M© VIN ft
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 253
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, OCTOBER 26TH, 1936
LETO XXXIX. — VOL. XXXIX.
. 1HEUCH za KONGRES ZEDINJENIH DRZAV
» Portugalska, Nemčija priznajo uporniško vlado v Španiji. Rusija zna poslati svojo armado v
Španijo
Lizbona, 24. oktobra. Portu-, London, 24. oktobra. Ruska galska republika je v soboto! vlada je danes izjavila, da .je pogodba, glasom katere so se ev-
uradno prekinila vse diplomatics zveze s špansko socialistično vlado. Portugalski poslanik in konzuli so bili pozvani, da se nemudoma vrnejo domov iz španske.
Portugalske vojne ladje čakajo v pristanišču Alacante, da po-Peljejo i portugalske konzule domov. španski poslanik v Lizboni •ie dobil uradne listine, v katerih Portugalska naznanja, da je prekinila diplomatične zveze z govo vlado.
nje-
Rim, 24. oktobra. Med Italijo, Nemčijo in Portugalska vlado je prišlo do sporazuma, da nobena omenjenih držav ne bo priznala obstoječe španske vlade, kakor hitro pridejo uporniki v! Madrid.
Laški zunanji minister Ciano, ki se je mudil dalj časa v Berli-
ropske države zavezale, da ne bodo intervenirale v Španiji, navaden kos papirja, ki je brez vsakega pomena.
Ker Rusija ponovno trdi, da Nemčija, Italija in Portugalska pomagajo španskim upornikom, je začela Rusija pošiljati orožje in bojna letala na debelo španskim socialistom. Več ruskih parnikov je na potu proti Španiji.
Iz Gibraltarja se poroča, da so tam opazili petnajst nemških submarinov, ki so bili na potu proti španskim vodam. V nekem španskem pristanišču, ki je pod kontrolo upornikov, se je izkrcalo 260 mladih nemških zrako-plovcev.
Burgos, španska, 24. oktobra. Uporniški zrakoplovi so se .danes prikazali nad mestom Madridom
Vsa znamenja kažejo, da boisednika Roosevelta — izdajal-, oprostili enega izmed izdajic, ki izvoljen Franklin Roosevelt po-!cem in lažnikom!	Iga sedaj obdajajo in mu naspro-
novno za predsednika Zedinje-j Nad 600 naših državljanov še tujejo: Obenem boste imeli za-nih držav. Kampanja, katero,dobro pomni, ko jim je pred do- vest, da ste pomagali izvoliti pr-vodi njegov nasprotnik, gover-jbrimi tremi leti' kongresman vega svojega rojakov zgodovini ner Landon, se je popolnoma i Sweeney ukradel mestno delo, ko Zedinjenih držav v kongres.
ponesrečila. V tem zadnjem te-j je zatajil in izdal demokratskega'	-0-
dnu pred volitvami ima gov. j župana Millerja in se prodal re- Sl0VeSIl0 UStoliČeilje Msgf.
Landon manj prilike biti izvo-j publikancu Davisu
vršile \ če
za skledo le-
jen, kot če bi se volitve vršile če. Nič manj kot poldrugi mili-pred štirimi tedni.	jon dolarjev so zgubili naši lju-
Gov. Landon je nastopil na1 dje radi Sweeneya, ko je bil z neštetih shodih in zborovanjih.
"u, je izposloval zvezo med Itali-, in začeli metati bombe nad prejo, Nemčijo in Portugalsko, ki .ie naperjena proti levičarski vladi v Španiji. Pričakuje se, da bbate tudi Italija in Nemčija Prekinili diplomatične zveze z obstoječo, špansko vlado.
-'1 rašeno prebivalstvo. Ljudje so se zatekli v kleti. Glavni del armade upornikov se nahaja komaj 10 milj od Madrida. Nad 50,000 žensk in otrok je že pobegnilo iz mesta.
