24&e it#v. PMiiini vranit# v mm >hs. V ifubllani, v pondellek 18. oktobra 1920. Posamezna št««, i hren«, Leto IV. Kihala razen nedelj (h prs«nfke« «uk ,*t”Suo •mo&.protetarijata.-jc: potrebna popolna sloga proti ”,,m* ^crvozno sovraštvo med delavstvom je neodpustljiv ?rcli jn« • mteresom delavstva. Vsak ima svoj lastni razum, zato naj sli od !'N ?°S*U^ ftvarna izvajanja sodruga Krršt&nit. ? ,0 "afa$nje spdrUg Etbin Kristan svoj govor tempermentno, od-je sodru^E w®.m ,la £asil1 jako neprimerne medklice. V nekaj minutah aplavzi in n»-*t .ta” p°Polnoma obvladal shod in vsi navzoči so z entftno dehv,1, rje.var,ie,n Pokazali, da ga razumejo ter da hočejo šščititi ko nafti ^ n‘tila nikdar tako potrebna kakor je danes, SeBfe#^ da 'las iiklene ?. zakonom o „redu in radu“ v su- amnnV !* amPak M%ti\ graditi mora proletariat, ne poslabšati, anipak izboljševati inora uroletarijat svoj sočijaini. položaj, da bo spo- SOpgn 23 boj. $odruj? Etbin Krkt^n ,fej3vljd,-4a vprašanje o sovjetski re-Publiki m komunizmu ni danes na dnevnem redu, je pa pripravljen razpravljati z vsakomur o tem v internih krogih, zakaj socijaFzem Je veda, je nc spozna in sc je ne nauči nihče v nekaj mesecih ali v enem ali v dveh letih. Dolge izobrazbe treba v tem, zipislu, Če hočemo prevzeti *n urediti boljšo človeško družbo. Sodrugi, zberite svoje sile in ne raz-Jih v veselje kapitalizma,! Naša država ho taka kakršna bokonstl-tuaijta, V vaš:h r^kah. je vaša usoda! • > — " ‘ Na shodu so, poleg zavedenih komunistov hoteli kaliti mir tudi pe-Zveza rje v in klerikalcev. Kljub termi Je ‘shod sijajno uspel. Jutri po-^ocamo podrobno o shodu. Izročitev uprave cone A plebiscitni komisiji. ’ ni , .^elgra^’ *6* Dne 10. oktobra se je v plebiscitnem ozemlju vršil nitJSC1-* na, Po^Hagi saintgermainske mirovne pogodbe pod vodstvom drJav^PiAHi«0^1*^’ *e ses*avljena iz članov glavnih zavezniških Je ^dala hraHpvn v korlst avstrijski republiki. V očigled temu na znanie da Ip vk a(!a naslednJi odlok: Plebiscitni komisiji se daje 1 ^ ^ v0,ska v con« A zalo, da mi pripad- noda nZ?.. " “rad"'5,v0 KM Dartizanstrim maščevanjem, da se A ntnv • .Pr0tl ,2Vr5en,ni nasilstvom in da se izroči uprava v coni o k.om,siii’ kakor Je »a to zahtevala na podlagi člena 50 saint-germamske mirovne pogodbe. (Uradno.) Stavka rudarjev na Angleškem. London, 16. V več premogovnikih je začela stavka rudarjev. Na ve-^er se pričakuje popolna ustavitev dela. Niti vlada, niti rudarji ne poizkušajo zopet začeti pogajanja. Delavska trozveza proti pričakovanju ni sklicala nove skupščine. Izvrševalni odbor narodne zveze železn!Čarjev je za prihodnjo sredo sklical konference. Izvrševalni odbor transportnih delavcev bo imel sejo v pondeljek. Število stavkajočih rudarjev znaša nad Nnfilon Že se pojavlja mnogo znakov, da bo moralo vel5ko tisočev pri-sdno počivati. Tako se poroča, da je samo v diskriktu Teosende 21.000 , vinskih delavcev brez dela, ker so se zatvorili veliki metalurgičnl obrati. NAJHEN VOJAŠKE ZASEDBE i KOROŠKE. Vlad rad- 16- »Politika« iavlia: bila • 'e .v teku včeraišnieca diie do-nr,vJz Liubliane nekoliko noročil o skj,’ nasilstviji Nemcev nad slnven-te] 'j, ')rebno. da ščiti naš '• "oveliništvu naše voiske v Sloveniji ie zaoovedano. da izvrši vse. kar ukrene Jovanovič. Po ixiro. Čilih iz Liubliane so naše čete že. prestopile meie. to na ne zato. da bi na Koroškem ostale za stalno. a»»pak zato. da vortiicio naš narodni živeli na Koroške1”. IMENOVANJE DELEGATA PRI PLEBISCITNI KOMISIJI. Celovec. 17. Namesto odstopivše-ua unroslovanakepa delegata Dri ole-biscitni komisiji, ministra Jovana Jovanoviča. ie imenovan dr. Ivo Šubeli. PREISKAVA VZROKOV NEMIROV NA HRVATSKEM. Belgrad. 