepričljivo z rezultatom 3 : 2. Mars zdaj skoraj od tekme do tekme bolj napreduje in obeta, da se bo še do letošnje jeseni razvil v prav dober klub, s katerim bodo morala prav resno računati vsa slovenska prvorazredna moštva. Prireditelj, jubilant SK Korotan, je turnir organiziral in izvedel v vsakem pogledu odlično. Mariborski plavači v Murski Soboti Na povabilo marljivega SK Mura je močna skupina 22 plavalcev Mariborskega plavalnega kluba v soboto, dne 24. t. m. v okvirju Prekmurskega tedna izvedla propagandni plavalni nastop v krasnem kopališču domačega kluba. Simpatični gostje so bili izredno prijazno sprejeti od funkcionarjev SK Mure in Prekmurskega tedna ter si pod njihovim vodstvom tudi ogledali razstave, posebno lepo aranžirano športno razstavo SK Mure. Propagandnemu tekmovanju je prisostvovala velika množica gledalcev. Organizacija je bila v veščih rokah gg. ravn. Lipiča in Peterka, predsednika in tajnika SK Mure in Berganta, predsednika MPK in je bila brezhibna. Točke so se vrstile hitro druga za drugo in je bil ves obširen in pester spored končan v eni in pol ure. Poleg gostov so sodelovali tudi nekateri plavalci domačega kluba, ki so pokazali izreden talent in že prav dobro šolo. Tehnični rezultati so bili: 100m crawl: I. skupina: 1. Steiner (MPK) 1.18.4; 2. Cvetko (Mura) 1.26; 3. Petek (MPK) 138. — II. 6kupina: 1. Šerbec I (Mura); 2. Potočnik (MPK) 1.32.2; 3. Brajnik (Mura) 1.33. 100 m prsno: 1. Jankovič (MPK) 1.31.2; 2. Gala (MPK) 1.33.0; 3. Mihorko (MPK) 1.34. 33 m hrbtno: 1. Smerdu (MPK) 27.0; 2. Dornik (MPK) 27.6; 8. Velnar (Mura) 28 4 33 m cravvl: I. skupina: 1. Gajšek (MPK) 19.2, 2. Rušanov (Mura) ‘20.4; 3. Golež (MPK) 20.5. — II skupina: 1. Ferenčak (MPK) 19.7; 2. Deškovič (Mura) 21.8; 3. Brajnik (Mura) 22.2. Mešana štafeta 3X33 m: prsno, hrbtno, crawl: 1. MPK I.: Škapin, Dornik, Gajšek, 11°: 2. MPK II.: Gala, Smerdu I, Steiner, L10.6; 3. Mura: Cvetko, Velner, Rušanov, 1.10.7; 4. MPK III: Ferenčak, Lamprecht, Smerdu II. Crawl-štafeta 8X33m: 1 MPK I: Golob, Dornik, Gajšek, l.Ob; 2. MPK II.: Škof, Goleš, Petek, 1.06.4; 3. Mura: Cvetko, Lajnšček, Deškovič, 1-O8.0. V propagandnih skokih so sodelovali člani MPK: Škofič, Lamprecht in Bergant ter dva dobra domačina. Žal je deska precej neprimerna. Nato sta nastopili dve moštvi MPK v propagandni vaterpolo tekmi. Po zanimivi -igri je zmagalo moštvo A s 4:1 (2:1). sodil je Bergant. Rezultati tekmovanja so prav dobri, posebno če se upošteva dejstvo, da sestoji moštvo MPK po večini iz letošnjih maturantov, ki zaradi študija niso imeli časa za trening. Velika volja članov m izredni talenti pa jamčijo da se bodo letos mariborski plavalci lepo afirmirali v jugosl plavalnem športu. Treba pa jim je moralne m materialne podpore! Termini Hrvaške nogometne sloge Zagreb, 25. junija. Danes so bili tukaj izžrebani pari. V ligi sodelujejo sledeči klubi: Sašk Iz Sarajeva, Slavija iz Varaždina, Radnički iz Splita, Hašk, Cancor-dija in Gradjanski iz Zagreba. Slavija iz Osijeka, Bačka iz Novega Sada in Hajduk iz Splita. Prvo kolo bo 27. avgusta, zadnje pa 22. okt. Lep mladinski tabor v Zagorju Zagorje, 25. junija. Danes je bil v Zagorju ob Savi izredno lep mladinski tabor, ki se ga je udeležila izredno številna množica. Prihiteli so prijatelji naše mladine od V6eh plati. Tabor je potekel v izredno prisrčnem razpoloženju. Pomemben in lep govor je imel na naše fante in dekleta minister g. Snoj, ki je z vznesenimi besedami bodril mladino, naj se zvesto oklepa načel, ki jih je prejela od svojih velik učenikov in voditeljev ter naj služi visokim idealom, ki eo vodniki za pravo pol in za lepo življenje. Pozval je mladino, naij se z vsem srcem oklene ljubezni do domovine, naj zvesto služi v tefj naši veliki in ponosni državi ter naj ljubi njenega vzvišenega mladega vladarja kralja Petra II. Govoril je tudi o težkih časih, v katerih je padla za bodočnost prav na ramena odgovorna in velika naloga, ki ji bo kos. če bo vztrajala in ne bo klonila pred nevarnostmi Mladina je vse naše upanje, mladina je ponos našega naroda, dobra mladina je garancija za lepšo bodočnost. Govor ministra g. Snoja so vsi prisotni sprejeli z velikim odobravanjem. Poskus vioma v Celju Celje, 25. junija. Zadnje čase razburjajo celjsko prebivalstvo številni vlomi in tatvine. Od zadnjega roparskega napada V Polulah pri Celju in roparskega umora v