mm DOLENJSKI UST Q L A SILO S O Ć I A L I S. T I Č N E Z VE Z E D S L O V N E G A L J U D £ T V A OKRA J A N O V O M E S TO I s Predsednik federativne ljudske republike Jugoslavije, tovariš Josip Broz Tito Dutri praznuje Jugoslavija osemnajsto obletnico svoje ustanovitve. 29. novembra 1943 so se sestali v bosen-skem mestu Jajcu predstavniki vseh naprednih ljudi iz Jugoslavije, ki so se aktivno borili proti okupatorju. Zbrali so se v času najhujših borb in postavili temelje nove demokratske federativne Jugoslavije. Za narode Ev-r°pc, ki so bili v boju proti fašističnim silam, je bil ta akt nekaj posebnega. Svetovna javnost je sicer delno -* obveščena o dogodkih in °dporu v Jugoslaviji, toda d« bi jugoslovanski narodi v tistem težkem času hkrati Postavljali temelje' svojemu bodočemu življenju — v ča-8«. ko je šlo za fizični obstoj narodov! —, je bilo za svet n*kaj popolnoma nerazuin-•j'vcga. Kakšne so bile osnove in S°«lki pri nas, ki so pripe- ljali do zasedanja AVNOJ v Jajcu? Takoj po okupaciji naše domovine so se pod vodstvom Komunistične partije Jugoslavije začeli ustanavljati narodnoosvobodilni odbori, ki so bili nosilci odpora proti okupatorjem, ki pa so v toku borbe preraščali iz organizatorjev borbe v oblastvene organe. Pomen narodnoosvobodilnih odborov je rastel hkrati z vedno širšim delovanjem. Narodnoosvobodilni odbori so postajali nosilci oblasti; vse prebivalstvo Jugoslavije jih je kot take tudi priznavalo. Ostanki stare oblasti, ki so še ostali, so se udinjali okupatorju in služili njegovim namenom. Novi narodnoosvobodilni odbori pa so delali za ljudstvo, za njegovo osvoboditev. Bili so organizatorji vsega življenja, postali so osnovna sila, ki je rasla neposredno iz ljudstva za ljudstvo. Skoro triletne izkušnje dela narodnoosvo- bodilnih odborov so dale trdne temelje zasedanju v Jajcu, na katerih je bilo mogoče napisati dokument, kakšen bo bodoči razvoj v Jugoslaviji. Brez bojazni je sprejel AVNOJ celo vrsto sklepov, med njimi tudi. sklep o tem, da se bodo narodi Jugoslavije svobodno in prostovoljno izrekli o obliki vladavine oziroma o tem, ali naj se monarhija vrne v državo ali pa se ji za vselej prepove vstop v novo Jugoslavijo. Po zasedanju AVNOJ v Jajcu je Jugoslavija preživ- kateri imajo vsi pravico do dela in pravico do dostojnega življenja. Skrb, ki jo posveča družba vsakemu posamezniku, izvira iz globoko humane zavesti naših ljudi. Socializem gradimo za človeka; zato so vsi naši ukrepi in vse naše odločitve za človeka, zato so vse naše odločitve humane. Če gledamo podatke o razvoju posameznih držav v svetu, vidimo, da zavzema Jugoslavija v razvoju prvo mesto na svetu. Razvoj proizvajalnih sil je najhitrejši, standard raste tako hitro ramo za njega, saj je naš najdragocenejši kapital. Z razvojem industrije se selijo v industrijske centre novi delavci, za katere moramo skrbeti, da bi dostojno stanovali. Graditi moramo stanovanja, ustanavljati in graditi nove šole, razvijati zdravstveno službo, skrbeti za kulturno prosvetno življenje, skrbeti za zdravo razvedrilo delovnega človeka. Vse to zahteva od nas mnogo materialnih sredstev, ki jih moramo zbirati in vlagati za lepše in kulturnejše življenje delovnega človeka. DAN REPUBLIKE kot nikjer drugje, neverjetno hitro gradimo industrijo, ceste, železnice, prosvetne ustanove itd. Kaj je vzrok temu hitremu napredku pri nas? To je spoznanje naših delovnih ljudi, da gradimo in delamo zase, da izgrajujemo svojo domovino zato, da bi lepše živeli. Vse to nas spodbuja, da dajemo skupnosti na razpolago vse svoje sposobnosti, brez pomislekov, to pa je hkrati podlaga našega napredka. Hiter gospodarski razvoj pa- povzroča nekatere probleme, katere moramo hitreje reševati kot smo jih doslej. Včasih nam je v vnemi za gospodarskim razvojem ostala skrb za delovnega človeka šele kot drugorazredni problem. Mislim pa, da na človeka ne smemo nikdar pozabiti. Skrbeti mo- Saj vemo: investicija za človeka je najrentabilnejša naložba, ki se nam bogato obrestuje. Letos, ko praznujemo 20-letnico revolucije naših narodov, smo lahko ponosni na prehojeno pot in na uspehe, ki smo jih dosegli v Jugoslaviji. Revolucionarni duh, ki je prežemal naše ljudi od začetka revolucije skozi borbo in obnovo po vojni, moramo vzdrževati in ga prenašati na mlajše rodove. Če bomo ta revolucionarni duh gojili, smo lahko brez skrbi, da bo pot k napredku pri nas vse lažja. Lahko smo prepričani, da bodo naši ljudje storili vse, da se ohrani med narodi mir, ki je edino jamstvo za srečno bodočnost nas in vsega človeštva. FRANC PIRKOVIC ljala še silovito težke dni. Po Jugoslaviji so divjale fašistične horde še skoro leto in pol; morile so in rušile, toda dočakali smo zmagoviti konec vojne. Politične osnove, i ki smo jih postavljali med vojno, so bile po koncu vojne podlaga za naš nadaljnji razvoj. Federativna oblika Jugoslavije je odstranila vsa nacionalna nasprotstva; ločitev Cerkve od države je postavila vsa ta vprašanja na pravo mesto. Socialistična ureditev države pa je dala našemu delovnemu človeku nesluteni razmah v njegovem osebnem udej-stvovanju na vseh področjih družbene graditve in ureditve. Nenehna skrb za delovnega človeka in pravo vrednotenje dela je privedlo naš razvoj do tega, da smo dali proizvajalna sredstva v roke delovnemu človeku, da z njimi razpolaga in gospodari in'ustvarja dobrine za sebe in družbo. Ustanavljanje delavskih svetov, njihovo utrjevanje in prenašanje pravic v gospodarjenju z osnovnimi sredstvi neposredno na delovnega človeka, je izzvalo pri vseh delovnih ljudeh zavest, da delamo zase in za družbo, da gredo vsi napori delovnega človeka zares samo v njegovo korist. Z nadaljnjim razširjanjem pravic delovnega človeka, da sam neposredno in osebno odloča o tem kar proizvede, da odloča o višku svojega dela, je postavilo delavca v položaj, kakršnega delovni človek še nikdar v zgodovini ni imel. Naš dela-vec-proizvajalec se je osvo-bodil mezdnega dela; postal je popoln gospodar svojega dela, s katerim sam neodvisno razpolaga. Hkrati pa se vsak naš državljan zaveda, da je član velike skup* nosti ljudi v Jugoslaviji, v Vi »do Lamu t: JAJCE (1946) • VVinston Churchill 22. februarja 1944. v angleškem Spodnjem domu: »Maršal Tito ima v tem trenutku za seboj več kot četrt milijona vojakov in velike količine orožja, ki ga je njegova vojska odvzela sovražniku ali Italijanom. Titovi ljudje so organizirani v znatnem številu divizij in korpusov, pri čemer niso opustili lastnosti gverilcev. Vse gibanje je dobilo obliko, pri čemer pa ni, kakor sem rekel, izgubilo gverilskih lastnosti, brez katerih ne bi bilo uspešno. Te sile vežejo nič manj kot štirinajst izmed dvajsetih nemških divizij, kolikor jih je na Balkanskem polotoku. Okrog teh hrabrih sil in sredi njih se je razvilo složno ljudsko gibanje. Komunisti imajo čast, da so to gibanje začeli; s tem da je gibanje raslo in se krepilo, pa je nastopil tok preobrazbe in združevanja in nacionalna pojmovanja so zmagala. V maršalu Titu so partizani dobili izrednega vodjo, ki se je ovenčal s slavo v borbi za svobodo.« • »New Vork Times«, 22. decembra 1943 od kairskega dopisnika C. L. Sultzbergerja: »Nad 250.000 mož in žena, organiziranih v približno 26 divizijah, vodi surovo vojno proti najboljšim Hitlerjevim veteranskim odredom širom po Jugoslaviji. Fronta se razteza v dolžini 500 km skozi gozdove, komaj prehodne strmine in s snegom pokrite planine od Julijskih Alp v Resnica o novi Jugoslaviji je prodrla v svet (Odmev z Drugega zasedanja AVNOJ v tujini) Sloveniji pa tja do visokih kršnih vršacev, ki delijo Crno goro od Albanije in Juga. Prežeti s skupno željo za svobodo so se ti vojaki, pa četudi imajo do njihovih vodij ideologi najrazličnejše pomisleke, spopadli (kakor je to priznal sam predsednik vlade Churchill) z mnogo več sovražnimi divizijami, kot jih imata proti sebi peta in osma armada skupaj na italijanski fronti... Potem ko je s kapitulacijo Italije pridobil ogromno moč, se je maršal Tito čutil dovolj močnega, da je podvzel nekaj odločnih korakov na vojaškem in političnem področju in je sklical delegate na kongres AVNOJ v slikovitem Jajcu. Jajce je mirno, lepo mestece s kam-nitnimi in lesenimi hišami in s popločenimi ulicami pod starim gradom kralja Tvrd-ka. Zraven jezera, v katerem se izlivata dve reki, Pliva in Vrbas, je veličasten slap; tu, v prostrani gimnaziji nasproti trdnjave pa so bili konec novembra 1943 izglasovani sklepi, ki so izkristalizirali to gibanje in o katerih je svet v zadnjem času veliko bral.« • »Rajnold News« 5. decembra 1943: »Radio .Svobodna Jugoslavija' je objavil sestavo novega Antifašističnega sveta. Novica je vzbudila precejšnjo pozornost tako v Londonu kot v Kairu, kjer se zadržuje pobegla jugoslovanska vlada, ki ni hotela sodelovati z osvobodilno vojsko zaradi nekaterih spornih vprašanj in zato, ker podpira Mihajlovi-ća, tako imenovanega vojnega ministra, ki paktira z Nemci in Italijani proti lastnemu ljudstvu. Nadrobnosti o tem dogodku v Jugoslaviji potrjujejo, da je bil Svet izvoljen na demokratski osnovi. Skupščino sestavlja 142 delegatov, predstavnikov vseh demokratskih skupin iz vseh krajev Jugoslavije, sestala pa se je, da bi se konstituirala v Izvršni in Zakonodajni svet ter da bi sestavila Nacionalni komite osvoboditve.« • »Daily Worker« — New Vork, 7. decembra 1943 leta: »Jugoslavija ima sedaj ljudsko začasno vlado, osnovano na zaupanju in razpoloženju ljudskih množic ... Novica o tem dogodku na jugoslovanskih tleh pomeni krepitev partizanskega osvobodilnega gibanja odpora. Tako je svet zvedel, da je to gibanje pridobilo pretežno večino jugoslovanskih državljanov. Celo C. L. Sultzberger od »New York Timesa« je moral v nedeljo priznati, da vojska, ki jo vodi Tito, šteje nad 250.000 ljudi. Dopisnik »Timesa« je moral navsezadnje tudi priznati, da ima Mihajlovič pod svojim poveljstvom le 6.000 nesrečnežev — šest tisoč pe-tokolonašev, ki služijo kot vaba za klanje naroda. — Osebnosti začasne vlade in osnova ljudske skupnosti, iz katere je ta vlada izšla, pričajo, da gre za demokratsko vlado novega tipa. Pod njenimi zastavami se zbirajo borbene sile vse države. Vsi upi ljudi so obrnjeni v osvobodilno borbo proti okupatorju, ki je konec koncev tudi rodila novo jugoslovansko vlado.« • »France«, glasilo francoske emigracije v Londonu, 25. maja 1944: »Sestava Nacionalnega komiteja osvoboditve pod predsedstvom maršala Tita je v zamejstvu vzbudila nekaj presenečenja, ker svetovno mnenje ni bilo v zadostni meri obveščeno o dogodkih v Jugoslaviji. Komite namreč ni kaka na hitro roko pripravljena improvizacija, ki bi jo narekoval politični moment, kot so si nekateri to tolmačili. Skupščina v Jajcu je le potrdila stanje, ki je že zdavnaj obstajalo. Komite Nacionalne osvoboditve je nastal iz lokalnih komitejev, in ne na- robe. Vsaka nova institucija je bila postavljena zaradi novih potreb na terenu.« • Major Roland Robin-son, poslanec v britanskem parlamentu, potem ko se je vrnil z osvobojenega ozemlja v Jugoslaviji: »Nikdar nisem videl tako stoodstotnega vojnega napora, človek je presenečen, ko vidi, kako se borijo možje, žene in otroci... Prepričan sem, da imajo v Titu velikega voditelja. Iz vojne in nesreče raste tam nov duh... Prepričan sem, da je Tito voditelj, ki ga preveva največji patriotizem. Za seboj ima ljudi vseh narodov in vseh veroizpovedi in vsi delajo za skupno stvar in mi moramo biti z njim... To delam zato, ker občudujemo njihovega duha, ker občudujemo njihovo vztrajnost, ker jih spoštujemo in ker želimo v svojih srcih, da bi bili naši prijatelji.. ..« »New York Times« 1943. leta: Približno v istem času je tudi ameriški državni sekretar Cordell Hull izjavil, da bo Amerika podpirala partizansko odporniško gibanje, ker se zares bori proti Nemcem. V skladu s tem je »New York Times« zapisal: »Jugoslovansko ljudstvo je pred vsem svetom demonstrativno pokazalo svojo odločnost, da postane ponovno neodvisno in da prežene iz svoje dežele sile Osi. Z nečloveško brezobzirnostjo so si nacisti prizadevali, da bi razbili in medsebojno sprli to ljudstvo, ko so razdelili njegovo ozemlje in ustvarili majhne nasprotujoče si oblasti, ki so jih vzdrževali s silo in terorjem ter podžigali najnižje instinkte državljanske vojne. Naš namen je, da z vsemi sredstvi pomagamo silam odpora zaradi njihove vojaške vrednosti, in dokler bo trajala borba, se ne bomo spuščali v razpravljanje o političnih razlikah.« • Radio London, 25. decembra 1943: »Izdajalcem (nedičevcem, pavelićevcem in četnikom) se bližajo zadnje ure, zadnje minute ...« • »Dailj* Express« 25. decembra 1943, »Čudovita zgodba Josipa Bro-za«: »Danes je kovinarski delavec Josip Broz, maršal Tito, vrhovni poveljnik narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije. Dve sto petdeset tisoč partizanov se bori pod njegovim poveljstvom. Pod njegovo zastavo so se zbrale politične osebnosti vseh strank. Z njimi in z novimi voditelji, ki so zrasli iz te osvobodilne vojne, gradi maršal Tito novo Jugoslavijo, ki bo vredna velike borbe za svobodo, ki jo bi-jejo jugoslovanski narodi že poltretje leto.« Emplre State Building v New Yorku Kako je nastal naš državni grb Pet bakel, ki predstavljajo pet združenih, pobratenih narodov, to je grb FLRJ. Grb visi na častnem mestu v skupščini, kjer sprejemajo zgodovinske sklepe. Grb imamo na orožju, ki čuva neodvisnost in nedotaknjenost meja naše domovine. Grb imamo po uradih in ustanovah, v risankah- šolarjev, okoren, toda lep — eno Izmed prvih spoznanj o deželi, katere državljani bodo jutri. Malo je ljudi, ki vedo, da je naš grb nastal v času ene najsrditejših sovražnih ofenziv v Drvarju leta 1943. Njegov avtor je mojster slikar bjordje Andrejevic • Kun. Takrat je delal v propagandnem oddelku Vrhovnega štaba, ki se je po drugem zasedanju AVNOJ nastanil v nekem bo-senskem mestecu. Slikar in borec ni imel nikjer miru, ni mogel ostati ravnodušen do nagibov, ki so mikali njegov pogled. Odhajal je k borcem na položaje, ustavljal male spretne kurirje, obiskoval ranjence, ki so z nadčloveškimi napori prehodili mnogo kilometrov na poti v bolnišnico, obiskoval je mlade bombaše — in v njegovem bloku so nastajale risbe o tem, kako je umetnik v partizanski borbi doživljal smrt in junaštvo. Po glavi pa mu je nenehoma rojila misel, kako napraviti skico za državni grb. Na drugem zasedanju AVNOJ je že skušal nekaj napraviti, pa ni bilo tisto pravo, kar je mislil. In tiste dni, ko je v premoru neke bitke portretiral komandanta Kočo Popovića, so mu sporočili, da ga išče tovariš Aleksandar Ranković. »Dobro, da si prišel,« mu je rekel leta. »Klical sem te, da bi se pomenila. Po zgodovinskih sklepih v Jajcu je čas, da dobi naša domovina tudi svoj grb. Po mojem mnenju naj bi grb izražal glavne težnje naše borbe. Zdi se mi, da bi bilo najvažnejše, da vključiš vanj takšne likovne elemente, ki bi pričali o enotnosti naših narodov.« »Ta naloga me veseli,« je dejal Kun. »Menim, da je to zame velika čast.« »Likovno plat prepuščam tebi. Poglej, premisli o tem! Morda bi lahko izkoristil tisti detajl iz svojega osnutka za red bratstva in enotnosti. Tiste bakle, ki se spajajo v en sam plamen. To je res lepo in simbolično. Premisli...« Kun več dni ni imel miru. Kar .naprej je premišljeval o grbu. Vse drugo delo je opustil. Ne brnenje sovražnih letal ne priljubljeni sprehodi med četami v iskanju novih risb za partizansko mapo ga niso mogli odvrniti od bloka, v katerem je neutrudljivo risal skice grba. Narisal jih je pet Polje s petimi baklami, obrobljeno s klasjem in trakom z napisom: Federativna ljudska republika Jugoslavija; več različnih kombinacij. Odšel je k tovarišu Leku. Pokazal mu je skice. Leka 'jih je pazljivo pregledal in dodal svoje pripombe. Z eno skico je bil zlasti zadovoljen. Predlagal je,.da bi šla skupaj k tovarišu Titu. V pečinah ju je v baraki sprejel Vrhovni komandant. Prisrčno je stisnil slikarju roko, potem pa ga je, kakor zna samo on, toplo, po človeško z besedami, polnimi skrbi za tovariša in borca, okaral, češ da hodi prepogosto na položaje. »Tovariš Tito,« se je opravičeval Kun, »ukvarjam se z mapo iz partizanskega življenja in .menim, da ne smem prezreti...