PoltnVna platana v gotovini
V Ljubljani, ponedeljek 6. februarja 1939
IV
Dragiča Cvetkovič sestavlja novo vlado
Sprejemi politikov pri knezu namestniku na Dediniu
Belgrad, 5. febr. Ministri dr. Spaho, Kulenovif, Dragiša Cvetkovič, dr. Krek in Snoj so hkratu s sporočilom o svojem odstopu poslali bivšemu predsedniku vlade dr. Stojadinoviču tudi pismo, s katerim utemeljujejo svoj korak. Pismo se glasi:
Gospod predsednik! V današnji debati v narodni skupščini, zlasti v govoru Bogoljuba Kujundžiča, ministra za prosveto, se je ugotovilo, da je v vladi različno naziranje glede ureditve vprašanja o našem sporazumu s Hrvati. Mislimo, da smo dolžni, ne samo v interesu izpolnitve naših načelnih obljub pred volitvami glede tega vprašanja, temveč tudi iz drugih velikih državnih vzrokov, čim
prej urediti to vprašanje sporazuma s Hrvati. Mislimo, da je vlada v sedanji sestavi ovira za ureditev tega važnega vprašanja, in iz teh razlogov nam je čast odstopiti z mest, ki jih zavzemamo v vaši vladi. Izvolite, gospod predsednik, tudi pri tej priložnosti sprejeti izraze našega odličnega spoštovanja.
Belgrad, 5. febr. Takoj po odstopa vlade je bil že včeraj dopoldne poklican h knezu-namestniku Pavlu na Dedinje predsednik senata dr. Anton Korošec, ki je ostal dolgo časa na dvoru. Ko se je vračal, so ga z vprašanji napadli časnikarji, katerim pa je izjavil na kratko: »Verjemite mi, jaz ne vem ničesar, jaz sem samo predsednik senata.«
Popoldne so se sprejemi pri knezn-namestniku nadaljevali. Pri njem sta bila v avdienci voditelj muslimanov dr. Spaho in predsednik skupščine Čirič, nato pa je bil poklican na dvor bivši minister za socialno politiko Dragiša Cvetkovič, ki je od kneza-namestnika dobil naročilo za sestavo nove vlade.
Mandator krone za sestavo nove vlade. minister Dragiša Cvetkovič, je imel danes dopoldne in popoldne več razgovorov z veljaki JRZ. Med drugim je imel tudi sestanek z bivšim ministrskim predsednikom dr. Stojadinovičem ob 1 popoldne. Dobro obveščeni krogi so dopoldne zatrjevali, da je pričakovati nove vlade še danes.
Z novo nastalim političnim položajem so se bavile na £UM*jem sestanku tudi srbijanske opoeieionalne stranke. Sestanek je bil na stanovanju Ljube Davidovima. Udeležili so se ga poleg Davidoviča voditelj bivših zemljoradnikov Joca Jovanovič, Miša Trifunovič, Milan Grol, Božidar Vlajič, Gavrilovič, dr. Tupanjanin in nekateri drugi. Srbijanski opozicional-ni krogi pričakujejo, da bosta prišla v Belgrad tudi dr. Šutej in dr. Vilder.
Ob 16.30 je bil poklican na dvor man-dator krone Dragiša Cvetkovič. Pričakujejo, da bo nova vlada sestavljena in imenovana še noroj.
(Cenjenim bralcem sporočamo, da bomo pripravili drugo izdajo takoj, ko dobimo kake vesti o sestavi vlade.)
Umrl je evropski petroletskl kralj
Včeraj popoldne jo tu nenadoma umrl evropski petrolejski kralj in eden najbogatejših ljudi na svetu, sir Henry Dcterding, predsednik svetovnih petrolejskih trustov Shell in Royal Dutch. Dcterding je spadal med finančnike, ki so s svojim delom ter spletkami v ozadju vodili usodo sveta v zadnjih 30 letih in ki so odgovorni za vse vojne ter mednarodne zaplete v tem času.
Pokojni Deterding je bil star 72 let. Bil je preprostega porekla in se je samo s svojo žilavostjo pririnil do svojega ogromnega bogastva.
Henry Deterding, ki je včeraj umrl v St. Moritzu, je imel v začetku svoje kariero zelo velike težave. Njegov oče je bil navaden mornar. Ostal je sirota že v 6. letu. Služiti je začel y neki večji amsterdamski banki, vendar pa je kmalu odpotoval v Holandsko Indijo, kjer je organiziral filialko te banke. Njegova mednarodna kariera se je začela leta 1901, ko je postal generalni direktor te banke. Posrečilo se mu je združiti angleške in nizozemske petrolejske družbe. ki so imele že takrat 40.000 delavcev. Leta 1920 je bil imenovan za plemiča. Po vojni je postal eden najbolj znanih evrop-skik finančnikov. Stanoval je izmenično v Londonu, Haagu in Amsterdamu.
Po padcu Gerone, Figuerasa, PaJamesa in tfrgel?
Nacionalistična vojska preti francosko mejo
D vj beg oblastnikov rdeče vo?tke fn prebivalstva čez mejo
Današnji športni izidi:
Državni smuški prvak v kombinaciji — Tone Razinger Pri skokih na Slemenu zmagal Karel Klančnik Prvak ZFO v alpski kombinaciji — Herie Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu: Jugoslavija : Letonska 0:6 Evropsko prvenstvo dvojic v umetnem drsanju — prvaka Herber - Bayer Slovenca Schwab in Palmetova na 7. mestu Nogomet:
Ljubljana : Hermes 14:0
BSK : Jugoslavija 1:0
Hašk : Concordia 4:4
Gradjanski : Sla vi ja (Varaždin) 7:1
Vesti iz Belgrada
Bc grad, 5. fel>r. m. V Belgradu je bila danes cela vrsta občnih zborov. V veliki dvorani Pri-veligir. agrarne banke so zborovali člani »Agrarne mieli«. Občni zbor je vodil predsednik te organizacije dr. Milorad Nedeljkovič, generalni ravnatelj Poštni hranilnice. Iz govora, ki ga je imel pri tej priliki Milorad Nedeljkovič, je razvidno, da se je* organizacija v treh letih že močno razvila. Pri volitvah novega odbora ie bil znava izvoljen za predsednika dr. Nedeljkovič.
V	prostorih Srbskega kulturnega kluba je bil občni zbor Sveta srbskih kulturnih društev in ustanov. Na njem je bilo prebranih več poročil. O bodočem delu je poročal Vladimir Čorovič, ki je med drugim dejal, da srbsko obeležje tega gibanja nima niti malo pred očmi osnovnega plemenskega okvira, še manj pa teženj, da bi se srbstvo postavilo nasproti jugoslovanstvu. Poudaril je tudi, da je naloga društva poživiti prej tako plodno zasebno pobudo ter ljudske množice zainteresirati tudi za kulturna vprašanja. Za dosego tega cilja je treba, da Svet srbskih kulturnih društev in ustanov razpošlje med ljudstva tudi razne brošure in knji-e, ki bi «e bavile 6 proučevanjem gospodarskih, ulturnih in narodnostnih vprašnj.
Zahtevajte povsod naš list!
Perpignan, 5. febr. S padcem Gerone je Francova vojska dejansko gospodar vse Katalonije. Nacionalistične čete so ©e približale francoski meji na 30 km. Padec Gerone je še bolj pospešil beg prebivalstva, ki ga je rdeča vojska izganjala iz, vseh krajev, čez katere se je umikala.
Dane® dopoldne je prispel v Francijo predsednik republike Azana, ki je po kratkem postanku v Perpignanu odšel s spremstvom v neko kopališče v vzhodnih Pirenejih. Čez mejo so ponoči pribežali tudi rdeči delovni minister Regas, predsednik katalonske vlade Companys in predsednik bivše baskovske vlade Aguirre. O predsedniku osrednje rdeče vlade Negrinu im o drugih ministrih se širijo govorice, da so z letali pobegnili v Valenci jo, kjer bodo skušali obnoviti delo nekaterih ministrstev.
Predsednik bivše katalonske vlade Companys in bivši predsednik baskovske vlade Aguire »ta danes dopoldne prispela v Perpignan. Takoj po prihodu fcta odšla na prefekturo, kjer sta zahtevala. naj jim izdajo francoske diplomatske potne liete. Ko 6e je to zgodilo, sta Companys in Aguire odpotovala v neznano smer.
Odpor rdeče vojske v Kataloniji je po padcu Gerone do kraja strt in ni več govora niti o kakem rednem umikanju, kaj šele o tem, da bi se ta zapuščena in sestradana armada postavljala kje po robu nacionalistom. Kak odpor je nemogoč tudi zaradi tega, ker je umikajoča se vojska brez slehernega vodstva. Vsi višji častniki ter vrhovna
poveijuiKa. generala Aseaisio an Galan, sta že pred dnevi pobegnila v Francijo.
Snoči je preko mednarodnega mostu pri Irunu prišlo v Španijo 1200 rdečih miličnikov, ki eo pripadali katalonski armada.
Poročilo generalnega štaba nacionalističnih čet pravi, da je del Gerone popolnoma uničen zaradi požarov in eksplozij, ki eo jih povzročili republikama. Republikanci eo pred prihodom nacionalističnih čet prisilili prebivalstvo zapustiti mesto.
Perpignan, 5. febr. Nacionalistične čete so danes ob 8.50 zasedle na severnem delu katalonskega bojišča mesto Seo de Urgel, i* katerega so se umaknile rdeče čete, moralo pa ga je zapustiti tudi civilno prebivalstvo. Nacionalisti so danes popoldne nasedli tudi mesto Figneras, zadnji večji kraj v Kataloniji, kar je še bilo pod oblastjo rdeče vlade. Na obali so nacionalistične čete danes *a-sedle pristanišče Palamos, edino omembe vredno luko na tem delu katalonske obale. Spričo naglega prodiranja v zadnjih dveh dneh je treba pričakovati, da bo Francova vojska jutri dosegla francosko mejo ob morju in se na nekaterih drugih točkah.
Danes opoldne se je če* francosko mejo pri Perthusu pripeljala zadnja skupina tovornih avtomobilov, na katerih je bilo 800 zabojev » dragocenimi španskimi umetninami. Te so spravili v okolico mesta, potem pa jih nameravajo poslati v Ženevo, odkoder jih bodo rdeči oblastniki prodajali.
Vesti 6. februarja
Člani madžarskega poslaništva v Moskvi so dobili od svoje vlade povelje, naj takoj odpotujejo v domovino. Posle madžarskega poslaništva bo prevzelo za zdaj poljsko poslaništvo.
Zaradi zadnjih atentatov v Budimpešti je madžarska vlada izdala zakon o ustanovitvi izrednih sodišč za politične umore, za atentate, za zločine z bombami, peklenskimi stroji ter za zločine proti državni oblasti.
Več peklenskih strojev je eksplodiralo včeraj popoldne in danes dopoldne po raznih angleških krajih.
Zmaga generala Franra v Španiji bo popolna šele, ko bo konec rdeče vojske v Španiji in na vseh sosednih ozemljih, kjer bo ta vojska dobila zavetišča.	*
Predsednik francoske poslanske zbornice Herriot je dal senzacionalno izjavo, da ne namerava kandidirati za predsednika republike. Herriot je dozdaj veljal za kandidata, ki bi bil skoraj najbolj gotovo izvoljen.
Španska nacionalistična vojska je zadnje dni ujela sina bivšega predsednika republike Zamora.
Japonci se zadnje čase zavzemajo za sklicanje mednarodne konference, ki naj bi rešila vsa sporna vprašanja na Daljnem vzhodu.
V	pristanišču na Malti sta se zaletela torpedna rušilca »Griffin« in »Shikaric. Druga ladja je bila pri tem močno poškodovana.
Palestinska konferenca v Londonu se bo začela
7.	februarja. Vsi arabski zastopniki so že dopotovali v angleško prestolnico.
Francoski zunanji minister Bonnet je včeraj sprejel našega poslanika v Parizu Puriča in predsednika našega trgovskega zastopstva Pilijo.
Lastniki angleških in nemških premogovnikov so sklenili dogovor o ustanovitvi evropskega pre-mogarskega kartela, ki bo narekoval cene premogu za vso Evropo.
Celotni proračun nove češkoslovaške države bo zoa-šal tri milijarde 140 milijonov kron in je veliko manjši od prejšnjih poračunov.