16. Parlamentarni odsek za ppeiskovanie vzrokov zadniih nemirov na Hrvatskem se ie sestavi! tako. da ie izvolil za predsednika VI-liema Bukšeea. za rowčevalca oa dr. Hanžeka. Prva seia tesra odseka bo v poiidebek 18. t. m. v Zagrebu v mali saborski dvorani. DELEGATI ZA JADRANSKO KONFERENCO DOLOČENI. Belerrad. 16. Danes ie bila seia ministrskega sveta, na kateri so bili določeni kot ooJnomočni delegati za noaaiania z Italiio ministrski predsednik dr. Milenko VesniČ. zuiianii minister dr. Ante Trumbič in finančni minister Kost n Stoianovič. PRORAČUN. Belsrrad. 16. Vorašanie proračunskega zakona Dride te dni pred finančni odsek, ki bo še enkrat razpravljal o izpreniembah. ki Tih ie treba izvesti v zakonu, nato "a bo predložil ministrskemu svetu v odobre-nie. ZAVRNJEN AVSTRIJSKI PROTEST. Beterad. 16. Brzoiavka iz Dunaja iavlia. da ie avstriiski soravnik poslov vložil pri bekrraiski vladi protest radi vkorakania uaše voiske v plebiscitno cono A. Pooblaščeni smo. da iziavimo. da ie avstriiski onrav-nik v resnici vložil orotest dne 15. t. m. V Drotestu se navala da ie bil ustmen protest sprelet od belgraiske vlade kot neumesten, zato. ker vprašamo o plebiscitni coni snada v kom-oeteneo mednarodne us’anove. kakor ie plebiscitna komisiia. ne na v kompetenco dmjaiske vlade. STAVKA OBČINSKIH URADNIKOV V DALMACIJI. Split. 16. Občinski uradniki ne-okuniraneira ozemlia Dalmacife so viera^ ziutrai pričeli stavkati, ker niso zadovoKili niihovim zahtevam dede novišania nlač. T uKaišnii občinski uradniki, katerim ie unrava že novf-?ala plače, so iz solidarnosti včerai ziutrai dve uri stavk?n ZDRUŽITEV AVSTRIJE Z NFMČIIO. Pariz. 15. ^Matin« Driobčuie raz-p0”or avstiiiskepa ooslanika Eich-hoffa z nekim čiisnikarlem o sklepu avstrijske narodne skupščine {dede Hudskeea irlasovania o orikMučitvi k Nemčili Poslanik ie delal, da se Čudi. kako ie movel ta skleo zavezniške države nrcscn^^* , ^ odredbi lik vi— datoriev stare Avstriie. nai bi na lepem kakoT tudi na nerodovitnem ostanku Q?emlia. katerega so omeiili. ž!vein ali holie povedano životarilo 7 miliionov iJli^L Vrhuteea nai bi no-Si?i t1' lhid)> odgovornost za nredvoi-i.o rolitiko' avstro-o«rrske monarhije. Tako ustvarienn novfi Avstrda na v teh meiah i ookvariemm nrometnim nmre??em brez dovohne množine živin kuriva in denarnih sredstev Dri naiol«5 volti ne more živeti sama 7**e Dosedania nomoč zanadnih velesil le oač hvalevredna vendar se bodočnost Hudstva ne more eraditl Da mHoščini. RUSKO - POLJSKA VOJNA. LDU Moskva, *<>. (Brezžično.) Pri Molodečnem ie sovražnik osvojil nekatere kraje. Zapadno to juKCzaP^110 od Minska se vrše srditi boji. PreSli srno deloma v protinapade. Pri Sluzku se boji nadaljujejo. Pri Staro - Konstantinovi! se razvijajo boji med Pnjestroffl to železniško progo proti Proskurovu. ^'a fronti je naša konjcnica na nekaterih točkah zapodila sovražnika v beg to ga zasleduje. LDU. Varšava, 15. Frontno poročilo od 14. t. m.: Vzhodno od Vilejke je naša konjcnica razkropila 6 sovjetskih divizij. Med ujetniki sc nahaja tudi nekaj polkovnih poveljnikov. Drugače Je položaj neizpreme-njen. O mariborskih Junaštvih. Prav kakor v Llubliani. tako so tudi v Mariboru sklicali po plebiscitnem porazu na Koroškem protestni shod. na katerem so tovorili zato da so tovorili neki ssklicatelii«. «3 nimato ne stranke ne kakega društva za seboi iti manifestirali so. in ko so se hiilskatočetrn shoda naveličali. so drli no ulicah In razbiiali okna na tudi napisne table. Narodno kavarno Meran in celo Liudsko tiskamo, kjer se ie tiskal Sociialist za Koroško, ki ie za^ovarial združe-nie z JuffoslavBo. Naoravili so fantiči in potenubi več miliionov škode Imeli so namen razbiiati tudi v mariborskem Lfudskem domu. Kar se iim na ni Posrečilo. Na shodu le do-ročai časnikar v Pirc Demonstranti