Stud. knjiInica N V' T PRIMORSKI DNEVNIK Jubilejna številka oh petletnici 'Primorskega dnevnika' Naše uredništvo pripravlja ob priliki pete obletnice izhajanja »Primorskega dnevnikan posebno jubilejno številko. Prosimo GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE vse sodelavce in čitatalje, naj e svojim sodelovanjem prispevajo, da bo naša jubilejna številka tim popolnejši pregled petletne bor- be in dela naprednega gibanja na Primorskem in v Trstu. UREDNIŠTVO 07 /1/, oq\ Poštnina plačana v gotovini “V. V/ V J- T-OOJ Spedizione in abbon. post. I. gr. TRST, sreda 10. maja 1950 Cena 15 lir O B PET£ OBLEJNICl ZMAGE Preroki nove voine in hegemonističnega miru fetemnjujejo danes radost nad zavezniško zmago hgoslavija se danes bori za ista načela, za katera se je borila med osvobodilno vojno: ZQ priznanje pravic vseh narodov do samoodločbe, do neodvisnosti in enakopravnosti tS?„5ašega poročevalca) £^gRAD, 9. — Danes sta Jer Milovan Djilas in Sef *Ba štaba generalni pol-k Koča Popovič položila ' na grob neznanega voj a-■Avali v imenu jugoslo-vojske in vlade v spo-padlih v vojni. S losi so prisostvovali števil-člani diplomatične-inozemski vojaški a-častniki jugoslovanske ti, ^.vodniku posvečenem dne-*•» » beograjska «Bor drugim: Veselje nad zmago zatemnjujejo frjJ,preroki nove vojne in tovega miru», hege-^larirl !leOa in lažnega miru E®čbtost sovjetskih besed o Jini, jjLv 'nadaljuje ((Borba« in Itfj? med besedami o miru dejanji sovjet-v°diteljev se ze\p dobro v njihovih odnosih z .. .. . - . .. .. —--m „ biZaviJ0- Kakšno moralno t0 . 0 imajo govoriti o miru, ;«0 j^Ptoti naši državi, samo **i ost at 1 enakoprav- blann ce*° kampanjo prošte Sne vojne, od aospoda-'-JJ “*okade do vojnohujska-fitlDet?0?0” Vorošilova v Bu-^ tr, } ln Bulganina v F V.. U Ornnrti-r,'*-™ 7.- Pragi. S«i„:„or9|Inizirali obmejna i ' "Ja in - Innu? vse to, samo ker lio-kte jif Vija enakopravne od-^iaon ki 0a danes Moskva k ni mir, za katerega i borili. Sovjetski mvnenoma ustvarjajo S z namenom da ^i?nr^Z0Vali druaim ko-ObJ„ ■ partijam. \ , oistveno protislovje m i^feteko-kominformistič- jezo'0,171^ ° mi7ju, in ”)»: osxx>bodilni vlogi Minister Regent •Nel ital. partizane OTBLJANA, 9. Ival Minister ovgnije Ivan Regent )e A Predstavnike bivših ita-partizanov, ki so na »C« V Jugoslaviji. Minister lij italijanske partizane, Wv£d sv°3em prihodu v do-,jS b°vedo resnico o po: hponiore-JuEoslaviji ter ria] Mjstva mirt k utrditvi pnja- ijstva 'lij ^ssafžssr**1* sovjetske vojske. Vsi demokrati sveta lahko uvidijo, da je hinavsko govoriti o miru in z druge strani zatrjevati, da samo bajoneti sovjetske vojske lahko osvobodijo narode. Sicer je jugoslovansko izkustvo pokazalo. da se lahko pribori svoboda in mir. samo če se narod, ki je v borbi, bori hkrati tudi proti sleherni hegemoniji. in da ni svobode in dejanske neodvisnosti, če narod čaka, da ga pridejo drugi osvobodit, čeprav je ta osvoboditelj Sovjetska zveza, kajuti sovjetski voditelji so istovetili ■ pojem osvoboditve drugih narodov s pojmom uresničenja svoje hegemonije nad njimi. «Borba» zaključuje: Obstajajo vsi potrebni pogoji za ohranitev miru Potrebno je sama ta mir odkrito želeti in verjeti v borbo zanj. v borbo za mirno sodelovanje med vsemi narodi ne glede na politični in socialni red. T.o je moggče, ker OZN nudi za to možnosti. Jasno je, da učinkovitost te organizacije zmanjšujejo take akcije, kakor je odklanjanje sprejema predstavnikov ngpe Kitajske kot edinih predstavnikov kitajskega ljudstva v OZN ali pa sovjetski bojkot organov OZN. Toda kljub jjsemu temu je OZN najboljše sredstvo Za mednarodno sodelovanje in odnos do nje odraža odkritost ali hinavščino tistih, ki govorijo o miru. Danes, na obletnico zmage, se naša država bori Za ista načela, za katera se je borila med vojno: za priznanje pravic vseh narodov do samoodločbe, neodvisnosti in enakopravnosti, za sodelovanje na tej podlagi, kar pomeni sodelovanje za mir. In mir bo mogoče doseči s sodelovanjem narodov v okrilju Organizacije združenih narodov. Glasilo Ljudske fronte «Glas» odgovarja na trditve praškega radia, da je sovjetski tisk prvi začel popularizirati borb n jugoslovanskih partizanov in da je «2ir-znanje jugoslovanskega narodno-osvobodilnega gibanja po zaveznikih in po javnem mnenju v svetu izključna zasluga sovjetskega tiska ln radia«, in piše. da gre za nov poizkus, zakriti neizpodbitna dejstva bližnje preteklosti in potvoriti zgodovinsko resnico. List poudarja, da sovjetski tisk in radio ne samo. da nista bila iskrena pri populariziranju na-rodno-osvobodilne borbe Jugoslavije, pač pa sta v skladu s politiko sovjetskih voditeljev do konca vojne bila rezervirana do osvobodilne borbe narodov Jugoslavije. Moskovski radio je še novembra 1941. leta govoril o izdajalcu Draži Mihailoviču kot voditelju vstaje Acheson daje v Evropi navodila za nadaljevanje vojnohujskaške politike Schuman je moral pristati na ameriške pogoje glede Indokitajske LONDON, 9 — Dean Acheson je danes prišel v London, da tudi tam Bevinu sporoči, kakšna je ameriška volja glede «sklepov», ki jih bado morali sprejeli v Londonu, kakor je včeraj to sporočil Schumahu. Glede razgovorov s Schuma. nom so objavili poročilo, iz katerega je jasno, da ;je Francija glede Indokine. o kateri je bilo govora, morala prislati na zahteve ameriških imperialistov. ki si hočejo v tej koloniji zagotoviti svoje položaje in Francijo spodriniti. Glede tega Pd je predstavnik francoske Vlade hitel zatrjevati, da ameriška pomoč za nadaljevanje vojne v Indokinl ne predpostavlja političnih pogojev. Dejal je, da jraa ameriška vlada namen «v interesu svetovnega miru« pomagati Franclji, da «brani neodvisnost Vietnama v okviru francoske unije«. Ta pomoč ne bo nadomestila francoskega napora, pač pa ga bo utrdila«. Dalje je dejal, da sta Acheson in Schuman pripravi- la razpovore. k; bodo med tr mi ministri v Londonu glede Nemčije, in je tudi tu hitel zatrjevati, da ni šlo za to, da se sprejme kak sklep, pač pa «da se primerja francosko in angleško stališče za boljšo pripravo tristranskih razgovorov«. Oba ministra, ie pripomnil omenjeni predstavnik, sita bila popolnoma sporazumna o načelih nadaljnje politike. «Ame. riška vlada pa ni zahtevala in ne bo zahtevala spremembe sedanjega okupacijskega statuta. Do te spremembe bi lahko prišlo v bodoče na podlagi obnašanja Nemčije«. Kakor poroča AFP, bi ameriška vlada seda, imela na razpolago 175 milijonov dolarjev «za vojaško in gospodarsko po. moč v južnovzhodni Aziji«. Od tega je 75 milijonov dolarjev iz kreditov, ki so bili določeni za Kitajsko pred njenim pora. V interesu ameriškega kapitala Podlaga Schuman združitev francoske Nemške proizvodnje premoga in jekla J*- '— Nemška zvezna »;S„ mislijo, da je )■ ^er s tem korakom prav Predvečer konference slcu‘iaI doseči, da bi - Zahodna Nemčija i, svet. Politični krogi jgk C? ne pričakujejo, (ja bi H ‘ tem. Socialderoo lAteč® rahka. ki je bila pro nN» tega predloga ..tat. J 29|Yipn t r«!.. lulrtiVr* iti Ig ^80 še naprej proti te* 'Ii%ik Zahodna Nemčija C' tU.V Evropski svet. Mi-v'l n-a? Parlament sicer o- ^ ti K ro{ilo vlade, ven-večina, vi ir. hr, do-' tK“roč: /' <*3, term pripravami ,poročilo, skromna. v ozadju ameri- Za rh, je francoski mi-- zunanje zadeve Schu-.•i-iow'?Co' nekatere izjave Ji d ,-?1, konferenci. Mini-NJlv. ’ da miru v svetu N rešiti, ne da bi se ?«ti i j)JQ.dPraviti nevarnosti. Ealje je Schu N 5 It ? 'e zato treba «od- J etno nasprotst,vo fcKjkn • *n Nemčijo«. V VJt f-le dejal Schuman, vi4da zdru* IVrUtOri?1,0*8 lr* 3ekla- TS i ie dejal mi- C.tosSovH8'0 ovila «neposred C^?'l8rdcetv skuP“ih osn°v Ci^tvo). ki Uaj th “K toi evropski la skl,i'3 m°R°Vi,ti iave> kl bi h<> K^Va^dlla , • "Ta skupnost °shoJn!m »"delujočim LJrod^d* Potrebe indu SSJf ie ^fizal*' Da bi 2H Sok':'"*1 v vabljivih - hJ, rosaian zavil * “ da bo pripo življenjskega iU šfrijt lahkoredku- Evr°Pa i d h- keRa ,° Posvetila raz- X^C1,kont«*ntsti za atlantsko skupnost«. Delegat lr Kitajsiie v Svetovni poštni uniji PEKING, 9. — Osrednja vlada LR Kitajske je imenovala Su Ju Nunga, direktorja generalne direkcije ministrstva PTT, za delegata LR Kitajske v izvršilnem odboru Svetovne poštne unije. Sestanek te organizacije bo 15. maja v Mon-treuxu v Švici, Reuter poroča, da je Kuo-mintangova vlada obvestila generalnega direktorja Svetovne zdravstvene organizacije, da izstopa s 7. majem iz te organizacije. zom in 100 milijonov dolarjev iz kreditov Marshallovega načrta, ki so določeni sosednim državam Kitajske. V Washing-tonu izjavljajo, da bo ameriška pomoč Indokitajski ■ gospodarska in vojaška in da nameravajo poslati predvsem lahko orožje za borbo proti partizanom. Prvi sestanek je Acheson imel danes z Bevinom ob 10.30, drugega pa ob 16. Navzočnost Harrimana. začasnega poslanika Marshallovega načrta, in šefa gospodarskega deparlmana angleškega zunanjega ministrstva daje sklepati, d8 so razpravljali o gospodarskih vpra. šanjih j n še posebno o evropski uniji. Javljajo pa. da ie Velika Britaniia v načelu pripravljena pridružiti se orogramu za «pomoč» Indokitajski. Velika Britanija bi baja dala na raz. polago določeno količino suro. vin. Kakor se vidi, gre vse po načrtu, kakor so p- pripravili v Washipgtonu. Londonski listi posvečajo precej prostora sedanjim razgovorom. «Tim's» pravi, da ae konferenca začenja v «tako resnih okoliščinah, kakršnih ni še bilo po vojni«. Eri tem priznava velik poraz zahodnih imperialistov na Daljnem vzhodu t“r pravi, da je konferenca važna tudi zaradi »neugodja, ki vlada med zahod, nimi narodi«. Nato govori o potrebi novih oblik sodelovanja, zato da bo možno upirati se komunističnemu okolju v svetu. «Dajly Telegraph« pa pravi, da bo treba vse delo usmeriti v smeri nadaljevanja mrzle vojne in da bodo morale odslej edino tri zahodne države «kovati Svetovno rolit ko »p rešiti mir«- Tudi pariški reakcionarni list «Le Monde« piše. da -je Acheson prišel iz Washingtona z dvema namenoma: na eni strani povedati evropskim državam. da ne bodo dobile nove ameriške pomoči, če ne bodo pristale na «nove vdike žrtve za skupno stvar«; z druge 'tra-ni pa prepričati te države, da morajo skupno z ZDA nadaljevati mrzlo vojne Francoski reakcionarni kro. gi izražajo zndovlistvo zaradi naoovedane ameriške pomočj v vojni proti vietnamskemu 1 ud-stvu Toda kakor ni vsa ameriška intervenciia na Kitajskem mogla zaustaviti narodnoosvobodilnega gibanja kita iškega ljudstva, jp je doživela popoln poraz, fako bo tudi vietnamsko ljudstvo obračunalo z vsemi Izkoriščevalci in izvoje-valo kmčno osvoboditev. 