V	knjižnični dvorani na banovini je bil včeraj sestanek med zastopniki ministra Cvetkoviča in glavnega odbora Jugorasa ter zastopniki Zveze združenih delavcev. Na tej konferenci so bile določene vse podrobnosti sodelovanja pri bodočem delu. Ob koncu so bile z zborovanja poslane pozdravne brzojavke slovenskima ministroma dr. Korošcu in dr. Kreku ter ministru Dragiši Cvetkoviču.
Ban dT. Marko Natlačen se je spomnil pokojnika s temile prisrčnimi besedami: »Smatram za svojo dolžnost, da izrečem Vam kot vrhovnemu predstojniku Misijonske družbe v naši državi, ob priliki smrti velikega člana Vaše družibe tako v svojem imenu kakor tudi v imenu banovine, ki ji imam čast načelovati, globoko sožalje. Z blagim pokojnikom so mene osebno vezale še posebne vezi, ker je bil moj katehet na ljudski šoli v Vipavi in sem že iz tistih časov gojil do njega izredno spoštovanje. Da počastim pokojnikov spomin, prilagam mesto venca znesek 1000 din za novo 6irotišče, ki ga gradite v Zeleni jami. — Ban dr, Natlačen.
Predsednik Prosvetne zveze dr. Fr. Ks. Lukman je izrazil svoje sožalje z besedami: »Spomin tega apostolskega moža, katerega je Bog po življenju, polnem naporov in odpovedi, poklical k sebi po plačilo, bo živel med nami kot trajen opomin k delu za božje kraljestvo. Da izkažemo pokojnemu tudi na zunaj 6voje spoštovanje, 6em pozval ljubljanska in okoliška prosvetna društva, da se udeleže pogreba z odposlanstvi in zastavami.«
Predsednik apelacijskega sodišča je počastil spomin z besedami: »Vzorno in nad vse požrtvovalno delovanje Velikega Pokojnika, do katerega amo gojili v»i zemljani, ki smo ga imeli čast poznati, izredno veliko spoštovanje, bo ostalo v neizbrisnem svetem spominu. — Dr. Vladimir Golia.«
Brzojavka voditelja prekmurskih Slovcnccv g. Klekla se glasi:
»Ob izgubi Vašega veiikega sina škofa dr. Gnidovca sprejmite moje globoko sožalje za rajnega, ki ga prosimo, naj se nas spomni pri Jezusu.
—	Klekl. «
S podobnimi izra>zi je naznanilo svoje sožalje tudi več predstorjništev samostanskih družin.
Sklepi italijanskega velikega fašistov*!«ega sveta:
Italijanski prostovoljci se se ne bodo umaknili iz Španije
Rim, 5. febr. Veliki fašistovski svet se je pod Mussolinijevem predsedstvom sestal snoči ob 22 v Beneški palači. Navzoči so bili maršal Balbo, general De Bono, De Vecchi, Federzoni, Ciano, Revel, Bottai, Volpi, Alfieri in drugi. Mussolini je na seji imel poročilo o splošnem mednarodnem položaju. Poročilo je bilo sprejeto z navdušenjem in odobravanjem.
Za Mussolinijem je govoril zunanji minister grof Ciano, ki je razložil nekatere posebne točke, ki so važne za italijansko zunanjo politiko. Za tem je veliki fašistovski svet sprejel resolucijo, v kateri pravi:
1.	»Veliki fašistovski svet izraža svoje globoko zadovoljstvo z govorom, ki ga je imel Hitler o priliki 6-letnice prihoda na oblast in v katerem je ponovno potrdil idejno in vojaško skupnost, ki
združuje obe revoluciji, fašistično in nacionalistično, in ki bo združevala oba naroda tudi v bodočnosti.«
2.	Veliki fašistični svet, ki se je sestal na dan zavzetja Gerone in osvoboditve vse Katalonije od divjakov in boljševiškega pritiska, pošilja svoj pozdrav junaškim španskim borcem in legionarjem, ki so sodelovali prt zmagi, ter sporoča vsemu svetu, da prostovoljske sile fašizma ne bodo zapustile borbo prej, preden ne bo uspešno končana.c
Pričakovali so, da bo Mussolinijev govor na seji fašistovskega sveta objavljen, toda namesto njega prinašajo italijanski listi samo kratko uradno poročilo. Do tega je prišlo najbrže, ker vlada v italijanskih krogih prepričanje, da položaj v Evropi ni tak, da bi bilo treba kakega senzacionalnega razjasnjevanja.
Sedem cerkvenih knezov pojde za pogrebom pokojnega škofa Gnidovca
Soiaina brzojavka slovenskega vod telja dr. Koroica
Ljubljana, 5. februarja.
Procesije vernega ljubljanskega prebivalstva neprenehoma hodijo kropit truplo pokojnega svetniškega škofa dr. Gnidovca in molit za njegov dušni pokoj. Število kropilcev govori o tem, kakšno spoštovanje je gojilo slovensko ljudstvo do tega svojega sina, čigar imena ni bilo velikokrat slišati v naši javnosti, a je sloves o njegovem apostolskem delu šel od ust do ust.
Za jutrišnji pogreb vlada po vsej Sloveniji ogromno zanimanje. Po dosedanjih priglasili se bo pogreba udeležilo 7 jugoslovanskih škofov in sicer: ljubljanski dr. Rožman, mariborski dr. Tomažič, zagrebški nadškof dr. Stepinac, belgrajski
nadškof dr. Ujčič, sarajevski nadškof dr. Sarič, krški šikof dr. Srebrnič, senjski škof dr. Burič, dubrovniškega škofa dr. Careviča bo zastopal ljubljanski generalni vikar g. Ignacij Nadrah.
Predstojništvu reda lazaristov so med prvimi izrazili sožalje: voditelj Slovencev dr. Korošec, ki je brzojavil iz Belgrada:
»Ob smrti člana družbe prevzv. škofa dr. Gnidovca izrekam svoje globoko sožalje. — Dr. Korošec.«
Dr. Krek je poslal brzojavko:
»Ob te&em udarcu smrti prevzv. škofa iskreno sočustvuje z vami minister dr. Krek.«
Drevi ob 20 koncert Lajovčevih skladb v Filharmoniji
'■Si
Svečanost ob pogrebu skopljanskega škofa dr. Jan. Fr. Gnidovca
Pogrebne slovesnosti se bodo vršile v sledečem redu:
Oh 10 slovesni vhod nadškofov, škofov in osta-lih cerkvenih dostojanstvenikov v cerkev Srca Jezusovega, kjer bo že ležalo truplo velikega pokojnika. Sledi pontifikalna sveta maša. Po sveti maši pridiga (prevzv. g. škof dr. Gregorij Rožman). Nato slede absolucije, po katerih se razvije sprevod po naslednjem razporedu.
Razpored sprevoda:
1. Križ. 2. Četa fantov. 3. Gojenke Licht. zavoda. 4. Šole. 5. Marijine družbe za gospe in dekleta. 6. Redovnice. 7. Društva. 8. Ustanove in korporacije. 9. Vincencijev dijaški dom. 10. Zastopniki skoplj. škofije (laiki) 11. Križ za duhovščino. 12. Bogoslovci. 13. Redovniki. 14. Svetni duhovniki. 15. Profesorski zbor in vzgojno vodstvo škofovih zavodov. 16. Misijonska družba. 17. Pro-
fesorji teološke fakultete. 18. Duhovniki skoplj. škofije. 19. Kanoniki. 20. Infulirani prelati. 21.
Škofje in nadškof je. — Voz s krsto — 22. Pokojnikovi sorodniki. 23. Zastopniki oblasti. 24. Moški. 25. Ženstvo.
Navodila:
Vernike prosimo, da izpraznijo ob pol 10 cerkev Srca Jezusovega. Zastopnike oblasti, ustanov, korporacij, duhovščino in pokojnikove sorodnike pa vljudno prosimo, da pred 10. uro zasedejo prostore v cerkvi.
Verniki bodo lahko prisostvovali vsem slovesnostim na trgu pred cerkvijo, ker jih bodo prenašali ojačevalci.	e
Pogrebni sprevod se bo pričel premikati okrog pol 12.
Prosimo, da se občinstvo v vsem pokori redi-teljstvu.
Ljubljana od včeraj do danes
Po mrazu, ki je zdaj zadnje dni spet malo bolj /.akraljeval, se je vreme obrnilo. Včeraj zvečer je luna v čadasti meglici, ki je prepregla nebo, dobila mavričast soj, ki ga vremenarji proglašajo za glasnika vremenskih sprememb. Za danes pa nam je še prihranil ta soj neugodni obrat. Lep, jasen, prav zares pomladanski dan se je zjutraj izmotal iz meglenih pernic in razveselil ljudi, ki imajo v nedeljo radi prijeten in tudi po vremenu čeden dan počitka. Talso je bilo gorko, da so se ljudje v zimskih suknjah kar pošteno potili, če so bili prisiljeni k naglejšemu premikanju. Seveda je vse, kar leze in gre, krenilo od doma, lepo zaklenilo hišna vrata in se podalo na razne prijetne kraje. Šmarnogorski nedeljski romarji so danes še prav posebno prišli do besede. Vse črno jih je bilo. Prihajali,so peš, s kolesi, z vlakom, s tramvajem, z avtomobili. Na vrhu so posedli po mokrih tleh in se na solncu greli kakor martinčki. Drugi so jo mahnili na Golovec, pa tja čez proti Orlam, k Sv. Katarini, na Grmado, na Posavje. Zložnejši so se zadovoljili z družinskim izletom na Grad in morda na Rožnik čez Šišenski hrib. Dan je vse prekmalu minul. Zvečes so oživele ulice množice so se stekale v mesto.
Množice krope škofa Gnidovca
Neprestano prihajajo goste trume v škofijski dvorec, kjer leži na mrtvaškem odru škof Janez Gnidovec. Živa reka ljudi se pomika proti poslopju. Neprestano prihajajo novi verniki, ki se na stopnicah srečavajo s tistimi, ki so bili ie pri mrtvaškem odru ter pomolili. Pobožna tišina vlada v dvorani, v kateri leži veliki apostol, goreči ljubitelj duš in oznanjevalec božjega kraljestva. Drug za drugim pristopajo v neprekinjeni vrsti od ju-trn do večera vedno novi ljudje. Pristopajo, dvignejo škropilnik in porose krsto, nato stopijo ob stran ter dado mesta drugim, ki prihajajo za njimi. Tam postoje in v zbrani pobožnosti molijo.
Naval na popoldanskih vlakih
Že v poznem dopoldnevu so bili vlaki, ki odhajajo v bližnje podeželje izredno zasedeni. Še večji naval pa je nastal v prvih dveh popoldanskih urah, ko odhaja skupaj drug za drugim več vlakov. Izletniki, ki imajo svoje znance na deželi, so se v tem lepem pomladanskem vremenu odločili za obiske. Pa ne samo ti, tudi drugi, ki nimajo nikogar znanega tam zunaj na deželi, so odhajali turistovsko opremljeni v prirodo, ven iz pustega mesta za nekaj prijetnih, kratkih uric. Zvečer so spet prihajali vlaki, množice so se vsipale iz njih, skoraj vsak človek je imel za klobukom kakšen zgodnji pomladanski cvet. Židane volje so bili; marsikdo je na »deželci« tudi srknil kozarček »močnejšega«. Pijača mu je prijetno »ovenčala«
Medeni teden
priredi Slovensko čebelarsko društvo v Ljubljani, Tyrševa cesta 21, od 6. do 11. februarja. Brezplačna razstava in pokušnja medu in medice. Prodaja kontroliranega medu znamke »Medved« po znatno znižanih cenah. Vabljeni vsi ljubitelji medu in medice.
glavo, odkril je, da ima dober glas, pa ga je pohitel še drugim pokazat. Na Miklošičevi cesti je bilo ob prihodu slednjega vlaka kar se da živahno. Ljudi se je kar trlo.
Ob takih dneh, ko se imajo vsi ljudje prav dobro, najbolj trpe tisti, ki drugim pomagajo k udobnosti in dobremu razpoloženju. To so železniški sprevodniki in vlakovodje ter natakarji in natakarice, ki imajo prav največ dela takrat, ko vsi drugi ljudje prav lepo praznujejo in slave.
Ljubljanska reševalna postaja
Danes ni imela prav posebno hudega dela. Le malo »pacientov« je prosilo pomoči. Do zgodnjih večernih ur v vpisni knjigi ni bil zaznamovan noben značilnejši primer. Je že tako, v nedeljo ima vsak človek rad mir. Tudi bolniku se ne zdi primerno, da bi ga, če že res ni najhujša sila, prevažali od doma v bolnišnico. Rajši še potrpi štiriindvajset ur, da ga prepeljejo na delavnik.