« »Vem, razumem,« je rekel Maršal dobrohotno, »toda fronta je tudi tu in na vsakem koraku lahko najdeš podrobnosti in navdihe za svoje risbe.« Potlej so sedli za mizo in pregledali skice za grb. Maršal jih je dobro gledal in se zanimal za sleherno podrobnost. Kot idejni osnutek so mu ugajale in prosil ga je, naj mu jih pusti, da bo o njih še premišljal. Drugi dan je poklical slikarja tovariš Ranković. Sporočil mu je pripombe tovariša Tita. Ena skica je bila Titu zlasti všeč in po njej naj bi izdelal dokončni osnutek. Kun se je umaknil v kmečko hišico na razpotju. Premišljal je o pripombah in snoval končno skico. Ponoči je v njegovi izbi dolgo gorela luč. Umetnik je mislil na dan, ko se bo grb v svobodni deželi lesketal visoko na drogu. Delal je nestrpno, iskal Je najboljše načine, kako bi na- risal njegovo obliko in likovno kompozicijo. Naposled je bilo treba skico natisniti. Toda tiskarna, cinkografija in strokovni delavci so bili takrat še daleč. Kun se je znašel. Dva ledna je potrpežljivo izdeloval kliše v lesu ter polagoma -in pazlji' vo prenašal sleherni detajl s skice na papirju na lesorez. To je bilo naporno delo 1° delati je moral brez najpO" trebnejšega orodja. Ko je bU lesorez izdelan, je bilo treba najti tudi tiskarsko barvo. Z lesoreza so odtisnili prve pri* merke državnega grba FLRJ-čeprav izdelani v primitivni tehniki, so bili lepi. Slikar j'" napravil dvajset odtisov W jih poslal na teren. V enotah in ljudskih odborih so vzbudili prvi odtisi grba radost in navdušenje. Mnogi risarji-samouki so ga prerisali, p0-večali in izdelali nove kopije-Kmalu so imele grb Federativne ljudske republike Ju' goslavije vse enote ter orga'" oblasti povsod na osvobojenem ozemlju. Toda lesorez, original «■ odtisi državnega grba so z8"" reli med nemškim napadom na Drvar. Ostalo je samo nekaj prvih skic, ki jih £ Djordje Andrejevio-Kun ohranil, ker jih je med vojn« zmeraj nosil s seboj. I V ateljeju jih še zdaj hran« kot svoja najdražja in "8J lepša dela. ,« Bora Djordjevic Ob našom prazniku ga okraja je bilo značilen primer zaostalega, nerazvitega gospodarjenja stare Jugoslavije. Prevladovala je primitivna drobna kmečka proizvodnja, medtem ko industrije na našem področju skoraj ni bilo, če izvzamemo nekaj zastarelih lesnoindu- rast. Zato predvidevamo, da bo vrednost proizvodnje v okraju v prihodnjih štirih letih narasla kar za 106,3 odst., s čimer se bo podvojila, število zaposlenih se bo v družbenem gospodarskem sektorju povečalo za 39 odst. ali za • približno 8.000 delavcev. Ko Piše SILVO G OREN C, podpredsednik okrajnega ljudskega odbora ktošnji praznik republike J^svečanejši kakor pretekla *ja. Praznujemo ga v jubi-*ftem letu 20-letnice vstaje Ngoslovanskih narodov, ki *" pod vodstvom Komuni-j*£ne partije v štiriletni bor-"1] izbojevali veliko narodno j*t°borlitev .in socialno revo-'"cijo. Eden izmed najžlaht-sadov te težKe, toliko zahtevajoče borbe je ""Sa državna in družbena u-f^tev, naša Republika, ka-!*B . 18-letnico praznujemo S ponosom lahko delovni 'Judje, državljani nove Jugo-"*vlje, gledamo na prehoje-*° pot. Vsi uspehi, ki smo dosegli glede našega solističnega družbenega si-"^a, glede gospodarstva in Jst&lih dejavnosti, so rezul- naših lastnih naporov in Prizadevanj. Zato nas ti uspe-"< o katerih gre glas daleč "reko naših meja, toliko bolj °**dajajo s ponosom in samozavestjo, hkrati pa nas "Podbujajo k novim delov-"•m uspehom. s takimi občutki se praznomu pridružujemo tudi de-£*hi ljudje novomeškega o-£»ja. Kakor je bil pomem-7*0 delež našega področja v r*?u narodnoosvobodilne bor-•*> tako so pomembni tudi JjPori in uspehi v povojni *rMitvi. Prebivalstvo našega jJ°dročja se je že v prvih j^h vstaje vključilo v vse-prodni odpor, ki ga je pod Pastvom Komunistične par-Slovenije organizirala ta-J*t razmeroma široka mre-j* Osvobodilne fronte. V zgo-~®*ini slovenskega naroda ln ^«8ovega boja za obstoj bo-,5ječno zapisana junaštva ?S» borcev proti okupator-jJJJ^av tako bo ostalo ne-^abljcr.o heroj3tvo prvih ./Voženih skupin na našem ^Jročju: borbe in požrtvo-jj^ost belokranjske, brežl-jjft rnokronoške in novome-?T*ete. Splošnega narodne-I Sfupora niso mogle zadu-krvave okupatorjeve rekcije. Bela krajina, Gor-^i. Bohor in drugi kraji k bili žarišča štiriletne bor- naših ljudi za zmago nad JCem in mračno preteklostih Naši delovni ljudje so U*° upravičeno ponosni na jlJ|*> ki so ga prispevali J?*Pno z drugimi pokrajina-^ *>aše republike v tej usod-.borbi. Večno hvalo dolguje 2.476 padlim borcem in 2.609 žrtvam fašistič-j?* nasilja. Nikoli ne bomo Jj^bili trpljenja 2.055 inter-(,*ncev ln zapornikov ter , t^e usode več kot 34.000 ^JUrio preseljenih prebival- vojno 1100 delavcev in uslužbencev, zdaj že 30.700 VjT°vni ljudje Jugoslavije ^Podedovali ob ustanovitvi države dokaj borno de-*i30. ki je bila zlasti ne-na našem področju. vojno gospodarstvo naše- strijskih in tekstilnih obratov. V vseh teh malih podjetjih je bilo zaposlenih komaj 1.100 delavcev in uslužbencev. Pri tem moramo poudariti, da smo se ob koncu vojne zaradi razdejanja znašli v skrajno težkem gospodarskem položaju. Požgane in uničene so bile cele vasi, razrušene komunikacije, uničena industrija, požgane šole in podobno. Z velikimi napori nam je uspelo v prvem povojnem obdobju v glavnem zaključiti obnovo med vojno uničenih objektov. Kakor za celotno Jugoslavijo, tako je tudi za naše področje značilen hiter gospodarski vzpon. Res je sicer, da se vsa področja niso mogla razvijati enako hitro; če pa upoštevamo izrazito zaostalost našega okraja, lahko trdimo, da je bil kljub vsem težavam tudi pri nas dosežen znaten napredek. Od 150 255 prebivalcev našega okraja jih je danes v rednem delovnem razmerju 30.700. Samo industrija zaposluje v 38 obratih skoraj 9.000 delavcev in delavk. Industrija je med vsemi gospodarskimi panogami dosegla največji porast. Naj naštejem le nekaj večjih industrijskih objektov, ki so bili zgrajeni ali znatno razširjeni v tem času: BELT — Črnomelj, obrati ISKRE v Semiču, Šentjerneju, Mok-enogu in Žužemberku; Industrija motornih vozil v Novem mestu, tovarne KRKA, NOVO-LES in NOVOTEKS v Novem mestu; BETI v Metliki. Tovarna šivalnih strojev na Mirni. Tovarna celuloze in papirja na Vidmu, Tovarna pohištva v Brežicah itd. V tem razdobju so se dokaj ugodno razvijale tudt druge gospodarske panoge, zlasti obrt, gostinstvo, gradbeništvo in promet. V tem času smo dosegli tudi prve vidnejše uspehe v kmetijstvu; zdaj imamo že prve zametke bodočih sodobnih kmetijskih obratov. Izrednega pomena je moderna avtomobilska cesta, zgrajena skozi naš okraj, ki nas povezuje z ostalimi republikami. Do leta 1965 bomo vrednost proizvodnje v okraju podvojili Dosedanji gc '■odarski razvoj nam omogoča trdnejšo osnovo za nadaljnjo hitrejšo bomo uresničili zdaj sprejeti petletni program, se bo naš . okraj uvrstil med gospodarsko • povprečno razvita področja naše države. Velik napredek v izobraževanju V tem času smo dosegli velik napredek tudi v šolstvu, zdravstvu in kulturi. V stari Jugoslaviji smo imeli na našem področju 128 osnovnih šol, 5 meščanskih šol, 4 nižje strokovne šole in eno gimnazijo, šolstvo je bilo na razmeroma nizki stopnji, saj so vaške osnovne šole dajale otrokom le najosnovnejše znanje. Srednjih strokovnih šol nismo imeli. V okraju je bilo 134 šolskih zgradb, od katerih je bilo 9 stalnih delavskih univerzah se izobražuje skoraj 3.000 ljudi, nad 400 članov Zveze borcev pa si z raznimi tečaji in šolami pridobiva višjo ali osnovno kvalifikacijo. Na tisoče državljanov se je zadnja leta izobrazilo z dopolnilnim in strokovnim izven-šolskim učenjem. Velika je razlika v številu varstvenih ustanov za učečo se mladino, naravnost ogromen pa je napredek, ki smo ga dosegli v izobraževanju mladine in odraslih* v primerjavi s predvojnim stanjem. Prej 30, zdaj že 61 zdravnikov Tudi na področju zdravstva smo dosegli razveseljiv napredek. Medtem ko smo imeli leta 1939 na področju sedanjega okraja 27 zdravstvenih ustanov, jih imamo zdaj že 31. Zdravstvenih delavcev s srednjo' in višjo strokovno izobrazbo smo imeli pred vojno 90 (od tega 30 zdravnikov); danes jih dela v okraju že 199 (od tega 61 zdravnikov). Kljub takemu razvoju zdravstvene službe pa je zaradi veliko večjih potreb po zdravstvenih uslugah v bodore treba znatno razširiti nmngljivosti zdrav- Sodobno preurejena poslovalnica »MODA« v Brežicah, ki jo je preuredilo Trgovsko podjetje LJUDSKA POTROŠNJA in v obnovo vložilo 8 milijonov dinarjev. — Tudi drugod narašča število sodobnih, preurejenih trgovin, posebno še v Sevnici, Brežicah in Metliki, kjer so kolektivi trgovskih podjetij razumeli potrebe in šli v korak s časom in z razvojem. Takšnih trgovin bomo potrebovali vedno več, da bomo kos pomanjkljivostim v preskrbi. Potrošnja bo naraščala vzporedno z rastjo kupne moči, na povečan blagovni promet pa se je treba pripravljati vnaprej! med vojno 41 uničenih, 14 pa opustošenih. Danes imamo v okraju 143 osnovnih šol s 24.662 učenci; od tega je 44 popolnih osemletk. V 6 vajenskih šolah je 847 učencev, v 3 gimnazijah 681 dijakov, medtem ko ima ekonomska srednja šola 202, tehnična srednja šola 250, srednja kmetijska šola 124 in učiteljišče 220 dijakov. V 3 nižjih glasbenih šolah je 370 učencev. Na visokih in višjih šolah študira danes nad 800 študentov iz našega okraja, od katerih jih 334 dobiva štipendije, razen tega pa štipendiramo 787 srednješolcev. V |&na zgradbo, v kateri bo tovarna NOVOTgM **"tf3ftSfESS S !Hre in oddelek za pripravo materiala. Kolektiv povr. Vinarjev lastnih sredstev, dvorana pa bo ^^^JSrn^SS^T^reSS imovno ustvarjalnostjo in »dobrim *™%$r*^Bt$Š?£jg^ , TEKS v .sodoben tekstilni kombinat - Za uan k ra i člani kolektiva NOVOTliKS vse delovne ljuduv nasem OKraju. stvenih ustanov. Zdravstveno zavarovan.)* jn v naši socialistični ureditvi zajelo tudi vse kmečke prebivalce, skoraj pa bodo zrlravstveno zavarovani vsi naši državljani. Za prosvetljenost množic Pomembne uspehe smo dosegli tudi v kulturi in pro-svetl. Zdaj dela v okraju 75 Svobod in prosvetnih društev, ki imajo 5.450 članov. Po osvoboditvi so bili ustanovljeni trije • pokrajinski muzeji, nad 20 kinematografov, knjižni sklad v javnih knjižnicah pa se je povečal od 22.000 na 45.000 knjig. Po vojni je bilo zgrajenih 20 zadružnih domov, ki so kulturna središča naših vasi. — V zadnjem času se uspešno razvijajo klubi. Vedno več šol in klubov že ima televizijske sprejemnike, radijski sprejemniki pa so že vsakdanja potreba tudi v zadnji, še tako oddaljeni vasici. Pomembno je delo ljudskih in delavskih univerz, ki delujejo V vseh občinah. Družba posveča čedalje večjo skrb socialno varstveni službi. Na področju okraja izplačamo vsako leto socialnih podpor v različnih oblikah nad 100 milijonov dinarjev. Za družbeno varstvo šolske mladine so nadvse pomembne dobro organizirane šolske mlečne kuhinje, ki jih je v našem okraju že 146 (za več kot 24.000 otrok). Za pre- Novo stanovanjsko naselje nastaja tudi v Bršlinu pri Novem mestu. Pred vami so trije lepi novi stanovanjski bloki. Slike ne objavljamo zato, da bi se pobahali z njo; ne, radi bi le poudarili velik pomen gradnje stanovanj. V bodoče jih bomo morali'graditi vedno več, ba domo omilili perečo stanovanjsko krizo. Samo s tem bomo zagotovili tudi primeren stanovanjski standard, saj smo vsa .zadnja leta imeli tudi zaradi tega precej kadrovskih težav. Do leta 1965 bomo v okraju zgradili 3.000 novih stanovanjskih enot; vse sile pa bomo morali napeti, da bi to število po možnosti še presegli! hrano otrok je družba hkrati z Rdečim križem prispevala samo lani nad 50 milijonov dinarjev. Vsi ti, čeravno le skopo našteti podatki nam zelo lepo kažejo, da smo v okraju dosegli razen v gospodarstvu tudi v drugih družbenih dejavnostih precejšen napredek. Brez dvoma bo treba te dejavnosti tudi v prihodnjih letih intenzivno razvijati. To poudarja tudi program nadaljnjega razvoja v tekočem petletnem obdobju. Seveda pa bo hitrost nadaljnjega razvoja družbenih služb odvisna predvsem od razvoja materialne osnove in zainteresiranosti vseh državljanov, ki bodo rešavali vsa ta vprašanja. Napredek je plod socialistične graditve vFLEJ Ko . pregledujemo dosežene uspehe, seveda ne smemo pozabiti, da smo jih dosegli predvsem zaradi tesne povezanosti z dosledno graditvijo socialističnega družbeno-po-litičnega sistema. Obdobje povojne graditve je značilno in zgodovinsko pomembno predvsem zaradi tega, ker so se v tem času razvile vse oblike naše socialistične demokracije: od delavskega in družbenega upravljanja do izgrajevanja komunalnega sistema. Posebno v zadnjih štirih letih je komunalni sistem znatno napredoval tudi na našem področju. Po ustreznih spremembah se je poli-tično-teritorialna razdelitev prilagodila potrebam našega področja. Medtem ko smo še leta 1958 imeli v okraju 15 občinskih lju iskih odborov, imamo zdaj po ukinitvi 8 občin, sedem komun, kt vsaj v glavnem predstavljajo teritorialno in gospodarsko zaokrožene celote. Odločilen činitelj vsega našega razvoja je delavsko samoupravljanje. Lahko trdimo, da so delavski sveti v naših gospodarskih organizacijah resnično prevz*>" •<-pravljanje v svojo pristojnost Z novimi oblikami u-pravljanja, zlasti z decentralizacijo in s prenosom pristojnosti na neposredne proizvajalce pa bodo upravljavci dobili nove spodbude za še smotrnejše gospodarjenje. Ce ob koncu grobo sestavljene bilance ocenjujemo celotne uspehe našega področja in njegov družbeni razvoj, materialno rast in razvijanje socialističnih družbenih od- nosov, lahko ob 29. novembru, jubileju naše socialistične skupnosti, s ponosom zremo na prehojeno pot. Dosedanji uspehi in čvrsta volja naših delovnih ljudi za nadaljnji, še hitrejši razvoj o-kraja nam jamčijo lepšo bodočnost. Zato je letošnji praznik republike toliko bolj svečan; hkrati z njim ponosno praznujemo tudi dvajseto obletnico začetka revolucije in vseh njenih velikih pridobitev. Slovesna akademija v Novem mestu Občinski odbor Socialistične zveze prireja danes, 28. novembra, ob 20. uri v Domu ljudske prosvete v Novem mestu v počastitev, dneva republike svečano, akademijo. Kolektivi za dan republike Danes bodo priredili proslave dneva republike v mnogih kolektivih; programi bodo ponekod bogatejši, drugod bolj skromni. Kolektiv »Krke« bo priredil proslavo danes ob 13. uri v Domu ljudske prosvete v Novem mestu, kolektiv Industrije perila danes ob 14. uri v prostorih tovarne, kolektiv Industrije obutve danes ob 11. uri v prostorih tovarne, kolektiv NOVOTEKS danes ob 14. uri v domači dvorani in Občinski ljudski odbor prav tako danes ob dveh popoldan. Naši fantje pozdravljajo Dolenjski fantje Miro Gačnik, Janez Hočevar, Ivan Granda, Marijan Per-par, ki služijo vojaški rok v Nišu, pozdravljajo vse domače, prijatelje in znance, kakor tudi bralce našega lista ter jim čestitajo za praznik republike. ■ Podjetje za distribucijo električne energije v Beogradu bo Investiralo 121 milijonov dinarjev za preureditev omrežja Javne razsvetljave v nasem glavnem mestu. Namesto svetilk na živosrebrno paro bodo potom svetile neonske luci. ■ V prostorih zagrebškega vclesejma so pred kratkim odprli garažo 7-a približno 6000 avtomobilov. Uredili pa bodo tudi veliko ln moderno crpaino postajo z mehaničnimi napravami rla pranje'avtomobilov ln lastno taksi službo. Pripadniki JLfi so v petih letih darovali svojemu ljudstvu kot krvodajalci 50 tisoč litrov krvi, 5 milijonov 517 tisoč prebivalcev pa je bilo pregledanih v vojaških zdravstvenih ustanovah Vse zmogljivosti v šmarjeških Toplicah so zasedene Zdravilišče Šmarješke Toplice je bilo letošnjo sezono od maja naprej vedno zasedeno in še zdaj so polni vsi prostori razen tistih v cam-pingu in nad zaprtim bazenom. Po lanski preureditvi, s katero j« zdravilišče veliko pridobilo, so