Zanimive vesti iz živ-
amerišksh Slovencev
Ijenja
Ponikvarja
Petem ko je popoldne škof Mest Rev. Joseph Schrembs v njegovo direktno pomočjo izvo-1 katedrali slovesno ustoličil pet. Obiskal je 2,000 večjih in manj- ljen republikanec Davis, ki je vr- j papeževih hišnih prelatov, je ših mest v Ameriki. Povsod je Igel s pomočjo Sweeneya 600 na-j zvečer tudi slovenska župnija sv. bil prijazno sprejet, toda —i ših lastnih bratov in sester na hladno. V vseh svojih govorih j cesto, jim vzel zaslužek in tako ni povedal niti ene bolj zdrave, povzročil, da so šli na relif in ideje, kot jih je predstavljal se-[zgubili poldrugi milijon dolar-danji p r e d se d n i k Roosevelt.; jev! To je povzročil kongresman Amerika je pretehtala gov. Lan-1 Sweeney!
dona in ga je našla — prelah- Kakor je kongresman Swee-|.je bil pogled na naše žene in de
kim!	'	'	I ney izdal župana Millerja, ko ga |kleta- katerih se je
Sedaj, ko je pribita resnica,! je s političnim nožem zadel v hr- udeležilo parade
Vida. katere dolgoletni župnik jo Rt. Rev. B. J. Ponikvar, izkazala svoje spoštovanje napram M'sgr. Ponikvarju. številna društva so z zastavami korakala od! šole sv. Vida v cerkev. Krasen
Roosevelt svari ameriški business. Industrije ne smejo pod nobenim pogojem delali neopravičen pritisk v
da bo Franklin Roosevelt porio-jbet, na enak način je Swaeney
vno izvoljen predsednikom, je
Washington, 24. oktobra. Predsednik Roosevelt je poslal včeraj ostro svarilo iz Bele hiše, namenjeno ameriškemu busi-nessu, katerega je predsednik posvaril, da nikakor ne sme delati pritisk v politiki na svoje uslužbence.
Vlada je trdno odločena, da drži politiko proč od businessa.j Obenem je Roosevelt izjavil, daj se bo vlada uprla onim podjet-l jem, ki skušajo prisiliti svoje! uslužbence, da glasujejo po ko-1 mandi delodajalcev.
Obenem je pa Roosevelt izja
bičke, in da nobena administracija ni toliko naredila kot njego-/a, da pomaga ameriškemu busi-
nessu.
Predsednik je govoril direktno zbranim trgovcem in indu-trijalcem potom radia. Omenjeni so bili zbrani v 61 večjih | mestih Amerike pod avspicijami 'Kluba dobrih sosedov," ki je Roose celto va organizac i j a.
Predsednik Roosevelt je skle-I nil, da posveti zadnji teden pred j volitvami govorom v državi i Pennsylvania in New York. Ti
nešah,
izdal tudi predsednika Roosevel- ta v
dolžnost in naloga ameriških dr- ta, ped katerega firmo seje znal žavljanov, da pošljejo v kongres j prikopati do kongresnega urada, može, ki se v idejah in idealih1 in ko je čutil, da je tam varen,)
kakih 100
y narodnih vil, da se ameriški business nima dve državi imata skupaj 90 elek-poleg njih pa dekle-1 ničesar bati od novega deala,! toralnih glasov, in če se Roose-uniformah od štirih^,, predsednik osebno trdno ve- veltu posreči dobiti ti dve drža-
strinjajo s predsednikom. Silna nesreča za ameriški narod bi bila, ko bi bil izvoljen predsednikom Roosevelt, pa bi dobil v
je naskočil Roosevelta in ga z nožem zabodel v hrbet, rekoč, da je predsednik Roosevelt izdajalec ameriškega naroda, kongresu njemu sovražno veči- j To so grenke besede, toda resno. Zlasti ameriški delavci bi bi- nične in potrebne, da jih našim
18,000 volivcem v 20. kongresnem okraju ponovno in ponovno j prinašamo v resno premišljeva-
Hrvati in Slovenci v Nash-wauku, Minn., so organizirali Pred nekaj dnevi jugoslovanski-ameriški klub. Ilija Jovetič je bil izvoljen predsednikom, John šterbenc podpredsednikom in prank Majerle je tajnik.
