Stzurna izločiti vsi reakcionarni desničarji elementi. Na to zahtevo demokrati ne Pristajajo. Belgrad, 24. julija. (Izv.) Ministrski predsednik Nikola Pašič je odpotoval sinoči ob 7. uri 40 minut na Bled, da poroča kralju Aleksandru o političnem položaju. Pašič nosi seboj tudi ukaz o imenovatiju državnega sveta, za katerega so se demokrati in radikali glede oseb sporazumeli. Belgrad, 24. julija. (Izv.) Kakor do-znava vaš dopisnik, je naš poslanik v Ate- Drfauni svet. Kandidatura E*«*s!aRca dr« Mažita m radikalni listi. Belgrad, 24. julija. (Izv.) Med radikali in demokrati je dosežen sporazum glede sestave državnega sveta. Demokrati so se zadovoljili z radikalnimi kandidati, Pašič pa je umaknil svoje pomisleke proti nekaterim demokratskim veljakom. V parlamentarnih krogih se prav mnogo razprav- | lja o kandidaciji člana Jugoslovanskega j sluba poslanca dr. Mazija za državnega : Mene ziMik PaiiCa. Belgrad, 24. julija. (Izv.) Kakor se je šele zdaj izvedelo, je Pašič v svojem zadnjem pismu predsedniku demokratskega kluba Davidoviču postavil popolnoma novo zahtevo, da se mora vprašanje imenovanja novega notranjega ministra rešiti edino na temelju sporazuma med radikalci in demokrati in da v tej zadevi torej nikakor ne odločujejo sami demokrati. To vprašanje pa naj se reši šele po končnem sprejetju proračuna. — Ta zahteva Paši-ča je izzvala med demokrati veliko nervoznost, vendar ni dvoma, da bodo pristali tudi na njo, samo da ostanejo še dalje na vladi. Izdatne podpore Ho- strlji. Berlin, 24. julija. (Izv.) Glasom vesti iz Pariza je reparacijska komisija skJeaila, da ukine za dobo dvanajstih let vse hipoteke na avstrijska državna posestva in rednike, da bo mogla nova emisijska banka funkcionirati. Dalje je sklenila odpraviti vse garancije glede monopolov na tobak in na carino, da bi mogla avstrijska vlada najeti večje inozemsko posojilo. Ministrski svet. Belgrad, 24. julija. (Izv.) Včeraj od 10. do 13. ure se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri se je razpravljalo o raznih tekočih vprašanjih. Razgovarjati bi se moralo tudi o vprašanju našega sporazuma z Italijo. Ker pa ni bil pri seji navzoč minister za zunanje zadeve dr. Ninčic, se bo o tem razpravljalo na prihodnji seji ministrskega sveta. DanašnSa pr@dborza* Zagreb, 24. julija. (Izv.) Berlin 64, Italija 14.60, London 1460, Newyork (ček) 300 —305, Pariz 26,50, Praga 700, Dunaj 0.92, Ziirich 63. Ziirich, 24. julija. (Izv.) Berlin 1.01, Holandska 203.70, Newyork 523.50, London 23.32, Pariz 43.85, Italija 24.35, Praga 11.30, Pešta 0.325. Zagreb 1.525, Sofija 3.30, Varšava 0,085, Dunaj 0.0275, n. a. K 0.02. politični dogodki -f NaS parlament. V sobotni seji je napela vladna večina vse sile, da izvrši glasovanje o ameriškem posojilu. Jugoslo-:lub je podal preiskava zaradi poizkušenega podkupova- vanski k ial predlog, naj se uvede nja poslancev, dotlej pa razprava o ameriškem posojilu odgodi. Po viharnem boju je bil sprejet prvi del predloga, drugi del — odgoditev razprave — pa odklonjen. — Nato je govoril zemljoradnik M os kov-1 j © v a č, ki je imenoval večino tolpo razbojnikov in zahteval, naj se vsi večinski poslanci »pravijo pod obtožbo. Nastal je hrup in vik. Vladinovci so skočili nad Mo-skovlieviča in metali tintnike in stole. Ra- Zanimltri poziof kršila Aleksandra. PbšSž in Balugdf!