letos lahko gostom nudili mnogo več ugodnosti kot doslej. Med drugim so se gostje v termalni vodi lahko kopali tudi v kopalnicah. Priprave na novo sezono so se že pričele. Urejajo nasade in jih širijo z novim drevjem. Nekaj iglavcev bodo zasadili v okolici stavb in pri campingu. Zdravilišče se že dlje časa trudi dati turistično obeležje vsej dolini ob cesti od Kronovega do Šmarjeških Toplic. Uprava za ceste LRS je že naročila pri Upravi za nizke gradnje v Ljubljani načrte za priključek na avtomobilsko ce- sto, ki bo zdravilišče Šmarješke Toplice neposredno povezal s to pomembno prometno žilo. Ponudbe za penzione za prihodnjo sezono so razposlali vsem večjim turističnim agencijam. Ker v cenah naša zdravilišča niso zajela ce-«. lotne kurzne razlike dolarja, so naše cene za inozemske goste zelo- ugodne, zanimanje za naš zdraviliški turizem pa je temu primerno veliko. Prihodnjo sezono bodo lahko uživali 10- in 15-odstotni popust po posebnih dogovorih tudi člani sindikata in Socialistične zveze. Dnevni penzion bo prihodnjo sezono znašal 1800 do 2300 din. Največ pa bodo Šmarješke Toplice pridobile z gradnjo velikega zaprtega kopalnega bazena, ki bo najsodobneje urejen in ga bodo pričeli graditi, če bo šlo vse po sreči, leta 1964. Sodobna trgovina -večji promet ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Pred nedavnim so v Brežicah nad poslovalnico -Mode« postavili lep, soctoben neonski napis. Poslovalnico je »Ljudska potrošnja« v Brežicah preuredila že letos spomladi. Stare in ozke lesene izložbe so zamenjali s sodobnimi, ki imajo okvire iz aluminija, in modernizirali tudi notranjost lokala Vsa oprema je sodobna, lokal ogreva centralna kurjava. Za preureditev so porabili t milijonov 600 tisoč dnar-jev. Poslovalnica je bila ena izmed najprometnejših v Brežicah. V njej so prodajali razen tekstila že železnino ln špecerijo. Smatrali so jo za neke vrste kmečko trgovino, kjer je deželan lahko kupil vse, kar je potreboval. Po daljših razpravah so se le odločili za preureditev in že po nekaj mesecih se je pokazalo, da so imeli prav. Poslovalnica je poprej imela v avgustu in v septembru povprečno po 13 milijonov prometa, v oktobru in novembru pa po 20 milijonov, letos pa v avgustu ln v septembru po H milijonov, v oktobru pa celo 20 nvlilijonov Ce upoštevamo, da v poslovalnici zdaj ne prodajajo več železnine in špecerije, ki sta prej prispevali vsaj 5 mi- Samski dom SGP PIONIR v Novem mestu bo veljal 76 milijonov dinarjev Kolektiv Pionirja, ki bo v stanovanja za svoje samske delavce vložil kar 45 'milijonov dinarjev Ustnih sredstev, bo s to gradnjo v precejšnji men rešil »ereč problem stanovanj za samce. V domu bo 220 ležišč, to pa je številka, kt nekaj pomeni! Ze 1. decembra bo v pritličju novega doma začela poshovati Pio-nirieva obratna ambulanta. Oboje pomeni dragocen prispevek PIONIRJA za reševanje perečih družbenih potreb prebivalcev Novega mesta - Tudi delavci tehniki Utženirji in uslužbenci kolektiva SGP PIONIR pozdravljajo DAN REPU-BLIKE z novimi delovnimi uspehi in čestitajo za Z9. NOVEMBER vsem kolektivom v republikil > ■ Sovjetski premier HruS*«* Je na sprejemu na čast flns**"' mu predsedniku KekkonenU * Novosiblrsku izjavil da *eV~." na Evropa nI več področje m'i™ In da Je zato sovjetska vlad* predlagala Finski skupne uW*| pe za zavarovanje finskih ■* sovjetskih meja. ta Generalna skupščina Je s IS glasovi ln 44 vuHttJ^r (proU n| bila nobena deloga«-^' sprejela resolucijo, ki do'°V*' naj bo Afrika brezatom«1* cona. ■ Ob obnovitvi diplom*'**!'! odnosov med Brazilijo 1» .. vjetsko zvezo Je brazilski nji minister Dantas Izjavil: »V, iskreno želimo mir, mor*"", zastopati politiko koeksl8" ce.-~ BS Liberalni norveSkl •jL »Dagbladct- Je objavil uvo°,V., z naslovom -Nevarni Str*u»» v katerem označuje *an0f.«» nemškega obrambnega nil0*'«!. kot »najbolj zagrizenega, " j. bolj brezobzirnega in najilo*'K« neJScga agitatorja« za ato*" oborožitev Zahodne Nemčije- D Zastopnik franco:.*™. obrambnega ministrstva lt-tel komentirati vesti, da Je v vedla Francija 7. novcmhr*,0i Sahari tajni poskus z aion>»^ orožjem pod zemljo. „, B Po Izgonu dveh TruJALj. brata ln sina umorjenega ?tel* nlkanskcga diktatorja '"„uk' Trujillu, Je po vsci ren""ed-San Domlngo vzkipelo. scdnlk Balaguer, ki Je v 'rJU leklostl zvesto služil dlkl'^g« Trujillu, skuSa zajeziti tl"°„ilff nezadovoljstvo, ki se Je oD gO-tudi proti nJemu. Doslej »"Jil' drli že 200 Trujlllovih »P°"!iei» kov, ki Jih je na tem <"*■ otoku ve« Usoc. gj. ■ Zahodnoncmski nlster Schrtldcr Je v W»»n tonu zanikal, da bi bil kd» jj. rlst. Kot dokaz Je navede' t. sUne. Iz katerih Je tudi r* g no, da Je leta 1933 l>rl,V;il|c>•' Hitlerjevi naclonal-sorla"'* fV stranki. Novinarji se ^»i-gS«1' Jo razvozlau uganko, ji*' Je r.i/i.ii., med nacist""' nom Hitlerjeve a*19' stranke. Pozdrav 8entjeraejeano«t» „. Za dan republik«*^ zdravljamo prebivalce » ^ Jerneja in okolice ter J)(jp Čestitamo. Domafih" ir pozdrav! Ivan SkedeiJ; Kf nez Jerele In Ivan * vojaki v Beogradu. lijonov mesečnega prometa, pomeni preurejena poslovalnica za kolektiv tudi gospodarsko pridobitev. Potrošnik najde v njej lepo izbiro tekstilnega blaga in oblačilne konfekcije, Brežice pa so pridobile velik, lep in sodobno urejen lokal. „Naš očka se pa ni vrnil..." Združenje šoferjev in ovtomehanikov v Novem mestu je pripravilo zelo prepričljivo in uspelo predavanje o nevarnosti voznikov - alkoholu Oče štiričlanske družine se poslavlja kot vsako jutro. Je šofer in odhaja na daljšo pot. »Očka, vrni se živ in zdrav!« mu želijo otroci. »Vrni se!« dahne za njim žena. Naslednji dan pride z debelimi črnimi črtami obrobljena vest: »Očka se ne bo vrnil. Bil je pijan in se je zaletel z avtomobilom. Težko poškodovan je umrl davi ob ... v ... bolnišnici.« In očka ne bo nikoli več videl svoje družine, niti družina njega. Veliko očkov se je zamislilo na predavanju o so- vražniku voznikov — alkoholu, ki ga je podružnica združenja šoferjev in avto-mehanikov pripravila za svoje člane in vse ljudi 24. novembra v novomeški sindikalni dvorani. Nabito polna dvorana je napeto poslušala o nesrečah, vzrokih nesreč in njihovih posledicah. V Jugoslaviji popijemo 1.296 vagonov raznih alkoholnih pijač, nemalo alkohola pa zaužijejo tudi vozniki motornih vozil. V Jugoslaviji je zaradi tega toliko in toliko mrtvih voznikov, toliko in toliko mrtvih pešcev. Ne- sreč je sicer vsako leto manj, vendar se moramo zamisliti nad njimi... Gre za dragocena življenja, ki se končajo na cesti, gre za gospodarsko škodo, ki občutno hromi razvoj družbenih dejavnosti itd. Potem so poslušalci videli tudi film iz nekega danskega mesta z naslovom »Poslednja pot«. V filmu se je zvrstila množica ljudi, lahkomiselnih in resnih. Lahkomiselnim je prekinila življenje prometna nesreča, resni pa, ki upoštevajo vse prometne znake in predpise, še danes obzirno vozijo po ulicah tega danskega mesta. In spet: vozniki, ali ste pomislili, da je lahko za vas »poslednja pot« ta, ko boste zapuščali dvorano? Kaj bi rekli doma, če bi zvedeli kaj strašnega? Sklenite, da boste odslej bolj previdno vozili — v veselje prometne milice, v svoje veselje in radost svoje družine, predvsem pa v veselje vse skupnosti! Pozdrav Belokranjcem Vojaki iz vojnih pošt št. 2958 in 4600 v Titogradu se večkrat spominjamo na našo prelepo Belo krajino. Pozdravljamo vse delovno ljudstvo domačih krajev, posebno mladino, in čestitamo ob obletnici ustanovitve FLRJ! Franc Vardi-jan, Polde Zarabec, Jože Vidmar in drugi. Iz Djakova pošiljajo naši fantje, ki so tam pri vojakih, mnogo pozdravov vsem delovnim ljudem Dolenjske in jim čestitajo za 29. november. Jože Šurla, Martin Sintič, Janez Strajnar, Lojze Ko-rele, Martin Novšak in Jože Novak. čestitke iz Požarevca Ivan Mrzel, ki je pri vojakih v Požarevcu, pozdravlja za 29. november vse bralce Dolenjskega lista, zlasti pa starše, sestre, brata ter prijatelje in prijateljice. Poseben pozdrav mladini iz Velikega Gabra, ki ji želi še mnogo delovnih uspehov. TREBNJE: plan bo napet Uslužbenci ObLO v Trebnjem že dalj časa pripravljajo program petletnega razvoja trebanjske komune. Plan bo zelo napet, saj predvidevajo, da se bo splošna dejavnost v občini razvila vsaj do meja okrajnega povprečja, če ga že ne bo presegla. V osnutku načrta sta zlasti upoštevana kmetijstvo, ki ga bo treba hitreje razvijati, ln industrija, ki naj bi v tem petletnem obdobju zrasla v močno gospodarsko panogo. Gre predvsem za to, da bi doma zaposlili del ljudi, kt se iz Trebnjega vozijo na delo v druge občine in celo v druge okraje. V dolini Temenice bo zato potrebno zgraditi večji industrijski obrat kovinske stroke, v katerem bi mpraltll okrog 500 delavcev. Glavni osnutek p- -irrania bodo končali do 15. decem- bra. O nJem bodo razpravljale najprej politične in družbene organizacije, nato pa Se zbori volivcev. Plan bo torej napet, zato bodo morale biti razprave izčrpne. Znane so težave s sredstvi, ki jih je trebanjski komuni skoraj vedno primanjkovalo, in bo na zborih volivcev precej govora tudi o tem vprašanju. Vojaki čestitajo in pozdravljajo Titovi gardisti iz Kraljeva čestitajo za 29. november vsem domačim, znancem, fantom in dekletom iz domačih krajev. Jože Roje iz Lopate, Kostja Fink s Suhorja, MIha Praznik iz Velikega Lipovca, Jože Nose z Obrha in Ciril Glavič iz Kašče. De Gaulle v Londonu Francoski predsednik de Gaulle je za dva dni prišel na »strogo- zasebni obisk v London, kjer je obravnaval z britanskim premierom Macmillanom vse zadeve ali vsaj najvažnejše zadeve, ki se nanašajo na zahodno sodelovanje in na možnost pogajanj o Berlinu s Sovjetsko zvezo. Znano je, da je de Gaulle nasprotnik pogajanj s Sovjetsko zvezo v tem času in v teh okoliščinah. S tem svojim stališčem objektivno podpira politiko zahodnonemškega kanclerja Adenauerja. Ker pa je po obisku le-tega v VVashingtonu postalo očitno, da bo do nekakšnih pogajanj nujno prišlo kljub upiranju Bonna, so v Londonu po de Gaullo-vem prihodu izrazili upanje, da de Gaulle pač ne more biti večji Nemec od Nemcev samih in da bo nekoliko popustil. Čeprav ko to pišemo, še niso objavili nobenega sporočila o razgovorih med de Gaullom in Macmillanom, se že širijo po Londonu govorice, da je francoski predsednik privolil v pogajanja s Sovjetsko zvezo o Berlinu, toda samo o Berlinu in ne o nemškem vprašanju, še manj pa seveda o kaki nevtra-lizaciji Nemčije, demilitarizirani coni v Srednji Evropi itd. Kar zadeva odnose med Francijo in začasno alžirsko vlado, je po končani stavki alžirskih jetnikov v Franciji precej upanja, da se bodo pogajanja o Alžiriji kmalu nadaljevala. Najprej bo prišlo ali je že prišlo do tajnih stikov, na katerih bosta obe strani skušali zbližati nasprotujoča si stališča. To bi bili že četrti razgovori med , Alžirijo hi Francijo — po Melunu, Evianu in Lugrinu — ki nikakor ne bodo lahki. V najnovejši izjavi je de Gaulle dejal: »Samoodločba oziroma svobodno odločanje Alžircev o lastni usodi, ki bo privedlo do ustanovitve suverene države, v kateri bodo zajamčene pravice Alžircev evropskega rodu in bo organizirano sodelovanje s Francijo, to je rešitev, ki jo predlaga državni poglavar (de Gaulle) in sta jo odobrila vlada in parlament in ratificiralo ljudstvo.« Varnostni svet OZN je z dvema vzdržanima glasovoma sprejel resolucijo, ki pooblašča vršilca dolž- nosti generalnega sekretarja OZN U Tanta, da odločno ukrepa proti secesionistom v Kongu tudi s silo, če je treba. Najnovejša resolucija Varnostnega sveta je dejansko priznala osrednji vladi v Leopoldvillu položaj predstavnice, vsega Konga. To priznanje je prišlo gotovo v težkih časih ne samo za vlado, ampak za ves Kongo. Kljub pozitivnosti in jasnosti najnovejše resolucije pa opazovalci poudarjajo, da je misija OZN tudi prej imela v resolucijah Varnostnega sveta in Generalne skupščine OZN dovolj jasna napotila, da bi odločneje ukrepala, kot je ukrepala. Ti opazovalci opozarjajo, da je vodstvo mednarodnih sil v Kongu dostikrat omahovalo, šlo samo do pol poti, popuščalo, ko bi še malenkostno vztrajanje morda obrodilo trajne sadove, itd. Po umoru trinajstih italijanskih pilotov v mestu Kindu — umorili so jih uporniški oficirji in voiaki v sestavu čet osrednje kongoške vlade — se je položaj spet zapletel. Generalni sekretar U Tant je poudaril, da je treba krivce kaznovati,' toda v Kongu je videti zadeva nekolik* drugačna. Ce naj mednarodne sile krivce kaznujejo, jih morajo najprej aretirati. Pravkar pa je prišla vest, da je šef misije OZN dr. Lin-ner pismeno sporočil predsedniko osrednje kongoške vlade Aduli, d* misija OZN v Kongu ne namerava razorožiti kongoške garnizije v P*' krajini Kindu, kjer je nedavno Pr'" šlo do neredov. Linner prepušča kaznovanje odgovornih ljudi kon-goški osrednji vladi in pripominja, da ne bi bilo »primerno«, če bi sil* OZN skušale razorožiti garnizij" 2000 ljudi v pokrajini Kindu. Toda po izjavah potnikov, ki so prispeli iz te pokrajine, je položaj v mest0 Kindu drugačen, kot ga še vedno prikazujejo. Večina uporniških kofl' goških vojakov je že zapustila me' sto in je na poti proti Katangi. Krivci so tako verjetno spet ušUj kakor je — vse kaže — ušel pravico* kazni Moiz Combe, ki je bil po spe ročilu OZN navzoč takrat, ko so P*' tricea Lumumbo ustrelili en mese" prej, preden so to sporočili javnost*-Toda ni kriv samo Combe. Kriv j* tudi Kasavubu, predsednik Kom?* v Leopoldvillu, ki je izročil Lumin0' bo njegovim najhujšim političnim sovražnikom. Kriv je še marsikd* drug. In kdo je kriv za Hammai" skjoldovo smrt? Dokler ne bodo t* vprašanja razčiščena, bo Kongo j* vedno dežela, kjer so vsak hip m"1' na vsakovrstna presenečenja. PRAVILNIKI NA REŠETU V občini Trebnje bodo pripravili vse pravilnike do 15. decembra Zastarela mezdna misel-I "*t, ki je do nedavnega sko-!"N dosledno prevladovala v Aktivih trebanjske občine, * Je začela krušiti že ob pr-'■h razpravah o novem gobarskem sistemu. Do te- veljavni zakoni, ki so ve-delovnih skupin delili v tabora: na večjo skupi- * z manJSim zaslužkom in kitico z neprimerno večji-^ Prejemki, so polagoma izrabljali vsako osnovo in ?>°4nost, da oi se še obdrži- Morda je ob nujnosti, J» v kolektivih uvede la-?*n ekonomski račun, ki naj za posledico uzakonitev '*Mh pravilnikov o delitvi in osebnih dohodkov, * prišlo do težnje, ki je in tja še poskušala šči-preživele odnose v podaju. To je tudi razumljivo: ^Prave o novem gospodarita sistemu v taka podjetja niso vnesle le napetega ^Položenja, ampak ne-'yotnno tudi prikrito zmedo, ? ie velikokrat sledila neza-**aiemu tolmačenju o no-stvareh. V trebanjski bčlni je bilo še nekaj dru-podjetja so izključno J"Wa, z delavci, ki so prišli Proizvodnjo neposredno s r*kželja. Za take pomeni j*vost največkrat nekaj, kar *J bi »vedeli samo vodilni«, [., 18 zanje »važno le to, ko-j*Q bom zaslužil« Prav je, ^ pooblaščeni organi pri J* niso stali prekrižanih 0k> saj segajo prve razprave novem načinu gospodar- jenja in tarifnih pravilnikih že v prve majske dni. Kasneje je to postalo spodbudna razvada, da so namreč o tem vprašanju razpravljali ne le organi upravljanja, ampak vse organizacije, na čelu s komisijami, katerim je bila sestava pravilnikov poverjena. Zdi se, da je bilo v zvezi s temi vprašanji v trebanjski komuni že veliko govora ln pravilniki o delitvi čistega dohodka še nekako gredo, da pa dela več skrbi določanje delov sredstev za sklade, ki jih odračunavajo od čistih dohodkov. Pri tem so zamišljena razmerja med skladi in osebnimi dohodki tako različna, da imajo nekatera podjetja za sklade celo več sredstev kot za osebne dohodke (n. pr. »Dana« na Mirni 40 odst. za osebne dohodke in 60 odstotkov za sklade), jres pa je tudi, da zaradi tega osebni prejemki delavca niso premajhni. Ta razmerja si seveda lahko privoščijo le donosna in ekonomsko trdna podjetja. Drugod se za natančen odnos še niso opredelili, ker še nimajo letnih obračunov in ne vedo, koliko bi lahko namenili za sklade. Pravilnike o delitvi osebnih dohodkov so do zdaj sprejeli že v sedmih kolektivih trebanjske komune. Drugod so že izdelani ali pa so tik pred potrditvijo. Pohiteli so predvsem v manjših podjet- jih, kjer ni bilo prej potrebno decentralizirati. V trebanjski KZ in tovarni šivalnih strojev na Mirni so zamudili prav zaradi delitve na ekonomske enote. Vendar zadnjega roka, 15. decembra, ne bodo zamudili in bo pravilnike še lahko pravočasno, potrdil zbor proizvajalcev. Posebno velja omeniti, kako so izbirali merila v nekaterih trgovskih podjetjih. V podjetjih, ki imajo poslovalnice, bodo delili osebne dohodke z ozirom na dosežen promet v poslovalnicah, te pa so lahko vsaj obračunske, če že ne ekonomske enote. Pravilniki so torej še na rešetu. O njih hitijo razpravljati upravni odbori, delavski sveti, organizacije in člani kolektivov Ni fhalo podjetij, kjer si pravilnike nabili na oglasno desko, da bi se z njimi delavci kot upravljavci kar najbolj seznanili. 