Rojaka Anton Lunka, star 46 let> in Steve Lakner, star 45 let, sta l^jla pred nekaj dnevi težko ranjena v avtomobilski nesreči v okolici Virginia, Minn. Zgubila sta kontrolo nad avtomobilom, v katerem sta se vozila.
V Moon Run, Pa., je umrla Frančiška Troha, rojena Dolenc, stara 54 let in doma iz Rovt na Planinah, po domače Bertova Franca. Umrla je za poškodba-mb katere je dobila v avtomobilski nesreči. Zapušča moža, dva sinova in hčer.
Srčna kap je zadela Jožefa pbranoviqa v DetrOitu, iko je čakal na ulično karo. Bil je takoj mrtev. Star je bil 58 let in rojen v Novem šelu pri Kočevju- V Ameriki je živel 14 let in ZaPušča tu ženo in dve sestri, v starem kraja pa dve hčeri.
Pri nesreči na ulični železnici v Milwaukee sta bila pred nekaj dnevi poleg 21 drugih oseb ranjena tudi rojaka Frank Rožič in Prank Semrad. — V Milwau-kee se je ponesrečil tudi Joe Su-ban. Nesrečo si je zakopal pri delu.
V Dunlo, Pa., je umrl rojak Ambrož Zalar, doma iz Ravne Pri Cerknici. Pokojni zapušča Pet sinov in tri hčere. Istotam .le nagloma umrl rojak John Gazvoda, doma iz Dolža pri Stolpcih na Dolenjskem. Pogreb mu je Preskrbela rudarska unija, ker ni bil pri nobenem društvu.
Pozor, Baragov zbor!
Vaje odraslega Baragovega zbora se zopet vrše ob pondelj-kih ob 8. uri, in ne več ob sredah! Torej se vrši vaja nocoj zvečer. Vsi pevci in pevke prav /gotovo pridite, ker imamo velik program pred seboj! Pred nami je Gregorčič-Cankar akademija, bežična igra v adventu, koncert v januarju, torej je navzočnost vseh pevcev in pevk nujno potrebna. Opozorite drug drugega
na vajo
Rev. M. Jager. --o-
Federalna godba
V četrtek 29. oktobra se vrši v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair Ave. prost koncert, katerega priredita skupno The Federal Music Project in Jugoslovanski radio klub. Pri koncertu bo sodelovalo 40 prvovrstnih godbenikov skupaj z Blue Danube tamburaškim orkestrom. Misses Olga in Jelka Tomich bosta peli slovenske in hrvatske narodne pesmi. Smerda's duet harmonikarjev, Miss Dorothy Obetski in Joe Tomasch bo tudi, sodeloval. Sodnik Lausche in državni poslanec Mr. Boyd sta obljubila udeležbo. Ker je zabava prosta za vsakogar, je slednji prijazno vabljen.
Kandidat Barry Bivši direktor javne varnosti Edwin Barry je na nekem političnem govoru izjavil, da so se aketirji, gangsterji, prostitutke in enak element združili, da ga porazijo v kampanji za izvolitev
li strahovito udarjeni.
Predsednik Zedinjenih držav
ima sicer silno moč in oblast, to-,	. .
, . ,	, v. . , , ,. in.ie. lemu izdajstvu v demo-
da je brez vsake moči in oblasti, • , , .. , ,
kadar nastopi proti njemu -laskih vrstah moramo naredi-kongres. Predsednik s v e t u j e | ^ ^"f Nas narod ne more več kongresu, podaja načrte za po. f editi Sweneyu in - Rooseveltu. stave, izvršuje postave, katere IDvema gospodarjema ne more-odobri ali zavrže, toda kongres Imo «lllžiti- 111	smatra-
ima oblast nad vsemi financami mo' da ie Ro°sevelt dežele in lahko zavrže vse naj-( boljše ideje predsednika, če mu želi nasprotovati.