Mariborski drobiž
Maribor, 5.. februarja.
Smrtna kosa. V visoki starosti 81 let je umrla
na Meljski cesti 31 vdova po železniškem nadspre-vodniku gospa Helena Iloubman. Naj počiva v miru!
Žeparji na plesu. Pekovski pomočniki so imeli snoči svojo plesno prireditev v Gambrinovi dvorani. Med plesalci pa je sredi noči nastalo veliko razburjenje, ker so nekateri opazili, da so na skrivnosten način izgubili svoje ure. Iskali so jih po vseh kotih, pa jih niso nikjer našli. Končno so prišli do spoznanja, da so bili okradeni. O lem je bila obveščena tudi policija, ki je izvršila dve aretaciji. Prijeli so 30 letnega krošnjarja Jurija Perešiča iz Splita in 86 letnega trgovskega potnika Jurija Tadiča iz Petrinje. Pri Perišiču so našli pri preiskavi pet žepnih ur ter popolnoma nov lovski nož. Šesto uro so našli v garderobi za pečjo, kamor jo je vrgel, ko je opazil, da so mu na sledu. PerešiČ je Specialist za tatvine ur, ki jih zna izmikati iz žepa tako spretno, da žrtev tega sploh ne opazi. Pri Tadiču niso našli ničesar sumljivega, vendar so ga za vsak primer obdržali na varnem, da se pozanimajo za njegove posle. Plesalci so se oddahnili, ko so videli, kak uspeh je imela policijska preiskava.
Kolo brez lastnika je našel pred gostilno Marije Graber na Koroški cesti delavec Ferdinand Ferenc ter ga izročil policiji.
Mladega smučarja pogrešajo. Dne 21. januarja je odšel na Pohorje smučat dijak III. razreda gimnazije 16 letni Albin Fritz, pa se še do sedaj ni vrnil nazaj k svoji gospodinji. Ta je sedaj vznemirljivo zadevo prijavila policiji.
10 letnico je včeraj slavil mariborski Rotary-klub. Proslave, ki je bila v spodnji kazinski dvorani, so se udeležili tudi rotarijči iz Ljubljane, Zagreba in Gradca.
I Danes ob 16. liri	ROBIN HOOD
nepreklicno zadnjikrat	po znižanih cenah din 4.50 in 6.50.
Predstavi ob 19. in 21. tiri zaradi koncerta odpadeta!
KINO MATICA 21-24
]
Zahtevajte povsod naš list!
Po mariborskih zborovalnih dvoranah
Maribor, 5. februarja.
V Mariboru je bila danes cela vrsta občnih zborov. Je pač sedaj zborovalna sezona. Največje zanimanje je vzbujal pač občni zbor
Zveza Maistrovih borcev
ki je preživljala zadnje čase notranji izo, pa je bil razumljiv velik interes, ki so ga , azali člani za današnjo priložnost temeljitega razčiščenja. Občni zbor je bil v zgornji dvorani Narodnega doma, ki pa je bila skoraj pretesna, saj je bilo navzočih nad 300 članov. Polnoštevilno so bili zastopani po svojih delegatih tudi zunanji odseki. Občni zbor so obiskali tudi oficielni predstavniki, tako zastopnik mestnega poveljnika g, podpolkovnik Maslač, solunske prostovoljce je zastopal Grčar, voj’ne invalide pa predsednik Geč. Zborovanje je^ vodil poslevodeči podpredsednik Guštin, tajniško poročilo Lipuš in Cimerman in blagajniško Hribernik. Po poročilih se je razvila zelo živahna debata, ki pa je ostala v stvarnem okviru. Zelo veliko zanimanje j« vladalo predvsem za vprašanje prostovoljskih pravic Maistrovim borcem ter so bili podani v tem pravcu izčrpni referati. Zaključilo se je zborovanje z volitvami, pri katerih je bila sprejeta sledeča lista: Predsednik- Guštin Julij, 1. podpredsednik Malenšek Jožko, II. podpredsednik Barle Josip, III. podpredsednik Cvirn Franjo, tajnik Cimerman Martin, blagajnik Hribernik Romuald; odborniki: Kramberger Franjo, Gnilšek Franjo, Jerebič Franjo, Horvat Simon, Feldin Mirko, Ortan Ivan. Babič Ferdo, Birtič Ernst, Šmon Anton, Vizovišek Josip, Žohar Drago, Žebot Franjo, Semenič Andrej, dr. Šnuderl Makso, Weixl Vinko, Weiss Josip, Vavpotič Edo, Kocmut Drago, Senica Alojz, Luknar Franjo, Kaleh Alojz, Ribič Ivan, dr. Irgolič Franjo, Artič Franjo, Fidler Jernej, Goršič Janko. Kovač Štefan, Mohor Anton, Frelih Jožko. Z občnega zbora je bila odposlana vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petni II. ter pozdravne brzojavke predsedniku senata dr. Korošcu in vojnemu ministru Nediču.
Zbor Ipavčeve pevske župe
Dopoldne ob 10 so se zbrali v prostorih Glasbene Matice delegati pevskih društev k občnemu zboru Ipavčeve pevske župe. Zbor je vodil predsednik prof. Mirk, poročila so podali pa še tajnik Matija Trstenjak, blagajnik Vinko Živko, zborovodja Horvat Albin in delegat Mordej Franjo. Iz poročil je bilo razvidno živahno delo župe, ki je priredila številne skupne nastope pevskih društev. Vsega skupaj je v župi včlanjenih 23 društev. Obširne priprave je vršila za skupen nastop vseli pevskih društev na proslavi 20 letnice osvo-Bojenja Maribora, ki pa se je potem ni vršila. Za prihodnjo sezono si je začrtala župa lep koncertni in organizatorjem program. Izvoljeno je bilo tudi sedanje vodstvo.
Občni zbor SK železničarja v Mariboru
V klubskih prostorih na Tržaški cesti je bil enoči občni zbor ene najmočnejših mariborskih športnih edinie — SK Železničarja. Vodil ga je predsednik inž. Uran, ki je podal splošen pregled o delu in življenju kluba v preteklem letu. Nato je sledilo poročilo tajnika Jenka, ki je navajal, da šteje klub 1375 članov, od katerih se aktivno udejstvuje 230 nogometašev, 135 lahkoatle-tov, 56 šnhistov, 1.3 kolesarjev, 60 članov teniške sekcije ter 65 smučarjev. Za nogometno sekcijo je poročal Rudolf Vogrinec: sekcija je odigrala 33 tekem, od tega 17 prvenstvenih, 6 pokalnih, 8 prijateljskih in 2 turnirski. Doma je igrala 22 krat, izven Maribora 11 krat. Za tenis je poročal Mazi, za šah Franc Knechtl, za zimski šport Pirnat, za kolesarsko sekcijo Glavič, za lahko atletiko Podpečan, gospodarjevo poročilo pa Jenko. Vrednost klubovega imetja se ceni na 27.966 din. Blagajniško poročilo jo imel Podpečan: dohodkov je imel klub 99.921 din, izdatkov pa 92.491 din Dolgovi znašajo še 45.000 din. Pri volitvah je bil izvoljen v glavnem dosedanji odbor s predsednikom inž. Uranom na čelu. Po občnem zboru se je vršil to-
variški večer. Predsednik je izročil najboljšemu strelcu nogometne sekcije Pavlinu darilo prijatelja kluba kavarnarja Majcna — srebrno cigaretno dozo. Dne 12. februarja bo ob 10 dopoldne v klubskih prostorih na Tržaški cesti občni zbor Društva prijateljev SK Železničarja.
Zbor kolesarske podzveze v Mariboru
Dan dopoldne je bil v prostorih hotela Zamorec občni zbor Mariborske kolesarske podzveze, ki ga je vodil predsednik Mihael Lešnik. Navzočen je bil tajnik kolesarske zveze Ferari iz Zagreba, ki je podal obširen pregled delovanja najvišjega kolesarskega foruma. Za predsednikom Lešnikom je poročal tajnik Steinbichler, tehnično poročilo Glavič, ki je omenjal, da nazaduje ta športna panoga predvsem zaradi slabih cest. V podzvezi je včlanjenih 9 klubov, ki so priredili lani 15 dirk. O stanju blagajne je poročal Lubša, nakar so sledile volitve. V funkcija je ostal dosedanji odbor, le tajniške posle je prevzel štrucel.
Vsem onim, ki so bili naročeni na »Ponedeljski Slovenec« in »Slovenski dom« istočasno in ki so oba časopisa predplačali, bomo predplačilo za »Ponedeljski Slovenec« knjižili v dobro za naročnino »Slovenskega doma«.
Sijajna prireditev Ruske Matice
Maribor, 5. februarja.
V Mariboru in okolici živi izredno veliko naših slovanskih bratov Rusov. Tako so se že asimilirali in privadili uašega jezika, da jih prav nič več ne ločimo od naših ljudi. Živijo tiho in skromno, vdani v svojo grenko usodo, srečni, da so dobili pri nas drugo domovino. Enkrat vsako leto pa stopijo v ospredje, da pokažejo, kako živa je v njihovih srcih narodna ruska zavest, da še niso pozabili svoje velike slavne Rusije. Njihova Ruska Matica prireja vsako leto v predpusfu večjo javno prireditev, na katero povabijo Rusi svoje mariborsko slovenske prijatelje. Prireditev je združena vsakokrat z umetniškim koncertom in prireditelji se res potrudijo, da nudijo obiskovalcem izbran spored ter si v ta namen poiščejo najboljše ruske umetnike v tu- in tudi v inozemstvu. Zaradi tega je ta prireditev Ruske Matice res družabna in umetniška atrakcija ter je vsako leto bolj obiskana. Do letos so jo imeli vedno v spodnjih prostorih Kazine, ki pa so bili že odločno pretesni, pa so se zaradi tega z letošnjo prireditvijo preselili v Narodni dom. Tudi ti prostori so bili docela napolnjeni. Prireditev je imela elitni značaj, bila pa je obenem tako prisrčno domača, kakor jo znajo organizirati le Rusi. Živobarvne ruske narodne noše, ruski plesi so ji dali svojstven značaj, posebno pa je poudaril to še koncertni del, na katerem je bil višek nastop obeh slavnih ruskih pevcev — belgrajske primadone gospe Popove ter znanega pevca milanske Scale g. Popova. Vse koncertne točke so bile deležne velikega priznanja. Po koncertu se je razvila razgibana družabna zabava, ki je trajala do jutra. Prireditev so obiskali odlični predstavniki mariborskega javnega življenja.
Brežice
Danes dopoldne je v tukajšnjem frančiškanskem samostanu umrl v 82. letu starosti brat Pe-regrin Medved. Pogreb bo v torek ob devetih dopoldne.
Zemunska vremenska napoved: Deloma oblačno na severu in v glavnem jasno na jugu Ziutrai bo v dolinah megla. Toplota se bo dvignila
Herwey Allen:
189
Antonio Adverso, cesarjev pustolovec
>Hak je vzkliknil sergeant.
»Meni se pa zdi, da ga bomo še vedno motili, če le ne ukažete enemu s\ ljudi, da odvede konje v hlev,« mu je pojasnjeval Antonio. ,,ubila sva svojega voznika. Tu je nekaj za tistega, ki bo skrbel za konje.« Dal je sergeautu v roko težak kovanec in stopil iz voza.
»Če imate kakšno važno stvar, monsieur.. .<
»Nisva prišla sem na trg jajca prodajat,« je pripomnil Vincenc in pokazal na dve kmetici s košarami, ki sta na drugi strani ceste čakali na častnika, ki v glavnem stanu skrbi za prehrano. »Prišla sva v izredno važni zadevi. Je gospod Bourienne tu ali v Parizu?«
»Ici, monsieur. Ga poznate? lle, Frampton, skrbi za la dva gospoda! Imata opravka pri generalu.« Sergeant je stisnil denar v žep. »Kako naj pribočniku rečem, kdo ga čaka?«
»Povejte gospodu Bourienne, da bi njegov prijatelj, bankir Nolte, želel čimprej govoriti z ujim. O neki važni zadevi.«
Sergeant je odšel v hišo.
Trenutek pozneje jo Bourienne sam stopil čez prag. Ni bil videti ravno preveč vesel.
A, dober dan, gospod Nole.« Priklonil se je svečano resno, ko ga je Vincenc predstavil Antoniu.
»General Bonaparte ravno zdaj spi,< je dejal. »In če sta se pripeljala iz Pariza, da ga nadlegujeta zaradi obresti novega rentnega posojila, vama svetujem, da odideta domov, preden se prebudi. Šele prejšnji jionedeljek je imel z Ouvrardom pol ure —«
Vincenc ga je prekinil.