£ odpotovala na Bled- nah Balugdžič, bivši dvorni minister, vče- 1 raj odpotoval iz Aten in potuje na Bled, kamor ga je kralj poklical na posvetovanje, Balugdžič nosi kraljici Mariji pozdrave grškega prestolonaslednika in njegove soproge. — Poziv Balugdžiča je izzval v vseh krogih veliko senzacijo, ker je brez dvoma, da bo njegov nasvet pred vsemi upoštevan. svetnika, ki se nahaja na kandidatni listi radikalcev. Gotovo je, da je dr. Mazi eden najmarljivejših in najboljših poslancev v parlamentu. Vendar to ni odločevalo, da so ga radikalci sprejeli na svojo listo. Nasprotno je splošno mnenje, da želi Pašič stopiti v ožje zveze z Jugoslovanskim klubom in je zato sprejel poslanca dr. Mazija na svojo listo. zvil se je splošen pretep, v katerem je poslanec Jugoslovanskega kluba Miladinovič | obranil Moskovljeviča pred vladinovci. — Seja se je morala trikrat prekiniti. Končno sta Jugoslovanski in muslimanski klub podala izjavo, v kateri odklanjata vsako odgovornost za posojilo, ki bo naše gospodarstvo za desetletja potisnilo v pasivnost ter nato zapustila zbornico. Socialni demokrati so pod vodstvom Etbina Kristana večini še dalje delali dobrodošlo štafažo. V zbornici je vsega ostalo 150 poslancev kot glasovalni aparat, ki je ameriško posojilo seveda točno sprejel. Mastna provizija itd. raznim kreaturam in klikam je zagotovljena, plačevalo pa bo itak ljudstvo. .+ 0 krizi demokratske stranke, ki se nahaja pred razcepom, pišejo v zadnjem času celo demokratski listi. Dvorska »Politika« piše, da se v novejšem času opaža v demokratskem klubu vse večja razlika med strankami, ki so se pred štirimi leti združile v enotno stranko. Da bi se klub obvaroval od novih kriz, nameravajo izdelati poseben poslovnik, po katerem se bo moral ravnati vsak poslanec. + Stojan Protič pred sodiščem. Ravno na obletnico Draškovičeve smrti je imunitetni odbor sklenil, da izroči Stojana Proti-ca sodišču. Kakor znano, so poročali listi, da je bil sokrivec pri umoru Draškoviča Rudolf Hercigonja v zvezi s Pribičevičem. V svojem >Radikalu« je Stojan Protič objavil faksimile pisma in celo vrsto člankov, v katerih je dolžil ministra Pribioevi-ča. Po dolgem obotavljanju je Pribičevič vložil proti Stojanu Protiču tožbo. Stojan Protič je sam ponovno zahteval, da se mu da prilika pred sodiščem dokazati svoje trditve. Proces bo na vsak način zelo zanimiv, oe bo do njega sploh prišlo. + Zakaj hajdukovanje in razhojništvo v južnih krajih cvete? Kot odgovor na to navajamo sledeč slučaj: Ni treba posebej pripominjati, da ta slučaj ni edini. Minister policije je za načelnika v Krivi Palanki imenoval nekega Vojina Čiriča. O tem visokem uradniku pišejo belgrajske »Novosti« sledeče zanimivosti: Letos marca meseca je v vasi Vakšinci zaprl vse kmete in jih držal v zaporu dva dni, dokler mu ni župan tabumoravačke občine Bajazit Os-manovič dal 3200 dinarjev, ki jih je pri teh kmetih nabral. Kmetom je konfisciral 46 lovskih pušk in 29 samokresov in jih potem prodal. Razlastil neko Turkinjo in njen mlin prodal. Od dvajset ujetih komi-tašev si je dal plačati od vsakega po 1000 