2e pri tem pa se odpravlja druga pomankljivost v dosedanji praksi, namreč da smo tako dolgo odlašali s pravočasnim obveščanjem proizvajalcev, zaradi česar je, kot vemo, prišlo že do marsikaterih sprememb prav v trebanjski komuni. DA BO ZDRAVSTVO V KOMUNI PA TUDI V OKRAJU CELOTA 23. novembra se je v Novem mestu sestal na prvi seji strokovni svet Zdravstvenega centra okraja Novo mesto. Sejo je vodil direktor Okrajnega zavoda za zdravstveno varstvb dr. Robert Neubauer, ki je na kratko obrazložil naloge in delo zdravstvenega centra, te nove institucije v zdravstvu, ter hkrati tudi naloge strokovnega sveta. Za predsednika strokovnega sveta je bil izvoljen ravnatelj novomeške bolnišnice primarij dr. Oton Baje, strokovni svet pa je nato na seji sprejel še pravila Zdravstvenega centra. Zdravstveni center je organ, ki bo skrbel za izboljšanje organizacije in strokovnega dela zdravstvenih ustanov na svojem področju. V novih pogojih finansiranja je zdravstvena služba dobila vrsto dolžnosti in pravic in se osamosvojila. Naše zdravstvene ustanove so doslej delovale brez tesnejše povezave, zdravstveni center pa jih bo funkcionalno povezal in njihovo delo in razvoj usmerjal. Kot organ bo okrajni zdravstveni center opravljal svoje naloge z zdravstvenimi delavci, ki so zaposleni v Zavodu za zdravstveno varstvo okraja Novo mesto. Strokovni svet Zdravstvenega centra je neke vrste strokovni in hkrati družbeni organ v zdravstvu. Okrajni svet za zdravstvo bo strokovnemu svetu prepustil del nalog upravno političnega značaja, ker je treba strokovno službo z upravno povezovati. Strokovni svet bo opravljal svoje naloge predvsem glede na družbene potrebe, manj glede na pristojnost. Komisije, ki so določene s pravilnikom, bodo delovale na posameznih področjih zdravstva in bodo glavna opora strokovnemu svetu. Zbrano gradivo bodo predložile strokovnemu svetu, ta pa bo pristojnim organom predlagal potrebne ukrepe. V prihodnje bo treba ustanoviti še občinske zdravstvene centre, ki jih bo v našem okraju predvidoma 5. Na gospodarskem področju bo moral zdravstveni center povečati tržni vpliv v zdravstvu na ta način, da bo zdravstveno službo prilagodil našemu terenu, cene v zdravstvu pa prilagodil ekonomiki, primerni za nas. Gostinsko-turistična razstava v Novem mestu Minilo- je že šest let, kar smo v Njvem mestu z velikim z.-in imanjem na gostinski razstavi ocenUi napredek gostinske in tpiri-.stične dejavnesta. Po tej uspeli prireditvi se je gostinstvo izkazalo še z lepo razstav? jedilnih listov in turističnih prospektov le'.a 1957. V letih po zgraditvi avtomobilske ce.°!e skozi novomeški okraj se turizem razvija na tem področju še hitreje in postaja važna gcsp.->durska panoga v okraju. V poletnih mesp .in po. tujo po tej magistrali vsak dan na stotine domačih in vedno več tudi tujih turistov. Naša naloga je zadržati te večidel motorizirane popotnike v na&i prelepi in s kulturnimi spomeniki bogati pokrajini. Posebno privlačna bo za vsakega turista naša skrb, da bo prijazno sprejet, v gos ti n- . skih obratih pa postre/.en z domačimi specinliietanii. Da bi uspešno opozarjali na lepote pokrajine in zanimivosti najširši krog domačih in tujih turistov, pa moramo še ve Liko Storiti za turistično informativno in propagandno službo. V želji, da bi naši gostinski in turistični delavci prikazali širino svojega udejstvovunja in popularizirali že dosežene uspehe na tem za okraj važnem področju, je okrajna gostinska zbornica s sodelovanjem Dolenjske turistične zveze želela prikazati čim širšemu krogu prebivalstva, kaj vse že lahko nudijo gostu priznana dolenjska gostišča. Razvoj turizma v okraju glede izgradnje turističnih kapacitet in povečanega obiska turistov bo pokazala go-stinsko-turi&ticna razstava, ki bo odprta 10. decembra v vajeniški šoli v Novem mestu od 8. do 18. ure. Razstava bo razdeljena na turistični del, kulinarični del, na prikaz pogrinj-kov, gosti nskdh in gospodinjskih strojev in pripomočkov ter problematike družbene prehrane in šolskih kuhinj. Komercialni del razstave bo omogočil vsem obiskovalcem, da bo- .do lahko, poskusili , vsako od razstavljenih 'gfcreMaTii-tet, pili najboiJSe'Upe'rieVf -th:kokta-jle priart*««hi pW*i izvodnih podjetij ter najrazličnejše izdelke brezalkoholnih pijač in sadnih sokov. Na razstavi bodo sodelovala s kulinaričnimi spe-cialitetami vsa priznana dolenjska gostinska podjetja, nadalje Pekarija, Mesarija, Mlekarna in Slaščičarna iz Novega mesta, Zavod za napredek gospodinjstva in gostinstva, Merkur iz Ljubljane in razni proizvajalci alkoholnih in brezalkoholnih pijač. Opozarjamo na obisk te zanimive razstave, ki bo odprta le 10. decembra od 8. do 18. ure v novometH vajeniški šoli. Valjpnioa bo za odrasle 50 OH' ■» mladino in vojake 20 din. P. N. i Drevi bo proslava dneva republike v Vidmu Krškem JJsjKičastitev dneva re-Eublike bo nocoj v dvorani tv«bode proslava z bogati kulturnim programom, delovali bodo: Slovenski recitator iz Ijubljan-drame, mladinski pev-™ zbor osnovne šole iz Pismo iz Kruševca u!T Vsak teden težko priča-a*» Dolenjski list, ki ga {j0 radi beremo. Prosimo, , whko preko domačega 11-*Ha Pozdr&vimo za praznik jiublike vse znance ln pri-t,t'je. posebno pa svojce w fftnte in dekleta, ki jih St^no. Franc Kosec Iz le A6 Bučke, Štefan Colarič 0belj in Anton Rodič iz 'e cerkve. Krškega in godba na pihala iz tovarne celuloze - in papirja. Slavnostni govor bo imel predsednik občine in član predsedstva občin skega odbora SZDL tov. Stane Nunčič. Proslave v počastitev dneva republike < bodo tudi v ostalih krajih v občini. Organizirali jih bodo krajevni odbori SZDL in društva. — V vseh šolah bodo 28. novembra proslave s kulturnim programom. Tega dne bo 478 cicibanov svečano sprejetih v pionirsko organizacijo. Sprejeti pionirji bodo v trajno last dobili pionirske simbole, ki jim jih bo poklonila občinska zveza Društev prijateljev mladine. Plenum 0K ZKS o mladini J^avna točka zasedanja litima OK KZS, ki je biti, • novembra, je bila D*rava o delu komunistov t6| mladino. Vsebinsko Hi ° "*>gatem referatu orga-J^c'iskega sekretarja inž. t;*'a Legana je sledila '"v jf. trta. še šibka in neW>j$,, na, vendarle rase druS*1 Nemčija. Stikov z njimi 0jp mogoče navezati. S^>J t sta se samo pozdravih ^ mahom rok. medlem KV jih stražarji pretepa v- ^ so se nemški pro"1^ po delu postavljali v in z lopatami na r'$tr krenili proti svojemu pp$ risčlu, se je oglasi'* \v pesem, »pominjajoča J možgane kolone, k' je" Nemčiji pred mnog'1™^ zjutraj odhajale na m v ja. zvečer pa se koncentracijska taboi> $fi prepevale pod koi'oba in SS oddelkov. jtff Nekega dne jc »iI« Uanje na oni strani * ijti ' »ti močno in od lok« , (,;> j di v črnih oblekah * več videti. Končali »%|)Jf na cest! in za vedn0 žali. Odslej se jc '"V*, ljanje samo še na '^jjf „ Karasa vendar »o 'i^i črnih oblekah, **. ni"l »mrt gotovo ni veV„ ni'> razen njih samih .j| e»' vlh morilcev, ki s°,«j,i> !, ne priče pokola. n<£.^ varišem ostali v nem spominu. ZAPISKI Z ZASEDANJA PLENUMA OKRAJNEGA SINDIKALNEGA SVETA Premalo razprav o šolstvu V torek, 21. novembra, je, kot smo že na kratko poročali j " zadnji številki, zasedal plenum okrajnega sindllcalnega sveto v Novem mestu in razpraivljal o problematiki šolstva. Ze ' *koj v začetku moramo pohvaliti iniciativo OSS, ki se je lajbrž kot prvi okrajni organ družbene organizacije lotil tesne razprave o šolstvu, ki se je po uveljavitvi novega zako-°a o finansiranju šolstva znašlo v povsem novem položaju ln t!>šlo, kot je razprava na plenumu pokazala, marsikje v slepo ■ Ulico. Ne moremo trditi, da je plenum OSS našel rešitev , .* zagate, v kateri je šolstvo, vendar pa sta izmenjava mi-"jenj in razprava načeli vrsto zanimivih vprašanj in dali Precej novih pobud, ki bodo šolstvu samo v prid. Zato velja . ** enkrat pohviaUti pogum, s katerim se je OSS tega problema lotil, čeprav je bilo zelo težko zbrati v vseh sedmih kocinah potrebne podatke in hkrati osnovne težave. Želeti bi N'o, da bi vse družbene organizacije organizirale široko razpravo o šolstvu, saj fe ta problem zelo blizu slehernemu "■žavljanu, kolektivu in vsej skupnosti. Novi gosopadrski sistem je Jrožil proces decentralizaci-I6 Sredstev na vseh področjih J^ižbenega življenja. Ustvarjalo človeško delo se osvo-Sia mezdnih spon, hkrati s pa se uveljavlja neposred-lMlemokracija in novi, kvali-?&ejši družbeni odnosi. Iz-Ijrnembe v sistemu delitve ^hodka niso zajele le kolek-r*°v v proizvodnji in samo P> dale vrste novih pravic, ^>ak so prešle letos tudi na ^dročje javnih služb. Letos * v javnih službah organi r^benega upravljanja in deškega samoupravljanja pre- nove dolžnosti, javne "stanove pa niso več podreje- * državni upravi, prerasle so .stanove družbenega okolja $ državljanov, kjer delujejo. Jj*°le so letos postale samo-jf^ihe ustanove, ki samotno opravljajo vzgojne na-v naši družbi. Materialno Nostojnost jim zakon zagona s šolskimi skladi, s ka-fimi razpolaga družbeni or-™°> hkrati pa so določeni tu- vsi viri sredstev za osnov-° delovanje šole (pouk), za J^ževanje, gradnjo in oprejo sol. Zaradi novega načina zbiranja je šola tesneje vJ*z&na z gospodarskim raz- J*rn svojega področja, nje- J^. za kolikor se povečuje y sP°darska osnova področja. '»ašem okraju do danes še ^ttl° našli objektivnih meril Razdeljevanje sredstev iz «kega sklada, premalo smo l Ukvarjali z delitvijo dohod-hwiv šoli, bodisi da gre za ^tva, ki jih je šola dobila s^f^god, ali jih je ustvarila Petodstotni gibljivi del ^ ^"ih dohodkov so na veči-ko,8?1 delili linearno, šolski j0 e«tivi pa še vedno odlašali? izdelavo pravilnikov o lit, osebnih dohodkov, ki 50 zakonu smejo izdelati. Z ustanovitvijo šolskih skladov je opravljen le del naloge V letu dni po objavi temeljnega zakona o finansiranju šolstva smo opravili zelo malo. Zaman bi bilo pričakovati, da se bo zakon uveljavil sani od sebe. Ustanovili smo šolske sklade, vendar pa bi morali izračunati tudi stvarne potrebe posameznih šol, jih z ozirom na to kategorizirati in določiti odstotek sredstev, ki pripada posamezni šoli. Ta odstotek bi moral ostati stalen. Sola bo postala gospodarsko samostojna šele tedaj, če bo šolski kolektiv vnaprej vedel, s kolikšnimi sredstvi razpolaga. To ga bo spodbujalo k štednji, gospodarjenju in k iskanju dodatnih sredstev v okolju, v katerem šola deluje. Lani smo v vseh' komunah porabili za potrebe šolstva 630 milijonov 486 tisoč dinarjev, letos pa bomo preko šolskih skladov, ki so jih komune ustanovile, porabili 915 milijonov 996 tisoč din ali za 46,4 odst. več. Za največ so se sredstva, namenjena šolstvu, povečala .v občini Sevnica (za 58,9 odst.) in za najmanj v občini Črnomelj (za 29,9 odst.). Viri teh sredstev so dokaj različni (del prispevkov iz osebnega dohodka v komuni, del dajatev in taks, del dopolnilnega proračunskega prispevka, del proračunskega prispevka gospodarskih organizacij, del prispevka gospodarskih organizacij komuni, del okrajnega sklada za kadre in del dotacije OLO), vse komune brez izjeme pa so v šolski sklad dodelile največ kar so mogle. V vseh komunah, izjema je le metliška — vsak mesec sproti odmerjajo kar na občini, kolikor sredstev bo pač dobila posamezna šola za osebne dohodke in koliko tudi za najnujnejše materialne Izdatke. Povsem razumljivo jc, da pri takšnem načinu dodeljevanja sredstev ne more priti do Izraza upravni odbor skladi kot samoupravni organ prav tako pa se ne morejo uveljaviti novi družbeni odnosi v šolstvu, ki so bili glavni namen novega zakona. Brez strahu lahko rečemo, da pomeni to korak nazaj! Ne strinjamo se z delitvijo 60:40 med občino in republiko Doslej so osnovno šolstvo finansirale občine, srednje šolstvo okraj, visoko in višje šolstvo pa republika. Odkar je uveljavljen novi zakon, so tudi tu nastale izpremembe. Zelo zanimiva je ugotovitev, da je naša republika s 60 odst. prispevka dodelila občinskim skladom najmanjši delež, ki ga določa zvezni zakon, sebi pa je odredila 40 odst. prispevka, torej največ, kar ji pripada. Ne strinjamo se tudi s tem, da je odnos delitve linearen za vse komune v naši republiki, saj dobro vemo, da je gospodarska osnova v komunah dokaj različna in bi pač bilo treba to upoštevati. Te razlike so velike v našem okraju, gotovo pa so toliko večje v merilu republike. Pravilniki so resna naloga Na nekaterih šolah v našem okraju so šolski kolektivi že priče!! pripravljati pravilnike za delitev osebnih dohodkov, vendar pa so v večini primerov to delo kaj kmalu opustili, češ da jc nemogoče najti objektivna merila za merjenje vzgojnega dela. S takšno ugotovitvijo se ne moremo strinjati. Na vseh naših šolah bi popolnoma zadoščal po en pravilnik, ki bi hkrati urejal vprašanje oblikovanja in delitve sredstev, s katerimi šola razpolaga, in delitve osebnih dohodkov. Pravilnik bi moral vsebovati tudi temeljne določbe, sistematizacijo, opis delovnih mest ter merila za določanje osebnih dohodkov, določiti bi moral nadom*>jtil41a za potne, selitvene in druge stroške ter vsebovati še prehodne in končne določbe. Pri nagrajevanju prosvetnega delavca bi morali upoštevati delovm mesto strokovno izobrazbo ter izkušnje v stroki, njegov os-bni dohodek pa bi moral biti razen tega odvisen tudi od prizadevanja In uspeha. Ko govorimo o finansirnnju šolstva in o nagrajevanlu v šolstvu, nikakor ne smerno pohabiti na sklade, kl jih bo morala v bodoče vsaka *ola ustvarjati. Za začetek bi bili Ljudska armada sodeluje v gradnji velikih prometnih žil in drugih objektov - sodelovala je pri aradnii 1129 km cest in 216 mostov v skupni dolžini 4053 m dovolj trije skladi; ker drugih nazivov ne poznamo, jih bomo imenovali kar enako kot v gospodarstvu: AMORTIZACIJSKI SKLAD, na katerem bi šola vsako leto zbirala odpisani del osnovnih sredstev, POSLOVNI SKLAD, ki bi služil funkcioniranju šole, ter INVESTICIJSKI SKLAD, ki bi ga šola nabirala za večja popravila. Prispevke v te sklade bi bilo težko določiti kar teoretično, šole pa naj že zdaj o tem razmišljajo, saj ne more biti prezgodaj. Podružnične šole naj imajo skupni pravilnik z matično šolo, vendar Je v njeni treba posebej zagotoviti odstotek udeležbe za vsako podružnično šolo. Prosvetnih delavcev še vedno primanjkuje Dober prosvetni kader in popolna zasedba delovnih mest sta osnovni pogoj za uspešnost pouka. V našem okraju je še vedno premalo prosvetnih delavcev. V šolskem letu 1900/61 je na našem področju poučevalo 864 stalnih ln honorarnih prosvetnih delavcev. Ielos pa jih poučuje vsega 857. Po nepopolnih podatkih imamo 182 prosvetnih delavcev premalo; največ jih primanjkuje v občini Črnomelj — kar 46, najmanj pa v občini Metlika, kjer jih manjka 5. Najbolj primanjkuje prosvetnih delavcev v občinah Črnomelj, Trebnje, Sevnica in Brežice. Na vprašanje zakaj, ni težko odgovoriti: vsakdo gre nerad v kraje, ki so odtrgani od ostalega gospodarskega in kulturnega sveta, kjer so težji pogoji dela ln kjer je vrsta težav s stanovanjem, prehrano in drugimi potrebami. Vrste prosvetnih delavcev bo-, mo izpopolnili le, če jim bomo v krajih, kjer uče, ustvarjali primeren