Medlogu še ni nobena noč potekla v miru. V soboto zvečer ob 22.15 je neznanec posku-šel spet vlomiti v trgovino gospe šega pri Skalni kleti. Hotel je vdreti v trgovino skozi skladišče. Ker pa se mu to ni posrečilo, je poskušal priti v trgovino skozi okno nad vrati, ki pa ni pripadalo skladišču, pač pa neki stanovanjski 6obi. Ropot je zaslišala neka gospa, ki je zločinca tudi opazila ter opozorila stanovalce nanj. Ljudje 60 v strahu pred zločincem zbežali skozi okna. Hrup je pregnal tudi vlomilca, ki pa se j eokoli ene ponoči spet vrnil, a so ga tudi topot pregnali, ker 60 bili še pokonci. Celjski orožniki so marljivi Celje, 25. junija. Orožniška patrulja iz št. Pavla z narednikom Žitnikom na čelu je prijela blizu Velenja nekega moškega, ki je priznal več vlomov, in ga odpeljala v mariborske zapore. Mnogo govoric je povzročila ponovna aretacija Julke Terbičeve, služkinje pri umorjenih Ocvirkovih v Medlogu pri Celju. Kakor smo izvedeli, je Julka takoj, ko so jo, izpustili iz zaporov, začela govoriti, da so se orožniki na vse načine prizadevali, da bi ji izsilili priznanje. Vprav zaradi teh govoric pa so jo orožniki spet prijeli. Obenem je celjsko orožništvo našlo tudi oporoko pokojne Ocvirkove. Pokojna Ocvirkova je v oporoki naštela številne predmete, ki naj po njeni smrti in po smrti njenega moža pripadejo njuni hčerki, ki se uči v Laporjih. Značilno je tudi, da je v oporoki omenjeno ime nekega moškega * Dolenjskega. V kakšni zvezi je to ime z Ocvirkovo oporoko, še ni znano. Nekaj športnih novic Na turnirju v Saint Cloudu je francoski teni* ški igralec Paul Feret premagal svojega rojaka Lesuerja z rezultatom 6:4, 6:0. M ar r at je premagal Američana Robinsona s 6:1, 6:3, Camann R. Bil-laudota s 7:5, 6:2, Trolliert Saladina s 6:1, 6:1, Conbemale Materi s 6:2, 6:3 in Dessair Lavala s 6:1, 6:2. V >L’Omnium internationak za golf v Tou- quetu sodelujejo najboljši svetovni amaterski in profesionalni igralci golfa: Aubrey, Boomen, Bo-teazou, Charles Irigoyen, Fifi Cavalo, Vagliano, Dallemagne, Huet, princ _ Murat, A. Boyer, A. Ghintran, Philippon, Gassiat, Leglise, Archibald, Berard, Bourin, Michel Carlhian, Guy de Reth* sebi Id, Longhurst in Jathiere. Za glavnega favorita na turnirju v Fouquetu velja Dallemagne. Velika nagTado Nemčije za tekmo v gorski dirki je dobil Nemec Zimmermann, ki «i je nabral 67 točk. Drugi je bil Umbenhauer, ki je dobil 45 točk, tretji Level, ki je dobil 44 točk, četrti Nivergeldt, ki je dobil 39 točk, peti pa Wierinx, ki je dobil vsega skupaj 80 točk. V Liverpoolu je El Houssine premagal po točkah prvaka Nove Gvineje, Kida Taunerja. Ma-rokanec, ki je bil v prvih dveh rundah trikrat na tieh, se je držal hrabro in se je v naslednjih rundah toliko popravil, da je končno zmagal po točkah. Nemčija : Danska 2:0 xt Današnja nogometna tekma med reprezentancama Nemčije in Danske v Kodanju je končala z zmago Nemčije z 2:0 (1:0). Tekmi je prisostvovalo 35.000 gledalcev. To je že druga zapovrstna zmaga nemške nogometne reprezentance v severnih deželah. V četrtek so Nemci premagali Norvežane v Oslu z 4:0. Herman Lang je zmagal v Belgiji Danes so bile v Bruxellesu velike avtomobilske dirke za »Veliko nagrado Belgije«. Kakor vsa leta, se je tudi letos te menarodne tekme udeležila cela vrsta najboljših evropskih avtomobilskih dirkačev. Zmagal je spet letos izvrstni Nemee Hermann Lang na vozilu znamke Mercedes Benz. Dirk se je udeležila rekordna množica gledalcev. Bologna : Venus 2:0 V Bologni je bila danes povratna nogometna tekma v tekmovanju za srednjeevropski pokal. V prvi vrsti je zmagalo moMvo bukare.škega kluba Vernie nad Bologno v Bukarešti z rezultatom 1:0, danes pa so so Italijani v Bologni odrezali boljše ter so zmagali z rezultatom 2:0. Italijani so igrali tokrat izredno ostro, Romuni pa jim niso ostajali prav ničesar dolžni, tako da jo imel sodnik izredno težko »tali&fe. S to tekmo se je italijanski nogometni prvak Bologna kvalificiral za snnifi-nale, ki ga bo odigral 16 julija. Današnje tekme se je udeležilo približno 16.000 gledalcev. »SlovMtkl dom« Uhaja vtak delavnik ob 12. Mesetaa oaroftnina 12 din. ca InoiemitT« 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva n lira 6/II1. Telefon 400] do 4000. Oprava: Kopitarjeva aliea 6. Za Jn*o»lovao»ko tiskarno v Liuliliaui Kramarič. - Iidajatel) Int. Joie Sodja Urednik: Mirko Javornik.