dinarjev in jih potem izpustil iz zapora. Od drugih njegovih slavnih del omenjamo samo še to, da je v Skoplju ponaredil menico. — Jasno je, da bo med ljudstvom kmalu zavladalo zadovoljstvo, če se mu bodo pošiljali taki uradniki. + Zedinjenje nemikih socialistov. Ob zadnji vladni krizi v Nemčiji so centrum in demokrati pokazali nekak strah pred prevelikim socialističnim vplivom v državni oblasti. Stavili so pogoj, da ako vstopijo v vlado poleg večinskih tudi neodvisni socialisti, se mora pritegniti v vlado tudi nemška ljudska stranka, ki stoji zelo desno. To so socialisti odklonili, vendar so pristali na to, da se zaenkrait vladna kriza reši tako, da ostane sedanja vlada do jesenskega zasednja državnega zbora na svojem mestu. Ta popustljivost pa je bila le taktična. Kajti obenem so socialisti šli in sklenili medseboj delovno skupnost, tako da bosta obe socialistični frakciji * nemškem državnem zboru, ki sta se do nedavno sovražno pobijali medseboj, poslej postopali enotno, To pa še ni vse, ampak po zadnjih vesteh ni daleč čas, ko se nemški socialni demokrati zopet zlijejo v eno samo stranko. Kdo bo pri tem več popustil: večinska ali neodvisna skupina, ni bistveno. Vprašanje je le, ali in koliko časa bo novo zedinjenje držalo. + Položaj v Italiji. Zaenkrat so gospodarji položaja še fašisti. Njihov voditelj poslanec Mussolini je prišel v petek v Milan in ukazal mobilizacijo 30.000 fašistov. Vposebni izdaji fašistovskega glasila kopalo dTtalia« je proglasil, da se mora stavka v celem ozemlju tekom 24 ur končati, ali pa bodo fašisti zasedli Milan. (Glasom zadnjih vesti se je štrajk dejansko končal.) — Kralj je poveril priprave za sestavo nove vlade Orlandu, ki se pogaja s popolari in desničarji. Socialistični klub je sklenil, da takoj preide v najstrožjo opozicijo, ako bo v bodoči vladi sodelovala desnica. S sestavo nove vlade se na kraljevo željo zelo žurijo, da v tem ne nastanejo kaki težji zapletljaji. — Zadnje dni so fašisti napovedali boj tudi rapallski pogodbi in sklenili, da se bodo njeni izvršitvi uprli tudi 8 silo. iDnevni dogodki — Desetletnico mature. Abiturijenti II. državne gimnazije v Ljubljani iz 1. 1912 priredijo o priliki desetletnice mature prijateljski sestanek dne 28. julija t. I, zvečer ob 8. uri v restavraciji hotela »Štrukelj«. Naslednji dan 29. julija skupen izlet po dogovoru. — Zagorje ob Savi. Častiti gospod Ro-žun, vreden naslednik svojega mojstra Pleskoviča, je nas upokojence, stanujoče izven Trbovlja, presenetil z novo iznajdbo. Gospod, ki ima to čast, da nam upokojencem izplačuje pokojnino potom pošte, je našel nekje med zaprašenimi akti člen, kateri se mu je zdel za sekaturo nas primeren, Da, tako! Vsak, ki je tako srečen, da ga je nagradila Trbov. prem. družba za dolgoletno njegovo delo z 8, 10, 24 ali več kronami pokojnine, naj vsaj do dvajsetega vsakega meseca pošlje v Trbovlje potrdilo, da je še v resnici zmožen porabiti — sijajno pokojnino. Ne vemo, za kaj nas smatrajo gospodje v Trbovljah! Morda za politično osumljene, morda za ljudi, ki so z vsem zadovoljni. Povemo vam odkrito, da nismo na noben način pripravljeni, oziroma primorani izdati v namen, da vas prepričamo o naši identiteti polovico