»Moja stvar je Čisto zasebna in je vojaške, no pa morda finančne narave. Ne dvomim v to, da bi nama vi sami lahko pomagali, če hočete, ne da bi bilo treba nadlegovati generala. Na kratko rečeno: Naju so ‘oropali in prišel sem k vam zaradi povračila škode.«
»Tiens, je odvrnil tajnik in očividno mu je kar nekoliko odleglo. »To je vendar čisto nekaj drugega. Stopita noter. Ordouanc, stole! Mi bosta za trenutek oprostila, messieurs? Vidita, kako zelo sem ravno zdaj zaposlen. Prvi konzul — potegnil je uro iz žepa — se prebudi čez Četrt ure.« Kar malo je vzdihnil in si utrl čelo. Vincenc in Antonio sta se vsedla in z velikim zanimanjem opazovala igro, ki so jima jo tu predvajali.
V	sosedni srbi so ordonanri brž postavili zložljive mize in stole In pripraviti peresa ter druge pisalne potrebščine. Iz njihove okret-
nosti se je dalo sklepati, da so se v tem poslu vadili že dolgo časa in da so se ga izvrstno naučili. Vstopil je neki pribočnik in preizkusil vsako pero, posipalnico, črnilnike in zavitke papirja. Veliki naslonjač je postavil bližje k luči. Dva civilna pisarja sta vstopila ter so vsedla na vojaške stole. Sedela sta in čakala napelo in nepremično. Na veliki mizi v glavnem prostoru, v katerem sta sedela Vincenc in Antonio, so razvrščali oprode dospela poročila. Budno je nanje pazilo Bourienneovo oko. Ordonanci so nosili v sobo velike usnjate torbe. Tajnik jih je odpečatil. Iz njih so stresali pošto na mizo in jo hitro urejali.
»Milan in Piemont,« je pripomnil Bourienne. »Drugo lahko še počaka.« Njegove oči in roke so letale nad pismi, ki so jih stresali iz torb. Cel kup listin se je nabral brž v majhni zeleni košari. Vse druge so uredili pisarji, jih zaznamovali in jih strpali v druge usnjate torbe, ki so visele pred njimi.
Bourienne se je ukvarjal z manjšim kupom listin, ki so se nabrale v košari. Pisma, naslovljena na rodbino Bonaparte, je dal spet posebej v omarico, ki je nosila označko »B«. Pisma od Luciena Bona-parta, ki je bil ledaj v Madridu, je dejal med poročila iz Španije. Z neverjetno naglico je prebral ostala pisma in je na vsako napisal nekaj besed, ki so podajala kratko vsebino. Potem jih je zložil v nekem gotovem vrstnem redu in jih dal spet nazaj v zeleno košarico.
Generalov pribočnik F.ugene Beauharnais je prišel po hodniku in pogledal skozi vrata. »Končano?« je vprašal in spet izginil.
Nekaj minut pozneje so zaslišali po hodniku trde, kratke in hitre korake in ostro rožljanje nožnice ob golenici. Vsi navzočni so skočili pokonci. Na obrazih so imeli izraz kot tekači na startu, ki čakajo na znamenje.
Mal mož, čigar glava se je zdela nekoliko prevelika za njegovo telo, je vstopil. Obstal je in se oziral naokrog. Neka neznana sila je žarela iz njega kot toplota iz sonca. Vsi, kar jih je bilo v sobi, so bili kakor elektriziranL Njegova pojava jim je vzela vsako najmanjšo samostojnost in jih docela priklenila nase. Neka neznanska sila je bila v njegovi glavi in so jo razodevale oči in prostor med njimi. Ce bi človek kdaj v navadnem življenju videl nenadno ta pogled, bi imel podoben občutek, kot oni, ki odpre omaro za obleko, da hi vzel iz nje klobuk, pa nenadno zazija nanj s svojini napetim vratom kobra. Ou ve: Prvi naslednji gib, ki ga bo naredila ta strašna glava, bo popolnoma točno preračunan gib. Vsako dejanje, razen tistega^ ki ga namerava izvesti, zastane. In to, kar si je namenila, bo tudi storila.
»Zganite se,< je dejal visok svetel glas. Zvenelo je, kakor bi bil povedal nekaj drugega. Delo je šlo od rok, kakor bi bili z njim
šele komaj začeli. In zdelo se je, kot da se pisma sama od sebe
urejajo in razvrščajo. Bonaparte je stegnil svojo roko slepo v praznoto. Bourienne je potisnil zeleno košarico nazaj. »El monsieur le banquier la?« je vprašal Bonaparte in pogledal strogo Vincenca Antonia menda ni videl. Kljub temu pa sta oba spet vstala in se poklonila. Bourienne je nekaj zašepetal, česar nista mogla slišati.
»Eh bien,« je odvrnil Bonaparte in odšel v sosedno sobo, kjer sta čakala oba pisarja. Pomočila sta peresa. Takoj je začel narekovati pisma.
S svojega mesta ob steni je mogel videti Antonio postrani v sosedno sobo, v kateri jo delal Napoleon. Mogel je razumeti tudi ne*a, tistega, kar je Napo eon govoril in ga ujeti sem pa tja s po-gledom ko je hodil po sobi Globoka tiSina in samotnost se je polastila hiše. Razen prasketanja peres in šuma listin v poštnih torbah m razmeroma precej tihih navodil, ki jih je pri tem dajal Bourienne, so vsi ostali glasovi prihajali od zunaj.
i/«n :Lr^„hJf°a^^trUlnn0. Ii0raka,» straža sem in tja. Konji nekega konjeniškega oddelka so kopali z nogami prst pod drevesi ob cesti. Dolgi popoldanski sončni žarki so polagoma že padali* proti večeru. Visoki svetli glas v sosedni sobi je govoril neprestano. Tudi Napo-leon je hodil sem in tja kot straža pred hišo. Narekoval je obema pisarjema hkrati.
.. bedela sta na nasprotnem koncu sobe. Napoleon je hodil med njima gor m dol ter narekoval po odstavkih, znaj temu zdaj onemu. Narekoval je pismo za novoimenovanega vodjo Ecole Militaire in mu v njeni sporočil navodila za računski pouk topniških častnikov: »...kdor ne moro razumeti in narisati geometričnih krivulj na cilin-drastih in stožičastih modelih, ki smo vam jih pred kratkim poslali mora biti takoj premeščen k pehoti. Važno je, da je vsak topniški' častnik francosko vojske usposobljen, da si kakršnokoli parabolo živo predstavlja. Njegovo matematično znanje mu mora preiti v meso in kri...«, in spet se je zabliskal meč v njegovi nožnici, ko je šel mimo vrat. Antonio je slišal nato, kako je narekoval drugemu pisarju? »...prezgodaj jo še, javno ravnati z novo podvrženimi kraji v Piemontu kot s francosko zemljo. Veljajo naj samo kot kraji kjer je francoska posadka. Na dosedanje pravice tamkajšnjega ljudstva se je treba ozirati. Cez približno eno leto bodo verjetno ti kraji združeni v poseben francoski departement. V tem primeru bo uprava...«, in tako je slo dalje z njegovim narekovanjem.
Njegova glava je bila nalahko sklonjena na prsi. Roke je imel pri tem, ko je hodil sem in tja po sobi, prekrižane na hrbtu. Zdaj je stopil k jemm košari in začel prebirati pismo za pismom. Istočasno je začel delovati drugi del njegove glave, da nista pisarja preveč počivala. Metal je pisma, ki jih je prebral, na tla«
Od tu in tm
Za ustanovitev posebnega turističnega sklada se zavzemajo tujskoprometne organizacije iz savske, primorske in zetske banovine. Te dni je bil v Dubrovniku sestanek delegatov vseh organizacij, na katerem eo zahtevali, da vlada ustanovi poseben sklad, iz katerega bi se dobivala sredstva za preurejanje letoviških krajev in za izdajanje posojil gostinskim obratom.
Klirinški dolg Italije naši državi Se je skoro popolnoma uredil. Še pred meseci se je sukal ta dolg okraj* trištevilčnih števil, kasneje pa 6e
je stalno m vztrajno zniževal. Na zadnji dan januarja ie jznašal dolg Italije komaj še 2.3 milijona dinarjev. Pač pa je mnogo večji klirinški dolg Nemčije, namreč 360.5 milijonov dinarjev. Po drugi 6trani pa so «e znatno znižali dojgovi naše države Madžarski, Romuniji in Češkoslovaški, kateri smo dolžni še 114.5 čeških kron.
Da bi maščeval čast svoje devetletne hčerke.
je ubil nekega Arnavta Radoslav Novakovič iz Gornje Lapašnice blizu Prištine. Pred nekaj meseci je skupina Arnavtov napadla devetletno hčerko, nakar jo je eden od njih zlorabil. Dekletce je dobilo nalezljivo bolezen, da je moralo v bolnišnico. Novakoviča je nesreča hčerke silo zabolela. Naznanil je Smajla Aliloviča sodišču, češ da mu je okužil hčerko. Preiskava je dognala, da je bil Smajl bolan na isiti bolezni. Zaradi tega svojega ravnanja pa se ie Novakovič smrtno zameril Ali-lovičem. Zapretili so mu. da bodo njega z vso družino spravili s poti. Pri neki priliki se ie Novakovič napadalcev komaj ubranil e streli iz puške. Končno se je vse skupaj obravnavalo pred sodiščem. Smajl je bil oproščen, ker ni bilo zadosti dokazov za njegovo krivdo, ortroačen pa je bil tudi Novakovič, ker se je sodišče prepričalo, da je streljal v silobranu. Ko eo se r>a oboji znašli na hodniku, je razburjeni Novakovič potegnil samokres in ustrelil v skupino Arnavtov Pa ni zadel Smajla, temveč njegovega strica Adema.
Ob Tel*'ki udeležbi občinstva, zlasti pa stanovskih tovarišev in tistih, katere je ozdravil težke
jetike, je bi! predvčerajšnjim pokopan zdravnik dr. Vaso Savič. Iz Belgrada so njegovo truplo prepeljali v Petrovgrad, kjer so ga pokopali. Tako v Belgradu kakar v Petrovgradu se je od pokojnika poslovilo izredno veliko število govornikov, ki so vsi poudarjali nenavadno plemenitaši dr, Saviča, ki je vse svoje življenje posvetil blaginji ljudstva, ne da bi pri tem iskal materijalnih koristi. Prav tako ganljiv ie bil tudi pogreb zdravnice dr. Kučerove, ki je šla s svojim učiteljem skupaj v smrt, Kaj je dr. Saviča prav za prav pognalo v smrt, bo prejkone ostalo tajnost, ker za njim ni •jsijlo nobeno oismo ali jasen znak, ki bi razsvetlil ozadje žaloigre.
V	bližini južnoafriškega mesta Cape<owna je nasedla velika jugoslovanska tovorna ladja »Avala«. last Jugoslovanskega Lloyda. V gosti megli je ladja zašla in nasedla na grebene. Oddani so bili takoj klici na pomoč, nakar sta pripluli dve ladji in eno legalo Zaradi velike razpokline je začela voda naglo vdirati v ladjo, vendar pa sta dve tuji ladji posadko reši H. Sprva se je raznesla vest. da se je nasedla ladja potopila s tovorom vred. toda kasneje je družba-lastnica dobila obvestilo, da se ladja 6icer ni potopila, da pa je skoraj do polovice napolnjena z vodo. Jugoslovanski Lloyd je imel svojo ladjo zavarovano pri zavarovalnici »AngleAki Llovd«, ki ima sedaj tudi nalogo, da reši z nasedle ladje preostanek tovora, oe ho«e dobiti vsaj nekaj nadomestila za zavarovalnino, ki jo mora izplačati.
>TopernicM so preganjali kmetje iz nepo-sr*nnc biinne Knme. Kmetu Janjiču jp zbolela hčerka Zorka, iSekega večera, ko se je zbralo ob njem' bolniški postelji več sosedov, je začela Zorka bloditi in vpiti, da jo davi starka Darinka. Ta ženska je imela nenavadno grd obraz in so .jo kmetje zalo imeli za čarovnico i njeno sestro vred. Komaj je Zorka izgovorih imenovane besede, so kmetje pobrali vile in molike, od"li v dom Darinke in jo z mukami hoteli prisiliti, da bi »odčarala« Zorko. Ker starka tega ni mogla storili. r*°_ jo pretepali. Zadeva je seveda prišla pred sodišče, kjer pa je imel sodnik nečloveške muke, da bi prepričal obtožence, da čarovnic na svetu sploh ni. Kmetje si niso dali dopovedati. Zato je sodnik prekinil razpravo, da bo da' po zdravniku pregledati »čarovnico« in nato dokazal ljudem, da so v kruti zmoti.