so bili oboroženi z raznim orodiem in orožiem in kradli in ropali so Kdo pa so bili demonstranti? Pravilo. da temni elementi. Ti temni elementi so bili dijaki gimnazije, realke in ostalih sredniih šol. Bil le obrtni naraščal Orlov in Sokolov Bili so pretepači, ki so zadnie dni delali »kulturo« na Koroškem, pa »o le nekai Še domu prinesli, da io tudi pri nas nusle. kolikor ie ie bilo za gori preveč In vso to mladino more še danes zavesti poljuben subiekt. ki odnrf prava revolverska usta! Tu ni krivda na liudstvu. na mladini ampak krivda ie na vztroii. ki io podpira bedasta žurnalistlka. ki se ooslužuie Peskove Juiroslaviie ter še nekaterih jicooš tenih revolveriev in na tudi šola. Čemu ie, treba danes Se hulskati? Ko-roSki nrilnrn *»c ne oonruvl ge se pobila fn nkna če se oosule ali Dreteite kakeea Nemca. Nič krat. b se to oprostlo. ker so Drese* netile ker se pa t^ke trapaste de-* monstraciie ponavliaio. ie potrebno, da Dosežemo enkrat tfloblie v vzro-* k e. VzeofiteHi so krivci, ne pa stori-* teUi. k» bodo morali nositi posledice, vzgoliteli. časnikarli. funkcilonarfi drtiš‘®yj Značilno ie tudi to. da ie bila ooll-ciia. ko se ie zvedelo, kai se name* rava o tem obve?č°na in vendar se ie zsrodilo in ooliciiski Doplavar s« notem iztrovarin na ^labo disciolino! Postavil ie samo nar možičkov na mesta in to takih, k? bi raiše sami oomapali kakor na delali red O tem nas Dreoričuie samo vzklik nollcista. ki 'e (»ledal kako felfto mize in stoli z »Velike kavarne«. »Oh. vendar en* krat tako. kakor le v Trstu!« Sene* kovič ie Dostaviti koze zel hi za varuha notpm r»a nanravl nedolžno d zo: »Ne morem se zanesti na svoie Hudi.« Kai pa voiaStvo? Videli smo pa-trnlie ored shodom in oo^romom videli smo iih potem Samo med poprom; nisi videl živega voiaka nikier. Slučai?! Kako oa ie biki za dobo štraika. ko ni bilo trohico izdrega nikier?’ Materiialna Skoda. M so io pod oficiiflnim okriliem meščanskih strank povzročili smrkolini bo znašala veMo miliionov kron. Kolika oa bo moralna škoda, ki le in še more iz icvn nastati za naš narod? Ti šovinistični vodit^lif naroda mislilo laPi plebiscita odstonaio približno 30 tisoč sonlemeniakov ml pa smo brez plasovania izgubili vse Nemce na mariborskem in celiskem ozemllu ter kočevske Nemce. Bilanca se tore! sklena z ogromno aktivo za Jugosla-viio. Dobili so obiiudena Prometna mesta ki so v pretežni večini izia-vila da so nemška, izpubili so db oo- % kra*ino ki ie oo veliki večini aprar-na dežela. Tudi posoodarski se bilanca sklena z našo oasfvo. Vem. da v narodnih stvareh ne smelo šteti duše: jmam na. da se bo iuposlovenska iavnost lažie soonrinzni'a z izidom n^biscita kot mi ki smo morali <^nre-Jsti nasllle narekovano nam v St. Oermainu. Ko bodo določene meie na našem higu. Dotem bodo zeinile vse ovire ki hi na* utepnijp od Jtiooslovanov. Potem bodo lahko tratno dob n sosed ie in bomo končno vendarle mopli obnoviti promet v polnem obseeu. Zahvala. Volilni odbor JSDS za Ljubljano izreka tem potom rediteljskemu zboru in njega načelniku najtoplejšo zalivala *a energični nastop proti razgrajačem na včerajšnjem volilskem shodu v veliki dvorani hotela »Union« v Ljubljani, ki so na- stopili zavedeni ped firmo »komunizma«, da bi preprečili sijajno manifestacijo ljubljanskega delavstva za socialno demokratično stranko Včeraj se je marsikateri zborovalec vprašal, zakaj pošlliaio gospodje komunisti mlade ljudi razbijat socialno demokratične shode, dočhn pustijo one me- ščanskih strank in organizacij lepo pri mirit. To je najboljši dokaz, da stojijo voditelji tega gibanja v službi kapitalizma, ki se po krivici imenujejo »komuniste*. Včerajšnji dan je pokazal, da ljubljansko delavstvo odklanja »komunizem« teh gospodov, ki so še pred kratkim bili pripadniki najrazličnejših meščanskih strank In kot taki zagrizeni sovražniki socializma in pravih komunistov. ZaunalSlil sesiasek se bo vršil jatrl v, tortk 19. t. m. ob 8. uri zvečer. Udeležba naj bo knr najštevilnejša in točna. Pclitižne vesti. 