standard. Vprašanje zase pa je, kako bo vplivala na porast števila prosvetnih delavcev ukinitev učiteljišča v Novem mestu, ki nam je vsaj drlom^ zagotavljalo potrebne učitelje. Ukinitev ali reorganizacija šol Na podeželju je mnogo razprav o »ukinitvi« šol, vendar Je ta izraz nepravilen. Doslej nismo še nobene šole »uk'.nili«, pač pa gre tu za reorganizacijo ln prilagoditev šolstva novim pogojem. Sole so doslej delovale, upoštevaje 5 aH 6-kilome-trski okoliš, danes pa moramo zaradi dokaj pičlih sredstev upoštevati tudi gospodarske vplive. Vprašati se moramo, ali se izplača zaradi 10 ali morda 18 učencev vzdrževati posebnega učitelja in šolo. čeprav vemo, da pouk na takšni šoli ni kvaliteten, ali Je morda bolje takšno šolo združiti s sosedno, večjo ln učence usmeriU k pouku tja. Bržkone je druga rešitev boljša, čeprav je morda v začetku malo boleča. Seveda pa je treba zagotoviti obisk oddaljenih učencev ln poiskati vsa sredstvu in načine, da bi ga omogočili. po leta 1965 bo v našem okra- Eisaku Tanaka (Japonska): KOSTANJEVICA — 1961 ju število šol in vzgojnih ustanov naraslo od dosedanjih 177 na 181 aH za 2,2 odst.; število učencev pa se bo povečalo od 27.776 na 30.953 ali za 11,4 odst. Strokovno šolstvo -sirota? Zvezni zakon o šolstvu je bil sprejet, republiški zakon pa ni dovolj natančno določil statusa srednjih in strokovnih šol. Ker v vseh občinah sredstva šolskih skladov ne zadoščajo niti za finansiranje obveznega osnovnega šolstva, je razumljivo, da nobena občina noče, pa tudi ne more dati sredstev za strokovno šolstvo. Problem posameznih strokovnih šol so rešile nekatere gospodarske organizacije, ki so se obvezale zagotoviti sredstva za njih funkcioniranje. V nekaterih razvitejših okrajih so to rešili z medobčinskimi sporazumi. Pri nas so posamezne gospodarske organizacije, ki so nujno vezane na dotok strokovnjakov iz več strokovnih šol, v kaj neugodnem položaju, saj morajo vzdrževati po več takšnih šol. druge spet pa nimajo obveznosti do prav nobene strokovne šole. Vprašanje strokovnega šolstva tore i še ni rešeno, točno začrtani programi gospodarskega razvoja pa določajo tudi potrebe po strokov-niakih. Gotovo pa je. da teh strokovne šole same od sebe v tem stanju pač ne bodo mogle dati. Priporočila in zaključki plenuma Po poročilu in razpravi, ki sta dokaj na široko zajela razgibano problematiko šolstva, je plenum sprejel zaključke in priporočila, ki naj pospešijo uresničevanje novega sistema. Ker so naše komune dale od razpoložljivih sredstev, šolstvu na razpolago največ kar so mogle, preostane kot edina rešitev decentralizacija sredstev. Načeti bo treba razpravo o novi delitvi šolskega sklada med republiko in komunami in zagotoviti pravičnejšo delitev, ki bo dala komuni več sredstev in hkrati upoštevala tudi gospodarsko moč komun. Vse šole morajo pripravljati programe svojega razvoja in potreb, da bomo imeli jasno sliko, koliko sredstev potrebujemo in kam jih bo treba vložiti najprej. Sredstva občinskih skladov za finansiranje "šolstva je treba razdeliti po šolah in prepustiti gospodarjenje 2 njimi šolskim odborom in šolskim kolektivom, ne pa da ta sredstva na stari administrativni način še vedno, iz meseca v mesec delijo na občini. Strokovno šolstvo je v težavnem položaju, zato je treba o tem problemu resno razpravljati in nanj opozarjati. Vse šole morajo pohiteti z izdelavo pravilnikov, da bi bili pripravljeni še pred koncem leta 1961. Ker prosvetnim delavcem manjka potrebnih izkušenj, naj za pomoč pri izdelavi pravilnikov zaprosijo gospodarske organizacije. Tehnična oprema šol je skoraj povsod nezadostna, marsikaj pa bi se dalo nadomestiti s trudom, prizadevnostjo in iznajdljivostjo. Delovni kolektivi v gospodarstvu so še posebej letos našli vrsto materialnih rezerv, ki jih prej niso opazili. Mnogo takšnih materialnih rezerv, ki sicer niso velike, pa jih vendar hi zavreči, je v okolju vsake šole. Prosvetni delavci so setos žal zamudjli že marsikaj, ker so vse preveč čakali, kdaj jim bodo njihove pravice prinesene na krožniku. V sodelovanju s šolskimi odbori morajo takoj pričeti resno razpravljati o spremenjenem položaju, v katerem se je šola znašla in brez nepotrebnega jadi-kovanja odločno iskati rešitve. Problemi šolstva so problemi vse družbe, zato naj šolski kolektivi v prvi vrsti zahtevajo, da o teh problemih res razpravlja vsa družba in jih pomaga reševati! MILOŠ JAKOPEC flin ?.Vcfane zahteve po višji kvaliteti ob ohranitvi j„ 0zicnosti, nova kvalitetno višja vsebina in oblike |,t s 'em v zvezi potreba po vrsti novih kadrov za-1„ yaJ° temeljitih razmišljanj o načinu bodočega dela ln vrcJšl spremembi odnosov med okrajnim svetom uV..n.JeBOV'm' organi na eni in občinskimi sveti na fuS« strani. ^ruVetoSnJc občinske skupščne Svobod in prosvetnih Dot S0 P°'rdile, da se uspešno nadaljuje začrtana in ražvroja občinskih svetov kakor tudi delovanja p^^'^rjanja posameznih društev, kar se kaže še tlfušt J v doslednem in vse večjem uveljavljanju flriišt "C v,°Be- hi 3° imai° Svobode in prosvetna lva kot glavni nosilci kulturnega življenja in dela. 8a„Phclnski sveti SPD prevzemajo široko pobudo za V Sv0sfOno reševanje kulturno-prosvetne problematike *°vim '"••nuni m okrajnemu svetu, zato ostaja nje-"krai orBanom skrb samo za tisti del nalog, ki so k j,ant'Ka značaja. Ce v grobih obrisih pregledamo da h in Programe, moramo najprej poudariti to, *r°v0 naJve*Ja skrb posvečena še vedno vzgoji ka-«Vej," "krasni svel bo še nadalje skupaj z občinskimi lHne. 0rKnnlzlral okrajne prireditve, ker so to izredno f*«l».n£ množične manifestacije, ki terjajo angažl-kva|fttjjanslva »kozi vse leto in spodbujajo k višji *kjh>r^j,ri,"'imi smo. da bo za nadaljnjo rast naših Igral-Si!1U|)''n lzrcdno pomembna V. republiška revija bo vskin skupin maja 1902 v Novem mestu. Potekala »that *namcnju izmenjave Izkušenj In razgovorov o ,ahkn°rKkein K,eđa,1*kem delu. Prisotni režiserji bodo )'*s|„S.,1Ol'c'0va,l nr' analizi posameznih predstav in ''-.....^Predavanja o aktualnih gledaliških pro- ^ iiirti "**"""* ™wi <~ltnr'«i»:> koordinirala in pospeševala delo občinskih svetov oziroma njihovih organov. Namen te spremembe jc doseči trdno povezavo pri uresničevanju skupnih akcij, koristno izmenjavo izkušenj, vendar pa ohrarOM samostojn > delo občinskih svetov, ki niso več le izvrs'cv«lv1 naročenih nalog. Janez Gartnar Pisma so razdeljena - 2 500 kartotek za nove naročnike je pripravljenih... V soboto zjutraj je bilo na vseh šolah v okraju zeJo živahno; uslužbenci osnovnih PTT enot so se lotili velikega dela: v dobrih dveh mesecih bodo s sodelovanjem osnovnih organizacij SZDL' v okraju pridobili za xnaš domači pokrajinski tednik približno 2500 novih naročnikov. S čim se jim bo oddolžil DOLENJSKI LIST, poglejte na tej strani — in prav vsak lahko pripomore, da se bo v februarju 1962 nasmejal morda pirav njegov pismonoša lepemu novemu mopedu, temu tako zelo potrebnemu »konjičku- naših pismo-noš... V zadnjih 14 dneh se je prijavilo upravi lista 34 novih naročnikov; pionirji v Smarjetj bodo skoraj zbrali 20 novih naročnikov, prva presenečenja pa pripravljajo danes tnadi že najvestnej-šj pismonoše in drugi usfluž. benci PTT. Skoraj gotovo bomo v četrtek, 7. decembra, že lahko poročali o prvih »zmagovalcih-' naše nove akcije. Ze zadnjič smo razložili, da živi v okraju še veliko ljudi, ki domačega lista ne poznajo ali pa si ga zaradi česarkoli že doslej še niso naročili. Nobenega vzroka ni, da bi Spod. Posavje zaostajalo V okraju je zdaj približno 156.260 prebivalcev, od skupne naklade, ki znaša danes na primer 17.190 izvodov, pa odpade na redne naročnike v 7 občinah 14.036 izvodov Dolenjskega lista. Kje je list najbolj razširjen? Vrstni red občin je pri tem takle: NOVO MESTO: 5.554 naročnikov (45.215 prebivalcev) ali 1 Dolenjski list na 8,16 prebivalca v občini; ČRNOMELJ: 1.755 naročnikov (16.811 prebivalcev) ali 1 Dolenjski list na 9.55 prebivalca; METLIKA: 667 naročnikov (6.835 prebivalcev) ali 1 Dolenjski list na 10.2 prebivalca ; TREBNJE: 1.466 naročnikov (17.255 prebivalcev) ali 1 Dolenjski list na 11,7 prebivalca; SEVNICA: 1.401 naročnik (18.649 prebivalcev') ali 1 Dolenjski list na 13,3 prebivalca; VIDEM - KRŠKO: 1.833 naročnikov (26.323 prebivalcev) ali 1 Dolenjski list na 14,4 prebivalca; BREŽICE: 1.361 naročnikov (25.167 prebivalcev) ali 1 Dolenjski list na 18,5 prebivalca. žrsvovalnih uslužbencev PTT, prosvetnih delavcev, organizacij in aktivistov Socialistične zveze. Prav v Spodnjem Posavju pa je "-prostora« vsaj še za 4.000 do 5.0C0 novih naročnikov, saj jih je imel POSAVSKI TEDNIK pred 6 leti kar 9.600 za isto področje. Res ni nobenega vzroka, da bi Zasavje zaostajalo — in prav od tu pričakujemo največ novih naročnikov v naslednjih 2 mesecih ... Zanimivo je pog'edati, koliko naročnikov je zdaj v Dan za dnem, teden za tednom: pisma, časniki, revije, brzojavke, denarne nakaznice, pokojnine — veselje in žalost, važna obvestila in novice, vse je v rokah naših pismonoš in drugih uslužbencev PTT. Ali si sploh še lahko predstavljamo življenje brez njihovega pomembnega in odgovornega dela? Vse premalo cenimo njihov delež v naši družbi. — V imenu vseh naročnikov in bralcev DOLENJSKEGA LISTA pozdravljamo člane vseh PTT kolektivov v okraju in v državi in jim čestitamo za 29. NOVEMBER — PRAZNIK REPUBLIKE! Tako statistika. Ce bi si zaradi lažje predstave razdelili okraj na tri področja, bi morali zapisati: Bela krajina ima danes 2.445 naročnikov (s kolpor-tažo vred), osrednja Dolenjska 7.096 naročnikov in Spodnje Posavje 4.600 naročnikov. Razumljivo je. da stari del okraja prj številu naročnikov trenutno še vodi, hitro pa se mu približuje Posavje, kjer smo v dobrih dveh letih pridobili nad 4000 novih naročnikov oredvsem po zasOugi po- območju posameznih pošt. Objavljamo pregled z najnovejšimi podatki; številke bodo verjetno že same spodbudile organizacije, aktiviste in uslužbence PTT, da bodo skušali v krajih, kjer je zdaj malo naročnikov, pridobiti največ novih bralcev našega domačega tednika. Občina Brežice: Pri vseh občinah bomo navedli najprej pošto, nato pa število naročnikov (s kolportažo vred) z njenega področja: , Artiče 104, Bizeljsko 79, Brežice 420, Cerklje ob Krki 138, Dobova 61, Globoko 94, Jesenice na Dolenjskem 76, Kapele 34, Krška vas 139, Pižece 100. Sromlje 57. S.a-ra vas 59 - SKUPAJ 1.361 Občina Črnomelj: Adlešiči 98. Črnomelj 758. Dragatuš 148, Semič 443, Stari trg ob Kolpi 50. Vinica 258 - SKUPAJ 1.755 Občina Metlika: Gradac 203. Metlika 355, Suhor 109 — SKUPAJ 667. Občina Novo mesto: Be\a cerkev 193, Brusnice 208. Dolenjske Toplice 296, Dvor 170. Hinje 5H. Mirna peč 278. Novo mes'o 2.074, Otočec 227. Stopiče ' 293, Straža 250. Šentjernej 684, Kocjan 235, Smarjeta 180, Uršna sela 155, Žužemberk 197 - SKUPAJ 5.554 Občina Sevnica: Blanca 52. Bošfanj 175, Bučka 66. Krmelj 85. Loka 81, Sevnica 372, Studenec 120, Šentjanž 186, Tržišče 224 Zabukovje 40 - SKUPAJ 1.401 Občina Trebnje: Dobrnič 112, Mirna 182, Mokronog 149, Šentrupert 229, Trebelno 200, Trebnje 357, Velika Loka 147, Veliki Gabor 90 — SKUPAJ 1466 Občina Videm-Krško: Brestanica 136, Koprivnica 88, Senovo 210, Lesko-vec 223, Raka 177, Videm-Krško 450, Kostanjevica 331, Podbočje 163, Zdole 55 — SKUPAJ 1833 Prebivalci posameznih krajev in vodstva krajevnih organizacij Socialistične zveze zdaj prav lahko presodijo, kje so še »luknje« glede števila naročnikov na domači tednik. Številke nam to same dovolj zgovorno pripovedujejo. Ko bomo sproti objavljali uspeh naše nove akcije, bomo hkrati lahko ugotavljali, kako prav v teh krajih bolj ali manj uspešno agitiraj o za razširitev domačega glasnika SZDL. 5.800 pisem kroži med prebivalci okraja... V četrtek smo razposlali vsem poštam v okraju 5800 pisem z vabilom na naročilo Dolenjskega lista; na vsakem je tiskana tudi naročilnica za novega naročnika. Prosimo vse dosedanje bralce in naročnike, prijatelje in sodelavce našega tednika, da pri tej akciji sodelujejo. Pismonoše delijo te dni naša pisma družinam in posameznikom na svojem območju, kjer domačega lista še nimajo ali ga sploh še ne poznajo. 2e čez nekaj dni bodo naročilnice pobrali, vsi novi naročniki pa bodo začeli list takoj dobivati. Skušajte nam pridobiti tudi vi, dragi bralci, vsaj enega novega naročnika! Visoka naklada pomeni znižane stroške za izhajanje časnika — prav zavoljo tega pa si uprava in uredništvo Dolenjskega lista vsako leto tako prizadevata povečati število bralcev našega domačega glasnika in obveščevalca Socialistične zveze. 5800 pisem kroži med državljani v našem okraju. Ce se jih bo samo polovica vrnila s podpisi novih naročnikov v roke pismo-nošem in drugim uslužbencem PTT. bomo konec januarja 1962 tiskali že skoraj 20.000 izvodov Dolenjskega lista na teden ... Nemogoče to ni — zato vas prosimo, da nas pri tem delu podprete! KOLEKTIV UREDNIŠTVA IN UPRAVE DOLENJSKEGA LISTA Nogometna žoga in ilegalna knjižnica »OlUuv NA ENI NOGI« bo novi nebotičnik Iz stekla in betona, ki t.i nameravajo zgraditi sredi Londona. Projektanti so ca imenovali »Crjstal 61«, namenjen pa bo razstavam. Visok bo 340 metri v; najvišje poslopje na svetu je zdaj Empire State Building v New Yorku, ki je visok 449 metrov. Obe zgradbi pa bo prrkosil z višino televizijski stolp v Moskvi, ki ga že gradijo in ki bo visok 508 niclr ,v. Na dvorišču osnovne šole v Gornjem Uljaniku pri Daruvaru na Hrvatskem so učenci zjutraj pred poukom igrali nogomet. Eden je tako močno brcnil žogo, da je skozi podstrešno okno zletela na podstrešje. Dečki so takoj šli žogo iskat. Našli so jo v kotu, na prašnem in skrbno prikritem kupu knjig. Poklicali so učitelja, ki je takoj ugotovil, da je ta kup pravcata knjižnica predvojnega naprednega thku in vsebuje tudi izvode, ki so danes že prava redkost. Ta. ilegalna knjižnica je bila last nekdanjega učitelja na tej šoli Dušana Tumpi-ca, ki je tik pred nemškim napadom, aprila 1941, svoje ilegalne knjige in časopisi" skril nu podstrešju. Po dvajsetih letih jih je po naključju odkrila — nogometna logu. Najnovejši Tomosov C0UBRI T-12 že čaka na zmagovalca med uslužbenci osnovnih enot PTT v okraju, ki bo od 25. novembra 1961 do 31. januarja 1962 pridobil NAJVEČ NOVIH NAROČNIKOV za DOLENJSKI LIST. Vse pošte v okraju so obvCr ščene, da bo uprava našega tednika v prvih dneh februarja 1962 razdelila med uslužbence PTT deset lepih nagrad za zmagovalce v dvomesečni akciji: .ŠE 2500 NOVIH NAROČNIKOV ZA DOLENJSKI LIST!