V prvem terminu svojega predsedništva je imel Roosevelt srečo, da je stal za njim kongres, ki ga je podpiral v vseh njegovih potezah za zboljšanje gospodarskega položaja v deželi.
Toda že lansko leto, zlasti pa letos, se mu je izneverilo nekaj prej gorkih pristašev, ki so sledili sladkim besedam demagogov in začeli napadati predsednika Roosevelta, katerega so še pred par meseci dvigali v nebo.
Eden teh odpadnikov je — ž,a-libože — tudi kongresman Martin L. Sweeney, član kongresa iz 20. okraja v Clevelandu, v kate-
lazličnih "drill teamov." Pred duhovščino je korakalo 50 belo oblečenih dekletc s cvetlicami, številna duhovščina, med njimi j častni kanonik Rt. Rev. J. J. | Oman so spremljali slavijenca v hišo božje, kjer so se vršile slovesne lavretanske litanije in blagoslov z Najsvetejšim. Po službi božji so pa farani napolnili
ruje v privatna podjetja in do- . i, bo izvoljen z ogromno večino.
Bricker obrekovalec V sredo je velik demokrat-
John Bricker, ki je republi- ski shod 32. varde
kanski kandidat za governerja države Ohio, je v enem svojih' zadnjih govorov omenil, da mo rajo kompanije, ki prodajajo žganje državnim trgovinam v
slavnostnem banketu, o katp.rem poročamo prihodnjič.
--o--
Nov grob
rem voli vnem okraju voli in glasuje 18,000 Slovencev in bratov Hrvatov ter Srbov.
Kongresman Sweeney je bil oni demokratski član narodne konvencije leta 1932, ki se je boril do obupne skrajnosti, da je bil Roosevelt nominiran za predsednika. In kongresman Sweeney je danes tisti izdajalec, ki se bori do blazne obupnosti, da poruši predsednika Roosevelta. Vzrok je, ker Roosevelt ni poslušal političnih traparij Sweeneya, pač pa je sledil, ogromni večini ameriškega naroda.
Politična sramota
mo, da je Kooseveit pravi I prijatelj in iskren delavec zla 1 napredek vsega naroda, je potrebno, da uničimo njegove nasprotnike in izvolimo v kongres ljudi, ki so prijatelji predsednika, ne pa njega izdajalci.
Slovenci, Hrvati, Srbi, pa tudi vsi drugi Slovani, poleg tega še Nemci in Litvinci ter druge narodnosti v 20. kongresnem okraju, so vsi siti Sweeneya. Napram njemu je kandidat neodvisni demokrat, slovenski odvetnik, bivši trikrat izvoljen councilman mestne zbornice — JOHN L. M1HELICH.