Ker je vzel nepravo zdravilo, je umrl sin reformatorskega svečenika Neneja v Veliki Kikimli. Deček je moral zaradi svoje slabosti piti ribje olje, ki ga je dobival stalno iz iste lekarne. Pred nedavnim pa je dobil novo stekleničico zdravila, ki pa je zavdajalo po etru. Deček je spil malo količino, toda že nekaj trenutkov kasneje mu je postalo slabo. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je umrl Ugotovili so, da je hilo zdravilo pomešano s fosforjem. Državno tožilstvo je uvedlo preiskavo.
Zaradi slabega uspeha v šoli se }e ustrelila učenka 4. gimnazije v Skoplju Milenija Miloševič.
V	sredo so tudi tam razdelili dijakom in dijakinjam knjižice z uspehi v prvem polletju. Rezultati «o
na splošno, slabi. Iz gimnazije je bilo poslanih !'a Počitnice do konca leta 23 učencev Med njimi ,c . * tudi Milena. Neuspeh je deklico strl, Do-non l6| v*e'a oičetovega predala samokres in ga
CKiS * ®6boj v Solo, Pred svojim razredom se d nas ,0I"Ja na vrata in si pognala kroglo v p-sa. ana le ila huda, vendar ne smrtna. Zdravniki a ° rolado obupanko ohranili pri živ-
Slavnostni teden v naši Drami:
Oton Župančič: »Veronika Deseniška«
_ Od	"*	je	zadušilo osemmesečno detece,
ki gs e mati zrpvstila in pobegnila k svojemu ljubčku, v Kosovski Mitroviči. Delavec Palergarič e imel družino, ki |C stela sest otrok. Da bi družini pomagal je vzel na stanovanje mladega peka Marka Vučuro-viča. Prav to je bilo zanj usodno, ker se je njegova žena začela odtu:cvati in se družili z najemnikom. Pred nekaj dnevi je zjutraj odpravila moža, nato pa še starejše otroke v šolo. Potem je pobrala svoje stvari in denar ter pobegnila z ljubčkom. V zibelki pa je pustila osemmesečno dete, ki je kmalu začelo jokati in vpiti. Ko je oče zvečer prišal domov, je naše! otroka mrtveca. P oklicani zdravnik je ugotovil, da se jc otrok zadušil od presilnega joka. Brezvestno mater so orožniki potem prijeli in zaprli.
202 milijona dinarjev znaša proračun donavske
banovine za prihodnje proračunsko leto. Od lanskega se je povečal skora za 13 milijonov. Banovina je po številu prebivalstva m po davčni moči zelo velika. Iz proračuna bo banovina zgradila novo gledališče v Novem Sadu, potem novo poslopje za trgovsko akademijo in novo poslopje za gimnazijo. Poleg tega misli začeti graditi gimnazijska poslopja še v drui?ih večjih krajih Vse dajatve davkoplačevalcev ostanejo pri starem. Proračun se je zvišal zato, k*r «« ,e tudi davčna podlaga prebivalstva povečala.
Snočnja predstava Zupančičeve »Veronike De-seniškec, je privabila le prav malo občinstva, in še to po večini mladega. Opravičljivih razlogov za ta majhni obisk je malo. Seveda, »Veronika« je visoka umetniška pesem in ne dnevni, politično pobarvani in spretno reklamirani JŠlager«. Vrh tega je celo do dna slovenska.
Lepa vrsta naših dramatikov je do sedaj že našla v zgodovini moči in padca celjskih grofov hvaležno snov, ki jo je obdelaval vsak po svoje. Vse pa je bolj ali manj privlačevala svojska postava Veronike Desenižke. ki je morala po volji usode močno poseči v celjsko politično dramo. Nekatere umetnike je privlačevala zgodovina celjske veličine, drugi so tendenčno prikazovali Celjane in njihov razvoj bodisi v smislu sodobnih narodnih ali pa socialnih nazorov. Tretji so vso pozornost obrnili na človeška razmerja in razbrali tragični vozel v okolju, razmerah in miselnosti, ki dvema srcema ni dovolil svobodne besede, dejanja in sreče, za katero sta se gnali.
Najvidnejši zastopnik te koncepcije je največji živi slovenski pesnik Oton Župančič, ki je problem postavil na spor med očetom in sinom, na prelom, ki ga je razklala sinova slepa in trmasta ljubezen do ubožne plemkinje in ki ga je nasilni, samo v en cilj naperjeni mogočnik Herman premostil s hladnokrvnim zločinom, 6 katerim je * eroniko odstranil. Župančič je tragični spor položil na spopad dveh diverznih zgodovinskih gibal, preračunanega, treznega, obrzdanega, racio-nalitičnega. in iracionalnega, čustvenega, trmastega, ki si noče naprtili vajeti ter stopiti na odka-zano, ledeno in pusto pot, kakršno velevajo cilji, rodbinskimi ambicijami preglušujejo in preraščalo odločitve ter težnje posameznega srca. Za tema vidnima, dinamičnima in motoričnima na-
sprotjima pa je v ozadje skril še najskrivnejše gibalo, nepojmljivo zgodovinsko usodnost, ki v tem primeru pripelje ob popolnoma enakih okoliščinah do tragedije in propada, v drugem pa za ceno sicer težkih brazgotin zaceli rane in izvede po udarcu potek spet k vročemu akvitizmu in vzpenjanju. Verzi, ki so v Župančičevi drami prežeti s podobami in sentencami, katere na prečudovit način napol skrivajo, napol razodevajo to nepojmljivo usodnost in nujnost, ti veličastni, življenjsko filozofski dialogi in monologi, dajejo drami značaj velikopoteznosti in podstavljajo liku Hermana ter Jelisave, Veronike in Friderika izredno, z veliko kretnjo začrtano tehtnost ter resničnost.
Župančičeva tragedija ima vrline, ki odlikujejo dela največjih svetovnih dramatikov: v njej se razodeva suvereni razum misleca in umetnika, ki z močnimi posegi izbira in dviga iz življenjskih globin to. kar je bil Shakerpeare preprosto označil z besedami, da je med nebom in zemljo več stvari, ki jih človeški dnh ne more zajeti. Župančič skriva globlja spoznanja za govorico, ki je polna čudovitih prispodob in domislic, ki magično obkrožajo samo neizgovorljivo jedro. Moč je in zanos v njegovem delu, neka podtalna, somračna dinamika giblje dejanja in naganja osebe k ravnanju. Mojster se kaže v risanju likov: Herman in Jelisava ter Bonaventura so nemara najmočnejše in najpolnejše postavljene osebe, kar jih je bil kdajkoli postavil kak slovenski dramatik. Župančičev način, s katerim pripravlja tla za peripetijo, uvede tragični obrat in v koncu razplete tragedijo v slogu nekakšne trpke vdanosti v tok usode in v izpopolnitev tega, kar je moralo priti — vse to je vredno občudovanja Venec lepote in popolnosti pa nosi čudoviti, kakor neizčrpen zaklad bogati jezik.
»Veronika Deseniška« pa ima tudi svoje hibe, ki so bile z gostimi besedami povedane ze ob prvem izvajanju pred leti.
Prav po veliki in prevečkrat spreminjani — daei s čudovito pojočo poezijo v vrzelih premeščeni
—	tematiki ostane »Veronika« sicer sijajno pesniško, dramatsko pa neenotno in labilno zgrajen« delo, ki šibkosti nazorno pokaže na odru, pri branju pa človeka prevzame s čarnim jezikom, s čudovitim tokom verzov, ki razodevajo pesnika, umetnika z božjimi darovi in vzvišenim talentom.
Režiser Ciril Debevec je v delo vkral ves trud, čigar učinek pa je na predstavi v soboto zvečer skoraj docela pokvaril Gregorin s šibkim, prisiljenim in nepogojenim likom Friderika. Čudno je, da more igralec, ki je letos dal morda sploh najmočnejšo kreacijo v vsej sezon: (škof v »Potopljenem svetu«) sploh dati tako borno partijo kakor je bil Gregorinov Friderik. Friderik temu Igralcu po vsem videzu niti najmanj ne leži. Hermana je mojstrsko igral Levar — ampak z govorno tehniko, ki maskira besede do nerazumljivosti in odbija. Odlična je bila Marija Vera, prav taka kot Veronika tudi Mira Danilova, razen nekaterih nepotrebnih in že ustvarjeno ubranost razbijajočih histeričnih akcentov (parterna igra v dveh scenah). Kralj je spet dal svoj part, morda tu pa tam malo preveč d’artagnansko košato, v celem pa dobro. Dober Pravdač je bil Debevec, v redu, pa ne navdušujoč Bonaventura Skrbinšek. Vsi ostali so svoje manjše	vloge	podali mois'rsko.
V	celem se nam zdi,	da	so	vse	glavne, pro-
blematične osebe zadale igralcem prav kapitalno težke naloge in zdi se nam. da ne rečemo preveč, če trdimo, da »Veronika Deseniška« ni doživela popolnega uspeha prav zaradi Župančičeve neenakosti v zasnovi posameznih oseb, ki po svojih nakazanih psiholoških nujnostih v delu za padajo v stilno neenako dejanje in nehanje. Drži pa v celem še eno: tempo igranja	je	bil	snofi neznosno prepočasen. Namesto,	da	bi	bil	na kočljivih
mestih stopnjevan, je bil še zaviran.
Z Goriške, Krasa in iz Istre
Petrolejske cevi iz Romunije v Reko
Veliko zanimanje je tudi med našimi primorskimi rojaki vzbudilo poročilo, ki ga je poslal dopisnik »Daily Expressa« iz Romunije svojemu listu v London, in so ga dobesedno objavili tudi neka-j teri italijanski časopisi. V tem svojem poročilu dopisnik omenjenega časopisa piše, da so prišli v romunsko prestolnico italjanski strokovnjaki z namenom, da bi tam začeli podajanja za napeljavo petrolejskega voda iz Romunije do Reke v Istri. Ta petrolejski vod bi bil dolg 800 km in bi se v Romuniji začenjal v Ploestiiu, Poročilo pravi, da uresničitev takšnega petrolejskega voda ne bi bila preveč težlca zdaj, ko sta Italija in Jugoslavija postali največji prijateljici. Vod bi namreč potekal preko Jugoslavije.
Vojaki iz Sežane stražijo Esnsško palačo
Italijanski časopis »Ultime notizie« je te dni poleg drugega poročal tudi o zamenjavi 6traže pred vladno palačo v Rimu. Objavil je, da so 28. januarja zjutraj nastopili stražo pred vladno palačo Venezia v Rimu bataljoni drugorodcev iz Sežane in Reke. Izmenjavo te straže je nadzoroval italijanski vrhovni poveljnik milice general Rus&o.
Kekoč hotel »Pri črnem orlu«
Precej radovednežev se je zadnjič nabralo pred neko staro hišo v Trstu, prav blizu tam, kjer je velika tržaška promenada. Saj so pa Tržačani tud' lahko radovedni, ko pa imajo vedno kaj novega, zanimivega. Sicer ne odkopljejo vsak dan kakšnega starega rimskega gledališča, pa vseeno. Zadnjič so pri popravljanju neke hiše na Korzu odkrili velik avstro-ogrski grb. To sicer ni predmet kakšne posebne starinske vrednosti, vendar je takšna najdba iz avstro-ogrske dobe v Trstu že res prava posebnost v današnjih časih. Ugotovili so pa pri tem še nekaj drugega, o čemer kaj radi govore posebno starejši Tržačani. Dognali so namreč, da je bila ta hiša nekoč hotel, kjer se je reklo »Pri črnem orlu«.