pokojnine. Zatorej prijatelji, le nazaj k staremu načinu, ki ni tako kompliciran in združen s tolikimi kapricami. Sicer Vas bomo mogli prepričati, da je Vaša zahteva pretirana, cela stvar pa drugače izvedljiva. — Prizadeti upokojenci. — Spremembe v slovenski frančiškanski provinciji. Na provincijalnem kapite-lju slov. franč. provincije dne 22. t. m. so se izvršile sledeče spremembe: Ljubjana: P. Regalat Čebulj, gvardijan; P. Hugolin Sattner, vikar; P. Rupert Suhae, kaplan; Novo mesto: P .Adolf Čadež, gvardijan; P. Krizostom Sekovanič, prefekt; Kamnik: P. Vincenc Kunstelj, gimnaz. učitelj; P. Mihael Pribožič; M. Nazaret: P. Odilo Hajnšek. Gorica: P. Kerubin Begelj; Maribor: P. Matevž Vidmar, gvardijan. Sv. Trojica: P. Ciril Bračko, gvardijan in župni upr.; P. Lambert Ramšak; Brezje: P. Eme-rik Landergott, P. Maks Brelih; Nova Štifta: P. Severin Fabiani. — Komunistični strahovi. Mi smo že poročali o aretaciji belgrajskega trgovca Borivoja Milenkoviča. Eden njegovih dolžnikov mu je poslal iz Dunaja potom fran-cosko-srbske banke 300.000 dinarjev. Policija je to zvedela in številni agentje sNovega Časa c. Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljeni. Trasi. 94 Roman. Spisal Bernhard KeHennann. — Poslovenil Peter Mlakar. Allan je vzbudil veliko senzacijo in ludi nekoliko razočaranja. Pričakovali so, da bodo moža, po katerem je usoda iako bila, videli zlomljenega in trudnega, da bi ga mogli pomilovati. Toda Allan se je zahvalil, bil je čisto tak kot prej. Zdrav, bakrenastolas, s širokimi rameni, čisto na isti način navidezno raztresen in malomarno poslušajoč. Govoril je isto široko, počasno, redkobesedno zapadno amerikanščino, ki je včasi še spominjala na konjskega poganjačka iz Uncle Toma. Veliko pozornost je vzbudil tudi HobbY, ki so ga joklieali za pričo. Njegova prikazen, njegov brezmočni lačin pripovedovanja je pretresel. Ali je bil ta starec 1obbY, ki je jezdil na slonu skozi 6roadway? Allan si je sam zlomil tilnik. V veliko prepadenost Sojih štirih zagovornikov, ki so bili njegovo oproščenje !e pričarali. Osišče vsega procesa je seveda bil od Aliana za vrtanje napovedani čas od petnajstih let. In sedemnajstega dne procesa sc je doktor Sevmour oprezno ;ritipal do te kočljive točke. Po kratkem premolku je začel prav nedolžno: »Obvezali sle se, da zgradite tunel v petnajstih letih, torej da boste po preteku petnajstih let spustili prve vlake?« Allan: »Da.« Doktor Sevmour, na rahlo, pri tem karajoč ozrši se v občinstvo: »Ali ste bili prepričani, da bosle mogli dovršili v tem času?« Vsakdo je seveda pričakoval, da bo Allan pritrdil. A Allan ni tega storil. Njegove štiri zagovornike je skoraj zadela kap, ko ga je polomil, da je povedal resnico. Allan je odvrnil: »Prepričan nisem bil. Toda jaz sem upal, da bom v ugodnih okolščinah mogel držati rok.« Doktor Sevmour: »Ali ste računali s lemi ugodnimi okolščinami?« Allan: »Bil sem seveda na lo ali ono težavo pripravljen. Graditev bi utegnila cclo dve do Iri lela dalje trajati.« Doktor Sevmour: »Torej bili ste prepričani, da ne boste mogli gradnje dovršiti v petnajstih letih?« Allan: »Tega nisem dejal. Rekel sem, da sem upa!, če bi vse dobro šlo.