Mr. Mihelich ima najbolj ugodno priliko biti izvoljen v kongres, ako se državljani v 20. okraju zavedajo, da izdajalci predsednika niso vredni, da bi bili ponovno izvoljeni. Mi smo močni dovolj, da izvolimo Mihe-licha, če sleherni stori svojo dolžnost. Apeliramo enako na vse slovenske državljane brez razlike še
spodnjo cerkveno dvorano^ pri j Ohio, plačati $3.00 podkupnine [
od vsakega zaboja žganja, ki ga pošljejo v držftvne trgovine. Ta cbdolžitev je razburila governerja Daveya, ki je demokratični kandidat za ponovno izvolitev v governerski urad, da je pozval Brickerja, da dokaže en sam slučaj, ko je ena ali druga kompa-nija v resnici plačala graft. Bricker ni mogel ničesar dokazati in je moral svojo obdolžitev preklicati, rekoč, da je "slišal," da se je "govorilo" o graftu. Re-
Združeni slovenski demokratski klubi v 32. vardi priredijo v sredo večer ob 8. uri velik politični shod, ki se vrši v Slovenskem Delavskem domu na Wa-
'Leiloo Rd. Naznanjeni so alede-
V nedeljo zjutraj je preminul po daljši in mučili bolezni pionir j v naselbini, John Marolt. Premi-. nul je previden s sv. zakramenti . i na svojem domu na 1020 E. 71st St. Panjki je bil star 67 let, dona iz Bloške police, far a Lož. V Ameriko je dospel pred 33. leti. Ves čas je opravljal težka dela, dokler ni končno opešal in zbo-
iči govorniki: sodnik Frank J. i Lausche, šerif John Sulzmann, ! clerk John Busher, državni poslanec Wm. Bcyd-Boič, državni ' poslanec Jos. Ogrin, državni in-i ženir Louis Drašler, državni pro-I sekutor Frank Culiltan. Nastopili bodo tudi nekateri drugi go-ivorniki. Opozarja se vse sloven-1 ske in hrvatske volivce zlasti iz 32. varde, pa tudi druge, da go-! tovo posetijo ta shod. Pridite, 1 da spoznate kandidate in da lah-
lel. Tekom bolezni je mnogo pre-
publikanci so vsi enaki — o
v graftu I ko pravilno volite. Odbor bo tu-
graftu govorijo, ker so
trpel. Ranjki je bil poročen z\ Marjeto, rojeno špeh, doma iz Kozarišč pri Ložu. Poleg sopro-: ge zapušča šest sinov, John,' Ludwig, Stanley, Anton, Rudolph in Albert. V domovini zapušča brata Matevža in sestro Marijo, tukaj pa brata Matijo in ■Jakoba, brat Anton se pa nahaja nekje v Michiganu. V Johns-tewnu zapušča dve sestri, Ivano Milavec in Frances Bizjak. Pokojni je bil član društva Ložka Dolina in društva Dvor Baraga, št. 1317 C. O. F. Pogreb se vrši v sredo zjutraj ob 9. pod vodstvom A. Grdina in Sinovi, v cerkev sv. Vida in
! rojeni.
i /J
i dajal splošna pojasnila glede glasovnic. Vas prijazno vabi — Centralni odbor Slovenskih demokratskih klubov v 32. vardi. -o-
Pokojni Tekautz
Kot smo poročali je preminul pretekli petek ob 10. uri zvečer,	.
dobro poznani Otto Tekautz, ki	K(!jak
je dolgo bolehal. Star je bil 50!- Ko je sinoči okoli 6. ure nalet in je stanoval na 18008 Mar- meraval rojak Louis Lazar pre* cella Rd. Tu zapušča žalujočo koračiti St. Clair Ave. pri 60. soprogo Josephine, rojeno žulič cesti, je pridrvel avto, ki je mo-in štiri sinove, Otto Jr., Adolph,
j pokopališče. Naj bo ranjkemu političnega mišljenja, na na-j ohranjen blag spomin. Preosta-slovenske republikance in so- ^ družini izrekamo naše globoko
sožalj e!
Robert in Max, ki so dobro poznani kot izvrstni godbeniki in zelo aktivni na društvenem polju. Pokojni je bil doma iz Kleč, kjer zapušča starše in enega brata Franka ter sestro Amebic, f,u;»r,r v Clevelandu je bival 33 let. na Lvdivaiyi ..... ,	XT . ^
| Bil je član društva Naprej st. 5.
iSNPJ, in Loyal Order
ža pobil na tla. Odpeljali so ga v Glenville bolnico, kjer je uro pozneje umrl. Avtomobilist se ni zhienil za svojo žrtev, dirjal je naprej in tudi nihče ni mogel dobiti njegove licenčne številke. Lazarja je pozneje spoznal njegov znanec Martin Kardas iz 7408 Dellenbaugh Ave., ki pa ni of M ose mogel vedeti, kje je mož stano-
št. 117, Collinwood Branch. Po-
cialiste, da volijo za Mihelicha. j so?alie.	i greb ™njkega se vrši v torek po-
Najbolj sijajno priliko imamo " ' V bolnico	H** ob 1:3°,iz Jo8'Ž^
letcs izvoliti prvega Slovenca za' S Svetkovo ambulanco je bila'Krebne»a zavoda na 6502 St.