Za prevoz italijanskih padlih vojakov v domovino
Italijani posvečajo veliko pozornost tudi temu, da bi se dostojno oddolžili svojim vojakom, ki fo padli v ivetovni vojni za svojo domovino. Kako jim je domovina hvaležna za njihove žrtve, dokazujejo nešteti spomeniki padlim italijanskim vojakom, lepo urejena skupna pokopališča, kakršnega imamo na primer tudi v Ljubljani. Vsa čast hvaležni njihovi domovini! V zadnjem času so 6e Italijani še odločili, da pripeljejo domov zemeljske ostanke tistih svojih vojakov, ki so padli v švetovni vojni na francoskih bojiščih, med drugim v Blignyju. Rimski časopis »Stampa« jc zadnjič zapisal, da »italijanskim padlim vojakom zemlja v Blignyju ni lahka« in da bodo zato njihove kosti pripeljane v kratkem v domovino Takoj se je začelo tudi že zbiranje prostovoljnih prispevkov za ta prevoz. Odziv je bil boljši, kot so pričakovali. Po vsej Italiji so nabrali že lepe vsote. Nič slabše se ni odrezalo s prostovoljnimi prispevki tudi prebivalstvo v Julijski Krajini. Časopis »11 popolo di Trieste« piše, da so v Trstu dozdaj nabrali v ta namen skupno že 7.637 lir in da je bilo v enem samem dnevu vpisanih v ta fond nad 1.600 lir.
Spravife zastave, da jih boste spet razobesili, ko pade Madrid!
Tudi v Istri in na Goriškem so zadnjič, ko *o v Španiji Francove čete zavzele Barcelono, zavi-hrale v znak navdušenja zastave. Zanimivo je bilo pri tej priliki pisanje italijanskih časopisov in njihovi pozivi, naslovljeni na celokupno prebivalstvo Italije. Italjanski časopisi, ki izhajajo v Julijski Krajini, so pri tej priliki objavili poziv, naj ljudje tiste zastave, ki so jih razobesili ob priliki padca Barcelone, spravijo, da jih bodo v kratkem mogli spet razobesili, ko bo Francova vojska zavzela Madrid.
Podpore za večje družine
Večkrat smo že poročali o tem, da Italija zelo skrbi za to, da bi imele italijanske družine čim več otrok. Podpore dobivajo revnejši novoporočen- j cl, prav posebno pa še družine s številnimi otroki, i in to po vsej Italiji brez izjeme. Takšnih podpor j «o deležne tudi družine iz krajev okoli Doberdoba. Prav zadnjič je bilo razdeljenih spet devet dru- i žinskih nagrad med tamkajšnje domačine. Vsaka 1 nagrad znaša 250 lir. — V Trstu pa j« tamkajšnji prefekt podelil iz t^koimenovanega Mussolinije- i vega sklada nagrado 800 lir dniiini Jurišič, ker sta se zadnjič rodila dvojčka.	*
Smrt je hodila po deželi
V	Ložici, kjer grade večjo električno centra-
lo,	je pri delu v predoru zadel težak kamen Aleksandra Kleča iz Tolmina. Nesrečni delavec je bil na mestu mrtev. — V Ricmanjih je pretekli teden umrl dolgoletni cerkovnik Miha Kuret, ki ga je poznal vsa okolica. Zapustil je deset otrok. — V Idriji so našli na stanovanju mrtvega Antona Jereba. Bil je star šele 48 let. Pravijo, da ga je zadela kap.
Za vzdrževanje ljubljanskih cest potrebni gramoz dobiva mestna občina v prvi vrsti iz svojih lastnih kamnolomov v Lanišču in Kamni gorici pri Dolnicab Ta gramoz je res kvalitetno in prvovrstno gradivo, vendar bodo pa za pripravljanje tega gramoza same delavci in vožnje veljale nekaj stotisoč dinarjev. Poleg tega gramoza pa potrebuje ljubljanska občina še za okrog 1 milijon dinarjev navadnega in kvalitetnega gradiva za vzdrževanje in gradnje cest ter je v ta namen razpisala dražbo gradiva iz gramoznic in prodišč na 1. marca ob 9, dražbo gradiva iz kamnolomov pa 2. marca ob 11 na tehničnem oddelku v Kresiji. Razpis licitacije bo objavljen v prihodnjem »Službenem listu«.
Prostovoljna gasilska Sefa Ljnbljana-mesto Mestni dom, sprejme večje število mladeničev od dovršenega 14—18. leta, ki imajo veselje do gasilske službe, med svoj naraščaj. Prijave za vstop se sprejemajo do 10. februarja 1939 v Mestnem domu.
Filmi,
ki lih velja videti... ali ne videti
Križ ol> potoku (Kino Union). Zagrebfiki trgovsko kulturni »veleumi« so pograniaM za naslov tega češkega filma nekaj posebno »sladokuancga«. Ne boste verjeli, preden ne bo»te zagledali napisa na platnu. Veste kakšnega? »Ljepotica«! Čudno, pa vse hvale vredno je. da naši prevajalci tudi tokrat niso krenili za hrvaškimi Židi, ko pni prevajanju filmskih naslovov tako radi hodijo za Zagrebčani.
»Križ ob potokuc je prav lično delce pametnega češkega režiserja Jareša. Zgodba dveh bratov, katerih hišo teži po ustnem izročilu davno prekletstvo, je prikazana prav sprejemljivo, nuna ijubezen do iste že neke je razgrnjena s toplim čustvom, pa brez zanesenosti. Preprosto in raiumljivo so uvedene blodnje mlajšega brata, trpljenje zveste žene in tiha, trpka pa ljubezniva pomoč starejšega braita prepletata ta film z nevsiljivim, rahlo romantičnim rastjem, ki zvesto izhaja iz zasnove zgodbe same. Stepničkova in njena pravna partnerja — igra odlično kakor vedno. Dobri statisti, spretna režija, ki ima smisel za piavo mero v prikrojevanju in uporabi sestavnih elementov. lepe pokrajine, dobro petje in nevsiljivi paberki iz folklore — vse lo dosega, da film občutimo kot prisrčen in domač.
»Križ ob potoku« sicer ni najnovejšega datuma; pozna 6e to na slikah, zlasti v načelih, ki so svoje čase dirigirali režiserju in operaterju scenske — pokrajinske in motivične izreze.
»N nav čez izaro«
Po prepovedi gospodinjskega tečaja v Škofičah je voditeljica Minka Hartmanova ostala tam, da pripravi prevoz tečajevih potrebščin v kraj naslednjega tečaja. Seveda so prijavljene škofiške tečajnico rade obiskovale voditeljico, ki se je s svojo pomočnico v prostem čaku zaposlila s šivanjem. Pretekli teden pa je prejela voditeljica pismo sledeče vsebine: »Glasom odloka delovnega urada ste obvezani, da si oskrbite posle pri pristojnem uradu in pomočnice javite občini iti bolniški blagajni. Šivalna dela in navodila za šivanje so šiviljam brez obrtne pravice prepovedana in se bodo naznanila. Vaš tečaj je državna policija prepovedala. Kljub temu izmenjavaje zbirate dekleta, tako da smo morali o tem poročati merodajnim uradom. Če boste s tem nadaljevali. Vas bo moral občinski urad izgnati iz občine. Za župana: Filip Pintaritsch.« — Slovenska Prosvetna Zveza je kratko odgovorila, da družabno shajanje in šivanje ne more nasprotovati nobeni postavi.
V skofičuh sta se poročila Jožko Perdaher in Nežika Primožič, oba vneta člana slovenskega prosvetnega društva. Zenitvovanjskega slavja so se udeležili vsi okoliški Slovenci, tako da je bil družinski dogodek hkrati lepa slovenska slavnost.
Logaveška in škofiška občina ter Vrba so dobile nove župane. V Škofičah je imenovan namesto dosedanjega župana g Maresch, posestnik vile v Logu, po rodu Dunajčan. V Logi vesi je prevzel občinsko upravo najemnik hotela »Schar-lottenhof« g. Wimmer, rodom iz Salzburga. Vrba dobi novega župana v osebi g. Czeitschnerja iz Beljaka. Imenovani so tudi novi občinski odborniki. V škofičah so bili Slovenci prej relativno najmočnejša politična skupina, v Logi vesi pa so imeli absolutno večino.
V Bistrici na Zili je umrl g. Urban Zwitter, p. d. Vuternov oče. S pokojnikom je izgubila Vu-ternova domačija skrbnega očeta in gospodarja,
slovenska narodna družina pa zvestega rojaka.
V Podljubelju so se v preteklem letu rodili samo 4 otroci, umrlo pa je 13 oseb. Bolj razveseljivo je ljudsko gibanje v Škodjanu v Podjuni, kjer je bilo v preteklem letu 30 krstov in samo 15 pogrebov.
V slovenskem delu Koroške so se prvič pojavili nekateri primeri slinavke in parkljevke.
Nemški Turuerbund je obdaroval šolarje iz &t. Primoža in Skocijana z obleko, igračkami in sladkarijami.
Na nabor sla klicana letnika 1913 in 1919.
Narodnosociali.ttifna učiteljska zveza bo gradila na južni meji Vzhodne marke pet obmejnih sol, med njimi dvorazredno šolo v srednjem kotu Da 'n* j*1' ^ delom bodo pričeli spomladi.
Podzemske votline pri Beljaku bodo na j>o-velje iz. Berlina v kratkem snemali v filmu.
-5. januarja je minilo 590 let, odkar se je j>o-rusil del Dobrače in zasul 18 vasi, Zilja pa je nato poplavila pol doline.
Propagandni odsek narodnoaoeialistične stranke je odredil, da je treba vse prireditve in sestanke javiti krajevnemu vodstvu narodnosooa-listične stranke v sledečem redu: Sestanke in prireditve, ki se vršijo v prvi polovici meseca vsaj do 25. predhodnega meseca, prireditve v drugi polovici pa vsaj do 10. dne istega meseca, prepozno prijavljene prireditve in sestanke krajevni vodje stranke lahko prepovejo. Pod besedo »prireditev« ali »sestanek« je mišljeno vsako shajanje ljudi, ki bi ogrožalo drugo prireditev istega dne in ob istem času.
S tekočim letom je postala mlečna kontrola za vse posestnike, ki imajo vsaj tri molzne krav«, obvezna. Nadzorovanje je bilo do sedaj prostovoljno in se je zanj javilo le razmeroma majhno število posestnikov — niti ne desetinka vseh kmetov v posameznih deželah.
UZHJEmHH POSOJILNO
REGISTROVANA ZADRUGA Z OMEJENO ZAVEZO
V LJUBLJANI. MIKLOŠIČEVA CESTA 7
POLEG HOTELA UNION
nudi za vse vloge popolno varnost in obrestuje nove vloge po 4% do 5% po dogovoru
Poslužite se varčevalnega krožka! Zahtevajte prospekt!
Posojilnica daje kratkoročna posolila
Sport|
cez
ned el jo
Državno smučarsko prvenstvo
Slovenci edini in nepremagljivi mojstri
V ktasfčni kombinaciji jo zmagal Tone Razinger Smolej — državni prvak na 18 km.
Prvič v zgodovini našega smučarstva smo imeli državno prvenstvo izven Slovenije. Organizacijo je letos prevzel zagrebški »Maraton«, ki je ob lepi denarni podpori letošnje prvenstvo odlično pripravil. Zdi se nam prav, da je Zveza letos podelila Zagrebu izvedbo državnega prvenstva. Za slovenske klube pomeni sicer to precejšnjo materialno obremenitev, na drugi strani pa so ravno naši tekmovalci mnogo pokazali svojim zagrebškim tovarišem in jih malo navdušili, tako da se bo vsakoletno državno prvenstvo prav za prav le slovensko prvenstvo.
Tudi letos so med 47 tekmovalci za tek na 18 km prevladovali Slovenci, zlasti ko je bilq treba porazdeliti prva mesta. Slovenci so pobrali prvih 14 mest. Šele petnajsti je bil prvi Hrvat iz Delnic, dočim je prvi Zagrebčan šele 23. Borba je bila torej le med Slovenci, tako kakor ob vsaki medklubski prireditvi na Gorenjskem. Izredno pa je presenetil Kerštajn Andrej, ki je tik za Smolejem. Neprestani konkurent Smoleja Klančnik Alojz je to pot šele 4. Žreb mu je prinesel startno številko 12, povrhu 9e je pa še zamazal. Vrstni red tekmovalcev je naslednji:
1. Smolej Franc (Bratstvo) 1:32.50,
2. Kerštajn Andrej 1:32.55,
3. Knap Leon (oba Ilirija) 1:36.05,
4. Klančnik Alojz (Dovje-Mojstrana) 1:36.41, 5. Starman Lado (SmK Ljubljana) 1:37.07, 6. Lovro Zemva 1:37.26, 7. Razinger Tone (oba Bratstvo) 1:37.27, 8. Jakopič Gustl (SmK Ljubljana)
1:38.20, 9. Pogačnik Tone (Bratstvo) 1:38.54, 10. Mrak Frane 1:40.O8.