« Tudi Vi lahko pripomorete, da bo morda prav vaš pismonoša dobil eno izmed naslednjih praktičnih nagrad: 1. m o p e d C0LIBRI T-12 3. tranzistorski radijski sprejemnik 2. tranzistorski radijski sprejemnik 4. -10. sedem denarnih nagrad po 10.000 dinarjev. Nagrade bomo delili po vrstnem redu tistim pismo-nošem in drugim uslužbencem pošt, ki bodo v dveh mesecih pridobili za naš list največ novih naročnikov. V slučaju enakega števila novih naročnikov bo odločil ugodnejši odstotek med številom prebivalcev in novo pridobljenimi naročniki! Vsem pismonošem in drugim uslužbencem PTT oomo razen tega izplačali za vsakega novega naročnika običajno nagrado, od skupno izplačanih nar grad pa bodo prejeli upravniki pošt razen tega še. 10 odstotno premijo kot posebno priznanje za njihov trud pri sedanji akciji za razširitev okrajnega glasila Socialistične zveze. V VSAKO HIŠO SPODNJEGA POSAVJA, BELE KRAJINE IN OSREDNJE DOLENJSKE: DOLENJSKI LIST! I LJ^dvideno modernizacijo in avtomatizacijo lahko pričakujemo, da bo I [^fsko-telefonski promet v okraju v letu 1965 kar za 147 odstotkov večji i V vseh občinskih središčih bo dotlej krajevna telefonska mreža I V prihodnjih letih bo položen tudi glavni telefonski kabel, ki bo I poljano z Zagrebom. Kjer za nove ATC ni prostora, bo treba dose-I J* Poslopja adaptirati ali na novo zgraditi. Pomemben uspeh je dogra-I fcjtoslopja, Podjetja za PTT promet, ki bo središče sodobne telefonije ^aj. V tej stavbi že montirajo najmodernejšo ATC za 600 številk. Mornar nam piše — Ko sem bil še doma, ni sem znal dovolj ceniti našega domačega lista, šele zdaj, ko sem pri vojakih daleč od doma, vem kaj pomeni. Tako meni in vsem našim fantom, ki so po svetu. Vsak petek, ko ga prebiram, se mi zdi, da sedim v domači vasi in poslušam novice, ki jih pripovedujejo sosedje. Za 29. november, naš največji praznik, iskreno pozdravljam vse bralce našega časopisa in jim čestitam, domačim in delovnemu kolektivu Mizarske produktivne zadruge v Sevnici pa iskren pozdrav. Julij" Gorenc, mornar v Šibeniku. Obvestilo Slikanico STARI VOLKODLAK bomo nadaljevali v prihodnji številki. Iti1" fasu Je v (Hjr-taem pod-Ju'ki delalo 105 } tovarili za 75 9 llffcv vrednosti. »C ljudi manj, i ^ Pa bo za 25 i i'^stalo z zdru-i I uega obrata na ( Jurske delav-fli,Cu- Takoj po d h,Pr'čeli izdelo-i S anterijo. V su- je polovico nove PToi^"te^ celotne industrije. °rvjditf smo dosegli posebno p uspehe v osvojitvi V\e% vodnje delovnih motornih« vozil in ^^tfV ne opreme, zatem ™^)fl tov in strojev, narnf- J_tvl). prometu in poljedj , „zv dosega 53 odstotkov,.) Ce je polno novih s „ v kovinski industnj i CJ». v kemič-!HtP*ni. tega ne * I** tekstilno, i C°acno indu- t ^jduktivnosti novo- 1 r 'žustriji je \ \ str^sportne 'SbnJev' potni- JMJ*. traktor-HeVežaJev ter M vojno Ju-»ovala tur- jC^Je z no- 2 \ ;ati leta 1957 5 'Ce «e- so pa 9d \ ^islimo, 9 Nh e začetek fl industrij- nnNai Pan°8° l,il%araJ v celoti SIV ? za proiz-peč,, .ifltoilt ' naprav JlS*!?Je. Orne- fllflu rilne ln" »6 garate (8 MXfjs,ke spre-^ 20 AW telefone, Wd>e. kino: Nova proizvodnja v kemični industriji se je razvijala v dve glavni smeri: v agrokemijo in v proizvodnjo plastičnih mas ter umetnih vlaken. Leta 1956 smo začeli proizvajati azotne kisline in amonijeve nitrate. Izreden p^men v splošnem gospodarskem razvoju ima nova metalurška proizvodnja. S krepitvijo črne metalurgije in proizvodnjo novih vrst jekla in jeklenih profilov se Jugoslavija osvobaja uvoza teh proizvodov. Tudi tu- kaj je seznam novih proizvodov zelo raznolik: surovo litje elektrojekla, brezšivne cevi, železniške tračnice, vlečeno jeklo, kovano paličasto jeklo. Hitro se razvija industrija nekovin: sinter-magnezita, azbesta, steklene volne, laboratorijskega in specialnega tehničnega stekla, optičnega stekla in instrumentov, votlih opek, blokov za strope. Ladjedelništvo predstavlja posebno poglavje. Ladjedelnica »3. maj« na Reki že gradi ladje s 50.000 tonami. Ladjedelnice na Reki, v Puli, Splitu gradijo ladje najmodernejšega tipa (tankerje, ladje za razsuti tovor in druge). V ladjedelništvu je Jugoslavija deveta na svetu. Razumljivo, da se novi proizvodi pojavijo najprej v najbolj razvitih področjih. Lani so Srbija, Hrvatska in Slovenija dale skoraj 87 odstotkov celotne nove industrijske proizvodnje. V Srbiji so izkoriščeni ugodni pogoji za razvoj kovinske industrije (motorji, lokomotive, traktorji, poljedelski stroji), za proizvodnjo električne opreme (kabli, gospodinjski aparati, televizorji), vlečenega in valjanega bakra ter viskoznih vlaken. Za Hrvatsko so značilne zlasti turbine, nafta, plastične mase in proizvodi iz aluminija. Slovenija pa je na prvem mestu v proizvodnji tehnične opreme, električnih strojev in naprav, turbin in aparatov za gospodinjstvo. (Po »Pres-servisu«) Uspešna akcija na Bučki vahnejše, saj se je preteklo nedeljo že postavilo s komedijo »-Poročil se bom s svojo ženo«, za 29. november pa pripravljajo proslavo s kulturnim sporedom. Na Bučki se resno meni- jo tudi o nakupu televizorja in imajo zanj pripravljenega že nekaj denarja. Vse kaže, da bo tudi v tej vasi postalo življenje pestrejše in lepše. I. P. Ze na lanski občinski konferenci SZDL v Sevnici so delegat; razmišljali, kako bi čim dostojneje proslavili 2C-letnico vstaje slovenskega ljudstva. Takrat so tudi sklenili, da bodo uredili zadružni dom, ki že nekaj let počiva nedokončan po krivdi tedanjega občinskega odbora, ki ni hotel sprejeti ponujenega kredita. Krajevne organizacije so letos začele pospešeno akcijo za zbiranje denarnih in materialnih sredstev za dokončno ureditev zadružnega doma. Odzvala so se skoraj vsa podjetja v občini in porabljenih je bilo približno milijon in pol dinarjev. Del prebivalcev je tudi sam pripravljal pesek, les za odre in drugo. Predvsem pa gre zahvala podjetjem, sekretarju občinskega odbora SZDL v Sevnici tov. Francu Molanu, ki je vodil vse priprave, predsedniku KO na Bučki tovarišu Jožetu Bukovicu, ki je vodil in organiziral delo na gradbišču, in še mnogim, ki so pripomogli k temu, da imamo zdaj lep, nov zadružni dom z dve sto sede-ž . Odslej bomo dvorano res lahko uporabljali in bo vaš Janom središče kulturnega življenja. Prosvetno društvo bo postalo zdaj ži- O spomeniku padlih borcev na Dvoru je že dvakrat pisal časopis »Delo«. Pisca člankov sta kritično obravnavala slab odnos prebivalstva do okolice spomenika. Vsekakor je pravilno, da smo začeli obravnavati to vprašanje, saj imata pisca omenjenih člankov v marsičem prav. Ne strinjamo pa se s predlogom, da bi bilo treba spomenik odstraniti, pač pa, da mu je potrebno dati bolj dovršeno cbliko. Mislimo, da so tega mnenja tudi svojci padlih, katerih imena so v-clesana v spomenik. Ko že govorimo o spo- Staršem in domačim pošilja tople pozdrave vojak Jože Cekuta iz Zagreba, delovnim kolektivom v domačih podjetjih in ustanovah pa čestita za 29. november. mer.iku, ne moremo mimo dejstva, da kulturnega človeka presune odnos nekaterih voznikov z vpregami, k; se pred spomenikom ustavljajo, tam krmijo živino in nastiljajo. Zgodi se ceio, da se konji prav tu onesnažijo. Tabla, ki bo stala pred spomenikom in bo opozarjala, da na tem prostoru vozniki ne smejo ustavljati, je že naročena. Ali ni sramota, da nekateri vozniki ne pomislijo, da s postajanjem in krmljenjem živine oskrunjajo svetinjo kraja? Ali res nekateri ne vedo da s takim odnosom do spomenika padlim v NOB ne izkazujejo časii in ljubezni do junakov, ki so za našo svobodo prelili svojo srčno kri? M. Senica Pozdrav Titovih gardistov Mnogo naših dolenjskih fantov služi vojaški rok v Ti-vi gardi v Beogradu, skoro vsi pa smo naročeni na naš domači list. Dobimo ga vsak petek, potem pa gre iz rok v roke, dokler ni strgan. Zmenili smo se, da bomo preko tega priljubljenega lista poslali pozdrave vsem Dolenjcem in jim čestitali za 29. november. Domačim in prijateljem pa lep pozdrav! Jože Kukec, Branko Verščaj, Edvard zarn, Ferdinand Zidar, Franc Tramte, Anton Krese in Stanko Dolenšek. čestitke za praznik republike Belokranjski mladini, domačim, znancem in prijateljem čestitam za 29. november in jih pozdravljam. Julij Mušič, vojak iz Ivan-grada. Pozdravi iz Zrenjanina Dolenjci, ki so pri vojakih v Zrenjaninu, toplo pozdravljajo svojce, mladino in vse ostalo delovno ljudstvo in čestitajo za 29. november! Martin Škof-Ijanec, Stanko Kovačič in Alojz Papež. Prisrčne čestitke Mariji in finlonu Kotar! 27. novembra je poteklo 50 let, kar sta se poročila Anton in Marija Kotar iz Vel. Bana pri Šentjerneju. Zakonca sta imela 12 otrok in sta v času skupnega življenja mnogo trpela. Med vojno so jima okupatorji zažgali hišo z gospodarskim poslopjem, ker sta sodelovala s partizani. Dobra Kotarjevs mama je neštetim borcem dala, kar je pač imela. Tudi njuni otroci so bili partizani; trije so padli za domovino. Ponosna sta, da je bil njun sin Martin odlikovan z redom narodnega heroja. Ob 50-letnici poroke jima vsi, ki ju poznamo, želimo še veliko srečnih let! BREŽICE: alkohol, varnost in promet Drobiž iz Dolenjskih Toplic Združenje šoferjev in avto-pielianikov v Brežicah Je priredilo v četrtek s sodelovanjem TNZ Novo mesto predavanje o varnosti prometa In vplivu alkohola na nesreče. Okoli 490 poslušalcev Je z zanimanjem sledilo izvajanju tov. Topliška, člana občinske komisije z.i varnost prometa, in filmu o prometnih nezgodah. Spričo naglo naraščajočega prometa, ki se čuti tudi v Brežicah, so take akcije nujno potrebne. Prometni predpisi so obvezni ne le za voznike motornih vozil, temveč tudi za pešce, kolesarje in vprežna vozila. Disciplino Je treba zahtevati od vsakega državljana. Nedvomno bi bilo koristim, da bi akcije ponovili In razširili tudi na ostale večje kraje v občini. Postopno zmanjševanje nesreč pri delu dokazu-je uspehe prometne vzgoje, pomemben delež pa vsekakor pripada učiteljem, ki so posvetni prometni vzgoji otrok vso pozornost. USPELA RAZSTAVA. Kakor smo že poročali, so v Brežicah prvič v okviru tedna varnosti organizirali razstavo v Domu JLA, kjer so po oddelkih prikazali požarno, prometno in delovno varnost. Zanimivo razstavo al je ogledalo nad 2500 obiskovalcev ln vpisalo v knjigo vtisov pohvalne izjave. Ob tej priložnosti Je bUo razdeljenih na tisoče letakov in brošur o prometni varnosti. Kot novost na takih prireditvah so predvajali med glasbo nad 100 raznih opozoril In navodil za varnost pri delu. Takih in podobnih razstav si Brežičanl še želijo. -ek Vozniki, kolesarji, pešci: bodite na cestah vljudni; JVa občnem zboru prosvetnega društva »Maks Henigman« so pred kratkim izvolili nov odbor, ustanovili dramski odsek in kino sekcijo, za živahnejše delovanje društva pa bi bilo treba pritegniti več mladih ljudi. Dvorana prosvetnega društva Dolenjskih Toplicah ne more v celoti služiti svojemu namenu, ker pozimi ni dovolj ogrevana. Vzrok je pomanjkanje kurjave7 potrebno pa bi bilo tudi popraviti strop. Društvo je prosilo za dotacijo, saj bi z odpravo teh težav omogočilo sebi boljše delovanje, pa tudi obisk- kino predstav bi bil večji. Preteklo nedeljo je bila na topliški osemletki majhna slovesnost. Učenci In učenke osmega razreda so bili sprejeti v mladinsko organizacijo. Slovesnosti sta prisostvovala tudi predstavnika mladinskega komiteja iz Novega mesta. Po akademiji so bili novi člani mladinske organizacije pogoščeni. V zdravilišču je razen tistih, Id se zdravijo, tudi mnogo turistov, ki kljub pozni sezoni že vedno radi prihajajo. V Toplicah je zdaj lepše, ker so bolj osvetljene. Le novo' naselje je še v temi. Muzejska zbirka v Dolenjskih Toplicah, ki je last Dolenjskega muzeja v Novem mestu, ima mnogo obiskovalcev. Zanjo se ljudje zanimajo predvsem zato, ker prikazuje dejavnost Topliške doline v letih NOB. Na dan mrtvih je neznan zmikavt vdrl v stanovanje zakoncev Grobovšek in od- nesel 20.000 dinarjev moževe pokojnine, ki jo je le nekaj dni prej dobil. Boleh-no ženo je tatvina tako prizadela, da so jo morali odpeljati v bolnišnico. V Dol. Toplicah se pri- pravljajo za praznik republike — 29. november. Odbor SZDL je na zadnji seji sestavil program, ki ga bo na akademiji izvajala predvsem mladina in učenci osemletke. D. G. Kegljaški in šahovski dvoboj v Metliki Novomeška kronika ■ Deseta seja zbora proizvajalcev ObLO bo v soboto, 2. decembra, ob 9. url v Sindikalnem domu. Na seji bodo razpravljali o družbenem planu in njegovi realizaciji za prvo polletje, hkrati pa bodo imeli odborniki v rokah tudi že podatke za tretje četrtletje. Na dnevnem redu Je še poročilo o sestavljanju pravilnikov o novi delitvi dohodka, posebej pa bodo govorili tudi o priporočilu gospodarskih organizacij glede prispevkov za finansiranje strokovnega šolstva v* komuni. ■ Zavod za napredek gospodinjstva in gostinstva sprejema prijave za dvomesečni Slnger-jev tečaj, kl bo v začetku januarja. Tečajnice se bodo v dveh mesecih seznanile z mehanizmom šivalnega stroja, naučile pa se bodo tu.i, osnov šivanja in krojenja. Mnogim gospodinjam bo tečal nedvomno zelo koristil. B Kolektiv splošne bolnišnice v Novem mestu, kl »teje okoli 370 ljudi, je Imel v soboto, kakor že več let zapovrstjo, proslavo v počastitev 29. novembra - obletnice ustanovitve FLRJ ln 20. obletnice revolucije. Za govorom ln kulturnim sporedom, kl Je obsegal nekaj točk, je bila prosta zabava, na kateri so se člani velikega kolektiva, ki dela v Izmenah, zbližali in še bolj spoznali. ■ V petek. 21. novembra, je bil v prostorih novomeške gimnazije občni zbor sindikalne podružnice prosvetnih delavcev na srednjih In strokovnih šolah. Zboru so prisostvovali kot gostje Inž. Vilma Plrkovlć podpredsednica OLO, sekretar obč. komiteja ZKS Miro Thorževskl ter zastopnik] okrajnega ln medobčinskega zavoda za prosvetno pedagoško službo ln sindikalnega sveta. Občni zbor je v obširni razpravi prerešetal nekatera važna vprašanja, kot finansiranje šolstva, pravilnik o delitvi osebnega dohodka, odnos do prosvetnih delavcev (stanovanjska politika ObLO) in še nekatera druga. Dosedanji odbor Je bil razrešen ln izvoljen novi. ■ Slovesno so počastili dan republike v kolektivu PTT enote v Novem mestu v soboto, 23. novembra, zvečer. Proslava je bila združena s predajo televizorja ln novega radioaparata. Oboje Je kolektiv zaslužil s prostovoljnim delom pri Izkopu jarkov za telefonske kable v Novem mestu. ■ Pri SGP Pionir v Novem mestu so priredili 27. novembra zvečer uspelo proslavo z lepim kulturnim programom, v katerem je razen domačih kulturnih skupin sodeloval tudi pevski zbor Dušan Jereb, po programu pa je bila pogostitev. ■ Okrajni zavod za sodalno zavarovanje je priredil Interno proslavo dneva republike 29. novembra zvečer. ■ Gibanje prebivalstva: rodila je Kristina Bortolj iz Kurirske poti I — dečka. Poročili so se: Martin Košmerll. električar iz Slakove 1. in Ana Janko, delavka Iz Sentlošta. Ivan Jarc. ključavničar, in Veronika Verščal, uslužbenka, oba lz Muzejske t. V okviru prireditev za občinski praznik sta bila tudi kegljaški ln šahovski dvoboj med Predilnico česane preje iz Metlike ln Vunoteksom iz Karlovca. K:irlovčanl so gladko premagali šahovsko ekipo Novo-teksa, v kegljaškem dvoboju pa so Igralci iz Karlovca prema-Ball Metličane. Rezultati: Vunoteks - Karlovac 268 kegljev, Novoteks II 232 kegljev. Največ kegljev so podrli Ivan Kukman (37). Janko Reba (31) ln Jože Dumešič (30). TEK »26. NOVEMBER« Za tekmovanje v krosu je vladalo zlasti med mladino veliko zanimanje ln so se pripravljali dal) časn. Sodelovalo Je 23 tekačev lz Metlike ln Gradca. Tekmovanje Je bilo v nedeljo dopoldne. Najprei so tekli pionirji, kl Jih Je bilo 12. Prvi Je pritekel no cilj Branko Pctkovlč lz Mcl- Fantom in dekletom ter vsej mladini iz naših krajev čestitajo za praznik republike vojaki: Metod Plut, Marko Kovačič, Franc Širne, Ivan Klobasa, Franc Staniša, Ivan Cerjak in Stane Goršin, domačim in staršem pa lep pozdrav. like. Nato so startali mladinci (6 tekačev) ln takoj za njimi člani (5 tekačev). Pri mladincih je zmagal Zoran Hočevar, med člani pa je zmagal Stane Gašperlč. Ob zaključku tekmovanja Je predsednik občinskega ljudskega odbora Franc Vrvlščar. pokrovitelj teka »26. novembru«. Izročil članskemu zmagovalcu Stanetu Gašperlču pokal v trajno last, ostalim prvim trem iz vsake vrste diplome ter vsem nastopajočim toplo čestital. Tek so z zanimanjem spremljali številni gledalci. KEGLJAŠKI TURNIR V zadnjih nekaj mesecih, odkar je sindikalna podružnica Novoteksa v Metliki naj«1* kegljišče in ga uredila, se J* zanimanje za kegljaški Spor* zelo razširilo in je bilo v zadnjem času več kegljašklh tekmovanj. V nedeljo so nastopi'8 Stlrl moštva, in sicer dve » Metlike, po ena Iz tovurne Novoteks II ln Gradca. Tekmovanje se Je začelo *• dopoldne ln Je trajalo ves da", Vrstni red ekip: 1. Metlika I. 291 kegljev. *• Metlika II. 270 kegljev. 