kongres Zedinjenih držav, ako odpeljana v Womans bolnico do- Clalr Ave" Bodl dobremu m0ZU vsi skupaj storimo svojo dolž- bro poznana Mrs. Lena Lokar, nost. Roosevelt bo izvoljen in iz- 695 E. 162nd St. Mrs. Lokar je
ohranjen blag spomin. Preostali družini izrekamo naše globo-
voljen bo Mr. Mihelich, prijatelj Roosevelta.
iskren matii poznanega "Lindy" Lokar-ja. V bolnici se je morala pod-1
ko sožalj e!
Ubit v elektrarni
prve vrste'predsedniški glasovnici dobite šerifom. "Toda," je dejal Bar- bi bila, če bi volivci v 20. kon-! znamenje petelina, ki je znak de-ry, "v Clevelandu je še vedno grešnem okraju v Clevelandu po- mokratske stranke. Naredite ogromna večina poštenih držav- novno izvolili Sweeneya za kon- križ Ijanov, ki ne bo poslušala dikta-
tov gangsterjev."
25 let zapora
John Majewski iz Garfield Heights, je dobil 25 let zapora na Common Pleas sodniji, ker je posilil neko 50 let staro žensko. Majewski je 30 let star.
v krogu pod petelinom, po-gresmana. Predsednik Roosevelt tem pa poiščite v isti koloni ime: ima v 20. kongresnem okraju; Martin L. Sweeney. Prečrtajte večino 10:1. Nemogoče je misli-1 ime Sweeneya popolnoma. Potem ti, da bi isti volivci, ki so v tako'pa poglejte v zadnjo kolono gla-
Za Mihelicha volite sledeče: naj vreči operaciji. Obiski začasno James Toth, 26 let star, 3314 E.
niso še dovoljeni. Dobri ženi že- 140th St., je bil v soboto ubit v limo, da bi se čim prej zopet elektrarni, ki je last Cleveland zdrava vrnila na dom.	Electric Illuminating Co. na
Političen shod	, Carnegie Ave. Prišel je v doti-
V četrtek priredi Roosevelt- ko z električnim tokom, ki je mo-Davey Club političen shod vie- ža na mestu ubil.
Lausche zopet odobren Cosmopolitan demokratska li-
Roi mestu, Ohio. Shod se vrši v Town Hall. Predsednik kluba
preteženi večini za Roosevelta,jsovnice, kjer dobite ime: JOHNjje dobro poznani Mr. Math Hribar. Vsi rojaki iz Lake county
obenem izvolili v kongres njego- L. MIHELICH. Naredite vega srditega nasprotnika Swee- j pred imenom Mihelicha. neya, ki je ponovno nazval pred-!
križ
Na ta način boste Roosevelta
so vabljeni, zlasti pa oni, ki bodo prvič volili.
ga, pri kateri so včlanjene vse narodnosti v Clevelandp, .je odobrila kandidaturo sodnika Frank J. Lauscheta.
val.
Vest iz domovine
Mrs. Antonija Branisel, 1234 E. 169th St., je dobila iz domovine žalostno vest, da ji je v Rakeku umrl oče Andrej, star 71 let. Doma je bil iz Kožljeka. V Clevelandu zapušča hčer Antonijo in sina Franka, v Chicagu pa brati Antona Kranjc, v stari domovini pa pet hčera in enega sina. Bodi mu rahla domača zemlja!
Po operaciji
Zadnji petek je srečno prestala operacijo Mrs. Julia Schuster, rej. Suhadolc, iz 71. ceste. Nahaja se v Charity bolnici. Upamo, da se kmalu vrne zdrava k svoji družini!
® Na Filipinskem otočju so odkrili tajne delavnice za orožje. Pripravlja se nova ustaja.