0 če-m-r pričajo vedno nove zmage vietnamske ljudske vojske nad imperialistično vojsko. v Srbiji in to ravno v onem času, ko so partizani pod vodstvom KPJ osvobodili veliko ozemlje, a so Mihajlovičevi četniki skupno z Nemci vodili proti njim ofenzivo. Moskovski radio, od katerega so partizanski borci v Jugoslaviji pričakovali moralno oporo. ni vse do konca leta 1942 razkrinkaval Mihailovičem četnikov, čeprav -o tedaj v Moskvi razpolagali z obširnimi dokumenti o izdajstvu četnikov in o njihovem sodelovanju z okupatorjem. List poudarja dalje, da sovjetska vlada ni med vojno nikoli opustila prilike, da čest ta k rojstnemu dnevu kralja Pe-tra, katerega vojni minister je l 1° Mihailovič. Sovjetska vlada ie v avgustu 1942 povnafa poslaništvo kralievin-Jugoslavije v Moskvi na vele-poslaništvo, informacij ki urad kcmisarjata za zunanj- zadeve čth,3** f ZVeZe m "i u Pretiti o drugem zasedanju AV- *tavi?e'n?a fkaterSTn so P°~ žiurisie temelj; federativne ljudske republike Jugoslavije, kTaliu pi^Pooedi Povratka ralju Petru v državo. Razen 1044 Sč,J°ivjetskl voditelji leta 1944 sklenili sporazum z Angle- roči- ’ interesnih pod- ročij na Balkanu List zaključuje, da je bilo C2- osvobodilne borbe Jugoslavije v Sv itovnem jav- ‘J1 > zaveznikih izklju.no plod t orbe jugoslovanskih^ narodov kljub zaprekam, ki so se stapljale, da bi resnica o tej br^ prodrla v B. STA V .uavljevic --------------- z s______________ ttaifi -K RAi*-XEsssa -V E S TIJ BEOGRAD, 9. — y Kragu-jevcu so začeli graditi nov štadion, ki bo lahko sprejel 20 tisoč gledalcev. Člani Ljudske fronte v mestu so se obvezali, da bodo napravili prostovoljnega dela v vrednosti 29 milijonov dinarjev. O LONDON, 9. Danes so v Londonu prejeli sovjetski odgovor na vprašanja ancieške vlade z zaplenitvijo ribiške ladje »Etruria« s strani sovjetskih oblasti. O BEOGRAD, 9. — Izšla je 19 številka glasila Zveze jugoslovanskih književnikov revije «Književne novine«. Poleg Člankov jugoslovanskih pisateljev opjavija revija tudi spis nedavno umrlega naprednega italijanskega književnika Francesca Jovine, prijatelja Titove Jugoslavije. O ATENE, 9. — Uradno poročilo pravi, da je predsednik vlade danes zjutraj sprejel Serifa Sehoviča, jugoslovanskega odpravnika poslov Sestanek je trajal 45 minut. Poročilo dodaja, da sta obe vladi načelno istih misli o ukrepih, ki jih je treba sprejeti za ureditev medsebojnih odnosov in o istočasni izmenjavi diplomatskih predstavnikov obeh držav. BEOGRAD, 9. Maršal Tito Je danes ob priliki smrti patriarha Gavrila izrekel svoje sožalje svetemu Sinodu srbske pravoslavne cerkve DUNAJ, 9. Avstrijska vlada je sklenila priznati «de jure« Združene države Indo-nezije«. O KARAČI, 9. — List «Alba» piše, da je včeraj policija napravila preiskavo v prostorih KP In sindikatov Pakistana v mestu Ravalplndži. Preiskava je trajala 3 ure, policija pa je zaplenila del arhiva. JUGOSLAVIJA na velesejmu v Firenzi F1RENZE, 9. — V Firenzi so odprli mednarodni obrtni velesejem, na katerem sodelujejo razen 800 italijanskih razstav-Ijalcev še Jugoslavija, Francija, Velika Britanija in Poljska ter nekatere druge evropske države, v jugoslovanskem paviljonu so razstavljeni izdelki jugoslovanske obrti, dalje narodna rečna dela, folklora, vezenine in drugi umetniški predmeti. Posebno pozornost posveča italijansko občinstvo jugoslovanski folklori in drugim u-metniškim izdelkom, ki so -V I-taliji že dobro znani. Novi uspehi kitajske ljudske vojske HONG KONG, 9. — Poročila javljajo, da se oddelki ljudske vojske pripravljajo na zasedbo otokov Vanšan, važen strateški ključ ob izlivu Biserne reke. Nacionalisti se važno, sti tega otoka dobro zavedajo, sa-j bi ljudska vojska z zasedbo ten otokov imela odprto vso obalo Južne Kitajske od indokitajske meje pa do bližine Amoja zato so tja poslali vojne ladje. Poročila s Formoze pa pravijo, da so nacionalisti zapustili otečte Paracelzus, južno od Hajnana, Ljudska vojska ie že v nedeljo poslala tla svoje oddelke. Iz KP Zahodne Nemčije izključili na stotine članov DUESSELDORF, 9. — Bivša Članica sekretariata Komunistične partije Nemčije v Rasta-tu je poslala odprto pismo vsem članom Partije Kp Nemčije v katerem poudarja, da so iz KP Nemčije izključili na stotine članov, ki so izrazili svoje svobodno mišljenje. Voditelji so uvedli nevzdržne birokratične ukrepe ter izključujejo sleher- nega, ki se jim ne pokorava. V:" ilma Schappe je bila izključena zato, ker ie odklonila zahtevo vodstva, da se mora ločiti od svojega moža, bivšega glavnega urednika centralnega partijskega glasila «Freies Volk« ki je bil izključen iz Partije zaradi »titoizma«. v tujini BRUSELJ, 9. — Vsi jugoslo- vanski pevci, ki sodelujejo na mednarodnem pevskem festivalu v Vervieuatu, v Belgiji, šo dosegli odlične uspehe. Prvo nagrado med basisti so prisodili Jugoslovanoma Tomislavu Neraliču iz Zagreba in Miroslavu Cangaloviču iz Beograda. Za najboljšega tenorista je bil priznan Janez Lipovšek lz Ljub. jjane, drugi pa Jeronim Zunec iz Zagreba. nainouejše Mačistične in hominlormistične nesti o bližnji prikiiučiiui, o niolirinie i. istrskem • so morali demantirali celo lazniuci sami Komaj dvajset dni je minu-, na katerem ie bil objavljen na. lo, odkar je italijanska novi- slov o mrtvih iu ranjenih za narska poluradna agencija \ časa volitev) tako imenovanega ANSA razširila tisto znamenito S informativnega in neodvisnega vest o mrtvih in ranjenih v Istrskem okrožju na dan upravnih volitev, vest. ki jo je moralo isto časopisje sicer v skritih kotičkih, dentfentirati, čeprav jo je objavilo z ogromnimi naslovi. Te dni pa je ista agencija razbpbnala novo podobno ((senzacionalno« vest o «blokiraniu» Istrskega okrožja ter o ukinitvi blokov na meji med Istrskim okrožjem in Jugoslavijo. Tudi to vest objavlja včerajšnje italijansko in tržaško reakcionarno in kominfor-mistlčno dnevno časopisje na prvi strani seveda zopet z ogromnimi naslovi. Ne bomo omenjali naslovov n. pr. klero-fašlstičnih in kominformlstičnih listov, za katere si čitatelj lahko sami zamislilo, kako zvenijo iri kakšne dimenzije zavzemajo. Omenimo naj le naslov na prvi strani (na istem mestu, ter — kakor pravijo — najbolj' čitanega dnevnika v Italiji «11 nuovo Corriere della Sera« iz Milana. Naslov se glasi: »Pred neposredno aneksijo cone B k Jugoslaviji? — Tito pripravlja udar: popolno blokiranje proti Trstu, ukinitev demarkacijske črte na vzhodni meji«. Vsakomur, kdor spremlja že več mesecev trajajočo gonjo italijanskega klerofašističnega tiska proti ljudski oblasti v Istrskem okrožju pred upravni, mi volitvami in po volitvah, je bilo takoj jasno, da gre za ponovno laž in obrekovanje ter alarmiranje prebivalstva, z očitnim namenom, da bi mogli iz vsega tega lažnivega kričanja izvleči kakršno koli špekulativno politično korist. Tako nam javlja tudi naš dopisnik iz Kopra, da je brez dvoma, da gre za vest, ki je Angleški sindikalisti obsojajo gonjo proti FLRJ Vsi so se pohvalno izrazili o vsem, kar so videli v Jugoslaviji, in še posebno o novih tovarnah in o kmečkih obdelovalnih zadrugah 3EOGRAD, 9. — Britanski sindikalni predstavniki, ki so te 10 dni gostje jugoslovanskih sindikatov, so pred svojim odhodom iz Zagreba imeli tiskovno konferenco na kateri so sporočili svoje vtise s potovanja na Hrvatskem. Britanski sindikalisti so izjavili, da je na njih napravilo globok vtis, to kar so videli v tovarnah, na gradi-liščih in v kmečkih obdelovalnih zadrugah. Posebno velik vtis je na predstavnike angleških sindika. tov napravil njihov obisk v zagrebški železniški delavnici in kurilnici. Neki sindikalist se je začudil nad tem, kako dobro popravljajo železniške lokomotive. ki so pogosto že stare in Izrabljene Videli so, da je kvaliteta potniških vagonov jugoslovanske izdelave enaka najboljšim angleškim vozovom domače angleške izdelave. Na goste je ugodno vplival tovariški odnos med upravo podjetja in delavci, prepričanje jugoslovan. skih delavcev v zmago socializma. Predstavnik britanskih znanstvenih delavcev inženir Cope je povedal, da si ni pričakoval videti kaj takega v Jugoslaviji, kar je zagledal v tovarni električnega materiala «Rade Končar«. Presenetila ga je izdelava najpreciznejših aparatov električne industrije. Britanski delegati so poudarili, da ves čas med svojim obiskom v Jugoslaviji niso nikjer opazili znaka kakega »terorja« ali kakega nezadovoljstva. Govoreč o informbirojevski propagandi so angleški gostje izjavili, da proti popolnoma izmišljena in ki spada v okvir obrekovalne gonje, ki jo vodi že več časa proti Istrskemu okrožju in Jugoslaviji italijanski in tržaški reakcionarni tisk kakor tudi komlnformistična podružnica v Trstu. Tudi iz Beograda poročajo, da je uradni predstavnik na vprašanje glede omenjene vesti italijanske novinarske agencije «ANSA», izjavil, da so vesti o tako imenovanem blokiranju jugoslovanske cone Tržaškega ozemlja • ter o ukinitvi blokov na demarkacijski liniji med jugoslovansko cono in Jugoslavijo ukinjeni, neresnične. Omenjeni predstavnik je tudi zanikal, da se pričakuje neposredna uradna proglasitev priključitve jugoslovanske cone k Jugoslaviji. Iz Rima pa poročajo, da je zunanji minister grof Sforza po seji rimske vlade izjavil rio. Vinarjem, da italijanska vlada ne poseduje nikakršnega »elementa«, ki bi mogel potrditi vesti, po katerih naj bi se položaj Istrskega okrožja razvijal tako, da bi dopuščal predvidevanje predstoječe priključitve jugoslovanske cone k Jugoslaviji- Neki drugi predstavnik italijanskega zunanjega ministrstva pa je izjavil, da rimska vlada doslej ni prejela nobenega verodostojnega potrdila vesti, ki so jih objavili nekateri časopisi in po katerih naj bi jugoslovanska vlada bila podvzela ukrepe, s katerimi naj bi bile ukinjene vse prepreke za promet med Istrskim okrožjem in jugoslovanskim ozemljem in preprečila izhod iz Istrskega okrožja v cono pod anglo-ameriško kontrolo. Ti ukrepi so bili smatranl s strani nekih krogov kot predstoječa objava uradnega proglaševanja priključitve Istrskega okrožja«. Sir.oči pa so — tudi iz Rima — končno javili, da je omenje- metodam te propagande prote- novinarska »oencii-a ANSA stlrajo vsi komunisti na svetu. J „ ," f ™ , Iz Zagreba so britanski sindi- 1 sama «izvedela» iz Trsta, da so kalisti odpotovali v Bosno in Hercegovino, od koder še bodo preko Beograda Vrnili v London. 11 škodo mednarodnemu sodelovanju je umik SI in nji podrejenih držav iz organizacij DIHI Tako je poudaril jugoslovanski delegat na zasedanju Svetovne organizacije za zdravstvo - Tri/gve Lie poudarja potrebo sprejema novih držav v OZN ŽENEVA, 9. — Začelo se ie tretje letno zasedanje svetovne zdravstvene organizacije, na kateri so za -redsednika izvolili delegatko Indije Rajkumarl Amrit Kaur. ki le minister za higieno v Indijski vladi. Istočasno so tudi rostavili temeljni kamen za zgradbo sedeža te organizacije. Pri tem pa so orga. nizatorji zagrešili »pomoto«: N-imesto jugoslovanske troboj, nice s peterokrako zvezdo so izobesili prejšnjo zastavo. Proti temu je takoj protestiral jugoslovanski delegat Andrija Štampar. Jugoslovanski minister za zdravstvo Pavle Gregorič je kritiziraj zadržanje Sovjetske zveze in drugih njenih satelitskih držav, ki so se umaknile Iz mednarodne zdravstvene svetovne organizacije ln drugih mednarodnih ustanov. Dr. Gregorič je poudaril, da umik iz teh organizacij — pa najsi bo kateri koli vzrok za to — škoduje mednarodnemu sodelovanju Govornik se je v imenu Jugoslavije, ki kot edina socialistična država sodeluje na tem zasedanju, zahvalil za pomeč, ki jo je dobila od te Zdravstvene ustBnove jn pa od Mednarrd'ega dečjega fondi' Pritožil na se je, da so z dodeljenem! funkcionarji jaslopa ne samo nekatere države članice. Glavni tajnik OZN Trygve Lie, ki ie že v soboto prispel na z-sedanje, je imel govor in je zagovarjal pris>ianski čitatelji Moskvi najprvo se'tal z Višin-! «fcim. Lie je izrazil upanje, da ■ »e bo sestai tudi s Stalinom. ' če bo ta v Moskvi in če se bo i dnevnega tiska ostali v prepričanju, da so lažnive vesti resnične. Takšnemu načinu poročanja pravijo v Italiji ((demokratično obveščanje javnosti v pogojih najbolj demokratične vlade kar jih je Italija v svoji zgodovini imela«. Machiavelli se pač r.e more pritožiti, da je vzgojil Lie je nraanil, da ni nobene slabe učence... Vendar pa so ti zapreke glede vizuma bodisi j učenci pozabili, da jim Machia- vnbila s strani Sovjetske zve- vellijev nauk, po katerem mopo*e dogovoriti za razgovor Glavni tajnik OZN (p d^al, da nima namena eovrr t.t o coremembi sistema veti v OZN, niti o nedavni sovj taki izjavi glede povratka nemških vojnih ujetnikov. te, kajti tega vprašunja sploh ru. Glavni tajnik OZN namreč ne potrebuje vabila za obisk, države, ki je članica OZN. Lie Je končal, da bo imel v Moskvi tiskovno konferenco. postopali med obema vojnama, ni prinesel nič drugega kot nesrečo in poraz. Zato