3. Novoteks 236 kegljev, i. Gin'100 235 kegljev. Vsem ekipam Je občlnsk« zveza za telesno kulturno P°~ delila diplome, prv.i ekipa P" Je dobila še zlato plaketo. Pojasnilo novomeške Mesarije V.sok jubilej zakoncev Kastelic V našem mestu najbrž ni veliko ljudi, ki bi v zakonu dosegli tako visok jubilej, kot je železna poroka (65 let skupnega življenja). V preteklih dneh sta ta praznik doživela zakonca Ivan Kastelic in Josipina Kastelic, roj. Dragan. Slavljenec jc znani pekovski mojster, in ga poznajo predvsem vsi starejši Novomeščani. Leta 1868 se je rodil v Jablanu pri Mirni peči. Njegova življenjska pot ni bila lahka, saj je zaradi svoje napredne usmerjenosti in podpiranja NOB tudi trpel. Kljub visoki starosti ni mnogo potoval, razen v času, ko je bil pri vojakih. V spominu so mu ostali zlasti doživljaji iz vojne. Njegov konjiček so razna tehnična dela in knjige, ponosen pa je tudi, da je poznal pisatelja Trdino in druge nase velike može. Jubilant je dosegel starost 93 let, to pa zato, ker je vedno solidno živel, saj ni kadil, niti veliko pil. Obema slavljencema čestitamo in se pridružujemo številnim željam njegovih dragih, da bi bila zdrava in zadovoljna. Sd dvorišču mesnice. Ce nI slo <> gače, bi delavci morali P°,ne, beti za močne deske aH P'° rl. po katerih bi živina 1:mk°c z» šla na Ual Izgovor, du B1' 600 kg težke vole, ne mor« vlčevatl postopka dne l>- rC, vembra. Bilo bi p»č treM .i dll skrbeti tako močne plo»c' bi zdržali težo živine). Na kritičen zapis v zadnji številki našega lista (-Tako se ne postopa z živino!«) nam je predstavnik Mesarije pojasnil sledeče: »18. novembra dopoldne je bila cesta proti ZabJl vasi (od hotela Kandlja) zaprta za vsak promet. Razklitdulna rampa našega podjetja Je za lladlovo hišo, do kamor pa zaradi zaprte ceste nikakor nlsrrto mogli. Drugje živine nismo mogli ruz-tovorltl kakor na dvorišču mesarije. - Glede sremsklh prašičev, kl so prenočili no dvorišču poleg mesnice, pa moramo pojusnltl, da živijo ti prašiči vse leto na prostem ln da Jih Imajo posestva ln kme(je v Sremu v gozdovih ali pri posestvih ludl pri 30 Ktopln'ah ped ničlo. Prašiči so' nnvalenl na mraz. saj nikoli ne živijo V svl-nlaklh, kot je to običaj pri nas.« (Opomba uredništva: objavljamo pojasnilo Mesarije, kljub temu pa se ne strinjamo z načinom razkladanja živine na VREME OD 2. XI. DO II. XII. I««1 V zadnjih dneh novembra močne padavine, ki bo-0'» Prešle v sneg. Ne' •X1 L do 7. decembra *" Klavnem »„ho ln hladno vreme, I« okrog 4. decembra lahne snežne padavine. frlblitno od 8. decemb«* dalje ne-.!,i'„„ |n južno vreme s pogostimi padavina««1. Dr. V. M. Nekulturno obnašanje voznikov na Dvoru ZA 29. NOVEMBER 1961 ČESTITA KOLEKTIV KMETIJSKEGA GOZDARSKEGA PODJETJA BREŽICE s svojimi ekonomskimi enotami, kmetijskim obratom Brežice ter gozdnimi obrati: Kostanjevica, Mokronog, Planina, Sevnica, Pišece, obratom za transport in mehanizacijo ter obratom za gozdne gradnje. , ZAVOD ZA REHABILITACIJO IN ZAPOSLOVANJE INVALIDOV NOVO MESTO priporoča potrošnikom cenene usluge svojih obratov: krojaškega, šiviljskega, čevljarskega, mizarskega in kleparskega. Prepričajte se O nizkih cenah naših storitev! Iskrene čestitke za 29. november! Vsa v stroko spadajoča dela opravi hitro, solidno in po konkurenčnih cenah FOTOTEHNIKA NOVO MESTO in čestita svojim strankam za dan republike! DELOVNI KOLEKTIV SPLOŠNEGA KLEPARSTVA KOSTANJEVICA na Krki POZDRAVLJA IN ČESTITA VSEMU PREBIVALSTVU NOVOMEŠKEGA OKRAJA IN MU ŽELI NADALJNJE DELOVNE USPEHE Tudi ob letošnjem DNEVU REPUBLIKE slovesno ponavljamo: smo in ostanemo zvesti poborniki internacionalizma, prijateljstva in bratstva med narodi! ObčinsH Brežice OBČINSKI KOMITE ZKS — OBČINSKI ODBOR SZDL — OBČINSKI KOMITE LMS — OBČINSKI ODBOR ZB — OBČINSKI SINDIKALNI SVET ISKRENE ČESTITKE IN POZDRAVE PREBIVALSTVU BREŽIŠKE OBČINE! Mi odhor ZADRUŽNIŠTVO - TEMELJ NAPREDKA NA VASI! KMETIJSKA ZADRUGA - V KOSTANJEVICA čestita ob zgodovinskem dnevu — 29. novembru — vsem svojim članom kakor tudi ostalemu prebivalstvu na svojem terenu! PODJETJE ZA POPRAVILO VOZ J. DOBOVA Ž. pozdravlja vse kolektive v občini in okraju ter jim pošilja iskrene čestitke za obletnico ustanovitve FLRJ! Pozdravljamo vse sorodne kolektive naše stroke, želeč jim novih uspehov v socialistični graditvi, ter vse prebivalstvo Spodnjega Posavja! Brežice Noj živi 29. november! KOLEKTIV PODJETJA Vino« Brežice čestita za 29. november, naš največji praznili, in priporoča vse vrste dolenjskih, bizeljskih in drugih jugoslovanskih vin, ki Jih prodaja v vsaki količini Na zalogi imamo tudi svetovno znane STOCKOVE pijače. PremoDohop in olinohop Rudarski pozdrav vsem rudarjem v naši socialistični domovini, prebivalcem Spodnjega Posavja, Dolenjske in Bele krajine pa tople čestitke za DAN REPUBLIKE! 6L010K0 SVOJIM GOSTOM SE PRIPOROČAMO ZA OBISK V PRENOVLJENIH PRO ŠTORIH IN JIM ČESTITAMO ZA DAN REPUBLIKE — 29. NOVEMBERI KAVAMI. na Glavnem trgu Novo mesto Voznikom motornih vozil širom po naši domovini se toplo priporočamo za obisk naših servisnih postaj v Brežicah in na Čatežu ter jim čestitamo za praznik republike! »PETRO L« lana poslovalnica Brežice USPEHI, KI JIH UGOTAVLJAMO NA VSEH PODROČJIH, SO SPREMENILI ZUNANJO PODOBO NAŠE.DEŽELE IN HITRO SPREMINJAJO MISELNOST LJUDI! VSEM BORCEM ZA IZGRADNJO SOCIALIZMA IN LEPŠE ŽIVLJENJE ČESTITAMO ZA 29. NOVEMBER! Elektrarna Brestanica PTT delavci Dolenjske želimo ob dnevu republike, da s sodelovanjem korlst-nikov PTT uslug izboljšamo tele-grafsko-lelelonske zveze, kl omogočajo dober poslovni uspeh Naj živi slavna obletnica ustanovitve FLRJ! Tovarna pohištva Z VARČEVANJEM SI NAJLAŽE ZAGOTOVITE SREDSTVA ZA UDOBEN DOM IN BLAGINJO DRUŽINE, ZA LETNI DOPUST IN DRUGE NEODLOŽLJIVE POTREBE STARŠI. NAVAJAJTE SVOJE OTROKE K VARČEVANJU! NAJLAŽE JIH ZA TO PRIDOBITE, ČE JIM DASTE HRANILNIK! I* KOMUNALNA * BANKA Novo mesto VLAGAJMO TUDI VNAPREJ VSE NASE SILE IN SPOSOBNOSTI ZA PROCVET SODOBNE TRGOVSKE MREŽE V NAŠEM OKRAJU! TRGOVINSKA ZBORNICA ZA OKRAJ NOVO MESTO VSEM TRGOVSKIM PODJETJEM KAKOR TUDI VSEM TRGOVINSKIM DELAVCEM PRISRČNE ČESTITKE ZA 29. NOVEMBER! it ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO OKRAJA NOVO MESTO ZDRAVSTVENI CENTER čestita za praznik republike vsem zdravstvenim ustanovam, vsem zdravstvenim delavcem kakor tudi ostalemu prebivalstvu novomeškega okraja! Organi družbenega upravljanja, delovni kolektiv Zavoda za socialno zavarovanje v Novem mestu S PODRUŽNICAMI V ČRNOMLJU, BREŽICAH IN VIDMU-KRSKEM TER IZPOSTAVO V SEVNICI POŠILJAJO VSEM DELOVNIM LJUDEM NAŠE SOCIALISTIČNE DOMOVINE TOPLE POZDRAVE ZA PRAZNIK REPUBLIKE -29. NOVEMBER! VELIKI USPEHI V RAZVOJU SOCIALISTIČNE DEMOKRACIJE, INDUSTRIJE, KMETIJSTVA, ŽIVLJENJSKE RAVNI IN ZNANSTVENIH DOSE2KOV SO MEJNIKI NA NAŠI POTI V SOCIALIZEM — ZATO SE JIH VESELE VSI DELOVNI LJUDJE NOVE JUGOSLAVIJE! VODOVOD Novo mesto VSEM POTROŠNIKOM VODE NA PODROČJU NOVOMEŠKE OBČINE ISKRENE ČESTITKE ZA DAN REPUBLIKE! E L E K T R 0 Novo mesto — POZDRAVLJA — OBLETNICO — USTANOVITVE — FLRJ — IN ČESTITA — ODJEMALCEM — ELEKTRIČNE — ENERGIJE! Borimo se tudi v bodoče za nove uspehe v proizvodnji, v gospodarstvu, kulturi, prosveti, zdravstvu in na vseli drugih področjih našega življenja! Za obletnico ustanovitve naše socialistične domovftie pozdravljamo prebivalstvo v občini in mu čestitamo! OBČINSKI LJUDSKI ODBOR NOVO MESTO Občinski komite ZKS — Občinski odbor SZDL — Občinski komite LMS — Občinski odbor ZB ter ostale organizacije in društva OBRTNO KOMUNALNA ZBORNICA ZA OKRAJ NOVO MESTO čestita vsem svojih članom in ostalemu delovnemu ljudstvu za dan republike in obletnico ustanovitve socialistične Jugoslavije! Člani! Obračajte se na zbornico glede vseh vprašanj s področja obrti in komunalne dejavnosti! PRIPOROČAMO SE SVOJIM STRANKAM IN JIM ČESTITAMO ZA 29. NOVEMBER! »KOVINAR« splošno kovinsko podjetje, ČRNOMELJ RUDNIK RJAVEGA PREMOGA SENOVO POZDRAVLJA RUDARJE SIROM PO NASI DOMOVINI IN JIM ISKRENO ČESTITA ZA DAN REPUBLIKE! i- IEV Ljubljana — obrat KONDENZATORJI SEMIČ pozdravlja in čestita prebivalstvu Bele krajine ter mu želi nadaljnjih uspehov v izgradnji socializma! POTROŠNIKOM NUDIMO V SVOJIH PRO DAJALNAH VSAK DAN SVE2 KRUH IN PECIVO TER SE PRIPOROČAMO! PEK ARI J A NOVO MESTO NAJ ŽIVI DAN REPUBLIKE - 29. NOVEMBER! POZDRAV VSEM, KI SO SODELOVALI V NASI REVOLUCIJI IN NADALJUJEJO NOVOLES Z IZGRADNJO SOCIALISTIČNE DOMOVINE! POZDRAVE DELOVNEMU UUDSTVU DOLENJSKE KAKOR TUDI DRŽAVLJANOM FLRJ DOMA IN V TUJINI! NOVO MESTO Kmetje, podpisujte pogodbe o sodelovanju z zadrugo, ki vam bo omogočila obilo pridelka in dober zaslužek! Iskrene pozdrave z najboljšimi željami za praznik republike! INDUSTRIJA OBUTVE - Novo mesto priporoča nakup svojih kvalitetnih čevljev In čestita za praznik republike! KMETIJSKA ZADRUGA NOVO MESTO DELOVNI KOLEKTIV PODJETJA KNJIGOTISK NOVO MESTf PRIPOROČA SVOJE USLUGE IN ČESTITA VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVO NOVE JUGOSLAVIJE ZA 2«. NOVEMBER, OBLETNICO NJENE USTANOVITVE! ZA 29. NOVEMBER, DAN REPUBLIKE, POZDRAVLJAMO VSE GRADITELJE JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE SKUPNOSTI TER PRISRČNO ČESTITAMO PREBIVALSTVU OBČINE VIDEM-KRŠKO! Občinski ljudski odbor Videm-Krško OBČINSKI KOMITE ZKS • OBČINSKI ODBOR SZDL © OBČINSKI KOMITE LMS • OBČINSKI ODBOR ZB TER OSTALE ORGANIZACIJE TURIST HOTEL SREMIČ VIDEM-KRŠKO ČESTITA SVOJIM' GOSTOM ZA DAN REPUBLIKE IN SE JIM ŠE VNAPREJ TOPLO PRIPOROČA ZA OBISK Nudimo vedno sveža topla in mrzla jedila ter izbrane pijače! Podjetje za predelavo papirja KONFEKCIJA PAPIRJA VIDEM-KRŠKO pozdravlja cenjene odjemalce in poslovne prijatelje ter se jim priporoča za naročila, delovnim ljudem naše socialistične domovine pa čestita za- praznik republike! Za naš največji praznik prisrčno čestitamo delovnim kolektivom v podjetjih in ustanovah, posameznikom, zlasti pa gozdarskim in kmetijskim delavcem in strokovnjakom Kmetijsko gozdarsko posestvo Novo mesto KMETIJSKA ZADRUGA BRESTANICA — čestita — za dan republike — — 29. november — — vsem svojim — članom, naprednim — kmetovalcem in — in ostalemu — prebivalstvu na — svojem področju! ZDRAVSTVENI DOM VIDEM-KRŠKO Naj se krepi in razvija enotnost jugoslovanskih narodov in enotnost naših delovnih ljudi v skupnih naporih za zgraditev socializma, za mir in enakopravno sodelovanje vseh narodov sveta Naj živi naša socialistična domovina in obletnica njene ustanovitve — 29. november! KOLEKTIV fodne skupnosti Dolenjske TOPLO POZDRAVLJA ZA DAN REPUBLIKE VSE NASE DELOVNE LJUDI ŠIROM PO NASI DOMOVINI IN JIM 2ELI SE MNOGO USPEHOV PRI NADALJNJI IZGRADNJI SOCIALIZMA IN LEPŠE BODOČNOSTI! V naših poslovalnicah boste našli veliko izbiro raznovrstnega blaga po konkurenčnih cenah. Priporočamo se za nakup in čestitamo prebivalstvu Spodnjega Posavja za dan republike! vx D C O h // Tr9ovsko Podjetje »KLuAvv VIDEM-KRŠKO SPLOŠNO MIZARSTVO VIDEM-KRŠKO NUDI POTROŠNIKOM PRVOVRSTNE IZDELKE IN MIZARSKE USLUGE TER JIM ZA OBLETNICO USTANOVITVE FLRJ TOPLO ČESTITA! NAJ 2IVI IN SE RAZVUA NERAZDRU2NA ZVEZA DELAVCEV, KMETOV IN LJUDSKE INTELIGENCE V SOCIALISTIČNI FLRJ! NAJ 2IVI NAS NAJVEČJI PRAZNIK — 29. NOVEMBER! KOMUNALNA 606-13-70 VIDEM-KRŠKO BANKA o oŠ 1 o . 3 Cenjenim strankam nudimo vsak dan sveže meso in mesne izdelke, za 29. november pa jim čestitamo! POZDRAVE IN ČESTITKE Z NAJBOLJŠIMI 2ELJAMI VSEM DELOVNIM LJUDEM, ZLASTI PA PREBIVALCEM MOKRONOGA! MESOIZDELKI MOKRONOG Pozdravljamo velike uspehe socialistične graditve v naši domovini In čestitamo za 29. november — DAN REPUBLIKE! Restavracija Senovo pozdravlja in čestita za praznik republike 29. NOVEMBER! Leharna - nouo mesto »OBRTNIK« Ljubljana, obrat NOVO MESTO priporoča potrošnikom nakup v svojih poslovalnicah, kjer nudi sodobno konfekcijo za moške, za otroke in ženske, pletenine in • čevlje. Priporočamo tudi svoje šiviljske, krojaške in čevljarske usluge! SVOJIM STRANKAM PRISRČNO ČESTITAMO ZA 29. NOVEMBER! POZDRAVLJAMO VSE DELAVCE. KMETE, LJUDSKO INTELIGENCO, MLADINO IN VSE DRUGE DELOVNE LJUDI V NAŠEM OKRAJU! PRIZADEVAJMO SI ŠE NADALJE ZA GOSPODARSKI, KULTURNI IN POLITIČNI NAPREDEK NA NAŠEM OBMOČJU! OKRAJNI KOMITE ZKS OKRAJNI ODBOR SZDL OKRAJNI KOMITE LMS OKRAJNI ODBOR ZB OKRAJNI SINDIKALNI SVET Okrajni ljudski odbor Izidor Mole: Novo mesto Naj Živi slavna obletnica ustanovitve naSe domovlnel Živela nerazdruina bratska skupnost jugoslovanskih narodov! NOVO MESTO JUGOTANIN SEVNICA NAJ 2IVI 29. NOVEMBER! PROIZVAJA HRASTOV IN KOSTANJEV EKSTRAKT TER SE 3VOJIM ODJEMALCEM PRIPOROČA TUDI V BODOČE PRIPOROČAMO SVOJE USLUGE IN ČESTITAMO ZA 29. NOVEMBER! »AGROSERVIS« Brežice ISKRENE POZDRAVE Z NAJBOLJŠIMI ŽELJAMI IN ČESTITKAMI POŠILJA DELOVNI KOLEKTIV ŽITOLJUBLJAIIA Dolenjsko področje NOVO MESTO KMETIJSKA ZADRUGA Š K 0 C J A N ČESTITA SVOJIM ČLANOM KAKOR TUDI VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU ZA 29. NOVEMBER! PRIPOROČAMO SVOJE IZDELKE: KRAVATE IN TEKSTILNO KONFEKCIJO TER ČESTITAMO ZA PRAZNIK REPUBLIKE! KONFEKCIJA »L I S C A« SEVNICA OBČINSKI LJUDSKI ODBOR SEVNICA Zdravilišče OBRATUJE TUDI POZIMI. TERMALNA VODA STOPINJ USPEŠNO ZDRAVI VSA REVMATIČNA OBOLENJA. DIREKTNE AVTOBUSNE ZVEZE VEČKRAT NA DAN IZ NOVEGA MESTA, LJUBLJANE IN ZAGREBA Dol. Toplice Svojim gostom se priporočamo za obisk in jim čestitamo za praznik republike! Občinski komite ZKS Občinski odbor SZDL Občinski komite LMS Občinski odbor ZB Občinski sindikalni svet čestitajo prebivalcem sevniške občine za naš največji praznik — obletnico ustanovitve svobodne socialistične Jugoslavije! splošno trgovinsko podjetje Črnomelj PRODAJA PO. KONKURENČNIH CENAH — VSEM POTROŠNIKOM BELE KRAJINE IN SOSEDNJIH HRVATSKIH VASI ISKRENE ČESTITKE ZA 29. NOVEMBER! POTROŠNIKOM PRIPOROČA NAKUP V SVOJIH PRODAJALNAH PODJETJE »PRESKRBA« ' Senovo IN ČESTITA ZA PRAZNIK REPUBLIKE! Trgovsko podjetje KMETIJSKA ZADRUGA TRŽIŠČE-ŠENTJANŽ pošta KRMELJ pozdravlja prebivalstvo na svojem področju in čestita za 29. november! »STANDARD« NOVO MESTO s svojimi skladišči za prehrano, tekstil in galanterijo ter prodajalnami v Novem mestu, Dolenjskih Toplicah, Skocjanu, Šentjerneju, Mirni peči, Smarjeti, Beli cerkvi, Otočcu, Brusnicah, Gaberju, Stopičah, Podgradu, Smihelu, Birčni vasi, Uršnih selih, Smo-lenji vasi in Prečni čestita delovnemu ljudstvu novomeškega okraja za obletnico ustanovitve FLRJ! Farmacevtsko Kemični kombinat Slovenije obrat »KRKA« NOVO MESTO pozdravlja delovne kolektive v podjetjih in ustanovah, vse borce za socializem in vse prebivalstvo Dolenjske, kateremu želi nadaljnjih uspehov pri izgradnji lepšega življenja' Naj živi slavna obletnica ustanovitve FLR Jugoslavije! Tudi v bodoče si bomo prizadevali za razširitev podjetja in uspeh kolektiva! — Svojim strankam, poslovnim prijateljem in vsem Mirnopečanom iskrene pozdrave in čestitke za dan republike! Toplo priporočamo nakup v svojih prodajalnah in čestitamo svojim strankam kakor tudi vsem poslovnim prijateljem za dan republike! Trgovsko podjetje »POTROŠNIK« Črnomelj PLETILSTVO »DOLENJKA« MIRWA PEČ_ Restavracija — hotel —- ■ MMgJJ ■ ■ Itv GRAD OTOČEC I k V otočec pri Ljubljana - Novem mestu obrat UPORI se priporoča gostom za naklonjenost in obisk ŠENTJERNEJ ter jim čestita za 29. november! pozdravlja prebivalstvo Sentjer-f9 neja in okolice kakor tudi vse delovno ljudstvo naše /1 socialistične domovine JriHL in čestita za praznik it \ republike! KMETIJSKA ZADRUGA z o. j. Videm-Krško čestita in pozdravlja zadružnike, svoje člane ln ostalo prebivalstvo na svojom področju! INDUSTRIJA IN RUDNIKI NEKOVIN ,,Kremenšš NOVO MESTO pozdravlja družbeno skupnost socialistične Jugoslavije, ki postaja skupnost vseh proizvajalcev! NAJ 2IVI 29. NOVEMBER — DAN REPUBLIKE! KOMUNALNA UPRAVA Novo mesto opravlja servise za vozila tovarn TOMOS in PRETIŠ ter popravlja vse vrste osebnih avtomobilov. Nudimo prevozne usluge z osebnimi avtomobili Prisrčne čestitke vsem svojim poslovnim prijateljem in znancem SVOJE USLUGE PRIPOROC. »REMONT« j: OBRTNO GRADBENO PODJETJE STRAŽA IN ČESTITA ZA 29. NOVEMBER! ISKRENE ČESTITKE IN POZDRAVE PREBIVALSTVU SPOD. POSAVJA ZA OBLETNICO USTANOVITVE NOVE JUGOSLAVIJE! ELEKTRO VIDEM-KRŠKO VSEM TOVARIŠEM IN TOVARISICAM V PODJETJIH IN USTANOVAH, DELOVNIM KOLEKTIVOM, POSEBNO PA ZDRAVSTVENIM ZAVODOM ČESTITA ZA 29. NOVEMBER Splošna bolnišnica lovo mesto ZTP ŽELEZNIŠKO TRANSPORTNO PODJETJE Novo mesto čestita prebivalstvu naše socialistične domovine za - praznik republike! Kmetijska zadruga Bizeljsko ČESTITA SVOJIM ČLANOM, VSEM NAPREDNIM KMETOVALCEM IN PREBIVALSTVU V OBČINI! Delovni kolektiv podjetja s. g. p. „Pionir novo mesto izvršuje vse visoke in nizke gradnje ter se priporoča ob 29. novembru! VSE V STROKO SPADAJOČE USLUGE OPRAVIMO HITRO, SOLIDNO IN POCENI! ZA PRAZNIK REPUBLIKE ČESTITAMO SVOJIM STRANKAM IN OSTALEMU DELOVNEMU LJUDSTVU FLRJ! MIZARSKO PODJETJE DOBOVA iskrene Čestitke z najboljšimi željami prebivalstvu spodnjega posavja! SPLOŠNA BOLNIŠNICA BREŽICE Novo mesto NUDI POTROŠNIKOM RAZNE VRSTE BLAGA V NAJNOVEJŠIH MODNIH VZORCIH! ZAHTEVAJTE V VSEH TRGOVINAH SAMO BLAGO NOVOTEKS! SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM, STRANKAM IN DELOVNEMU LJUDSTVU DOLENJSKE TER BELE KRAJINE PRISRČNO ČESTITAMO! TRGOVSKO PODJETJE »Ljudska potrošnja« Brežice PRIPOROČA NAKUP V SVOJIH PRODAJALNAH IN ČESTITA CENJENIM STRANKAM ZA 29. NOVEMBER — DAN REPUBLIKE! DELOVNI KOLEKTIV GRADBENEGA PODJETJA »SAVA« Videm-Krško opravlja svoje delo v najkrajšem času in kvalitetno Delovnemu ljudstvu naše socialistične FLRJ iskreno čestitamo! { Predrzen napad no Usca Pred dnevi so trije mladoletni Cigani vdrli v niso Ivane Gole na Liscu pri Dobrnlču in jo lzropali. Okrog pol osmih zvečer 90 se približali hiši z rutami preko obraza. Eden od njih Je imel v rokah kol. Nenadoma je sena zaslišala klic: »Pucaj!