4- Zanimive vesti iz zbora nemške neodvisne stranke. Po skoro peturnem govoru Sinevjeva na zborovanju stranke neodvisnih so štirje delegatie prestopili z desnice na levico. Na seji zborovanja ! stranke neodvisnih v Nemčiji je v imenu t ruske socialistične delavske stranke izja- ! vil Martev, da je napačno, če kdo označi : sociialistični bo] na Ruskem kot boj med \ revrU-.siarnim socllaiizmom in refor- 1 mizniom. Množice evropskega delavstva potrebujejo m stremijo za mednarodnim ndraženjem. Stranke posameznih dežel pa odločno odklanjajo moskovsko diktaturo. Mnogo sotlrugov iz Rusije je padlo kot žrtev moskovskih tovarišev. Po treh letih krvave revolucije ruski narod umira lakote. Boljševiška politika iluzornosti ogroža rusko in sploh mednarodno revolucijo. Tudi stranka, kateri pripada govornik, odklanja teror. — Martovov govor je sprejela desnica z viharnim odobravanjem, levica pa z žvižganjem in topotanjem. — Lisowski je trdil, da je napravil Martov iz ruskega delavstva voljno orodje en-tente. Nezaslišano je, če se delavska organizacija obrne na zvezo internacionale ter prosi za varstvo proti lastni deželi, a JI tam prošnjo odbijejo. — Dittman je vse to pač ostro kritikoval, vendar pa še vseeno hoče zasledovati to politiko. — Po teh besedah je nastalo med navzočnimi veliko vpitje; vpili so tudi na galeriji. Medtem sta se sprla tudi predsednika Bass ki Dittmann. + »Freihelt« piše: »Ce se odloči pristop k tretji internacionali, ne ostane pristašem amsterdamske internacijonale ničesar drugega, kot da se priklopijo k stranki večinskih socialistov. Kot vse kaže. je stranka neodvisnikov že Izpolnila svojo nalogo in se mora razpustiti. Očitno Je, če se odklonijo sklepi Daumiga 'm Stoeckerja, da bodo pristaša tretje inter-nacijonale tisti, ki odstopijo in tedaj pridemo do istega rezultata. + Kako zunanjo politiko Madžarske hoče stari bedak? Bivši ministrski predsednik Friedrich piše v list« »Virvadat« gie-de načrta potovanja madžarskih odposlan- cev v Beigrad: Smatram načn beograjskega obiska za nesrečno idejo, če že hočejo odposlanci obiskati evropske prestolnice, naj potujejo v Berlin ali v Rim. Madžarska kot predstraža proti slovanski preplavi more zasledovati le tako zunanjo politiko, Ivi jo vodijo Nemci in Italijani. Vsled tega bom z veseljem potoval v Berlin. + Nemškj neodvisnlki in tretja Internacionala, V skupini Potsdam—IV je bilo 8958 oseb za sprejem moskovskih predlogov, 6214 proti; v Rsscnu 3926 za in 684 proti; v Hagenu 1730 za, 1787 proti. + Francija deiuentira vojaški sporazum z Madžarsko. Francosko poslaništvo poroča: Nekateri listi so prinesli vesti o dogovoru, sklenjenem dne 14. septembra mec Francijo in Madžarsko. Te vesti so popolnoma neresnične. Dogovori, o katerih se bo še razpravljalo, so samo zasebuega in g(_>-spodarsega značaja in ne morejo vseboval* nobenih vojaških določb, ki bi predvidevaj povečanje madžarske grmade. Sploh ni bilo nikdar govora o takih dogovorih z Madžarsko. Francoska vlada dopušča samo strogo ravnanje po pogodbah in zahteva prr madžarski vladi sporazumno z drugimi zavezniškimi državami skorajšnjo ratifikacijo trianonske pogodbe. + Rumunija pripravljena k pogajanjem s sovjetsko vlado. Sovjetska vlada brzojavlja iz Moskve, da je Rumunija pripravljena pogajati se ž njo. Prosi jo, naj ji sporoči pogoje, na podlagi katerih bi bilo mogoče, da se obe vladi sporazumeta, nakar se bodo imenovali rumunski odposlanci, da tsopijo v stik s sovjetskimi. ' + Maršal Pilsudskl je