naj tudi tp pot ne pričakujejo rič drugega! hrizadgte ylade.no navdušeni nad tem predio- Ko je sovjetska vlada pred meseci piodala koroške Slovence za 190 milijonov dolarjev smo nato večkrat opozorili '. da se bo verjetno tudi s Tržaškim ozemljem zgodilo nekaj podobnega, k ar se .je zgodilo s Slovensko Koroško. In res! Kakor Slovenska Koroška tako je namreč tudi Tržaško ozemlje postalo dejansko predmet mešetarjenja med zapadnimi imperialisti in vlado Sovjetske Zveze pri izvajanju politike interesnih sfer obeh taborov, ki sta v tem pogledu enako imperialistična in ki smatrata malo ozemlja kot je Slovenska Koroška in Tržaško ozemlje za drobiž pri izravnavanju svojih večjih medsebojnih računov. Najnovejši dokaz za našo trditev je najnovejši članek moskovske «Pravde» o Tržaškem ozemlju, ki je bil objavljen d. t. m. pod naslovom «Tržaško ozemlje in Avstrija«. Članek pravi med drugim: ((Težko sl je predstaviti dejstvo pomanjkanja izvršitve medna rodnih obvez s strani vodilnih krogov Velike Britanije, Združenih držav in Francije', dejstvo odkritejšega in gorostastnejšega kršenja mirovne pogodbe z Italijo s stra- II Tržaško vprašanje in Avstrija ii ga revizionizma in nov dokaz, da kominformisti vodijo prav tako imperialistično politiko kot jo vodijo zapadni imperialisti . OB NAJNOVEJŠEM ČLANKU MOSKOVSKE „PRAVDE" O TRŽAŠKEM VPRAŠANJU ni teh sil glede vzpostavitve Svobodnega tržaškega ozemlja. Nato pravi članek, da sta minuli že dve leti in pol od vstopa V veljavo mirovne pogodbe ter da kljub temu ni bil izpolnjen noben pogoj o-menjcne pogodbe glede Trsta. Nato «Pravda» ponovno obtožuje zapadne sile, da so Trst izpremenile na nezakonit način t) angloameriško vojaško bazo ter da so zavzele neodločno stališče glede odgovora na zadnjo sovjetsko noto o Trstu ter na ta način pokazale, da hočejo ohraniti obstoječe stanje. Članek pravi dalje, da je zadržanje ZDA, Velike Britanije in Francije glede Trsta zelo značilno in da do neke mere tolmači taktiko zavlačevanja in odlašanja, ki jo zapadne sile izvajajo v kolikor gre za avstrijsko mirovno pogodbo. ((Očitno je tudi v tem primeru - nadaljuje članek ~ v interesu treh velesil ohrnnlti svoje čete čim dalje mM v dela Fvrope, ker njihovi nameni izhajajo iz njihovih napadalnih načrtov». Nato obtožuje članek zanadne uje članek zapadne Imperialiste, da niso izpolnili skle-2™’JfLS0-/h- “Prejeli glede denacifikaaje m demilitarizacije Avstrije m nadaljuje■ ((Dejstvo da vlade ZDA Velike Britanije tn Francije nlso izpolnilf dPlodb mirovne pogodbe z Italijo, v kolikor gre 2a ustanovitev Tržaškega ozemlja, Čeprav je to pagod- Sir«1®*?-® Fiancljo, to dejstvo naravno ne nudi nobenega razlogu da bi verjeli, da bodo oni izpolnili tudi obveze avstrijske mirovne pogodbe. V cilju, da bi se nudilo miroljubnim narodom zaupanje, da bo avstrijska mirovna oogodba, ki se sedaj priprav-1 lja, spoštovana ter da noben izgovor ne bo mogel služiti, da se tudi iz Avstrije napravi angloameriška vojaška ba-za ie nujno, da se mirovna pogodba z Italijo brez odlaganja uresniči, da »e ustanovi Tržaško ozemlje ter da se an-cloameriška vojaška baza v Trstu v celoti odpravi«. Kakor vidimo, je sovjetsko uradno glasilo sovjetske komunistične partije s tem člankom prvikrat povezalo vprašanje Trsta z vprašanjem podpisa avstrijske mirovne pogodbe. Točno je, kar trdi «Pravda», da so angloameriški imperialisti napravili iz Trsta svojo vojaško bazo ter da je njihov cilj to bazo čim dalje časa zadržati in jo izkoristiti v njihove vojaške svrhe. No, po drugi strani pa je prav tako točno, da ni v interesu Sovjetske zveze podpisati mirovno pogodbo z Avstrijo, ker bi to pomenilo, da bi se morale sovjetske čete iz tistega dela Avstrije, ki je pod njihovo zasedbo, umakniti. Z u-maknitvijo sovjetskih čet iz Avstrije pa bi istočasno odpadel tudi vzrok za navzočnost sovjetskih čet v kominformi-stičnih državah Madžarski in Češkoslovaški. Obe ti državi pa lahko vlada Sovjetske zveze v svoji odvisnosti prav s pomočjo navzočnosti omenjenih svojih čet. Ker torej sovjetski vladi ni V interesu podpisati avstrijsko mirovno pogodbo iz omenjenih razlogov, je morala za svoje odlašanje in zavlačevanje sklenitve te pogodbe najti pripraven vzrok. In kot za nalašč ji je zato prišel prav ravno Trst. Zato uporablja sovjetska diplomacija prav tržaško vprašanje kot svoj naj-. novejši adut pri svoji politiki i sklepanja kompromisov tn mešetarjenja z zapadnimi imperialisti. Zapadni imperialisti pa, ki imajo Trst v svojih rokah, zopet s svoje strani mahajo s tržaškim vprašanjem, ko se pogajajo s sovjetskim taborom Za interesne sfere. Oboji pač trgujejo s tujimi ozemlji in z ljudstvom, ki ni njihovo in ki ga niti z zapada niti vzhoda ne vprašajo kakšna je njegova volja. Da tako počenjo zapadni imperialisti je povsem razumljivo, ker so pač imperialisti. Ce pa tako počnejo kominformisti, ki trdijo, da so zaščitniki malih držav in malih narodov ter da se ravnajo po načelih marksizma-leninizma, ki vsem ljudstvom na svetu jamči njihovo neodvisnost in uveljavljanje njihove samoodločbe, potem je to nov dokaz komihformistične- Zato lahko pričakujemo, da bo sovjetska vlada toliko časa mahala in grozila zapadnim imperialistom z tržaškim vprašanjem v roki dokler ji zapadni imperialisti ne bodo obljubili zanj primerne cene pri poravnavanju njihov, večjih medsebojnih računov. Ob tej priliki moramo spričo najnovejšega članka moskovske «Pravde» o Tržaškem ozemlju v zvezi z Avstrijo ponovno poudariti, da tržaško ljudstvo noče biti predmet za poravnavanje imperialističnih računov Zapada in Vzhoda, temveč, da hoče odločiti o svoj i usodi v prvi orsti samo s sporazumom med obema tu živečima narodnostima ter s sporazumom med prizadetimi narodi Jugoslavije in narodom Italije. Le na ta način bomo preprečili, nesramno trgovanje, ki ga počenjajo z nami ter hkrati dosegli tudi odstranitev sedanje angloamenške imperialistične vojašl-e baze iz Trsta. OBREKO IN DEJANJA V svojem divjem sovraštvu do vsega, kar jih spominja na Jugoslavijo, se komin formi st i poslužujejo vseh mogočih sredstev, ne meneč se, če Trri tem samo ponavljajo staro m stokrat razkrinkano obrekovanje in laži, ki pa če v tej divji gonji zapadejo v očitna in smešna protislovja, ki sc že sama po sebi razkrinkujejo. Vse jim prav pride, ker je zanje navsezadnje že sama provokacija uspeh. Z e od vsega začetka je invalidsko vprašanje predstavljalo za te politične bandite krasno priliko za ustvarjanje zmede med našim ljudstvom. Mnogokrat smo v časopisju in na konferencah Zveze partizanov že jasno povedali, kako vsa stvar stoji; obrazložili smo, zakaj se je ureditev izplačevanja podpor nekoliko zavlekla, pojasnili smo, kdo nosi odgovornost za vse zamuda in zavlačevanja pri izplačilih. Obrazloženo je tudi bilo, vsaj v glavnih obrisih, kakšen . je, zadevni invalidski zakon v FLRJ. Uzakonitev invalidskih pravic v Jugoslaviji se lahko brez dvoma smatra za popolno. Ma-lokatera država na svetu se lahko ponaša^ z enako ureditvijo invalidskega vprašanja. Sotrudniki! Čitatelji! Prispevajte članke za jubilejno številko »Primorskega dnevnika«, ki bo izšla sredi tega meseca ob peti obletnici izhajanja našega lista ! Opišite najvažnejše in najpomembnejše dogodke iz borbe in dela našega gibanja! Ljudska oblast je zajamčila invalidom eksistenco, tako da njihovo gmotno stanje v nobenem pogledu ni slabše od onega, ki bi ga imeli, če bi ohranili zdrave ude. Vojni invalidi niso prisiljeni, kakor na Žalost mnogokje v svetu, da beračijo po ulicah, če nimajo sorodnikov, ki bi prevzeli breme njihove oskrbe. Tistim invalidom, ki so še delno dela sposobni, so vsem brez. izjeme preskrbeli zaposlitev, odgovarjajoča zmanjšani sposobnosti; pqleg tega pa prejemajo invalidnino, tako da so njihovi prejemki enaki in običajno celo večji od prejemkov, ki bi jih prejemali, če bi ostali popolnoma zdravi. Novi zakon, ki je te dni stopil v veljavo, pa je še znatno izboljšal položaj vseh invalidov in drugih koristnikov invalidskih podpor. Tako na pr. znaša seifaj invalidnina za invalida L 'skupine (najtežji tnvalid) din 6000 mesečno IPrej 4.000 mesečno), kar zn. dostuje za udobno življenje, ker presega povprečno mesečno plačo delavca ali nameščenca. Invalidi II. skupine prejemajo 3.000 din mesečno, invalidi III. skupine 2.400 itd. Upoštevati se mora, da so invalidi zadnjih skupin le delno nesposobni Za delo. Poleg tega imajo vsi invalidi zajamčeno brezplačno zdravniška oskrbo in uživajo še mnoge druge ugodnosti. Borcem invalidom, ki so zaradi krivične mirovne pogori be ostali, i zven meja noVe Jugoslavije i ta Tržaškem ozemlju in na Koroškem, ne more vlada FLRJ nuditi vsega tega Prevzela pa ie moralno dol.* nost, da bo skrbela tudi za te zaslužne borce in jim nudila vse kar je mogoče, akoravno po mednarodnem pravu Jugoslavija ni dolžna tega storiti Tako je menda edina država ki skrbi za invalide izven svojih meja. Redno izplačuje in validnino invalidom, ki Siv* v anglo-ameriški coni Tržaškega ozemlja na osnovi ud loka, ki ga je vsak inval.ri prejel od višje invalidske ko misije. Ako se izplačevanje od časa do časa nekoliko zakasni, se mora v večini P?imerov to pripisati bančnemu poslovanju, ki je vezano na klirinško razpolaganje z devizami, na mednarodne finančne dogovore in še na druge predpise, ki često znatno ovirajo redna izplačevanja. Ravno te težave wer» Red Sheiton. „„ „virei-Filodrammatico. 16.00: * nec», J. Me. Crea, B. Bntton. Alabarda. 16.00: «Carrnen». 8 Haywort, Glen Ford. . ,3t Garibaldi. 15.00: «Velika S^3h Denms, 0’Keefe, fli- Ideale. 16.00: »Vražja vej«31’’ no Taranto. Miša Auer. Italia. 16.00: Dennis, 0’Keefe. , jac-Viale. 16.00: «Rdeči soko« ques Sernas in Tamara L „, Vittorio Veneto. «Povrni 55 Predpisi o prodaji mleka Po predpisih tržaške občine morajo vse mlekarice in mlekarji. ki prodajajo mleko v Trstu, vložiti prošnjo za predpisano dovoljenje v smislu u-kaza z dne 24. aprila 1950. Prošnji mora biti priloženo zdravniško spričevalo ter izjava prizadetih občin, da imajo prodajalci vse potrebne pogoje za prodajo mleka na drobno. Prizadeti ter prizadete naj si takoj' preskrbijo zdravniško spričevalo, ki ga izdaja tržaški občinski zdravstveni urad y. U-lici Cavana štev. 18-1 od 10. do 12 ure. Pred zdravniškim pregledom je treba položiti isto-tam L. 250. Prizadeti naj si preskrbijo pri posameznih občinah zgoraj navedeno potrdilo, . j. izjavo občine, v kateri bivajo, da imajo kot pridelovalci pogoje za prodajo mleka ne posredno potrošnikom. Na željo članov bo Kmečka zveza vlagala prošnje. Prizadete opozarjamo, da so zdravniška spričevala, izdana v tekočem letu, v tem primeru veljavna. Po občinskem ukazu morajo vsj prizadeti imeti dovoljenja do 15. t. m., v kolikor ne bo ta rok iz tehničnih razlogov podaljšan. Impero. 14.00: «K vrag« sUva”’ «Velika grožnja*' mov, Lassi«. Tehnikolor. «Bitka za Adua. 16.00: bombo«. • »o.'- Armonia. 14.45: «Pogumm narji«, R. Vydmark. ,«jr Azzurro. 16.00: «Naskok», Mature. . . jk Belvedere. 16: ((Ubijajoča O. Brien - E. Ranies, d-ix. , Lumiere. 16.00: «Otoški P°la^, Charles Laugton. ..up) »Ob morju«. 16.00: ((Pot _j° ,,M Marconi. 16.00: «Ko rte). la!« C. Colbert, J., a Massimo.' 16.00: «Žlati škod Bob H(?pe. _ sirili Novo Čine. 16.00: «DVfi Toto. Odeon. 16.00: «Johnny Radio. 15.30: «Trije n®*' Missourija«. ________________ ^0- Savona. 14.00: «Hči moja*, tad Lamarque. m . Venezia. «Zanka», C. Lan Vittoria. 16:00: Ljubljeni =“prjin nik», Merle Oberon, Aherne. ;«»!«• Sv Vid. 16.00: «KralJ v., C«;’ stvu», D. Fairbanks, tez. III RADIO«*! JU60SL. CONE TBS!» (Oddaja na srednjih vab i# 212.4 m ali 1412 KC> SREDA 10. 5. 195* ujjV3 6.45: Poročila v ital. j" . P; sporeda; 7.00: Napoved «afutratf rotila v slov.; 7.15: glasba. rt-11? 