« Doktor Sevmour: »Rok petnajstih let sle nastavili, da ste z načrtom lažje prodrli?« Allan: »Da.« (Zagovorniki so sedeli kot mrliči.) Doktor Sevmour: »Vaša resnicoljubnost Vam je v čast, gospod Allan.« Mac je povedal resnico ter je moral sebi pripisati posledice. Doktor Sevmour je začel svoj »summing - up*. Govoril je od dveh popoldne do dveh popolnoči. Dame, ki blede od jeze, če morajo v Irgovini čakali pet minut, so zdržale do konca. Razvil je vso strašno sliko nesreče, ki jo je prinesel svetu lunel: kalastrofo, štrajk, bankrote. Trdil je, da dva človeka Allanovega kova moreta uničiti ves gospodarski svet. Allan ga je osupel gledal. Drugi dan ob devetih zjutraj so začeli zagovorniki svoje zagovore, ki so trajali pozno v noč. Zagovorniki so lezli preko miz ter božali porotnike pod brado. Potem je prišel dan največje napetosti. Na lisoče ljudi se je drenjalo okoli sodnijske palače. Vsakdo izmed njih je bil po Allanu izgubil dvajset, sto, tisoč dolarjev. Zahtevali so žrlev in so jo dobili. Porotniki si nili upali niso zanikati Allanove krivde. Prav nič jih ni veselilo, da bi jih dvignila dinamilna bomba v zrak ali da jih kdo ustreli na hišnih stopnicah Aliana so spoznali za krivega, da je občinstvo zapeljal v /moto, torej krivega goljufije. Spet je manjkal S. NVoolf. brez slave izainuli. čiaar rnl<#» «r> -Hafil«*. Sodba se je glasila na šest let in tri mesece zapora. Bila je ena onih ameriških sodb, ki jih Evropa ne more umeti. Naslala je pod pritiskom ljudstva in hipnega položaja. Tudi politični oziri so vplivali. Volitve so bile pred durmi in republikanska vlada se je hotela laskati demokratski stranki. Allan je sodbo poslušal z mirnin-obrazom ter takoj vložil revizijo. Poslušalci so bili nekaj minut čislo otrpli. Nato pa je rekel ogorčen, tresoč se ženski glas: »Nobene pravičnosti ni več v Državah. Sodniki in porolniki so podkupljeni od paroplovnih družb!« Bila je Ethel Llovd. Ta opazka jo je veljala malo premoženje in deset tisoč dolarjev za odvetnike povrh. In ker je med svojim procesom, ki je vzbudil izredno zanimanje, sodni dvor zopet razžalila, je dobila tri dni zapora zaradi nespodobnega obnašanju. Ethel Lloyd pa ni prostovoljno plačala niti ficka. Dala sc je rubili. In sicer je biriču izročila dva para rokavic z briljantnimi gumbi. »Ali sem več dolžna?« je vprašala. »Ne, hvala!« ie odvrnil uradnik ter odnesel rokavic*. Ko pa je prišel čas, da bi Ethel morala v luknjo, ni imela za lo veselja. Tri dni jail — ječe! No, Sir! Ušla je na krovu svoje jahte »Zlati karp« ier križarila dvaj* set milj od obale, kjer ji nihče ni mogel kaj. Vsako uro jc brezžično govorila z očetom. Sprejemne postaj'; časopisov so vse pogovore ujele in New Vork se je osem dni zabaval. Stari Llovd se je svoji hčeri do solz smejal ter jo še bolj oboževal. Ker pa ni mogel živeti brez nje, jo je slednjič prosil, naj se vrne. Da se ne po-čuti dobro. Ethel je takoj okrenila rilec »Zlatega karpa« proti Ncw Vorku ter lu pala takoj pravici v roke. Tri dni je godrnjala in listi so šteli ure do njene izpustitve. Prišla je s smehom na ustnah; sprejelo jo je lema avtomobilov ier spremilo v triumfu domov. Med tem pa jc Allan sedel v državnih zaporih Atlante. Poauma ni izgubil, kajti sodbe ni smatral za resna