vložil svojo ostavko kot predsednik poljske republike. Na nujno prošnjo vlade je naknadno umaknil svojo prošnjo za sprejetje ostavke. + Budjenij se upira? Iz Krakova sporočajo, da se je general Budjenij odpovedal sovjetski stvari in da namerava zasesti Kijev. Vest še ni potrjena. + Aneliia in Turčija. Angleški poslanik v Varšavi, sir Horace Rum-boldt >e Imenovan za nadkomisaria v Carigradu in Ima da dela za vzpostavitev dmlomatičnlh odno-šaiev s Turčiio. Dnevna kronika. Proti brezvestnim trgovcem. V parlamentarnih krogih trdijo, da bo minister za notranje stvari zahteval v parlamentu pooblaščen ja, d« se poleg uveljavljenja predlogov ministra za prehrano o pobijanju draginje smejo izpremeniti gotovi §§ kaz. zakona, ki se tičejo brezvestnih trgovcev. Brezvestni trgovci naj bi se kaznovali z zaporom do 5 let ter se jim kon-fiscirale trgovine. Kolonizacija Stare Srbije in Macedo-nlje. Te dni je prišlo v Belgrad več kmetov iz otoka Brača v Dalmaciji, da dobe od vlade odkazano zemljo za naselitev v Stari Srbiji, oziroma v Macedoniji. — Železničarska zavarovalnica zoper nesgode v Ljubljani. Minister za socijalno politiko Je v sporazuma z ministrom za promet izdal naredbo, s katero se ustanavlja posebna železničarska zavarovalnica za nezgode s sedežem v Ljubljani. Do Izvolitve načelništva in do občnega sbora upravlja začamno zavarovalnico upravitelj, ki ga imenuje minister za socialno politiko na predlog ministra za promet Upravitelja se dodeli sosvet šestih članov. Ta zavod prevzame z dnem 1. Januarja 1920 vsa rentna bremena bivše »Strokovnozadružne nezgodne zavarovalnice avstrijskih železnic« na Dunaju na ozemlju naše kraljevine; zato se mu tudi pridrži pravica do ustreznega deleža njene Imovine. Otvoritev direktnega brzojavnega prometa z Italijo. Dne 9. oktobra t. 1. se Je otvoril direktni brzojavni promet med našo državo in Italijo. Besedna pristojbina znaša 18 centimov, t J. 36 par ali K 1.44. Ka- kor v inozemskem prometu sploh, je šteti in računitl tudi v prometu z Italijo eno besedo več kakor jih je v resnici. 2eteznlSki postajenačelnik — tat. V Osijeku so orožniki zaprli postajenačelnl-ka Gainerja, ker se je dognalo, da je povzročil velike tatvine na kolodvoru v zvezi z malo tatinsko družbo. Na postaji je bilo skritih 30 velikih popotnih kovčegov, ki so brez vsebine vredni 360.000 K. Žrtev tatvin so bili največ ljudje, ki so se vrnili iz Amerike. Zagrebška železnica. Dne 9. oktobra je minulo 50 let, odkar je bila v Zagrebu zgrajena prva železniška proga (n je prva lokomotiva vozila skozi zagrebško postajo. Švicarska vlada je ustanovila v Zagrebu honorarni konzulat. Rudarji v mezdnem gibanju. Komunistično glasilo »Novi svllet« poroča, da se rudarji TrboveHske premogokopne družbe nahajajo v mezdnem gibanju. O stvari bomo še poročali. Komunisti Izključujejo svoje voditelje. V Osijeku so komunisti Izključiti iz svoje stranke znanega Oskarja Lustiga, ki Je bil doslej njih voditelj. Lustig je tip vlsoko-letečegea človeka, kakor so komunistični voditelji vobče. Sedaj se je ta »komunast« začel baviti s trgovino. Odkritje novega premogovnega ležišča. V vasi Bukin blizu Tuzle v Bosni so našli novo bogato ležišče premoga. Premog je boljše vrste. Izkopljejo dnevno 30 vagonov premoga, in strokovnjaki menijo, da se bo produkcija premoga v tem kraju še znatno dvignila. Po svetu, Kulturni vestnik. Klavdija Isačenko, ki priredi 18. okt v operi svoj plastični plesni večer, ne potrebuje ob svojem predavanju sploh nobene plesne glasbe. Poslužuje se pa v večji meri glasbenih del najslavnejših komponistov, ker moramo njene plese smatrati pravzaprav za dramatične. Nekdaj v tudi po Evropi znanem moskovskem umetniškem gledišču delujoča dramatična umetnica se je posvetila