12.00: Opoldanski koncer > Poje trentinski pevski zD® ’ Poročila v ital. in obja _ g reda: 13.00: Napoved COSjjtiiJ rotila v slov.; 13.15: ® , £ glasba; _ 13.45 Gospoda tvj L iled (slov.): Ob ustanovPrfŽ tajsko-sovjetskih mešanin.. |P_ NOČNA SLUŽBA LEKARN: Davanzo. Ul. Bernini 4. tel. 94819: Miho. Ul[ -Buonarroti 11, tel. 90488; Minerva, Trg sv. Frančiška 1, tel. 6862: Mizzan, Trg. Venezia 2. tel. 4905: Tamaro-Neri, Ul. Dante 7,. tel. 7623: Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju imata stalno nočno službo. Let j-K.D“oL»y J ccoivi n 111 „c ' IJL* 14.00: Pojo fantje na vase. p Pregled tiska v ital.; gled tiska v slov. 17.30: Politične ?r-,al (ital.); 17.45: 15’ znanji (|, 18.00: Z našim ljudstvom 1SU5T Iz Cajkbvskijev'n 18.45: Poročila v hrvaščimT/ Glasbena medigra: 19.15- # la v ital.; 19.30: P°J0Č‘lart% 19.45: Škerjanc: Kon«^. £ klavir m orkester, 20. ,jt retna in films-ka glaSD^^ I m i >» «t si LES, RAZLOZEN V PROSE-SKI SVOBODNI LUKI. OPROŠČEN POSEBNE PRISTOJBINE TRST, 8. (A1S) — Na podlagi ukaža ZVU št. 93, ,ki je bil pred kratkim podpisan, so pošiljke lesa, ki so raztovorjene v svobodni luki za les pri Proseku, oproščene posebne pristojbine, katere predpisuje zakonski odlok štev. 110 z dne 9. januarja 1927. Ukaz stopi v veljavo na dan objave v Uradnem listu ZVU. verjetno 11. maja 1950 ROJSTVA SMRTI IN POROKE Dne 9. rl^aja se je v Trstu rodilo 11 otrok, porok ie bijo 12, umrlo pa je 8 oseb Poročili so se: š-fer Livio D? Monte iri šivil-ja Giulia Ve, snaver, uradrik Attilio Zago jn uradn>ca Tda Zavan. mehanik Remigio Ruzrier in pos-prdinji Maria S-badin. cestar Ferdinand Košuta jn gosroiinia So-fi'a Cernjava. orofesor A>dn Parentin j,n i'č!tDljica Egid';a Paver. mehanik Brun^ Raseni in uradnica Jcsipina Rnrmno, mehanik Angel B - 'Taro in r r . d«:aika Ondine Giorgi. uradnik Lucisno Kukanja jn gospo-dinja Amalija Dodič. r?i-v„r Ivan Tm-elia in gos-p-dinja Laura Kurassier, šofer A^ton Parmegiani in šivilja Oo*a Pi-vidori, natakar Vireilio C"-stanzo in gospodinja L:ri° Pa' lini. trgovec Caslmieo Ginvan nini in šivilja Caudia S-r-as. Umrli so: 73-letna Katarin Radijski obzornik - 4—xmr- j 20.45: Chopinove klavirsl*, 1'1 21.00: Slušna igra (SJ| «)lri Cankar: komedija «Z» j». blagor«; 22.00: Iz živlJe!H. slovanskih narodov (itaJjg Lahka orkestralna gl»sRr f,; Zadnja poročila v 3;J Zadnja poročila v J-’ Objava dnevnega spore" > Večerne melodi.ie. SmrJ triletne deklice krošnjarje brez dovoljenja pri-javljali policiji. Od uprave, ki namešča že skorg na vsak vogal krošnjarja z 'obrtnico, pa čeprav prodaja samo «pištače», nimamo pričakovati rešitve. Legalno krošnjarjenje je bilo že za prejšnje slične uprave sredstvo za ekoloniziranjev Trsta. Znano je, da je bilo pred vojno od preko l>()0 stojničarjev komaj pičlih 20 pravih Tržačanov. Danes pa bo menda to razmerje še poraznejše. Sicer pa mir z njimi! So sami reveži, ki ti skušajo v barji in sončni pripeki izvleči kako Urico. Toda ona ilegalna krošnjar-ska bolezen, ki te najraje na mah ocigani za nekaj tisočakov, ta je Pa že ne opravičljiv madež na dobrem imenu našega mesta, ki ga ne more opravičiti ne socialni izgovor brezposelnosti niti politični izgovor (ipro madrepatrias. Včerai Dopoldne so v bnl-nišniro pripeljali 3-leW> T m. šič Janino iz Ul. Oriani 3. Deklica je takc-j po prevozu v bolnišnico umrla, ker je no nesreči in nepazljivosti z’užila neugotovljeno števi'n tablet ('Neo-antergans.Neka Lenardon Ivana, ki stanuie v jstj hiši, kjer je st novala uboga nurč-va, je zdravniškemu osebju po. vedala. da je ona dobila Janino ob 15.45 v varstvo Otrok pa je z neke omarice na skrivaj vzel veliko število tablet «Neo antergan« t«r jih zaužil. Njeno truplo so preplah v mrtvašnico, kjer bo na razpolago sodnim oblastem: Nesreča pri delu Včeraj ob 12.25 je prišla v bolnišnico 29-letna Fabjan Angela iz Ul. del Veltro 17, ki si je pri delu poškodovala kazalec leve roke. Nesreča se ji je pripetila v tovarni cigaretnih papirčkov «A. Salto«, kjer ji je ušla roka pod neki stroj za pre-šanj« papirja. LJUBLJANA, MA! rel. postaja AJDOV^;^ (Oddaja na valiti 327- -212.4: 202,1 iu-> SREDA 10. 3. 101 6.15: Napoved časa’ n vremenska napoved ,ln g.j« Dnevnega sporeda; jutranji koncert, n 12: Opoldanski koncU: ll-(j Napoved časa m CoroXAjAt^ Lahka glasba; 13: ,, ljudske odbore: 13.20: .j(r medigra; 13.30: Igra or« & A riborske radijske P°AjS: ,V Pojo fantje na vasi; *Jj, turni pregled; 14.40: ® ^ r plesi; 15: Napoved ča» jr čila fA 18: Glasbena oddaja je: 18.20: Ljudska.. Vy 'll! 18.40: Poje Gorenjs«' U kvintet: 19: Napoved ročila; 19.15: Lahek -“f, Kf ja tamburaški orkestcj» «Fran Levstik« - ViLM zilcovni pogovori: 20: dernih srbskih sklad&fj].« je sopranistka Zlata ori klavirju Pave' S,U; Kratke ameriške zgod", 'Mina oddaja): 21: Dri - .r-,. ilAfif ameriških avrorjev: VEm. zabavni orkester Ra1 di», « na: 22: Prenos postaje Beograd-: 22.15-g, ce; 22.30: Iz d-el "0{l|4 Paušič v^ Gia--omin\ 19-1-uni Luciano St kovič. 21-Ht.^j N-reo Konestabo. 53-let-j Juri-i Chamessian. 61-]etna Mariin Tom--'d'n nor. P-ilencig. 78-let. ni Um*~erl-' Toifolinl, 85-lctna Viktorija Brez/a vd Carini, "n-lrtno Ad 1-ide Crr v>>to vd Moran-h 23.30: Najnove-jša V°xtL MALI O 5.000 lir olačam z» o Cankar «Servo Bort® „DP ral Bambič). Ponudb® , itLt' Fcštenega tovariša, hUjelfu »jj 1950 v vlaku na Cr ,anif ker so vedeli, da h jJ?\ne b° treba trepetati je v vsaki ti a., nl državi dovolj kruha Za vse- '% p ki so ostali v Ita- 12am)lb j.e mnogo, ki že pet »j j-. a,n iščejo zaposlitve, ki rešila brezdelja, ki ‘*ko slra.samlm, čeprav jim je •Ut B -l jenje, zamorilo vest in fejlenja, že preseda. Takih ‘I j(e v r.aši pokrajini nešteto |^ivr5e ne morejo drugače p Sedat- k°t z nepoštenostjo, |W -nji državni ustroj, na-|jvi-3 b* pb dvignil iz bla-I aterega jih je vojna po-1 bg ’. še bolj neusmiljeno \ jf;.Takih ljudi so danes .banski zapori, j V al so odprli vrata gori-\‘aPora za 23-letnega Car-V ella Valle, doma iz Mar. k ^>VaNeapliu> ki že nekaj X v našem mestu v Ra-V J ,2°' Della Valle je pri-* 0(j 'J*5-' sodnih oblasti, ker X‘et* 1948 do leta 1949 Vpri> m anu fakturne ga tr- ,j—n i j a Petra, kateri mu h*4 ttnbia8° v prodajo, skup. k| Vali Ur- Nekaj časa je e požte™, pr°da3al alJa m imel 10% za-takim zaslužkom se »°3o . Preživljal, dokler je Toda gospodar-ki so po razmejitvi nastale pri nas in so postali za trgovino iziedno težki časi, niso tudi temu čeprav podjetnemu napolitanskemu mladeniču dopuščale, da bi si kaj prislužil. Tako je bij prisiljen obdržati denar, ki ga je prejel za blago, ki se mu ga je posrečilo prodati in se z njim preživljati. Rianiju pa je v zameno blaga izročal menice, ki jih je podpisal z imenom oseb, ki ne obstajajo Pri vsem tem pa je Della Valle imel še ljubico, ki ga je še precej stala in kateri je poleg drugega daroval kožuh vrederj 40 tisoč lir, ki mu ga je Rianl izročil z p prodajo. Po enem letu, ko se je trgovec pečal s tem fantom, je imel že cel kup menic, ki mu jih ni nobeden nikoli poravnal. Pričel je s preiskavo svojih dolžnikov in kaj kmalu opazil, da ti sploh ne živijo razen v fantaziji Della Valle. Zaradi tega so včeraj Della Valle Carmina obsodili na 3 leta, 5 mesecev in 10 dni zapora ter plačilo 9333 lir globe in poravnavo sodnih stroškov. Na podlagi odpusta odrejenega za sveto leto pa so mu odpustili dve leti zapora. Razpravo odložili zaradi zdravniškega pregleda Zamboni Viktor, lastnik kavarne Verdi, je letošnjega marca telefonsko pozval policijo, naj spravi iz njegovega lokala neko žensko, ki s svojim obnašanjem nadleguje goste. Prišla sta dva agenta in nadležno žensko pozvala, naj zapusti lokal. Toda ta se je proti njima besno zagnala in jima jasno in glasno povedala, da se ji policija gnusi- Tej izjavi je seveda sledila aretacija. Toda tudi na po. ti v zapor se ženska ni pomirila in čim je prestopila prag kaznilnice je ozmerjala zdravnika pripornikov dr. Delpina. Zaradi žalitve agentov in zdravnika je prišla včeraj živč. na ženska, ki je 32-letna Furlan Petra iz Ul. Marconi 11, pred sodišče. Toda pri zasliševanju so sodniki spoznali, da je ženska najbrže umobolna in razpravo proti njej odložili v pričakovanju zdravniškega pre. gleda. Ker je Furlanova na splošno bolna in je v zaporu precej shujšala je sodišče nadalje zanjo odredilo začasno svobodo. 2e v včerajšnji številki našega lista smo pisali o šovinistični manifestaciji, ki so jo uprizorili videmski dijaki n zvezi s tržaškim vprašanjem. Dejali smo, da so zahtevali pri. ključitev Trstg, in jugoslovanskega dela Tržaškega ozemlja »Bomoliuhna manifestacija" Tako imenujejo kominiormisti šovinistično burko dijakov v Vidmu, ko so zahtevali Trst in Istro za Italijo nih ljudi, ampak interese klike, ki je toliko nemočno, da se po tolikih letih, odkar je padel fašizem in z njim prenapeti šovinizem, še vedno ni otreslo Mussolinijevega naziranja o superiornosti italijanskega naro- Ualiji, prav tako pa so pi-ote-1 se ta!c0 odločno postavili proti, rog. Tako se po njihovo naj-1 da' Šovinizem na vsej Uniji je stirali moti «terorhi». ki aa m',, itnii;**,™, hnii* h™«:;« gonilna sila delavnosti uanjan v mesto, prepeljujejo sedaj samo s kamioni. Ce te pod večer zanese pot v Standrež, opaziš, kako otroci pa tudi odrasli ljudje prevaža, jo na vozičkih, dvokolnicah itd. zelenjavo k lastnikom kamionov. Oni namreč pod večer pokupijo zelenjave od pridejo, valcev ter jo naslednji dan že zarana okoli štirih odpeljejo v Trst. S tem je veliko prihranjenega na času in poteh, predvsem pridelovalcem. Medtem ko je s tem v glav. nem končana skrb prideloval, cev, se skrb za prodajalce na debelo, torej skrb za prevozni, ke, šele začenja. Oni morajo pridelke prepeljati v Trst in ijifa tam razprodati; To pa ni tako lahko kot bi si človek na prvi pogled mislil, kajti v Trstu obstaja velika konkurenca, ki jo povzročajo predvsem trgovci iz Barija. Tudi oni namreč prodajajo prodajalcem na drobno na trgu prj Sv. An. dreju v Trstu in zaradi tega cena nujno pada. V teh dnevih prodajajo predvsem solate, šparglje, špinačo in peteršilj. Ce ne utegnejo vsega prodati, potem so prisiljeni, da pripeljejo ostanek domov in ga shranijo za naslednji dan. Pri tem Pa zelenjava ovene in se del tudi uniči. Zaradi tega imajo v teh primerih prodajalci izgubo. Temu bi se dalo odpomoči. če bj oblasti priskočile na pomoč in zgradile skupno hladilnico, kjer bi biiio mogoče neprodano zelenjavo shraniti za naslednji dan- Letošnije vreme je pridelovalcem solate še kolikor toliko naklonjeno. Res je, da je bilo v spomladanskih dneh pre. cej moče, ki je ovirala pravilno rast, res je pa tudi, in ta faktor je upoštevanja vreden, da je bila letošnja zima precej mila in je zaradi tega prizanesla nasadom solate. Zato gredice niso toliko razredčene kot se je to dogajalo po hudih zimah. Pdleg Standreža pa so se tu. di Sovodnie močno dvignile glede prodajanja zelenjave. Za sovodenjske pridelovalce je zelo ugoden teren, ki se razprostira med Vipavo in Sečo, kajti bližina vode ustvarja v zemlji potrebno vlago, ki povzroča, da zelenjava tamkaj dobro uspeva Zaradi tega imajo toliko zelenjave, da morejo sami zalagati zelenjadni trg v Gradiški jn Tržiču. Dandanes se na primer v Standrežu okoli polovico ljudi preživlja na tak način. Vendar Pa je treba ugotoviti, da bi bilo delo veliko bolj dobič-kanosno in bi dajalo veliko več zaposlitve, Če bi ne izgubili Jr. žišč v zaledju, kajti štandrrška solata je imela svoje mesto tudi v Postojni, Idriji in na Reki itd Dandanes tega ni več 'n tudi tržaški trg zaradi prenapolnjenosti in prevelikega doteka iz drugih italijanskih mest ne more abmrbirati pridelkov številnih ponudnikov. Tako vidimo imajo tudi štan. dreškj pridelovalci in