Za kombinacijo so se plasirali trle tekmovalci: Kerštajn	Andrej, Starman	Lado,	Žemva	Lovro,
Razingar	Anton, Pogačnik	Anton,	Petrič	Anton,
Knific Jože, Klančnik Gregor. Bevc Edo in Dekleva Mitan.
Skuki za kombinacijo
Danes dopoldne se je tekmovanje nadaljevalo e skoki na 40 m skakalnici, ki je bila dobro pripravljena. Tekme je gledalo lepo število občinstva, ki je bilo navdušeno nad krasno izvedenimi skoki. Bilo jih je okoli 100. Prijavljenih je bilo 14 tekmovalcev. Rezultati za kombinacijo so sledeči:
1. Edo Bevc (Ljubljana)	220.7 točk; 2.	Gregor
Klančnik	(Dovje-Mojstrana)	199.7;	3. Anton Ra-
zinger (Bratstvo. Jesenice) 199; 4. Milan Dekleva (Ljubljana) 190.2; 5. Vladimir Topftli (Maraton.
Zagreb) 108.1; 6. Jože Knific (Bratstvo, Jesenice) 187.7.
Po uspehih na včerajšnjem teku so doseženi v kombinaciji sledeči rezultati.
1.	Razinger Anton (Bratstvo, Jesenice) 418 L;
2.	Kerštajn (Ljubljana) 407.8; 3. Žemva Lovro (Bratstvo, Jesenice) 403.9; 4. Bevc Edo (Ljubljana) 400.7; 5. Knific Jože (Bratstvo, Jesenice) 387 ; 6. Klančnik Gregor (Dovje-Mojstrana) 386,4; 7. Pogačnik Anton (Bratstvo, Jesenice) 384.6; 8. Starman Lado (Ljubljana) 374; 9. Dekleva M. (Ljubljana) 352.2; 10. Petrič Anton (Ilirija, Ljubljana) 311.1; 11. Topali Vlado (Maraton, Zagreb) 294.6.
Presenetil je Razinger, ki si je prednost, ki jo je pridobil na včerajšnjem teku, obdržal in si danes pridobil naslov državnega prvaka v klasični kombinaciji. Bevc in Klančnik nista mogla nadomestiti, kar eta včeraj izgubila, čeprav so bili njuni skoki najlepši. Tesno razmerje točk pa kaže veliko izenačenost med prvo desetorico.
V	skokih za prvenstvo mesta Zagreba, ki so sledili, so se izkazali posebno specialisti za skoke. Klančnik je pokazal najlepši stil, Jakopič pa je. potegnil tudi precej daleč. Iznenadil je mladi Flo-rijančič, ki mu je stememeka skakalnica posebno ugajala.
Skoki za prvenstvo Zagreba
1. Karel Klančnik (Dovje-Mojstrana) 332 točk, najdaljši skok 38.5 m, to je obenem nov rekord slemenske skakalnice;
2. Jakopič Albin (Dovje-Mojstrana) 326.4;
3. Florijančič Peter (Ljubljana) 315.
4. Klančnik Gregor (Dovje-Mojstrana) 302.4.
5. Dekleva Milan (Ljubljana) 298.6.
6. Pogačnik Anton (Bratstvo, J.) 248.5.
7. Zupan Bogdan (Bratstvo J.) 246.2.
8. Razinger Anton (Bratstvo J.) 243.8.
9. Nedog Janez (Ilirija, Ljublj.) 234.
10.	Starman Lado (Ljubljana) 227.4.
Kot prvi Neslovenec je bil Mance (Hašk) šestnajsti po vrsti s 198.6 točkami. Tekmovalo je 22 tekmovalcev.
Novemu državnemu prvaku Razingerju Tonetu, članu Bratstva iz Jesenic, iskreno čestitamo. — Mladi zmagovalec je eden najmarljivejših Smolejevih učencev. Novi državni prvak je ie lani pokazal prav lepe uspehe in je letos že v nekaterih tekmah pokazal, da dorašča svojim starejšim tovarišem. Njegova zmaga pa kljub temu preseneča, čeprav ni nezaslužena.
■	a	■	■
Tekme ZFO v alpski kombinaciji
Črni vrh nad Jesenicami, 5. febr.
Kakor prvi dan tekmovanja, ko so se vršile borbe za prvaka v smuku, tako je bilo vreme tudi drugi dan, ko se je zaključevala alpska kombinacija s slalomom, izredno lepo. Sonce je pripekalo kakor sredi pomladi. Že od ranega jutra je bilo vrvenje okrog koče ASK Gorenjca izredno živahno in tekmovalci so mazali svoje smuči, da bi hitreje drčalo pri slalomu, ki je odločil letošnjega prvaka ZFO v alpski kombinaciji.
Pri smuku je postal prvak prvega razreda Finžgar Rudi iz Krope, ki je prevozil progo v 2 min. in 16 sek. V drugem razredu je bil prvi Torkar Rado iz Jesenic, ki je prevozil eno tretjino krajša progo kot je bila določena za prvi razred v času 1 min. 25 sek. in 2 desetinki. Za slalom se je kvalificiralo v obeh razredih 27 tekmovalcev, la so se danes borili za prvaka v celokupni alpski kombinaciji.
Današnja prireditev sc je pričela s sv. mašo, ki jo je daroval pri koči ASK Gorenjca č. g. župnik Krašna od Sv. Križa nad Jesenicami. Službi božji ea prisostvovali vsi tekmovalci in mnogo drugega občinstva, ki se ga je nabralo na Črnem vrhu. Od predsedstva ZFO je bil navzoč predsednik dr. Stanislav Žitko, načelnik Ivo Kermavner in profesor Žitko.
Proga za slalom je bila izredno težka ter za oba razreda ista. Zlasti je bil gornji del tak, kot ga vidimo sama pri najtežjih mednarodnih srečanjih, Dolžina proge je znašala 900 m in je imela višinske razlike 180 m. Vratc je bilo 35.
Nekoliko po enajsti uri je dal starter Langus Beno, tchn. vodja GZSP znamenje in prva je vozila kot krmarka Lojzka Pračkova, sestra našega odličnega olimpijca. Takoj za nja so začeli voziti tekmovalci in sicer najprvo prvi razred, nato pa drugi razred. Pripominjamo, da se je današnjih tekem v slalomu udeležil tudi naš olimpijec brat Žnidar, ki se je sinoči vrnil iz Italije.
Najboljši rezultat dneva je postavil Emil Žnidar, ki je pri prvem teku presmučal progo v času 53 sek. in 4 desetinke. Še sijajnejše je vozil v drugem teku, ko je gornji del proge, ki je bila najtežja, odlično prevozil in v ostrem tempu, toda imel je smolo tam, kjer je bilo najmanj potrebno. Tik pred ciljem je padel in je zaradi tega izgubil najmanj 20 sekund.
V	naslednjem prinašamo posamezne rezultate:
Rezultati slaloma prvega raareda
1.	Bertoncelj Jože, 1.50 7/10, Jesenice, 2. llerle Franc, 1.55, Ljubljana-Sv. Jakob, 3. Ravnikar Rado, 2.00, Jesenice, 4. Žnidar Emil, 2.02, 8/10, Jesenice,
5.	Masterl Marjan, 2.03 5/10, Škofja Loka, 6. Finžgar Rudi 2.06 5/10, Kropa. 7. Špcr Ivan 2.07 8/10, Jesenice, 8. Šmitek Janez 2.09 4/10, Kropa, 9. Baš Davorin 2.11 3/10, Jesenice, 10. Žvan Davorin 2.17 7/10, Jesenice. Najboljši čas 58 sek. 4/10 (v prvem teku) je dosegel Žnidar Emil, Jesenice.
Rezultati slaloma drugega razreda
1.	Mieeli Leon 2.17 7/10, Jesenke, 2 Kovač Franci 216 2/10, Jesenice, 3. Torkar Rado 2.34, Jesenice, 4. Pirš Darinko 2.44 2/10, Jesenice, 5. Langus Dani 2.48 8/10, Jesenice, 6. Jeločnik Al-
bert 2.56 6/10, Ljubljana-meetto, 7. J	ar Jože
3.05 1/10, Jesenice, 8. Talar Franc 3.07 5/10, Jesenice, 9. Kordeš Ivan 3.13 3/10, Kropa, 10. Tušar Stanislav 3.32 3/10, Jesenice.
Rezultati v alpski kombinaciji:
I. razred: 1. Herle Franc, 365.35 točk, Ljubljana, Sv. Jakob; 2. Bertoncelj Jože, 370.92, Jesenice.; 3. Finžgar Rudi, 399.78, Kropa; 4. Masterl Marjan, 420.41, Škofja Loka; 5. Žvan Daovrin, 422.65, Jesenice; 6. Spec Ivan, 424.54, Jesenice.
II. razred: 1. Torkar Rado, 209.44 (J); 2. Mi-celi Leon, 214.07 (J); 3. Langus Dani, 217.36 (J);
4.	Pirš Darinko, 218.71 (J); 5. Jeločnik Albert, 226.57 (L); 6. Kovač Franci, 227.63 (J).
Zmagovalne vrste podive* ZFO
I. mesto: moštvo Gorenjske podzveze ZFO:
Bertoncelj Jože, Jesenice, 270.92 točk, Finžgar Rudi, Kropa, 399.78, Žvan Darovin, Jesenice, 422.65, Špec Ivan, Jesenice, 424.54 točk.
II. mesto: moštvo Ljubljanske podzveze ZFO: Herle Franc, Ljubljana, Sv. Jakob, 365.35, Masterl Marjan, Škofja Loka, 420.41, Hafner Ivan, Škofja Loka. 436.53, Končan Oskar, Ljubljana, Sv. Jakob, 458.28 točk.
Včerajšnje in današnje smučarske tekme ZFO, ki so bile druge, so bile zopet velik praznik nase mladine, so ponovno pokazale, da v vrstah ZFO sistematično gojijo telesne vaje in da je napredek od leta do leta boljši. Zanimanje za zimski šport je v vseh odsekih ZFO, kjer imajo količkaj priložnost za smučanje, izredno veliko, zlasti pa je ta lepa zimskošportna panoga zelo razvita na Gorenjskem, kjer je smučarski šport na najvišji stopnji v celi državi. Pri letošnjem tekmovanju smo opazili veliko število mladine, ki je že danes na visoki stopnji in katera nas bo v najbližji bodočnosti lahko uspešno zastopala ne samo na mednarodnih tekmah mednarodne katoliške telovadne unije, ampak tudi na olimpijskih in svetovnih tekmah.
Drugi del letošnjih smučarskih tekem ZFO, namreč v klasični kombinaciji, pa bo v dneh 18. in 19. februarja v Kropi. Tedaj bomo lahko podali celotno sliko letošnjih uspehov in pa napredka v smučarskih tekmah ZFO.
Kot zastopnika Gorenjske zimskošportne podzveze na letošnjih tekmah ZFO na črnem vrhu sla bila gg. Grčar M. in Beno Langus, ki je bil obenem tudi sodnik. Kot sodnik GŽSP je fungi-ral tudi Čop J. Vsem funkcionarjem GZSP izreka ZFO za njihovo požrtvovalno sodelovanje najiskrenejšo zahvalo.
Po tekmah so bili razglašeni rezultati v Krekovem domu na Jesenicah in so se razdelili pokali. Pokal bana g. dr. Natlačena je v drugič osvojila gorenjska fantovska podzveza, ki je zmagala kot moštvo v alpski kombinaciji. Prvak v alpski kombinaciji br. Herle Franc (Ljubljana, Sv. Jakob) pa je prejel pobal ministra g. dr. Kreka.
Nemške tekme za državni pokal v nogometu.
Bavarska je danes zmagala nad Saško s 6:0, Wiir-temberg pa je izgubil bitko s Šlezijo z rezultatom 1:2.
Evropsko prvenstvo v umetnem drsanju parov osvojila nemška dvojica Herber-Baier
Danes so bile končane v Zakopanih tekme za evropsko prvenstvo v umetnem drsanju. Prvenstvo si je priboril nemški par Herber-Baier. Na drugo mesto ®ta prišla Dunajčana bratranec in sestrična Paustn. Na sedmem mestu je jugoslovanska dvojica dr. Polo Schwab in Silva Palmetova.
BSK : Jugoslavija 1:0 (f :0)
Belgrad, 5. februarja.