plastičnemu plesu in je obiskala vse pomembnejše umetniške muzeje v Evropi. Bivala je dalj časa v Italiji in Greciji in je ustanovila v Perers-burgu veliko šolo za plastiko in upodabljajočo umetnost. Glavna načela njenega plesa so sledeča: Vsako klasično skladbo moramo smatrati za hotenje podati kako duševno stanje psihologično. Umisliti se v komponistove misli in podati njegovo čutenje, ki ga je Izrazil v zvokih, podati v plastičnih tribih, to je glavna naloga umetnice. Glasbi slično delo se mora podati v vpodabljajočl umetnosti. Sicer se zdi tako obnašanje osebno, toda vsak umetniški občutek naj bo oseben in tak tudi ostaja. Zato naj ne bo nikakega naučenja kakega plesa, gibi naj se ne ponavljajo vedno enako: vedno naj se podajajo novi občutki. Svobodno bodi podajanje skladateljevih misli, kakor jih umetnica trenotno občuti. — Tržaški cestni železničarji so zahtevali poleg raznih drugih stvari in poleg povišanja plače tudi to, da smejo nositi orožje. Od te zahteve baje ne odnehajo, ker niso nikdar varni pred napadi podivjanih fašistov. — Krvav spopad med klerikalnim shodom ua Slovaškem. V Nemesztu na Slovaškem so med nekim slovaškim klerikalnim shodom protestirali nekateri vojaki proti govoroma duhovnika Hlinke in sena-toria Klimka. Množica je razjarjena napadla vojake, katerih je 7 smrtno ranila. Nato so prihitele vojaške čete, katere so ustrelile dva demonstranta. — Krvolitje v Italiji. Listi javljajo iz San Giovanni Rotendo pri Feggiji, da so tamkaj poizkusili socialistični delavci razobesiti rdečo zastavo, ko so vdrli v mestno hišo Prišlo je do spopada s pristaši ljudske stranke, ki so hoteli preprečiti raz-obešenje rdeče zastave. Manifestanti, ki so bili na trgu zbrani, so streljali na karabinjerje, ki so hoteli vzpostaviti mir. Ka-rabinierji so otvorili na manifestante ogenj iz pušk Karabinierje so podpirali tudi vojaki. Bilo je do 14 ljudi usmrčenih, približno 80 pa ranjenih. Delavci so proglasili splošno stavko. — Aretirani uredniki »Epoca« poroča iz Milana, da je policija 14. t. m. popoldne prišla v uredništvo anarhističnega lista j »Homanita nuova« ter aretirala navzoče urednike. Istočasno je izvršila policija hišne preiskave v stanovanjih urednikov, vendar pa Izdajatelja in glavnega urednika lista ni dobila v svoje roke. — Demobilizacija nadaljnlh treb Jetnikov na Letonskem. Nadalievaje v svojem programu demobilizacijo je letonska vlada odposlala Iz voiaške službe letnike 1888, 1889 in 1890. — Sovjetski listi dementirajo. »Vjest-nik« pobija izvajanja lista »Temps«, da preti Rusiji lakota in dokazuje na podlagi uradnih podatkov, da se je prehrana Rusije znatno izboljšala od prejšniega leta. Gospodarstvo. — Naš ribolov na Jadranu. »Beograd-skl dnevnik« poroča: Vzlic vsemu trudu in težnjam primorskega prebivalstva ne morejo dvigniti ribolova na Jadranu, da okreva po dolgoletni vojni. Vzrok je v glavnem ta, ker so ostali naši ribiči skoro brez riblškh priprav In jim manjka sredstev za nabavo novih. Da se ugotove vse zmožnosti, ki morejo koristiti našemu ribolovu, se je vršila pred dnevi v Cirkvenlci konferenca ribičev, katero Je sklical poverjenik za narodno gospodarstvo pri zagrebški vladL Na konferenci je bilo med drugim sklenjeno, da ribolov na celi jugoslovanski obali preide Izključno pod kompetenco pomorske oblasti; da se takoj prične z ustanavljanjem ribarskih zadrug, pri čemer hoče vlada sodelovati s primernim kreditom, da bodo čimpreje nabavljene ribiške priprave. Nadalje je bilo tudi sklenjeno, da se bo ustanovila tovarna za konserviranje rib. Ribiči so zahtevali ukinjenje carine na male ribe, s čimer bi bil omogočen izvoz teh rib. — Vlada mora podpirati ta napor naših ribičev in s svojo podporo omogočiti, da se bo ribolov povzdignil