razpečevalci zelenjave velike težave in skrbi Nikoli ne vedo ali bo. do jutri uspeli prodati svoj pridelek ali ne, in ah 8a h0^0 utegnili prodati za odgovarjajočo ceno ali pa ga bodo morali dati za ma-jhen denar, ker sc morajo sicer vrniti praz. nih rok domov. Takšen je torej način življenja v Standrežu, zavedni slovenski vasi pri Gorici. jo je ranil v noqo V Raštelu je včeraj neki kamion manjše tonaže podrl na tla Nemec Francko iz Ul. sv. ^ntor.a št. 3. Pri padcu je žena dobila težjo rano na levi nogi. Ker si zaradi bolečin in krvavenja ni mogla sama pomagati, ji je prišel na pomoč rešilni avto Zelenega križa in jo odpeljal v občinsko bolnico Brigata Pavia. stirali proti «terorju», ki ga «titini» izvajajo nad ultalijani v Istri«. Kot je znano so tem provokatorskim izpadom nasedli lokalni kominformistični prvaki, ki niso bili tolileo močni, da bi mogli kljubovati in brzdati svoje šovinistične strasti do Slovencev in Jugoslavije, ampak so se pi-idružili šovinističnim dijakom ter se postavili na čelo sprevoda. Tudi «Corriere del Venetos, ki je videmska stran lista «L’Unitai>, je včeraj objavil v zvezi s to manifestacijo članek pod naslovom: sDijaki organizirali v Vidmu manifestacijo za italijanski Trst«. F članku hvalijo iniciativo dijakov, ki so uzatiranju Italijanov, v. Istri» ter nadaljujejo, da je imela manifestacija pravično domoljubni in demokratični značaj, ker je izražala dosledno politično linijo obrambe državnih interesov. Kominformistični novinarji, ki jim pamet solijo voditelji keminformistične podružnice v Vidmu, niso našli za omenjeno manifestacijo lepših besed, kot da so jo imenovali »domoljubna manifestacija». Niso našli besed, da bi obsodili to, kar je obsodilo ljudstvo, ki jc gledalo manifestante. Ne! Oni so se pokazali, da znajo poslušno ubogati in trobiti skupno Z naj-reakcionarnejšimi ljudmi v isti bolje branijo interesi Italije v Trstu in Istri. Pri tem pa ne pomislijo, da so že zdavnaj izgubili iz rok iniciativo, ki jo morajo komunisti vedno imeti, in da vedno bolj klavrno po-mvljajo obrabljene fraze iz reakcionarnega slovarja. Taka repaška politika vodstva kominformlstične videmske federacije, ki je dosledno na liniji kominformističnega glavnega vodstva KPI, iz dneva v dan ustvarja med vodstvom in množicami nepremostljiv prepad, -ustvarja nezaupanje množic do vodstva, v katerem ne vidi dejanskih predstavnikov interesov delov- gonilna ske KP in to samo zaradi nezmožnosti vodstva, ki še sedaj ne ve, da bi pomenilo pobijanje nacionalistične miselnosti v partiji korak dalje k ideološki in politični obogatitvi in prevzgoji partijskega članstva in vsega italijanskega delovnega ljudstva, kipa se je kljub vsemu pokazalo bolj zrelo in razumno kot tisti, ki ga vodijo v borbi. V ilViita in citate (Ptimo'iblu dnmnihl Čepletišče Občinski urad naj uraduje za občane tudi popoldne Občinski urad y Sovodnjah ima samo dopoldne uradne ure za stranke. To je za nas in zu prebivalce drugih sosednjih gorskih vasi zelo nepraktično, ker morajo ljudje nalašč na občino v jutranjih urah, če hočejo dobiti potrebne dokumente, ali urediti druge svoje zadeve. Ce bi bil pa urad odprt tudi popoldne, bi ljudje lahko odpravili take zadeve spotoma, ko se vračajo iz Čedada in bi jim ne bilo treba na ta način izgubljati po eden ali dva dni po nepotrebnem. Tako popoldansko uradovanje bi se lahko omejilo tudi na krajši čas le da bi prebivalcem iz gor prihranili dvojno pot. VOZNI RED NA GORIŠKEM KOLODVORU Odhodi: Proti Trstu: 6.18, 7.33, 9.53, 10.50, 14.11, 15.43, 16.20 (delavski, skozi Ronke, ukinjen ob nedeljah), 19.18, 22.15 23.29. Proti Vidmu: 5.14, 5.59, 6.57, 8.29, 12.35, 14.10, 17.21, 18.42, 20.14 in 22.16. Obnovitev ilvoleslnišbib izhaznic Obveščamo vse dvolastnike, da je treba dvolastniške dovolilnice obnoviti vsako leto. Vsi dvolastniki bodo morali zatorej za obnovo omenjenih dovolilnic vložiti prošnjo na kvesturo ali na urad javr.e varnosti v občini, v kateri imajo stalno bivališče. Prošnjo je treba spisati na posebnih obrazcih, ki so naprodaj v knjigarni Lu-kežič v Ul. Carducci št. 7. Na prošnjo je treba prilepiti kolek za 32 lir in ji priložiti dvolastniško dovolilnico ter poštno položnico za 220 lir, naslovljeno na kvesturo. Da bi zaradi obnove dovolilnic kmetovalci ne zamudili dela na poljih, so jugoslovanske oblasti zagotovile italijanskim, da bodo svoj pristanek za obnovo dale najkasneje v desetih dneh po vložitvi prošnje. KINO VERDI. 17: «Pust v Kostariki«, C. Romero. VITTORIA. 17: «Adam in Evelina«, S. Granger. CENTRALE. 17: «Trgovci z be. lim blagom?, M. Toren-MODERNO. 17: «Brez usmiljenja«, C. del Poggio. EDEN. 17: «Ne ubijaj!«, K, Laughton. , Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - Gl. Cesare Battisti 2 - Telefon 70 Novi cilji kmetijskega zadružništva v zvezi s planskim gospodarstvom Letos se izvaja naše kmetijsko gospodarstvo po planu. Zlasti so bile planirane osnovna kulture kmetijske proizvodnje kot vinogradništvo in žito. Naj. večja skrb pa je bila posvečena zgodnjim kulturam in paradižnikom. Pri nas je zasebni kmetijski sektor še močan, zato posamezni kmetovalec r.e bo takoj uvidel koristi in potrebe, da se podvrže novim gospodarskim zahtevam in prilagodi načrtnemu obdelovanju svoje zemlje. On smatra pač da je njegov način obdelovanja zemlje najboljši, zato ga je težko prepričati, dg so nove kulture donosnejše, kakor pa dosedanje. Kmetu je težko dopovedati, naj ne seje žita, ker žito ni ■ donosno toda on v strahu, da ne bo imel belega kruha, poseje tudi male naravnost smešne površine zemlje s pšenico- Kmetijske zadruge imajo v tej dobi nalogo, da prepričajo svoje člane o tem, da je treba vpeljati načrtno kmetijsko proizvodnjo. V ta namen jim morajo nuditi vsa potrebna sredstva ket semena, gnojila, razkužila, škropila, orodje in podobno. Po. leg tega morajo zadruge na svojih lastnih kmetijskih gospodarstvih nazorno pokazati, da so kulture, ki jih predvideva plan, res donosnejše in da je zamenjava starin kultur z novimi lahka ter da se da izvesti brez posebnih težkoč. Ravno kmečke delovne zadruge so dolžne, da izvršijo plan točno tako, kakor je predviden. V marsičem pade nanje odgovornost glede izvedbe plana, kajti od njihovega dela bo odvisno, da se bodo kmetovalci brez oklevanja prepričali, kako koristne so nove kulture in da je edinole v njihovem interesu, če jih bodo gojili. Razni poizkusi na kmetijski šoli v Skocijanu so pokazali, da je mogoče gojiti pri nas uspešno zgodnje povrtnine irj sočivje. Ce bi se naši kmetovalci potru. dili in večkrat obiskali nasade kmetijske šole v Skocijanu, bi se o tem prepričali sami in Uf di videli kako se to dela. V tem kor so mu ponos mlatilnice in drugi kmetijski stroji. Istotako je danes vaščanom v ponos zadružni tovorili avto itd. Toda naloga kmetijskega zadružništva ni samo preobrazo-vati vas na področju poljedelstva, ampak tudi v drugih panogah kmetijskega gospodarstva. Treba je uvajati nove pasme goveje živine, vršiti selekcijo te in izbrati tisto vrsto, ki najbolje odgovarja domačim potrebam. Ravno tako se mora zadruga baviti z ostalimi vrstami živali kot s prašiči, ovcami perutnino in podobno. Zeto važna naloga kmečkega zadružništva je tudi v tem, da preuredi vasi z zdravstvenega in socialnega staSšča. Zadruga bo morala skr,—- n samo za zadružne dvorane in gospodarske objekte, čeprav so ti sedaj najnujnejši, ampak tudi za zdrava ir.' udobna stanovanja svojih članov. Kot prva stvar mora biti v programu oskrba z elektriko in vodo. Potrebno bo tudi osredotočiti na enem mestu raztresene stanovalce raznih naselij, da Se bodo laže udejstvovali pri kulturnem in socialnem delu na vasi. Zato bo zopet treba graditi nova stanovanja. Zadruga mora biti pač središče okoli katere se zgrinja vse življenje vasi, od gospodarskega do kulturnega jn sociai. r.ega. Stanko Cok Koper Holsiva, smrll in ooroke v agrilu Rojeni so bili: Gropuzzo Liber«, Bordon Onelia, Pribac Dorian, Baruca Renato, Eetro-nio Rudi, Benvenuti Gianna, Cavalli Italo, Bambič Sergij, Jurinčič Livijo, Sabadin Rinal-do, Piršlj Branko, Morato Zorka, Bonivento Onorina, Grego-retti Svetka, Tatalovič Dušan, Kralj Licio, Degrassi Daniel, Gardos Karmencita", Mekovaz Valter, Seipič Radko, Maurel Klavdija, Mastrodonato Mario, Steffk Petrina, Gobbp Dorian, Kodarin Palmira. Jurinčič Marija, Sunjara Zdenka, Starc Rado, Bužekjan Gracia, Bestisko Giuliano, Jakomin Olimpia in Dudine Melita. Umrli so: Dobrigna Nazario, Vouch roj, Ljubiana Marija. Ellero Jože, Rigo Marjeta, Pe-saro Ivan, Paolica Leopold. Poročili so se: Tomizza Dino, mehanik in Ceppi Gemma, gospodinja; Majer Jože, kmet in Zettin Bianka, gospodinja; Vat-tovani Bruno; mehanik in Scoch Lucija, gospodinja; Colombin Jože, mizar in Scher Noemi, gospodinja; Bonin Jože, uradnik in Lovrečič Marija, uradnica; Jakomin Roman, šofer in Bonin Roža, gospodinja; Salva-£no Peter, ribič in Pogorevac Marija, delavka; Miklavec Albin, uradnik in Piccini Nelli, uradnica; Zonta Vojko, bolničar in Muženič Marija, gospodinja; Iremul Natale, šofer in Krmac Marija, gospodinja; Vivoda Darij, kmet in Jerebica Jolanda, gospodinja; Peroša Salvator in Guštin Marija, u-radnica; Glavina Franc, kmet in Glavina Justina, gospodinja; Sabadin Erminij, kmet in Babič Nerina, gospodinja. Šahovske beležke OBČNI ZBOR ŠAHOVSKEGA DRUŠTVA V KOPRU je zaradi tehničnih zaprek preložen na ponedeljek, dne 22. meja, ob 20. uri v mali dvorani gledališča. SAHOVSKI DVOBOJ MED IGRALCI ŠAHOVSKIH DRUŠTEV IZ LJUBLJANE IN ŠAHOVSKEGA DRUŠTVA V KOPRU. V počastitev rojstnega dneva maršala Tita bo v četrtek, dne 25. maja, v Istrskem okrožju več šahovskih priredi- tev. Dvoboj med ljubljanskimi primeru bi uspehi ne izostali, in koprskimi šahisti bo popol-i-.s, 1 i.j —j ^ prostorih restavracije kopališča pri Sv. Nikolaju. Ura pričetka bo naknadno javljena v dnevnem tisku. SINDIKALNO MOŠTVENO PRVENSTVO ISTRSKEGA O-KROZJA. Kakor y lanskem letu, bo tudi letos izvedeno ša- zlasti ker je mlajši kmečki rod pripravljen uvesti nov način obdelovanja zemlje in gojiti nove kulture. Mladi rod tudi laže in hitreje dojema nova načela in preusmeritev obdelovanja zemlje. Danes je za mladega kmetovalca traktor cilj in ponos, ka- hovsko tekmovanje sindikalnih podružnic Istrskega okrožja, in sicer na 9 deskah. Lani se je tekmovanja udeležilo 9 sindikalnih podružnic in si je priborila prvo mesto sindikalna podružnica pravosodnih ustanov iz Kopra. Vsaka sindikalna podružnica naj sporoči postavo moštva ZDTV v Kopru, Titov trg. Cas in kraj igranja bo določen sporazumno med šahovskimi referenti sindikalnih podružnic. Finale bo odigran 25. maja y dvorani restavracije pri Sv. Nikolaju. Sindikalne podružnice, ki razpolagajo z večjim številom šahistov, lahko postavijo tudi 2 ali več moštev. Ravno tako i-majo sindikalne organizacije z malim številom članov možnost, da skupaj postavijo kombinirano moštvo 9 igralcev. Tako delamo, da bomo izvršili naš enoletni plan Pod tem naslovom smo pred dnevi prinesli podatke o prostovoljnem delu množičnih organizacij iz posameznih vasi koprskega okraja, ki so ga člani teh organizacij izvršili v prvih 4 mesecih tega leta. Sedaj objavljamo zadevne podatke iz nadaljnjih vasi, ki nazorno kažejo nezlomljivo voljo naših ljudi za gospodarski in kulturni dvig skupnosti. Podatki se nanašajo na 26 krajev. V organizatornem pogledu so imele skoro vse spodaj naveden^ vasi naše glavne množične organizacije kot SIAU, ASIZZ, ZPP, ZAM in ES. V celoti je bilo izvedenih 177 sestankov, na katerih je sodelovalo 12.937 oseb- Prebivalci teh krajev so opravili tudi veliko prostovoljnega dela. Udeležilo sq ga je 3411 tovarišic in tovarišev, ki 10 v raznih frontnih brigadah in drugod doprinesli v teh 4 mesecih 22.252 ur. Brigade