Naključje je hotelo, da sta se kvalificirala za polfinale za zimski pokal stara dva nasprotnika BSK in Jugoslavija, ki se že leta in leta borita za vodstvo v Belgradu. Tekma med tema dvema moštvoma je pomenila vedna pravo senzacijo. Okoli 9000 ljudi je napolnilo danes skoro do zadnjega prostora igrišče Jugoslaviji, kjer se je ob pol 3 popoldne začela tekma med BSK in Jugoslavijo pod vodstvom 6odnika Mlinariča iz Zagreba. Tekmo je sodil prav dobro. Tekmo je sicer često prekinjal, vendar pa se zdi, da je ravno na ta način preprečil preostro igro.
Jugoslavija je nastopila v svoji običajni postavi kakor pri liginih tekmah, BSK pa brez Gli-šoviča, ki je bolan, in s starim Mošo na sredini. Tekma se je začela zelo bojevito in temperamentno in je takšna ostala do konca. BSK je bil ves čas v premoči. Njegov napad je bil mnogo nevarnejši kot pa napad »rdečih«, ki sci imeli naibolj-šega moža v Aci Petroviču; vendar Petrovič danes ni mogel mnogo pokazati, ker mu Stevovič ni dal prav nobene priložnosti. Stevovič se je takorekoč prilepil nanj.
Napad BSK je izvedel precej nevarnih napadov in lepih kombinatornih potez, od katerih pa se je samo ena končala v nasprotnikovi mreži. Da je bil rezultat današnje tekme tako pičel, gre na račun »rdečega« vratarja Lovriča, ki je imel precej sreče, na drugi 6trnai pa na račun nasprotnika, ki je imel še dokaj smole. BSK je bil tehnično na višini. V njegovem moštvu so bili najboljši Lech-ner, Stevovič, Marjanovič in Vujadinovič.
Jugoslavija je imela najboljše moči v obrambi, ki je še vedno glavni steber moštva. Posebno je bil dober levi branilec Andjelkovič, ki je krepko držal Podhradskega. V krilski vrsti je bil Petrovič brez potrebe često surov ter je zaostajal v igri za Bečičem. Bečič je bil sploh najboljši mož med »rdečimi«. V napadu je bila leva stran boljša od desne in so šli skoro vsi napadi preko nje. Perlič je neštetokrat prenesel žogo na sredo, toda Rakar je vsaka poslal čez prečko. Edini gol je padel v 34. minuti prvega polčasa, po krasni kombinaciji vsega BSK-ovega napada, ko je Vujadinovič poslal žogo z daljave 20 m v desno prečko, od katere se je žoga odbila v mrežo.
Z ozirom na pičlo zmago »modrih« nad »rdečimi« vlada že danes veliko zanimanje za nedeljsko igro, na kateri bo padla odločitev, kdo se bo preboril v finale. Verjetno je, da bo to BSK.
Italijansko nogometno prvenstvo
Rim, 5. febr. o, Izidi tekem za italijansko nogometno prvenstvo v prvi ligi so naslednji:
Torino : Livorno 3:2. jri : Bologna 2:2.
:«ova : Lazio 2:1. ubrosiana : Novara 2:1. apoli : Milan 1:0. oda : Liguria 1:0. lodena : Juventus 2:0.
Lucchese : Triestina 1:2.
Po današnjih izidih vodi Bologna s 25 >čkami. Druga je Liguria, tretja Ambrosiana. Trst in Milano si delita zadnje mesto z 11 točkami. Vse današnje tekme so bile precej 6Urove, kar je znamenje bližajočega se zaključka tekmovanja.
Šport v zadnji minuti
Viliko nagrado Mednarodne kolesarske zveze v Pariz« je pri današnjih tekmah v Zimskem dirkališču dobil Italijan Assolti. Drugi je bil Nemec Gurran.
Italijansko prvenstvo v cross eonntrjju na 8 kilometrov v Rimu je odnesel Palla Vincenzo, ki je progo pretdkel v 27 minutah 46 sekundah.
Pri kombiniranih smučarskih tekmah (patrol-ni tek, skoki) italijanskih akademikov je prvo mesto zasedlo zastopstvo univerze iz Padove. Na drugem mestu je Rim, na tretjem pa Turin, na četrtem Milan, nato Bologna, Trst itd.
Tekma izven zimskega pokala v Zagrebu
Zagreb, 5. februarja.
V Zagrebu je priredil Hrvaški ligaški klub turnir za pokal predsednika športnega kluba Gradjanskega dr. Torbarja. Tekmovali so klubi Gradjanski, Hašk, Concordia (vsi iz Zagreba) in varaždinska Slavija.
Najprej sta nastopila
GRADJANSKI : SLAVIJA (Varaždin) 7:1 (3:1).
Tekma se je pričela zelo živahno. V prvem polčasu so gostje iz Varaždina popolnoma iznenadili igralce Gradjanskega. Samo nespretnosti Slavije se ima Gradjanski zahvaliti, da v prvem polčasu ni prišlo zanj do katastrofe. V drugem polčasu je Slavija popustila in je dobro razpoloženi napad Gradjanskega z lahkoto povišal rezultat. Obe moštvi sta nastopili v svojih najboljših postavah. Prvi gol je padel v osmi minuti in sicer je pognal žogo Cimermančič z glavo po strelu Kokotoviča iz kota (1:0). Takoj zatem je Lešnik pognal žogo v mrežo. Pozneje je desni krilec Sipoš podal Lešniku, ki je lepo zabil. Sledil je oster napad Slavije. V 19. minuti je zabil gol za Slavijo Pavletič ter zvišal rezultat na 2:1, V 29. minuti je zabil gol Pleše (3:1). V drugem polčasu je v tretji minuti Antol-kovič po lepi kombinaciji zaključil napad Gradjan-skega z golom (4:1). Nato so igrali pol ure, ne da bi padel kak gol. V 31. minuti je Šipoš dosegel rezultat 5:1. V 35. minuti je Šipoš podal žogo preko obrambe Slavije Cimermančiču, ki je zabil šesti gol. V 41. minuti je Pleše postavil končni rezultat 7:1 za Gvadjan-
skega. Tekmi je prisostvovalo nad ?°99 rffHV-ev. __
Sodil je dobro Bevčič.
Sledila je tekma
H ASK.-CONCORDIA 4:4 (2:1).
V začetku prvega polčasa je vodila Concordia, v drugem polčasu pa so Haškavci prevzeli vodstvo. V 25. minuti je Hitrec prišel v kazenskem prostoru Concordie do žoge in zelo spretno poslal žogo pod prečko v mrežo. V 30. minuti je Kon-stantinovič postavil rezultat na 1:1. Tri minute pozneje je Kacijan mimo vratarja Concordie Bra-tuliča poslal žogo v gol in zvišal rezultat na 2:1. V drugem polčasu je Jazbec s precejšnje daljave poslal žogo ostro pod prečko v mrežo in izenačil rezultat na '2:2. V 15. minuti je novi igralec Haška Cividini lepo podal pred gol in Bondora je žoga samo z glavo potisnil v mrežo. 3:2 za Haška. V 30. minuti je izrabil lep strel iz kota Hitrec ter povišal rezultat na 4:2. V 36. minuti je Gayer zaustavil žogo z roko. Jazbec je žogo podal z glavo in Beda je znižal rezultat na 4:3. V 38. minuti je Domačin od Haška zaustavil žogo z roko in spet je Jazbec lepo podal žogo pred gol, odkc.der je Zemljič rezultat izenačil. Obe moštvi sta odslej poskušali doseči še en gol in zmago, vendar je sodnik pred uspehom enega ali drugega moštva odžvižgal.	---
V hockeyu na ledu:
Leionska: Jugoslavija 6:0
Zurich, 5. febr. b. Danes je Jugoslavija odigrala svojo tretjo tekmo v drugi skupini pri tekmah za svetovno prvenstvo v hockeyu na ledu. Njena nasprotnica je bila danes Letanska, ki je pred tem izgubila s Švico z rezultatom 0:12, in 6 Češkoslovako z 0:9. Jugoslavija je proti tema dvema državama izgubila in sicer prati Švici z 0:23 in proti Češkoslovaški 0:24. Z ozirom na to tudi v tej tekmi Jugoslavija ni imela izgledo.v, da bi si priborila kak uspeh. Tekma je končala z rezultatom Letonska: Jugoslavija — 6:0.
Tabela:
Švica:	2	2	0	0	35	:	0	4	(0)
Češkoslovaška:	2	2	0	0	34	:	0	4	(0)
Letonska:	3	1	0	2	6	:	21	2	(4)
Jugoslavija:	3	0	0	3	0	:	53	0	(6)
Rezultati včerajšnj h in današnjih tekem:
KanadarPoljska 4:0.
Anglija:Belgija 3:1.
V semifinale pride v prvi skupini Amerika, v drugi Švica in Češkoslovaška, v tretji Kanada in Poljska in v četrti Madžarska in Anglija.
Druga država v prvi skupini bo določena pa srečanju med Nemčijo in Italijo in bo skoro gotovo Nemčija.
V premočni, sijajni igri je enoči v Baselu premagala Amerika Nemčijo s 4 :0.
Italija je včeraj premagala Holandijo s 5:0; za prvo senzacijo pa so poskrbeli Finci, ki so porazili Belgijce z 2:1.
Danes je Italija igrala z Nemčijo 4:4. Tekma bo po predpisih podaljšana za trikrat po deset minut. Odigrana bo jutri. Letonska je porazila Jugoslavijo s 6:0.
Samo s tucatom niso bili zadovoljni
SK Ljubljana : ŽSK Hermes 14:0
Ljubljana, 5. februarja.
Prav prijeten pomladanski dan je izvabil večino Ljubljančanov na sprehode v bližnjo in daljno okolico. Še celo nogometne podžigače je prijazno solnce zapeljalo, da so jo popihali v prirodo drogam kakor za leseno ograjo na nogometnem igrišču SK Ljubljane. Le kakih 200 ljudi je prišlo gledat današnjo prijateljsko tekmo med SK Ljubljano in Hermesom.
V	predtekmi, ki je bila kaj živahna in borbena, so se pomerili ljubljanski rezervisti (prvo moštvo SK Ljubljane) z Marsom. Na dokaj blatnih tleh se ni vsakomur posrečilo, da bi bij z žogo počel, kar v resnici zna. Zmagala je zasluženo Ljubljana s prav čednim rezultatom 4:1. Mars je bil dober nasprotnik.
Ljubljana : Hermes 14:0 (8:0).
Včasih smo dejali, da je nogometno moštvo zmagalo s hazenskim rezultatom. Po zadnjih dogodkih bomo pa morali reči, da je zmagalo s
—	hokejskim... Ligaško moštvo Ljubljane je danes nad Hermesom zmagalo s hokejskim rezultatom. Hermežanom se je močno poznalo, da so bili do današnjega dne zatopljeni v tako imenovano zimsko spanje. Brez kondicije in vaje so bili kaj šibak partner.
Že skraja je Ljubljana z nekaj ul -»m ni pokazala voljo, da nasprotnika ne bo štedila. Bliskovite akcije so kar po vrsti končavale pred her-mežanskimi vrati, kjer je imela obramba polne noge dela. Sprva ni bilo nesreče. Prva je prišla šele konec prvih petih minut. Grintal je učinkovito postavil 1:0 za Ljubljano. Potem pa so se začeli vsipati goli kakor toča. Glavna strelca sta bila danes Grintal in Erber, ki sta zabila vsak po pet golov. Za ostale štiri pa sta poskrbela Janežič in Pupo. Pupo je dal oba gola v drugem polčasu, Janežič pa v vsakem polčasu po enega. Polčas je končal z rezultatom 8:0, ostalih šest golov pa je moral hermežanski vratar vknjižiti v drugem polčasu. Nič ni pomagala požrtvovalnost, dejanske moči so bile za razpoloženega nasprotnika prešibke.
Ljubljana je danes zaigrala z veliko ambicijo in z veseljem, čim je opazila, da ji bo šlo vse, kar bo hotela napraviti, lepo izpod rok. Igralci so imeli čedno priliko za šolski nogomet. Kombinirali so lahko, da je bilo veselje. Tudi tak trening je nekaj vreden, več kakor rezultat. Hermežani so so se pošteno trudili, ker pa so bili brez slednjega treninga, niso utegnili opraviti prav ničesar. Rezultat sicer dejansko ne odgovarja njihovemu resničnemu nogometnemu znanju.
MUmnmmM Hkmb« »h a ja v«ak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din. aa Inozemstvo 95 din PrednlBt»o- RopDsrjev« ulico 6'Tlt Telefon 4601 do 4«“k Garava; Kani Ur tava alte* t
Za Jhwwlovansko tiskar no t Ljubljani] K. Geč. lzdaiateli inž. Jože Sodja. Urednik: Mirko Javornik.