vsaj na ono višino, na kateri je bil pred vojno. —* Zvišanje železniških tariiov v Avstriji. »Allgeineiner Tarifanzeiger« poroča, da se bodo v Avstriji tarife, ki so bile zvišane še le z današnjim dnevom, s 1. dec. letos ponovno zvišale, ker se drugače ni mogoče ogniti deficitu 1400 milijonov kron na državnih železnicah. Vse tarife se zvišajo za 50%, samo les le za 30 in življenjske potrebščine za 20%. Tarifni odbor narodne skupščine je odklonil sodelovanje pri določitvi novih tarifov. — Francoske banke vzamejo madžarske železnice v najem. »Sonn- und Mon-tagszeituug« javlja, da je bila 14. sept. podpisana med Francijo in Madžarsko nova pogodba, po kateri dovoljuje neka francoska bančna skupina madžarski vidi posojilo 300 milijonov frankov po 6% za 15 let. Kot odškodnino pa vzamejo francoske banke vse madžarske železnice v najem za dobo 20 let. Razen tega dovoljuje francoska vlada madžarski, da Ima pod orožjem bolj številno vojsko nego je bila dovoljena od mirovne pogodbe. — Ameriške krave za Nemčijo. »Vor-wSrts« javlja, da so na potu prve ameriške molzne krave. Določene so za Saško. Cule se, da je Amerika plačala tudi prevozne stroške. — Mednarodna donavska konferenca Je po temelliH razpravi odločila, da imajo vse države, ki leže ob Donavi, kakor tudi one, ki niso donavske obrežne države, pravico, da plovejo njihove bojne ladje po Donavi. — Izvoz premoga iz Anglije prepovedan. Angleška vladni je prepovedala od 15. t. m. nadalje vsak izvoz premoga iz Anglije. Po sporočilu iz prometnega ministrstva se bo omejilo število osebnih vlakov. — Padanje cen sirovinam. Francoski poslanec Cassavnac objavlja v listu »L‘ Oeuvre« članek, v katerem napoveduje veliko delavsko krizo v Franciji v letošnli zimi. Cene sirovinam, zlasti pavoli, padajo, ker jih je v obilju ter so že sedaj mnoge tovarne ustavile delo. Po zimi bo vsled tega brezposelnost delavcev znatno narasla. — Padanje cen v Ameriki. Londonske »Timesa poročajo, da je v Ameriki 1. okt. cena 12 najvažnejših življenjskih potrebščin bila za 3 odst. nižja kakor v času premirja. To padanje cen se v Evropi še ne opaža vsled neprestanega naraščanja kurza dolarja. Sramotne plače. Citali smo že marsikak članek, v katerem se nam ie Dooisalo. na kakšen sramoten način izkoriščalo razni maenatie naše delavstvo. Toda slu-čai. ki sem ra Dred kratkim izvedel, orese^a v tem oziru vse dtuee. si ste iih do sedai slišali. V Ptuhi ima občinska uorava v »Mladiki« nastav-lieneea šolskega slu^o katerega dača znaša mesečno beri in niši. tristo-oetindvaiset kron. Tristonetindvaiset ki on zasluži ta človek na mesec ter mora oreživeti s tem zaslužkom sebe in svolo ženo. Vsakdo ve da mu za- dostuje ta zaslužek komaj za dva dni. toda mestna občina teea ne ve. Dela še vedno menda t»o Ornlkovem sistemu ? Kdo veča tedai nezadovoljnost? Ali ne tisti, ki so na odeovor-* nih inestih in Dlačuieio tako sramotno uslužbence in delavce? Mestna občina bi morala daiati len vzeled. tedai bi bil orisilieni tudi druei nod-ietniki dače zbolišati. toliko časa Da. dokler ie delavstvo nri drugih Dod-ietnikih boliše nlačano. kakor Dri občini. toliko časa ie težko Driborirj našemu delavstvu iste Dlače kot iih ima delavstvo drueod do Sloveniii. V, snlošno sern ooazil. da ima delavstvo v Ptuju skoro nolovico maniše Dlače kakor n. Dr. v Liubliani, Celiu itd. Zakai ali ie tukai ceneiše. ali imaio delavci v Ptuiu morda maniši želodec kakor drueo. ali ne ootrebuieio tudi oni obleke Sedai ko ie zima Dred durmi? Mestna občina ve vse to: ve da ne more delavstvo živeti z 32 K. ki iih ima na dan. toda kai iim to. ker ie delavstvo tiho čemu bi tedai izplačevali to kar ie v Doeodbi določeno, vsai lahko ostane denar v občinski blaeraini. nasDrotno. delavci nai delaio