v vaseh štejejo 607 članov, medtem ko so dale te vasi v industrijo 63 in v frontne brigade 39 članov. Oglejmo si vas Glem. Ceste so imeli v slabem stanju, zato so se vrgli na to de:o. Poleg tega, da so dali 9 delovnih sil V frontno brigado in industrijo, so si ustanovili v vasi lastno brigado, ki šteje 94 oseb. Ta vas je žrtvovala 6150 ur prostovoljnega dela, ki sg ga je udeleževalo 70 ljudi. Dekančanom je ležal na srcu njihov zadružni dom. Zato je 1015 prostovoljcev prispevalo v ta namen kar 3950 delovnih ur. Poleg tega so vozili različen material kamioni in kmečki vozovi. Vanganel je istotako osredotočil delo svojih 405 prostovoljcev v gradnjo zadružnega doma. Napravili so prj tem 2150 delovnih ur, niso pa vštete ure vprežnih vez in kamionov. Pomembno je še, da šteje njihova brigada 80 članov. Tinjan bi morali omeniti že preje. Ta vasica je prispevala delovno silo za frontno brigado, vključila nekaj oseb v industrijo in uvrstila še v lastno brigado 65 mladincev in mladink. Požrtvovalnost vasi se zrcali še v tem, da je samih 65 oseb izkazalo 2643 prostovoljnih delovnih ur, in sicer v korist raznih vaških objektov. Sv, Anton jq prav tako ustanovil lastno brigado, v kateri je 180 oseb. Tudi tukaj so poslali nekaj delovne sile v industrijo in v frontno brigado. Poleg 10 voz š 40 in 13 kamionov s 124 urami je 242 prostovolj-j cev delalo 1900 ur. Vse to je šlo za zgraditev zadružnega in ljudskega doma. Centar je razmeroma na število prostovoljcev, ki jih j,e bilo 188, doprinesel tudi precejšen aktiv prostovoljnega dela, in sicer 1571 ur za cesto in zadružni dom. Pobegi imajo 10 mladincev v frontni brigadi, 60 pa v domači brigadi. Nekaj oseb se je vključilo v industrijo. Pri vsem tem je 250 prostovoljcev napravilo za zadružni dom 1200 delovnih ur. Bertoki so skoro enaki. Tam so zadružni dom založili 1209 ur, za kar gre priznanje 241 prostovoljcem. Boršt je popravljal ceste in drugc objekte krajevnega značaja. V ta namen je 241 prostovoljcev naredilo 1193 delovnih ur. Dodamo, da so dali v frontno brigado 6 mladincev in da šteje brigada v vasi 74 tovarišev in tovarišic. V isti namen je delalo v Potoku 124 prostovoljcev, ki so prispevali 1024 ur, v Boninih pa samo za zadružni dom 140 oseb 840 ur. Samo v popravilo cest je vložilo 55 udarnikov V Laboru 800 delovnih ur, kar pomeni, da je vsakdo od njih de"'al okoli 7 ur. Cezarji so bili prav tako požrtvovalni, saj je pomagalo pri gradnji zadružnega doma 75 prostovoljcev, ki so opravili skupno 717, tedaj skoro 10 ur na osebo. Iz tega kraja sg je vključilo V industrijo 20 tovarišev. Za zadružni dom se je obvezalo še v Serminu 50, Skocijanu 28 in v Topolovcu 47 prostovoljcev, pri čemer so v prvem kraju napravili 250, v drugem 240 in v tretjem 201 ur .V Serminu se je pridružilo ondotni brigadi 20 in V Skocijanu 34 mladincev. Končno imamo podatke še iz Ankarana, kje.r je delalo 125 ljudi 620 ur pri pogozdovanju, V Valmarinu pa 31 prostovoljcev 124 ur. Člani množičnih organizacij so se s lem delom v vsakem oziru oddolžili skupnosti in znatno prispevali k izvršitvi enoletnega plana! Pmlvene unelne leto v nedeljo 14. maja SKUPINA A: Piran B-Partizan na igrišču v Piranu ob 16.; Strunjan-Por-torož na igrišču v Strunjanu ob 16.; Aurora B-Rdeča zvezda na igrišču v Kopru ob 14. SKUPINA B; Materada-Brtonigla na igrišču v Materadj ob 16.; Nova vas-Dajla na igrišču v Novi vasi ob 16.; Villania-Seget na igrišču v Villaniji ob 16.; Buje-Umag B na igrišču v Bujah ob 16. BABIČI 'trtli. te Jnovaniu k maia so 8rudbenem podjetju v^v nJjv°je domače slavje. SNei°Vni kolektiv je nam-uspehe, ki jih je 4o\s avoje ustanovitve ^»čXivjV traino last prehod- Xi°' ki niu ie bila dru' A na že trikrat za-'bj bj(., te-j domači proslavi, tjllj. pa gradilišču sloven-nv iptlSlce osnovne šole v tOtrb tov. Nove] Egi-X z- v Enotnih sindi-X kau°Prs'ki okraj, nago-eni je navedel na- ^ i ^tar- X teri lat tsirskega okrožnic,. Rp heposrednim vod- s kmeti in (1 f!oli oJlf®nco Pričel bor-e bSiti apatorju, ki je ho-fi J v XX ljudstva. Zato za osvoboditev naših ljudstev lsnost fltv Uti*1 ue ni ustrašil niti lSta-Po z,n.rvi- 150 končani , nad razrednim X £ °bla&i!n Po priboritvi v5 bo*®0 prp ‘ Pal°ge proleta-“ tsNiile n bale, marveč so te , e. ki j \Področju obno-tetn *a uničena. jo bilo treba ob- noviti naše gospodarstvo in industrijo. Brez surovin, brez orodja, toda oboroženi s krepko voijo in razredno zavestjo so naši delavci premagali vse težkoče. Zlasti so se znašli pred velikimi nalogami naši stavbni delavci, ki so morali obnoviti ceste, hiše, šole 1W. ter zgraditi nove objekte javnega značaja. Toda manjkalo je potrebno gradbeno vodstvo, kajti tedaj nismo imeli v našem okraju niti enega stavbnega podjetja. To je pomenilo, da je treba ustanoviti nova podjetja, ki so kmalu nato pokazala vso svojo sposobnost in se razvila v mo-dleitne in z vsem potrebnim orodjem in materialom opremljene ustanove. Med drugimi podjetji, ki so bila ustanovljena s pomočjo ljudske oblasti, je bi]0 stavbno podjetje «Edilit» v Kopru. Delavci tega podjetja so od vsega začetka izpolnili svoje razredne dolžnosti, zato ni čuda, da so v znak priznanja prejeli že trikrat prehodno zastavico, pred r.ekaj dnevi pa jim jP okrajni odbor Enotnih sindikatov izročil zastavico v trajno last.« KOPER Dclot/ni kolektiv Edilit-a prejel prckodno zastavico v trajno last Za tem ie tov. Novel pedal nekaj podatkov o razvoju «Edi-lita« rekoč: «To podjetje je ob svoji ustanovitvi 1947 štelo 8 delavcev, ki so s skromnimi začetki tj, vztrajnostjo razvili podjetje tako, da šteje danes nad 70o delavcev in da je opremljeno s stotinami najmodernejših strojev. Zaradi pomanjkanja strokovnih kadrov sta ravnateljstvo podjetja in sindikalna podružnica tega delovnega kolektiva pričela z vzgojo novih kadrov, tako da biraja 7o odst. nameščencev, ki vodijo vso upravo, j g vrst delavcev, ki sn se s svojo pridnostjo in sposobnostjo povzpeli do tega položaja. Razni objekti, lci jih je do danes zgradil »Edilit«, so vsekakor nadvse pomembni in predstavljajo važen del naše- ga gospodarskega plana. Pri tem so vse to delo izvedli mladi tehniki, skaro praktikanti, kajti inženirjev podjetje ni imelo na razpolago. Take uspehe dosežejo lahko samo ljudje, kj se zavedajo svojih dolžnosti, in samo ljudje, ki so prepojeni s socialistično zavestjo, lahko premostijo tolike težkoče. Pri vsem tem se «Edilit» stalno razvija, tako da je njegova produktivnost y letu 1950 za 600 odst. večja od one v letu 1947, Po zaslugi pravilnega umevanja položaja od strani ravnateljstva in vsega delavstva »o pričeli pri «Edilitu» ie leta 1948 s socialističnim tekmovanjem in z uvajanjem dela po normah. Tedaj je bilo še težko govoriti o prekoračenju norm, lcer so delavci komaj dosegali norme. Danes je 95 odst. vseh del v tem podjetju normiranih. r>orme same odgovarjajo stvarnim možnostim ter se naslanjajo na one, ki so v praksi pri stavbni stroki v Jugoslaviji in jih delavci na splošno prekašajo za 125 odst. Da smo mogli zadostiti vsem potrebam gradnje, je bilo treba mnoge stvari, zlasti stroje, uvoziti tudi iz inozemstva. Na ta način je bilo omogočeno, da smo pričeli uvajati nekatere delovne načine, ki jih zaradi pomanjkanja orodja in strojev preje nismo mogli uporabljati. Danes je «Edilit» opremljen za gradnjo velikih stavb, novih cest, za asfaltiranje cest, za izdelovanje železobetonskih tra- mov, katere smo morali preje dobavljati iz inozemstva in pla- ni kolektiv «Edilita» poleg te^ čevati zanje devize. «Edilit» izdeluje vse yrste cementnih izdelkov, stavbno-mizarska dela, producira bel — trd kamen, ima stroje za drobljenje gramoza in pet najmodernejših strojev za mešanje malte s skupno storilnostjo 100 kubičnih metrov v 8 urah. Prj vseh točkah je delovni kolektiv «Edilita» izvršil leta J 949 svoj delovni plan do 126 odst, Ta uspeh so spopolnile tudi desetine in desetine udarnikov, ki so nameščeni pri «E-dilitu«, kjer je tudi nad 50 odst. od ostalega števila delavstva, kateri so bili za posebne zasluge pri delu odlikovani. Ta delovni kolektiv ima v svojih vrstah tudi kovača - novatorja, kateremu je z njegovo iznajdbo uspelo, da je dvignil produkcijo mehanične delavnice za 25 odst. «Edilit» je Za vzgojo svojih novih mladinskih kadrov organiziral še 2 tečaja, in sicer enega za zidarske vajence, drugega pa za delavce, ki so zaposleni pri asfaltiranju cest In tlakov.« Predsednik okrajnih ES je pri tem poudaril, da je delov- ga izpolnil lOOodst. gospodarski plan v prvih štirih mesecih t 1. v več primerih pa ga je tudi prekoračil. T0 ie razlog, da je okrajni odbor ES v Kopru podelil kolektivu «Edilita» prehodno zastavico v trajno last. Hkrati je tov. Novel sporočil sklep predsedstva okrajnega ljudskega odbora, s katerim je poklonil kolektivu 20.000 din, ki naj jih uporabijo za ustanovitev rdečega kotička. Ob zaključku svojega nagovora se je tov. Novel zahvalit vsemu delavstvu in nameščencem kakor tudi tov. ravnatelju Klunu za njihovo požrtvovalnost ter jih pozval, da ohranijo še nadalje razredno in socialistično zavest! Vsi navzoči so spontano z vzkliki in ploskanjem pritrdili izvajanjem tov. predsednika ES, nakar se je v imenu kolek-tiva zahvalil za prejeto počastitev tov. ravnatelj Klun, ki je dejal, da So delavci «Edilita» napravili do sedaj samo svojo dolžnost v težnji, da se s svojo vestnostjo približajo svojim tovarišem v Jugoslaviji, ki s tolikimi žrtvami gradijo socializem. Domačini in vojaki JA skupno pri prostovoljnem delu Zadnjo nedeljo 7. maja smo1 ponovno prijeli za prostovoljno delo. Domača obdelovalna zadruga gradi namreč nov hlev. Tako je bilo na gradilišču zopet vse živahno. Prostovoljci so pomagali donašati zidno opeko, kamne, mešali so tudi malto, skratka opravljali so dela, s katerimi so olajšali P°” klicnim zidarjem njihovo kvalificirano delo in s tem pripomogli, da je šlo zidarsko delo hitreje od rok. Sodelovalo je 47 tovarišev in tovarišic, od katerih je doprinesel vsakdo od njih po 5 delovnih ur, kar znaša skupno 235 ur prostovoljnega dela. Do. stavljam, da je 5 tovarišev od celotne skupine prostovoljcev delalo na travniku nekdanjih koprskih solin, kjer so spravljali deteljo. Tako bo imela naša delovna zadruga že od prve košnje nad 1°0 stotov dobre detelje. Toda s temi petimi tovariši je' pomagalo spravljati deteljo tudi 50 vojakov naše vojske, ki so s tem zopet pokazali svojo pripravljenost, da primejo brez oklevanja za delo, kjer je le potrebno in kjer gre za skupno dobro. Pri tej priliki je tov. poveljnik še dejal, da bo vojska J A pomagala z vsemi sredstvi, zlasti bo pomagala prepeljati krmo s travnika na prostor, kjer jo bo. mo lahko nakladali na kamion. Končno naj še omenim, da smo imeli v nedeljo pri delu tudi 5 zidarjev od stavbnega podjetja «Edilit» in da so imeli pri šoli prostovoljno delo naši pionirji. Olepšali so si šolsko dvorišče in ga tudi ogradili, pri čemer so še postavili drogove in napeli žico, da ne bo živina več uhajala na ta prostor. Citatelj pa bi moral videti navdušenje, ki je prevevalo vse prostovoljce. To je ponoven dokaz našega prebivalstva, da hoče ostati samo pod ljudsko oblastjo in da se noče pod nobenim pogojem povrniti pod «madre patria«, ki nam je vseh 25 let bila samo mačeha in nas neusmiljeno zatirala! Spored kinopredstav • NOVO CINE maja «Mavrična KOFER 13. in 14. parada«. 15. in 16. maja «Castno sodišče«. 20. in 21. maja «Rim, svobodno mesto«. 26. in 27. maja «Zavidljiv mož«. IZOLA - KINO ARRIGONI 12. in 14. maja «Rim, svobodno mesto«. 20. in 21. maja «Najeti vojak«. 26., 27. in 28. maja »Gozdni potepuh«. IZOLA - KINO ODEON 12., 13. in 14. maja «Krvno sovraštvo«. 15. in 16. maja «Diana želi svobodo«. 19., 20. in 21. maja »Triumf Zorra«. PIRAN 12., 13. jn 14. maja «Legija obsojencev«. 