« Stekla le v stanovanje in se skrila na podstrešju. Medtem so Cigani vdrli skozi okna v stanovanje in prevrnili vse do zadnjega kotička. Stresli so moko. popili nekaj žganja, ji vzeli hrano, ki jo je dobila od Rdečega križa, potrgali glave štirim kokošim, vzeli dva noža in odnesli 8.000 dinarjev. Sestdesetletna žena je iz strahu pred njimi skočila s podstrešnega okna n.i drva in od tod na tla. Cigane so po treh dneh izsledili in so kasneje svo;<_ dejanje priznali. :?ri vaseh Vrbovec in Korita blizu Trebnjega je približno 18 ciganskih družin. Nekaj ciganov je bilo že prej zaposlenih v gozdu, kjer pripravljajo teren za pogozdovanje, ostali, ki so prišli k njim. pa so klateži in delajo škodo, kjer se pojavijo. Imajo svoje konje in pse, ki lovijo divjad, ženske pa po vaseh prosjačijo in kradejo. Primer znova kaže, da nikakor ni dovolj, če se z neurejenim vprašanjem Ciganov oz. kriminalom, ki se pojavlja v njihovih vrstah, ukvarjajo, samo organi ' Ljudske milice. Vprašanje zaposlitve vseh Ciganov v okraju bo treba prej ali slej rešiti v celoti in zagotoviti državljanom, da zaradi takih pojavov ne bodo ogroženi. ' V TEM TEDNU VAS ZANIMA Torek. 2*. XI. - Jakob Sreda, 2». XI. Dan republike Četrtek, 30. XI. - Andraž Petek, 1. XII. - Marijan Sobota, 2. XII. - Blanka Nedelja, 3. XII. — Franc Ponedeljek. 4. XII. — Barbara Torek, 5. XII. - Sioj.ui Sreda, 6. XII. - Miklavž Brežice: 29. 11. jugoslovanski film -Kapo«. Črnomelj: 28. in 29. 11. nemški film -Polikuška«. 1. in 3. 12. italijanski film »Velika voj-. na«. S. in 6. 12. ameriški film -Zarja bojišča«. Dol. Toplice: 2. in 3. 12. ameriški barvni film »Razkošna ladja-. Kostanjevica: 3. 12. ameriški barvni film »Njeno življenje«. Metlika: 29. in 30. 11. jugoslovanski film -Tri Ane«, 2. in 3. 12. ameriški film »Anastazija«. 6. 12. ameriški film »Kolesar-jeva smrt«. Novo mesto — »Krka«: od 28. do 30. 11. jugoslovanski film film »Vzniklo mesto«. Od 1. do 4. 12. ameriški barvni film -Ovčar«. Od S. do T. 12. mad- žarski film »Ljubesen na razpotju«. Novo mesto — Dom JLA: od 1. do 3. 12. ameriški film »Najboljše od vsega«. 4. 12. jugoslovanski film »Sreča pride ob devetih«. 5. ln 6. 12. sovjetski film »Zasledovanje«. Semič: 3. 12. ameriški barvni film »Davek na krutost«. Trebnje: 29. 11. norveški film -Devet življenj«. Predstava v sredo ob 19. uri. 2. in 3. 12. ameriški film »Grand hotel«. Predstava v soboto ob 19. uri in v nedeljo ob 14, 16. in 18.30. 6. 12. nemški film -Dalmatinska svatba«. Predstava v sredo ob 19. uri. Viđem-Krško: 29. in 30. 11. angleški film »Podaj roko hudiču!« 2. in 3. 12. ameriški barvni film »Avanture Toma Sa\vyerja.« 3. 12. matineja -Reka smrti«. 6. 12. italijanski barvni film »Kitajski zid«. Žužemberk: 3. 12. francoski film -Moderna devica«. SPORED RADIO LJUBLJANA Vsak dan: poročila ob 5.05, 6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30. 22.00, 23.00, in 24.00. Pisan glasbeni spored od 5.00 do 3.00. SREDA, 29. NOVEMBRA: 6.00 Prazniku v pozdrav. 6,35 Zabavni zvoki naših avtorjev. 7.15 Dan republike 29. november - pozdravi in čestitke. 8.00 Mladinska radijska igra — Aleksander Popovič:. Lisica 9.05 Zabavne melodije jugoslovanskih skladateljev. 9.30 Praznični koncert. 10.40 Godala pod taktirko Ilije Goniča. 11.00 Mitja Kreft: Reportaža o ustavi. 11.20 Ferdo Pomjrkalo: Dalmatinske freske. 11:30 Zdravo, tovariš! Spored partizanskih samospevov. 12.03 Kaj je novega pri Jožovcih? 12.20 Vedri opoldanski zvoki. 13.30 He-ja-ho-čujte, naši partizani pojol 14.00 Ernest Petrin: Reportaža na temo. 14.30 Izbrali smo za vas. 15.20 Paul Robeson spet poje. 15.45 Zabavni ansambel Boruta Lesjaka 16.00 Prane Milčinski: Ubogi strah. 17.03 Orkester beograjske filharmonije. 17.30 V vedrem tonu. 18.00 Zemlja in ljudoe. 19.05 NaAe priljubljene popevke. 20.00 V svetu opernih melodij. 21.30 Pol ure ob prijetni glasbi. 22.15 RTV Zagreb našim poslušalcem. 22.50 Igra nam ansambel Jožeta Prlvška. 23.05 Zaplešite z nami! ČETRTEK, M. NOVEMBRA: 6.00 Tito-Nova Jugoslavija. 6.25 Zabavne melodije za prijeten začetek dneva. 7.13 Kolednlca mladinskih brigad. 7.35 Godala za vas. 8.13 Zadovoljni Kranjci z novimi vilami. 8.30 S popevkami ln zabavnimi zvoki po Jugoslaviji. 10.00 Se pomnite, tovariši. .. Milen-ko Sober: Povsod je bila Jugoslavija. 10.30 Dopoldne ob zabavni glasbi. 11.30 Pred letošnjo zimsko športno sezono. 12.05 Marla Callas kot Leonora v Trubadurju in druge novosti Iz operne diskoteke. 13.30 Se poslednji pozdravi ln čestitke ta 29. november. 14.30 Kvartet z dlsonancamt. 15.30 Novo v »studiu 14«. 16.00 Moj kraj danes. 16.30 Igramo za vas. 17.05 Novi posnetki zabavnega orkestra Raphaele. 17.30 Slovenski oktet je posnel za RTV. 18.00 Radijska Igra - Stanko Toma-Sič: Tu sem — ml je rekel Mat-ko Zubek. 19.05 Zabavni zbor Sergija Rajnisa in godalni ansambli. 20.00 Naši kraji za na* spOred. 20.33 Radi Jih poslušate. 21.30 Ivo Petrič: Ti-etja simfo- KMETIJSKA ZADRUGA Žužemberk S POSLOVALNICAMA NA DVORU IN V IIINJAH POZDRAVLJA SVOJE ODJEMALCE IN POSLOVNE PRIJATELJE TER ČESTITA PREBIVALSTVU . SUHE KRAJiNE ZA DAN REPUBLIKE! Hi* Ugodno prodam vseljivo stanovanjsko hišico z vinogradom na Trški gori. Naslov v upravi lista (1218-61). Prodam skoro nov hladilnik znamke HIMO. Ogled in ponudbe na naslov: Vera Vrtovšek, Dol. Boštanj 15, p. Boštanj. Pletilsko vajenko sprejme Pavla Saje. Gorjančeva 17 — Ljubljana. Za pomoč v gospodinjstvu nudim hrano in stanovanje. Kanadska Slovenca želita poznanstva s slovenskimi dekleti. Ponudbe s fotografijo na upravo lista v Novem mestu. Dvodelna železna vrata, primerna za vhod na vrt in pod. (2x1 m), ugodno prodam v Novem mestu. Naslov v upravi lista. benka Iz Vavte vasi; Gabrijel Sitar, mizarski pomočnik Iz Smihela. ln Rozallja Pavlic, delavka iz Crmo&njic. Umrl Je Anton Planinšek, užitkar iz Cešče vasi, star 64 let. /SS NOVO MESTO V času od 20. do 26. novembra je bilo rojenih 12 dečkov ln 12 deklic. Poročili so se: Jože Bele, kmet iz Dol. Težke vode, in Frančiška Berkopec. poljedel-ka z Gor. Težke vode; Jože Božič .delavec iz Gaberja, in Martina Simc, poljedelka iz Hru-šice; Jože Udovč. zidarz Zajčjega vrha, in Jožefa Sparovec. bolniška strežnica z Gor. Težke vode: Janez Juršič, uslužbenec iz Ljubljane, in Marija Bele, poljedelka z Vrha pri Dolžu; Franc Sega. cestar iz Vel. Orehka, in Neža Mantelj. kme-tovalka iz Dolža; Anton Hro-vat, inž. angr. iz Irce vasi. in Jožefa Hrovat. knjigovodkinja z Broda; Nikola Sućevič. avto-električar. in Marija Hrovatič, poljedelka, oba iz Stranske vasi: Vincenc Lukšič. šofer z Ver-duna, in Marija Dular, usluž- Pretekli teden so v novomeški bolnišnici rodile: Danica Rodič iz Dol. Straže — deklico, Marija Turk iz Jurke vasi — deklico. Kristina Turk iz Zaloga — dečka. Ana Frankovič iz Nove Lipe — dečka. Jožefa Pugelj iz Starih žag — dečka, Marija Testen iz Dol. Podboršta — deklico, Marija Rezek iz Radovice — dečka. Fani Gazvoda iz Smo-lenje vasi — dečka, Anica Lun-der iz Poljan dečka. Jožefa Mir-tič z Brezove rebri — dečka, Amalija Kerin iz Ržišča - dečka. Ana Majzelj iz Dol. Stare vasi — dečka. Ana Kresal iz Vel. Sevnice — deklico, Amalija Bele iz Mihovca — dečka, Ana Butala iz Tribuč - dećka, Urška Koruzar iz Llvolda — dečka. Antonija Potočar iz Zapuž — deklico. Marija Irt z Jame — deklico, Jožica Brulc iz Smole-nje vasi — deklico in Marija Brezar iz Mirne peči dečka. KRONI nija. 22.13 RTV Beograd našim poslušalcem. 22.45 Naša skladatelja zabavnih melodij Jure Robežnik in Jože Privšek. 23.05 Josef Bohuslav Foerster: Pihalni kvintet. 23.27 Plesna glasba. PETEK, 1. DECEMBRA: 8.05 Glasba ob delu. 8.55 Pionirski tednik, 9.25 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe. 9.45 Operetni zvoki. 10.15 Puška moja . . . 10.45 Plesni orkester Kurt Edelhagen. 11.05 Naš podlistek — Colette: Zeleno žito -II. 12.05 10 minut z Beneškimi fanti. 12.15 Radijska kmečka univerza - inž. Franc Bltenc: Organizacija proizvodnje in poraba sadja. 12.25 Vsak dan za vas. 13.30 Pisani zvoki z Dravskega polja. 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo. 14.35 Zagrebški operni pevci pred mikrofonom, 15.20 GerKhvvir. in spiritiialt. 16.00 Parada pihal. 16.45 Jezikovni pogovori. 18.00 Aktualnosti doma in v svetu. 18.10 Veliki zabavni orkestri tega tedna. 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled. 20.43 Štiri sto let klavirske glasbe. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.15 Po svetu jazza. 22.50 Literarni nokturno. SOBOTA. 2. DECEMBRA: 8.03 Poštarček v mladinsikl glasbeni redakciji. 8.30 Popevke in in majhni ansambli. 8.53 Radijska šola za nižjo stopnjo. 11.00 Glasbene razglednice. 12.03 Narodne pesmi iz Vojvodine. 12.15 Kmetijski nasveti - Jože Kre-gar: Zavarovanje rastlin pred pozebo. 13.30 Od arije do arije. 14.10 Vedro in priljubljeno. 14.35 Našt poslušalci česUtaJo ln pozdravljajo. 15.15 Turistični napotki. 15.30 Zabavna medigra. 16.00 Gremo v kino. 18.00 Aktualnosti doma ln v svetu. 18.45 Naši popotniki na tujem. 19.05 Valčki v Izvedbi velikih zabavnih orkestrov. 20"00 V veselem ritmu z majhnimi ansambli. 20.20 Zabavna radijska Igra: Dovolite. Ime ml Je Cox! 21.00 Melodije za prijeten konec tedna. 22.15 Od tod In ondod. 23.05 Plesna glasba za vse. Vojakova čestitka Janez Ogulin, kl je pri vojakih v Valandovem, toplo pozdravlja svoje domače ln znance, delovnemu ljudstvu naše domovine pa čestita za 29. november! 12. decembra bo konferenca žena občine Videm-Krško Člani fotoamaterskega kluba so od 25. do 29. novembra razstavljali svoja dela v prostorih otroškega vrtca v Krškem. Enodnevni seminar za predstavnike krajevnih organizacij SZDL in sekretarje osnovnih organizacij ZK bo 4. decembra v Kostanjevici. Navzoči bodo seznanjeni z organizacijo in vodenjem sestankov. Na seminarju bosta predavala strokovnjaka iz zveze delavskih univerz. Občinska konferenca žena bo 12. decembra. Pravijo, . da bodo delegatke obravnavale perečo temo o varstvu otrok in gradnji otroških igrišč. Za uspešno delo konference se že sedaj pripravljajo, komisija za družbeno aktivnost žena pa pripravlja s predstavniki občinskega odbora SZDL teze, ki jih bodo te dni poslali delegatkam. Občinski odbor SZDL bo te dni izdal prvo številko »Informatorja«. Informatorja bodo brezplačno prejeli člani občinskega odbora in krajevnih organiza- cij SZDL. Izhajal bo po potrebi, in sicer v nakladi 470 izvodov, tiskala pa ga bo Valvasorjeva tiskarna v Krškem. Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Marija Oster-man, delavka iz Morave pri Kočevju, je padla in s; poškodovala koleno. Ivan Znidaršič, jermenar iz Velike vasi. je padel z motorja in si poškodoval desno roko. Florijan Mate, delavec iz Kočevja, si je pri žaganju drv poškodoval prst leve roke. Emil Mrgole, delavec iz Bršllna. je padel in se poškodoval. Matevža Erjavca, sina delavca iz Slovenske vasi. je podrl kolesar, in mu poškodoval levo nogo. V 2 mesecih: za 7 milijonov prostovoljnih ur v trebanjski občini ZADRUŽNO KMETIJSKO PODJETJE »MATIJA GUBEC« LESKOVEC prj Krškem ima na zalogi večje število VEČLETNIH SADIK jablan sort »Jonathan« ln »Zlati delišes« na podlagi. EM-IX, ki jih lahko z uspehom presadite na vaše vrtove, če želite takojšnji pridelek. Cena sadik je 300 do 500 din (glede na razvitost drevesa). ■ Letos so volivci trebanjske komuni' v dveh mesecih opravili že približno za 7 milijonov dinarjev prostovoljnih del. Zdaj urejajo vodovod na Čatežu, pri katerem bodo opravili za 3 milijone dinarjev del, nekaj sredstev pa je prispeval tudi ObLO v Trebnjem. Vodovod z zajetjem in rezervoarjem pri Gorenji vasi bo napajal vse okoliške vasi v spodnjem delu Temeniške doline. ■ Za naloge, ki jih pišejo učenci višjih razredov osnovnih šol v trebanjski občini o JLA, je določenih 15 nagrad. Naloge pišejo o dveh temah. ■ V vseh podjetjih trebanjske komune so že pričeli zbirati sredstva za novoletno jelko. Za predšolske otroke pripravlja spored za novoletni otroški praznik Društvo prijate- ljev mladine, za učence osnovnih šol pa bodo zbrale sredstva sekcije pri krajevnih organizacijah SZDL. Denar bodo razdelili glede na število učencev. ' ■ Pretekli teden so se učenci trebanjske šole udeležili prostovoljne delovne akcije na Čatežu. Zasipavali so vodovodne cevi. SVOJIM GOSTOM NUDIMO IZVRSTNA JEDILA, PRIZNANE PIJACE IN GLASBO! Za 29. november jim čestitamo in jih pozdravljamo! GOSTIŠČE MOKRICE, p. JESENICE na Dolenjskem ■ Upravni odbor Obrv ne komunalne zbornice našega okraja se je zbral 25. novembra na sejo v Cate-ških Toplicah. Razpravljal je predvsem o razvoju obrti. Odborniki so po ob" širni razpravi skušali najti trenutne rešitve, za nekatere najvažnejše problemei pri čemer so posebno naglasili, da obrtna dejavnost nikakor ni le stvar zbornice, temveč vseh komun. O zaključkih posvetovanja bomo več poročali v naslednji številki. ■ Za delegate, ki bodo zastopali sindikate na de-cembrski okrajni konte* renči SZDL, so bili izvolj9" ni na plenumu OSS 21-novembra tovariši: Avgust Avbar, Vlado Bukovšefc Marijan Drenovec, Stan6 Hudoklin, Stane lic, Ed° Komočar, Zofi Sopč& Slavko Slapšek, Jožica Re-dek in Ivan Usenik. ■ Na plenumu občU* skega odbora SZDL * Trebnjem, ki bo v p^ polovici decembra, bodo razpravljali o perspektivnem načrtu nadaljnjeg9 gospodarskega razvoja trebanjske komune. ■ Za 33 odstotkov b° letos proizvodnja v novo-meški občini večja od W£ ske, do konca septemb** pa so kolektivi v komui" po najnovejših podatkJP dosegli že 77,5 odstot** letnega plana. VOJNA POSTA 6068 B r e g a n a (PRI SAMOBORU) razpisuje natečaj za izP0" polnitev izpraznjenih delovnih mest: • a) 3 STROJNE TEHNIK* b) 1 GRADBENEGA TEHNIKA c) 1 VISOKO KVALIFICI- RANEGA GALVAN1' ZERJA j Pogoji: pod a) in b) vs« petletna praksa, pod -vsaj Štiriletna praksa. Plača po tarifnem Pr8Trt niku. Ponudbe s kratki" življenjepisom je' tre^ poslati podpisani V°Jj pošti; natečaj traja do decembra 1961. -VOJNA POSTA BREGANA ZA PITANJE PRAŠIČEV ker pospešuje debeljenje! Proizvaja Drogerija, Ljubljana VSEM, KI SO NAS 2E OBISKALI, ČESTITA DELOVNI.-KOLEKTIV. ZDRAVILIŠČA ŠMARJEŠKE TOPLICE IN SE PRIPOROČA! DOLENJSKI LIST LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbof SZDL v Novem mestu - IZDAJATELJSK' SVET: Milan Baškovič, Tone Gošnik, Inž. Davorin G ros, inž. Jože Legan, Franc Molan, P1*0*-Ema Muser. Maks Pogačar, Miran Simič, P1?1: Tone Trdan, Janez Vitkovič in Viktor Zupančič UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnib (glavni in'odgovorni .urednik), MiloS Jaki>Pec» Drugo Kastelic in Ivan Zoran IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 20 dinarjev - Letna naročnino 900 dinarjev, P°" letno 430 dinarjev; plačljiva Je vnaprej. Za i^" zemstvo 1800 dinarjev - Tekoči račun pri P°°^ Narodne banke v Novem mestu 600-11-3 , „0 NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Nov« mesto. Glavni trg 3 (vhod iz Dilančevc ""J^m Poštni predal: Novo. mesto 33 - TELE)"^ št. 127 - Rokopisov tn fotografij no vrnčarno TISKA Časopisno podjetje -DELO- v Ljubi" ;