tudi čezurno. toda plačalo se iim ne bo 50odstotni zakoniti oo-višek: tako si misliio eosnodie Dri mestni občini. Ker virimo. v kako Žalostnem noložaiu se nahaia delavstvo zaradi tepa-^a nozivamo. da se zdrami. se trdno organizira in zahteva iste olače kakor iih ima delavstvo v drueih kraiih. Ne bodite tako^ibot-ni in ne daite se zadovoljiti s 325 K mesečno, ker s tem vedar ne morete živeti niti en teden, kako šele. en mesec! Zdramite se dokler ne bo orenozno. Mestno občino na Dozi varno tem Dotom. da ne Dlačuie tako škandalozno svoiih delavcev, temveč nai se rvrila<*odi današniim razmeram Vedite tmsnodie. da se bode tudi v Sloveniii vršile občinske volitve iti takrat bo imelo tudi delavstvo besedo fieto delavstvo, katero Vi danes tako sramotno otačmete. Izlačaite tudi že enkrat tiste družin-skc doklade, ki so bile Doerodbenim potom določene na iih do danes še ni nobeden delavec oreiel! Šport. Športni klub Jadran se poživlja, ds pošlje natančni naslov, ker pošta vrač* dopise, naslovljene nanj, Športni zvezi. —> Športna zveza. Seja načelnikov Športne Zvezo se vrš! v torek 19. t. m. ob 19. uri v pisarni Športne zveze, Narodni dom, — Udeležba važna, radi vprašanja preureditve lista. — Snortna zveza. Ponisi. Iz Ptuia. V »Jugoslaviji«, št. 247, z dne 14. t. m. čitamo: V volilnem imeniku mesta Ptuj je izpuščenih dokaj volilcev, ki so zavedni Slovenci, med temi je tudi železniški postalenačelnik, ki biva že 12 let v Ptuju. Toda dopisnik ie pozabil povedati, da je postajenačelnik šele sedaj postal zaveden Slovenec, ker vidi, da mu drugače ne kaže. Do razsula pokojne Avstrije je pa bil hud Nemec, ker mu je tako bolj neslo in če se ga ni vpisalo v volilni imenik, je to dokaz, da se je pri sestavi volilni!" imenikov postopalo vsaj v tem primeru dosledno, brez korupcije, katera vlada danes v meščanskih strankah. »Jugoslaviji« pa gratullramo, da zagovarja take narodnjake: pa kaj jim je lar narodnost, glavno ie, da trobi v liberalni rog !n da ie čla» »Zveze«. IzdatateH: Ivan Mlinar. Odgovorni urednik: lak. Vehovec, meblirano ali prazno IStem zatakol. trm H kot iistaimltt k Mini. Cenjene ponudbe na upravo Napreja. Čitajte velezanimivo študijo Dr. Oto Bauer - Uratnlk L Gerkman ort if mm Ljubi ana. rili H miJHLiLiU.! Velika zaloga podplatov, C1 €31 kož, i. t. d. na debelo. M«pn#Ol Cena K 2*— Sv- Petra cesta 71. Naroča se v upravi »NAPREJ", j Proda se Mrtinpii hiša v Mariboru za 270.6CO K. Pojasnila daje: Jasip Gajšek, Ptljfaae. Ititoitijkt kante in sfa t posamezne po a« K vsaka železniška postala SEVERft KOMP., Lflblj&na. Izkušen in trezen za pihala in orkester se takoj sprejme. — Več se poizve v upravi „ Na preja". JE P j Pozor! -m Pozor! !i?ii ftoji iz tocis o **i m s 4? k fr 5 s k a o 6 Singer m za rodbinsko rabo in živilje v vseh vpremah, za krojače, čevljarje in dni;,e tovarniške svrho, kakor tudi njih deli, igle in pt vo-- - vrstno olje. Dobiva se v trgovini - - ,Inf M stioii, L!Hm ŠMm ulita 1 g|lidele;< In matarllal kakor pred v jr.o. V O V H « MM u s M V 5 i Pifalni ftroli Reming&an se dobijo pri n i nn. m Sv. Petra cesta št. 21- 23. Zahtevajte ponudbe. Otvoritev trgovin«.! Cenjenim odjemalcem vljudno naznanjamo, da smo zopet otvorili svojo dobro znano manufakiurno detajlno trgovino z manufakturnim blagom, v popolnoma prenovljenem lokalu. Za bM:T-. info se ?imsko sezijo priporočamo vsakovrstne novosti, katere so ravno došle iz ino.-t n; tva, osobito razno volneno in sukneno blago za dame in gospode,-dalje perilne barhente, flanele, cefirje, sifone, potrebščine za krojače, šivilje, tapetnike itd, Zagotavljajoč prijazne in solidne postrežbe t . »e priporočamo . & E. MRHE. MtelpiM i mailalimiffl lin, UMI, IES1111 r?«r*.”ieiMR3q Tisk »Učiteljske tiskar«*« r UubUaoL