15. in 16. maja «Nocoj bom zmagal jaz«. 19., 20. in 21. maja »Kralj A-frike«. 22. in 23. maja «Rim svobodno mesto«. 26., 27. in 28. maja «Najcti vojak«. 29. in 30. maja «Dama-Monte-cristo«. Terjatve za stroške pri proslavi 1. maja Odbor za proslavo 1. maja pri okrajnem odboru SIAU v Kopru poziva vse upnike, ki i-majo katerekoli terjatve, nastale od proslave letošnjega prvega maja, da jih priglasijo pri imenovanem odboru najkasneje do 15. maja t. 1.. Po preteku tega roka odbor ne bo sprejemal nadaljnjih prijav. J&KuH ' ' . 'j OVŽ /•■ e gledaš mor« 4 krasna toč-razpolago la artim gostopo. stanu je letos vojaški avto« ili ob oteli. kah... Od lani se je portič nekaj povečal, pomol, ki ga vidimo na sliki desno, so zgradi- Želimo zvedeti resnico o Jugoslaviji Napredna francoska mladina je pričela izdajati reVijo „ La ‘Brigade" Napredna francoska mladina je začela v Parizu izdajati časopis »La Brigade«. «2eliruo zvedetj resnico o Jugoslaviji in nihče nas pri tem ne bo mogel ovirati,« pravijo v prvi številki tega polmesečnega glasila nacionalnega iniciativnega odbora za pošiljanje delovnih brigad v Jugoslavijo. V časopisu pišejo, da se je sto in sto francoskih mladincev že prijavilo za letošnje delo v Jugoslaviji. Na prvj strani objavlja časopis poziv francoski napredni mladini, naj sc ne da preslepiti z obrekovanji Informbiroja o Jugoslaviji in da je treba iti ter se_ prav na kraju prepričati o resničnosti teh obtožb. V pozivu opozarja, d3 bo Informbiro storil vse, da bj preprečil odhod mladinskih brigad v Jugoslavijo. «Francoska mladina izraža željo, da bi s svojim delom prispevala h graditvi socializma v Jugoslaviji in krepitvi mednarodne solidarnosti,« je rečeno v časopisu. »Predvsem pa želimo spoznati resnico o Jugoslaviji. To vprašanje zanima vedno več delavske in študentske mladine Francije«. V svoji prvi številk; je prinesel časopis nekaj odgovorov na napade Informbiroja. Na prvi strani časopisa je priobčeno poročilo s konference zastopnikov napredne francoske mladine in delavcev, ki je bila 9. aprila, ter so se je udeležili tudi mladinci, ki so v minulih treh letih sodelovali na mladinskih gradbiščih v Jugoslaviji. Za knjižnica ekmoisla UNITED NATIONS — Mt-thods of financing economic development in underdevelo-ped countries. Lake Success 1949, str. 163, cena. 1,25 dolarja. Publikacija vsebuje delo evropske gospodarske komisije v Ženevi o tehnični pomoči zaostalim deželam. O finančni plati tega vprašanja je razpravljala v letošnjem februarju ista komisija. V knjigi so obravnavane vse strani tega Vprašanja; štednja, fiskalni ukrepi, inflacionisttčne metode, neposredno nadzorstvo nad nekaterimi panogami proizvodnje itd. Delo izzveni v zaključek, 'da morejo e zaostale* dežele v normalnih primerih doseči Večji gospodarski razvoj, ako se poslužijo zunanje pomoči. UNITED NATIONS — Rela-tive Priče* of erport and im-ports under-develop ped countries. Lake Success 1949, str. '156, cena 1 dolar. Gre za študijo o povojnem zvišanju cen blaga, uvoženega v »zaostale« dežele v primerjavi s podražitvijo blaga, izvoženega iz teh ratov, avtomobilov, tekstila itd. Na ta način služi publikacija tudi kot praktičen priročnik za študij posameznih čezmorskih tržišč. QUADERNI DELLTSTITtT-TO PER GUI STUDI ASSICU-RATIVI, Trst, izhajajo ■periodično, cena 800- lir za izvod; doslej izšli 4 zvezki. A. Bernardino; L’OPERA Dl LUIGI EINAUDI — Padova 1950, Cedam, str. 147 cena lir 950.- Publikacija je izšla ob 75-letnici predsednika italijanske republike, ki je obenem najmočnejši znanstVenik-eko-nomist idealističnega nazora, in vsebuje večidel kronološko bibliografijo vseh Einaudijevih del od 1894 do 1949. Niso všteti časopisni članki. Pozna pomladna sezona, ki se pričenja s sijajnimi dnevi, vabi na kratek obisk tržaške okolice. Najbolj vabi obala. Za Tržačana se pričenja že v Bar-fcovljah, namreč za tistega, ki nima nikakih motoriziranih alj mehaniziranih »sredstev«, ki bi ga popeljala dalje. Tako pride do kontovelskega portiža, ki si je od ravne obale odtrgal krog morja in ga obdal s skalami. Tu najdeš prve čolnarje, ki si popravljajo, belijo iu barvajo čolne in ladje. Nekaj dni še, pa bodo jadrali proti nabrežin-skemu bregu, do sesljanške-ga zaliva in Devina- ter naprej, na odprto morje. Na P°ti od tram. vaja do tja greš mimo še zapuščenih kopališč. Le neka j red- ISLANDIJA, ledenc=ognjena zemlja OKROG 100 TISOČ KVADRATNIH KM VULKANSKE ZEMLJE PREŽIVLJA DANES LE NEKAJ NAD 100 TISOČ PREBIVALCEV iz temnega bazaltg, sestavljeni I trcro premera. Manjši gejziri še vernega tečajnika, je otok Island; dobesedno prevedeno udežela ledu«. Prav lahko bi jo tudi imenovali «dežela ognja*, dežel, ki so ga skoraj izključno ] ker ima Islandija najaktivnejše V ZADNJI VOJNI SE JE TA OCEANSKI SAMOTAR SICER IZOGNIL GROZOTAM, Ki JIH JE PREŽIVELA EVROPA, SLUZIL PA JE VSEKAKOR KOT DRAGOCENO ZAVEZNIŠKO OPORIŠČE IN LETALSKO IZHODIŠČE ZA BOMBARDIRANJE VOJNIH NAPRAV V NEMŠKIH ROKAH PO VSEJ SEVERNO ZAPADNI EVROPSKI OBALI Dve sto šestdeset kilometrov 1 otoku že 80.000 ljudi, to je naj-vzhodno od Grenlandije, tik se- večje število, kar jih je mogel tvorila prehranjevalna sredstva. Obdelanih je 44 dežel v pogledu izvozne in uvozne trgovine. Študija trdi, da so se izmenjalni odnosi teh dežel nasproti gospodarsko razvitejšim deželam izboljšali. Obenem pa pravi, da trgovina ni edini či-nitelj, ki vpliva na njih gospodarski dvig, češ da so potrebna inozemska finansiranja, posojila, investicije, itd. Besedilo dopolnjujejo štirje dodatki o statističnih vprašanjih pri določevanju trgovinskih pojavov, o analizi trgovine ZDA po vrsti in namembi blaga, o stroških ameriškega izvoženega kapitala in o povojnih izpremembah pri izvozu nekaterih ezaosta-lihu dežel. LA SVALUTAZIONE MONE-TARIA ED IL COMMERCIO ESTERO ITALIANO — Študija Instituta za mednarodno ekonomijo pri Trgovinski zbornici v Genovi.' Publikacija razpravlja razen o samem razvrednotenju in njega vplivih na cene vn . mezde v raznih državah po 17. septembru 1949, prav podrobno 0 odmevih razvrednotenja funta šterllnga na razvoj italijanskega izvoza. Obravnava izvoz povrtnine, vin, sira vermuta itd. strojev, apa- ognjenike na svetu. Na vsak način je Islandija država, ki je najbližja severnemu tečaju- Grkom in Rimljanom ni bil znan ta otok. Prvi, o katerih 2 gotovostjo vemo, da so v osmem stoletju najbrže pomotoma pristali na tej neobljudeni zemlji, so bili irski menihi, ker so se našli brlogi, kjer so tačas bivali. Ob prvi priliki pa so tudi oni zapustili to negostoljubno zemlje. Leta 867 je tu pristal brodar iz rodu Vikingov (Nor vežan). V oni dobi so se na Norveškem med, velikaši bili ostri politični boji in nekaj plemiških družin se je umaknilo na novo odkriti otok. Število teh se je večalo, tako da je bilo v desetem stoletju na Islan-du že okrog 50.000 ljudi. Prvi naseljenci so se lahko po volji polastili zemljišč, toda z prihodom novih je bilo treba zemljo enakomerno razdeliti. Novi prebivalci so se orgartizirali v nekako vrsto republike, na čelu katere je stal Althing, to je zbor vseh svobodnjakov. Živeli so izključno od lastnih pridelkov. Stanovali so v primitivnih bivališčih v gručah ali posamezno razpršeni v notranjosti otoka. Okrog leta 1000 je bilo na otok preživljati. Takrat je bilo podnebje najbrže milejše od današnjega in poljedelstvo se je lahko na širši podlagi uveljavljalo. Na vsak način je moralo biti življenje teh kolonov zelo težko. Prilagodili so življe. nje in običaje novim okoliščinam, ohranili čisti stari norveški jezik, imeli svoje pisatelje in pesnike in slava marsikaterega je preplavala Ledena morje. V onih stoletjih je Islandija v poletnih mesecih trgovala ne toliko s Skandinavijo kot z britanskimi otoki. V štirinajstem stoletju se jo podnebje poslabšalo in narava je postajala vedno bolj skopa, poljedelstvo je pešaloinživljenj-ski pogoji so postajali vedno težji. Ampak Islandec, ki je zrastei v trdem boju z naravo, ni zapustil svoje rodne grude, čeprav se je zima podaljšala, ledeniki vedno bolj osvajali rodovitne doline, vulkani neizprosno bruhali tekočo lavo potresi preo-braževali cflino; kljub vsemu je islandski človek ostal na svojem mestu- Površina otoka obsega okoli 105.000 kvadratnih kilometrov (tretjino Jugoslavije). Na njegovih obrežjih najdemo vrsto fjordov, ki mnogokrat iz višine od 300 do 1000 metrov padajo s svojimi stenami kar navpično v morje. Stene fjordov so iz 60 - 80 plast i. Otok je nastal v terciarni dobi zaradi potresov in stvorilo se je tudi bazaltno mostišče, ki veže Gren. landijo s Škotsko. Potresni sunki so krhali okostje otoka, novi izbruhi ognjenikov pa so Z lavo te rane zopet zacelili. Otok je nekako razdeljen na dva dela: na severni in na južni. Med tema dvema deloma se dvigajo gorovja, ki se vijejo od vzhodne do zapadne obale otoka. Najobšimejše pogorje je Vatna Yoekuli, ki je pokrito z večno ledeno skorjo v, površini 8500 km2 . V tem pogorju so najvišji vrhovi otoka z nad 2000 metrov višine. Do prve svetovne vojne ni šla skozi ta pogorja nikaka cesta; sedaj pa je speljanih več cest, ki omogočajo redno in varno potovanje. Izmed pogorij naj še omenimo Lang Yoekull in Hofs Yoekull. V tem hribovju je , mnogo ognjenikov; Vulkani Vanta YoekuUa so v zadnjih dveh stoletjih dvajsetkrat bruhali, Leta 1783 je ognjenik Laki izbruhnil devet kubičnih kilometrov lave. Ta izbruh je ostal Islandcem v, spominu kot ena izmed največjih nesreč, kar jih zgodovina otoka pomni. Zanimivost otoka so izvirki tople vode, sulfatare, fumarble in gejziri, katerih je na stotine. Izvirke tople vode najdemo tudi v krajih, kjer. ni ognjenikov. F.umarole so stolpi pare; ki uhajajo iz zemeljskih raz-poklin, in ki so od daleč vidni-Regkjanes (rt dima) je dobil to ime vsled visokih stebrov pare, ki uhajajo na več krajih in ki so od morja daleč vidni Manj številni so gejziri, to so vodometi toplih vod v enakih presledkih. Te vodomete povzroča Plin, ki uhaja iz notranjosti zemlje. Velik gejzir, znan kot čudo otoka, je v zadnjih letih izgubil na svoji privlačnosti, ker je zaradi potresov našel plin kako drugo pot. Krater tega gejzira ima od 10 do 12 me- vedno redno delujejo in njih voda je naravnost pekoča. Poleg toplih vod najdemo tudi izvirke mrzloledene vode, ki tvorijo reke s slikovitimi slapovi in obširna jezera. Islandsko podnebje je odvisno od morja, ki ga obdaja. Na obalah se srečata topli Zalivski tok (Golf Stream), ki prihaja od juga, in mrzli polami tok, ki prihaja od Grenlandije. Poletje traja na Islandiji le nekaj tednov, a le redkokdaj se toplomer dvigne nad 10.o C. Stalni gostje severne obale so ledene gore, ki pozimi priplujejo od Grenlandije in ostanejo tam. do avgusta. Le malokdaj se združijo, da tvorijo pravi pack, to je da se več ledenih gor združi kompaktno ledeno polje. Nasprotno s severno obalo južna skoro ne pozna ledenih gor (icebergoo). Nekdaj so bili na otoku obširni gozdovi, a ker so jih prvi prebivalci neusmiljeno trebili, stojijb na njihovem mestu sami pašniki. V XIII. stoletju je prebivalstvo padlo na 40.000, Krivda tega pojava je bila vrsta potresov in izbruhi ognjenikov. Nemalo so pa k tej izselitvi pripomogli Norvežani in Danci, ki so trdosrčno izžemali uboge otočane. Pred sto leti pa se je začela nova, za otok boljša, doba. Številne politične in trgovske koncesije so znatno izboljšale položaj, tako da šteje danes Islandija čez 110.000 prebirmlcev. Ena tretjina celotnega prebivalstva živi v prestolnici, to je v Reykyaviku. Dandanes sta zelo razširjeni živinoreja in poljedelstvo, glavni vir dohodkov pa tvori ribolov, ki predstavlja 5/6 celotnega islandskega izvoza. Postavili so si lastne tovarne, tako da se danes Islandija, nekoč