2
AMERIŠKA" DOMOVINA, OCTOBER 26TH, 1936
"AMERIŠKA DOMOVINA
AMERICAN HOME
J I
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
6117 St. Clair Ave.	Cleveland, Ohio
Published daily except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto, $5.50; pol leta, $3.00. Za Evropo, celo leto. $8.00. Posamezna številka, 3 cents.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months.
Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $8.00 per year.	Single copies, 3 cents.
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers.
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879.
83
No. 253, Mon., Oct. 26, 1936
Napačni voditelji
Težko je verjeti, da se oba nasprotnika Roosevelta, Rev. Charles Coughlin in dr. Townsend, popolnoma zavedata, kaj delata, zakaj o obeh se zdi, da je njiju prizadevanje posledica poštenih namenov glede siromašnih slojev prebivalstva in ljubezni do dežele. In vendar sta se oba, v svoji nestrpnosti, da prodereta s svojimi doktrinami, zatekla k metodam, ki bi, če se obneso, v hipu zrušile našo ameriško demokracijo.
Treba je izbornega vodje, ki hoče voditi popularen ljudski pokret v mejah demokratske vlade, zakaj demokratski sistem dovoljuje svobodo opoziciji, zaradi tega zahteva tudi izboren značaj in zmožnost voditelja, kar oboje lahko dan na dan opažamo pri našem velikem predsedniku Rooseveltu. Diktator pa ne potrebuje ničesar drugega kakor brutalno silo, s katero zatre vsako opozicijo, kakor nam pričajo razna "čiščenja" v Rusiji, Nemčiji in Italiji.
To se je zlasti jasno pokazalo v Italiji in Nemčiji, v dveh starih deželah, katerih ljudstvo, kljub vsej svoji veličini med civiliziranimi narodi, se ni znalo vladati potom popularnih metod.
Kljub vsej svoji bahati aroganci se fašisti in naziji, ki so se vedno širokoustili o svoji plemenski superiornosti, globoko v svojih srcih sramujejo svoje nezmožnosti, ker so, ko so imeli priliko, da bi vladali kot od ljudstva izvoljeni voditelji, žalostno odpovedali ter izročili svoje obveznosti in odgovornosti "bosom" (Hitler, Mussolini), ki bi jih dali na mestu ubiti, če ne bi bilo njihovo obnašanje v skladu z željami teh bosov.
Tudi oni so se hoteli sami vladati in zavidali so Ameri-kancem njihovo vlado, demokracijo in svobodo, toda niso imeli pač tistega, kar je potrebno za pametno in demokratsko samovlado, zato so prišli na njih mesta diktatorji. Njihov lažnjivi ponos na sedanje razmere je samo nekak obrambni mehanizem in oni so natančno podobni pocestni deklini, ki je imela priliko, da bi postala poštena ženska, pa te prilike ni hotela izrabiti, nakar psuje vsako pošteno žensko, ki ima otroke in svoj dom.	%
Oba, Rev. Coughlin in dr. Townsend sta že ponovno in več ko enkrat pokazala svojo očitno mržnjo do popularne ljudske vlade in jasno je, da sta popolnoma nezmožna kot demokratska voditelja. Še pred nekaj leti sta bila oba povsem neznana; živa duša ni vedela ne za Rev. Coughlina ne, za dr. Townsenda; oba sta prišla nenadoma na politično pozornico, kjer- pa sta morala oba v svojo jezo ugotoviti, da pravo voditeljstvo zahteva tako finega takta kakor tudi nenavadnih zmožnosti. Zato sta se oba zatekla k diktotorskim metodam, Rev. Coughlin pa poleg tega še k javnemu zasra-movanju in psovanju predsednika, ki kratijo ameriške pravice svobode, med katerimi pravicami je tudi svoboda govora in tiska, in katero pravico je Rev. Coughlin tako zelo zlorabil.