zapuščen in pozabljen otok, krepko in mimo razvija vzporedno a svetovnim, napredkom. kih prvih kopalcev se že premetava po valovih. Tržačani nimajo na razpolago mnogo obale, zlasti ne bližnje, vss&omur dostopne. Barkorvljanaka »riviera« če ni dovolj urejena — eno izmed nekdanjih ljudskih kopa. lišč ie še vedno razbito in čaka obnove. Tudi ostala so pre« slabo opremljena, nikjer ni kake skakalnice, raznih naprav za otroke. Polet} se pokaže, da je teh kopališč premalo. Mestno kopališče pri starem svetilniku ju kaj skromno, zdi se kot hi občina razen vode, sonca in zraka, ki jih daje narava, ne privoščila siromašnim slojem ničesar. Kje so neštete priprave za igranje otrok, nekaj zelenja, svežega peska itd.? Naj se jnestni očetje sprehodijo enkrat temeljito po mestu, da bodo videli vso to bedno goloto in čuli mrmranje ljudi! Kantovelski pristan ie prva lepša točka naše male riviere, Nad njim se ogledujejo terase kontovelskih vinogradov s hišami okrog ceifcve in -kora j spominjajo na neštete gričke In holme Slovenije, ki so ostali še iz časov turških napadov. Na drugi strani se pno skale nad Napoleonovo cesto in globlje pod njimi pisan gozd, iki sega do, ceste. Pri Miramaru mora* kreniti levo. Cesta v grad je zaprta, ustavi te tabla »mili; tary zone«. S ceste je pod seboj, zopet ka, ki ostane na redkim uniformira V grljanskam pri! nekaj lepše, vsaj pahk so ocfetranili ob v časih ko so zidali cesto) sedanjo »zlato jamo«, Skoraj ne moreš. S terase se ozreš proti Trstu, ki se beli v daljavi, in naito upreš pogled podse: kriški pristan, !ki Je tudi nekako ukraden obali, ie nekai čudo- Pot nas vodi dalje ob na-bre-žirrakem bregu. Prav takšen je še kakor lani. O načrtovanem pristanišču še ni duha; Za sa-motnega kopalca je sicer lepša nedotaknjena obala, toda Na-fcrežinci bi nedvomno posvetili več misli ribarjenju, če bj imeli primeren pristan. Imajo občino, nanjo naj se obrnejo. Tudi njimi bi pripadala ena novih ribiških ladij, ki se zibljejo ob mestnih pajnolih. Svoj čas nam je (pravil ribič, da so jih vabili V Tnesrtnp »zadrugo ribičevi), ki je dobila vse te ladje iz rok VU, pa da nihče od Nabrežin-cev ni hotel proč. Cisto prav gotovo niso imeli, če pa so že tako misIHi, bi bili lahko predlagali kompromisno rešitev: gremo na ladje, toda te naj bodo doma y našem portiču. Ob avrnJcu, ki vodi proti Šasijami, se ozremo na levo; globoko sDočteft. kjer buta morie naj bi ga uredila ^ občina, kar bi ji tuci . prineslo. Barake civilne ^ cije, ki jih tu zopei sreč":'° kamor se človek obi™« . # ne V uniformo! — ."J; širijo ravno največ okrog sebe, naj bi Tam bi lahko sesljan*i^ uredili svojo »ribjo eijop, namenjeno m obidku, Nabrežrtikki nart (Domislilo na to! vitega. Tu je v»e polno tihih I ob skaile, uzre* nekaki pomol, kotičkov, ki jih najde, kdor Rita smisel za poezijo te obale, Najdete jih v Spaealovih sli- ne« Toda najlepši prostor, obdan 3 zelenjem, nekdanjimi hoteli, je zopet ng razpolago le uniformam, to pot so modre — civilna policija. Tudi hotel pri miramaTski postaji je le voja, kom na' razpolago. Military ne. cessity? Na vsak način se za potrebe civilnega prebivalstva nihče ne briga. Mimo «Maksa», ki si je naredil iz delavske barake (še li od lanj do letos. Tako bo več prostora za kriške ribiče, ki so imeli poprej svoje ladje nekam pritisnjene drugo ob drugo. Skromne so te njihove ladijicc: marali bi se bili pobrigati, da tudi nanje,odpade nekaj od stotin milijonov, k-i so bili iz tukajšnjih kreditov raztreseni 2a »ribištvo«. Ena od novih ladij za veleribolov bi se prav lepo podala kriškemu portiču! Toda tudi na tujski projnet bi bilo treba pomisliti. Obala je tu sijajna, vsa v zelenju in oddaljena od hrupa; domačini naj bi staknili glave skupaj in razmislili o tem. Na uho jim povemo, da se sesljamsfci ribiči menijo, da bi napravili v zalivu »ribjo restavracijo«, kjer bj na veliko prodajali okusno pripravljene vsakovrstne ribe P® najnižjih cenah. Ni slaba misel jn Križanom, ki bi jo lahko postavili ob cesti, bi se morda še bolj obnesla. kjer se ustavljajo ladje Ja lagajo kamenije iz bližnjega kapi moloma pod cesto. Na desno Pa se odpre čudovit pogled na gesljanaki zaliv z devinskim gradom v ozadju, oglejskim zvonikom in silhueto Gradeža na drugi Strahi, Mi smo si pogledali bolj njegovo materialno sliko. Pod nami je kamnolom na ogromnem prostoru, s pomolom ob obali V ozadju se beli del -obale, na katerem je zgradil Castelreggio novo kopališče. Ob njem še grade novi pristan. Pravzaprav le še zadnja dela, poglabljanje in olepšavanje. Vse drugo je že narejeno in čaka na ladje in parnik, ki bodo v prihodnjih mesecih iztovorili množice Tržačanov, mladih in starih, ki si-žele čiste obale in zelenega gozdiča. Koliko je še tu prostora. Kamnolom bi se moral umaknit;, vsaj pri obali, da bi bila na razpolago za kopalce, ki ne morejo odpreti denarnice za sijajno, a le bogatašem namenjeno CaStelreggiovo kopališče. Tu bi bilo mnogo prostora za ljuddko kopališče, ki Kb gremo v sesljam*! in ko se vračamo, z80®^ po prijetni cestj pied na najlepši toSfci znova tdo: poleg n®e stoji^s, «yankee« v zeleni t-razkoračen, kakor bi či «q-ui comaodb iot«. del zaliva, z velikim } * med zelenjem in z lo primerno zlasti za0 ^ ker je tu voda plitva. »zasežen za vojaške p0*1^ J Sedljaruski zaliv danes ^ skoraj pristopen P0^. j mu Tržačanu,- največji pade na «military ostali, najlepši, na ^ - .a1 giovo riviero za a* ....---------------- -vtor«^ «Ieve in levinje«, ki se *, j>i tegujejo tam v brezdel^d;! poldnevih in dopoldnevih * ; štedij-o s tisočaki. Kar ostalo, ni zaradi kasarn • f policije nič kaj vabljh^i tem pa zadene* na žic® ogromnega proatora, ki “ ti kamnolomu. Tu bi se f ukreniti, in za to naj r stojni Občinarji pobrit ^i-1 spada k pripravam z® V!& skromni tujski promet pa se že povrnemo. iiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiimiHiimiimiiiiiiiiiimiiiiiiniiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiitiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii uuuimunuHUHHUHniHHUHHHiHunnnnnHninuunmuiiiiuHniuniuNHHiHniHiiinniiiHHUUiuiuuuiniiiiiiuiiiiiniiiiiuiiiuiiiiiiniuiiiuiuuitiuiiiuiinuMMHmHiiiinnuimmiiiiiminiiniimHmniimi SPISAL: Jakob je miril: «Cakaj no, da ti povem Jaz nič ne vem. Fueehrnplleill pravi, da Marks nekaj pričuje in da hoče priseči —» »Marks VVulMlng/« sem zakričal. V meni je nekaj počilo in kakor iz dalje sem čul sosedov glas: »Foeehrnplelll pravi, da se mudi, da že grmado postavljajo ------» lim obrazom pod rumenim vencem rumenih kit in dvoje očes je imela, iz katerih Je sijala deviška nedolžnost. Po tej ženski je hrepenelo srce visoškega gospodarja! Odkar je ni bilo, sem jo pogrešal vsak dan; pri vsakem koraku, ki sem ga napravil, je zdihovalo v meni nekaj po nji, na katero me je neločljivo vezala prelita kri Jošta Schvvarzkoblerja- Vsak trenutek sem mislil le nanjo, ki mi je bila namenjena. In sedaj? Kaj je že pravil Fueehrnpfeill? Da so jo zaprli, ker se je s hu-Obdai me je temen oblak; po dičem rada imela, in da Je uga- zemlji sem padel in občutek sem nosil v sebi, da letim v globok prepad Ko sem se prebudil, sem ležal v gorenji hiši in z vodo so mi močili glavo. Dva dni in še več sem ležal v svoji postelji lo sveta okrog sebe nisem poznal. Proti stropu sem bil obrnjen in pred mojo ubogo dušo je stala — Agata z mi- njala pregrehe, kakor jih uganjajo hudobne čarovnice?? — Cele noči sem se premetaval po plevnici In cele noči sem premolil k Materi božji na Gori, da bi mi podelila milost, izvedeti, so li čarovnice na svetu ali jih ni. Dragi moj Odrešenik Jezus, pomagaj mi! Ali vse kriči po meni, da so, da so, ker bi jih drugače stoletja sem ne bili sežigali na grmadah! In vendar tudi vem, da so jih sežigali šele potem, ko so same skesano vse priznale. Čarovnice so — to lahko zapišem, ali da Agata ni, to tudi zapišem, ker bi je sicer ne bil Jezus in Izveličar določil Polikarpovemu sinu, da se s tem da zadoščenje preliti krvi umorjenega človeka! Sveta Trojica — ko bi pa vendarle bila? Okrog naše zemlje se godi toliko pregreh, da ve zanje samo Stvarnik. In visoški gospodar naj stopi v zakon ž njo, ki se je morda vozila na cerkniško SliV' nico ali pa še celo na hrvaški Klek? Sveti Izidor, pridi mi na pomoč, da ml ne usahne pamet, da se ml ne usuši razum in da me ne zapusti vsako spoznanje! Bil sem kakor odlomljena veja, ki je pri povodnji zašla v Soro: voda jo vleče s sabo in ustaviti se ne more. Taka ve- ja je bila moja duša: božja jeza jo Je drviia s sabo, da se nikjer ni mogla ustaviti! Četrtega avgusta, na dan sv. Dominka Guzmana, sem bil že toliko okreval, da sem na vse jutro, ko še ni bilo na potu človeka ne konja, odrinil proti Loki. Tedaj se tudi pri kočah še niso prikazovali obrazi, tako da sem se lahko skril pred vsakim bitjem, ker je prišla nad hišo sramota, da sem moral gledati v zemljo in nikamor drugam. Ravnal sem se po besedah: «ce Je komu volja, da hodi za mano, ta naj zataji samega sebe in svoj križ naj vzame nase in meni naj sledi! — Matth. 16. 24.» In težak križ sem nosil na ramah, ko sem hodil tisto jutro po mestu! Loka je bila še vedno v prazniku, ker so Skofjeločani uživali preveliki srečno, da so imeli v svoji sredi lice modrega in predobrega svojega novega gospodarja. Za svojo osebo ni- sem bil deležen te sreče in prav ustrašil sem se velike zastave, katera se je vila z grajskega stolpa. Dušila me je misel, da bom skoraj hodil najbridkejšo pot na ta kastel pred njega, ki je bti mogočen, pa gotovo tudi trdosrčen gospod. Kakor sem že zapisal: praznično so bili oblečeni meščani, praznično posli. Sicer jih ni preveliko prihajalo na trg, ker je naša narava taka, da se visokim gospodom, in najsi jih ljubimo,, radi izognemo. Pred VVohlgemuetovo gostilno je stal Mihol SchwaiII-strigkh in je temno gledal. »Si tudi ti prišel gledat novega škofa?« me je čemerno vprašal. O Agati ni spregovoril ničesar, za kar sem mu vedel hvalo, ker človek o svoji sramoti ne govori rad z biričem. Dostavil je: »Da bi le kmalu odletel, od koder Je priletel!« Vprašal sem: »Ali se ti krivL ca godi?« »Kaj naj ti pripovedujem!« se je zatogotil Schvvaiffstrigkh. »Na gradu je vse prevrnjeno, vse premeta no in gospod Joan-nes Franciscus zapoveduje kakor švedski general. Kakšne besede ima — da se že treseš, preden jih Je spregovoril! Pravijo, da je bil oficir, prej ko je prestopil v Cerkev. Mogoče, da je bil, mogoče, da ni bil — vede se, kakor da je bil! Ko bi ti videl, kak Je danes naš .Flekte’! Kar v nič ti zleze, prej ko ga opaziš v pesku pred sabo! Ali misliš, da imam Jaz kaj govoriti? Se toliko ne kot podgana v ječah! Nekega vole-ta Je privlekel s sabo, in vole je tukaj, vole Je tam, mi pa, ki opravljamo pošteno službo, moramo tiščati jezik za zobmi!« Se nekaj je grčal, potem pa je dejal: «Za pijačo tako vem, da ne daš!« Nadaljevanje sledi . ... K Iti n.rt — Telefon štev. »3-808, — UPRAVA; ULICA SV. FRANČIŠKA št. 20 — Telefonska Št. 73-38 “dV«.. asi rr m ™ice 90 ,ir- Odg. urednik STANISLAV RENKO. - Tiska TržaSki tiskarski zavod. - Podrut: Gorica. Ul. S. Penico I-II., Tel. 11-32 -Koper, ul. Battlstl 30ia-I, Tel. 70. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: izvod 4.50, Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega lnozem^^ . T Ljubljana, Tyrševa 34 • tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska TUJSK O-PROMETNI S EZONI NA PROT! LEPOTO IN SKLADNOST TRŽAŠKE ZAPADNE OOAEE si osvajajo ooitnriniranci in petM oa šhodo domači«! 1 V Z0.J. Potrošniška zadruga rajona I. s svojimi 20 poslovalnicami oskrbuje zadružni sektor v rajonu I. z vsem prehrambenim, manufakturnim, galanterijskim in drugim blagom RAJONA 1. LJUBLJANA sedež Masarykova c. 15 Telefon 33-83 - 41-96 - 34 45 36 93 O ,