Rev. Coughlin smatra samega sebe, prav kakor Hitler ali Mussolini, za vodjo organizacije, in, kakor ona dva, tako hoče imeti tudi on edino in definitivno avtoriteto v vseh odlokih, ki se tičejo skupine, o kateri je rečeno, da šteje milijone pristašev, kar je morda resnica.
Kar pa se tiče dr. Townsenda, pa sploh nima nobenega talenta za demokratsko politiko. Tako se je podstopil nedavno "ronati" konvencijo svoje stranke v Clevelandu, katero je tudi dokaj redno in pravilno pričel, toda kmalu je dokazal, da nima nobenega priznanja za svobodni ameriški vladni sistem, ko je nekega delegata 'na konvenciji javno izobčil iz stranke in mu vzel besedo samo zato, ker je doti-čni delegat v svojem govoru branil predsednika Zedinjenih držav pred napadi Rev. Coughlina.
To sta torej človeka, ki hočeta postati voditelja svobodnega ameriškega naroda, nad katerim bi rada uveljavila svoje proti-ameriške metode!
—-o-
Bodimo čuječi
jega rojstva do danes skupna narodna last, veselje žalostnih, družabnik veselih, svetovalec v družini in prijatelj vsakomur. Veliko je naših narodnih mamic še živih, ki so ga pestovale in tudi veliko naših mož še živih, ki so ga po svojih žuljavih rokah iz rok v roke podajali. Zrasel je med nami, zato je naš in razume vse naše bridkosti in težave. V svojem življenju je videl mnogo, kaj vse mora prestati ubogi priseljenec in kako težka borba mu je bila odmerjena ob prihodu v to deželo. Bil je vsikdar in vedno z nami, zato je naš in last naroda.
Dne 3. novembra se vrše splošne državne in federalne volitve in ob tej priliki tudi za okrajne urade, med katerimi je tudi volitev za okrajne sod-
naša teri so hoteli vedeti, zakaj ni prišel z - menoj moj stričnik Jože Grdina.
Srečni Minnesotčani! Nikjer drugje kot na železnem okrožju nimajo društva in fa-rani takih ugodnosti. Krasni šolski avditoriji so jim zastonj na razpolago za prireditve. V dvorani so mehki sedeži, z usnjem obšiti. Ker imajo šole tudi kopališča, jih mnoge družine uporabljajo tudi zase. — Otroci se uče v šolah poleg drugih ved tudi raznih rokodelstev. Dalje se uče dramatiko, glasbo in kar je še za človeka v življenju potrebno.
Pred slikovno predstavo je igral šolski orkester zastonj. V orkestru je do 30 dijakov.
Torej ravno te šole so za ljudi tukaj velikega pomena v družabnem in gmotnem pomenu. Mnogo je naših rojakov, nike. Naš Frank je kandidat|ki imaj0 stalno delo pri oskr-
Skladatelj Adamič in pesnik Zorman
Ufc'rir " II r ^^ r ' 7f
Če verjamete ar pa ne
za sodnijsko mesto in mi moramo biti pripravljeni, da mu po svojih močeh največ pripo-moremo do tega mesta. Ni dovolj, da gremo samo volit za njega na volivni dan. Nas vseh je premalo, da bi ga sami izvolili. Niti ne dvomim, da bi ga naših ljudi na volivni dan kdo prezrl. Vsi do zadnjega bomo zanj; ampak storiti moramo malo več med prij-atelji, ki so druge narodnosti. Prepričati jih moramo, da je naš Frank dober, pošten in pravičen sodnik z najboljšim rekordom. Kadar kje med sosedi nanese pogovor na našo bodočnost, ne pozabite priporočati Franka v izvolitev. V tovarni, kadar sedite pri opoldanskem kosilu ali kadar se vračate od dela, dajte prijazno besedo svojemu sodelavcu ali sodelavki in poprosite ga (jo), naj voli za Franka. Ce veste, da je vaš sosed tujerodec, stopite ob večerni uri k njemu in mu povejte o našem Franku in njegovih zmožnostih. Porabite vsako priliko, ki vam .je dana, da zanj agitirate in ga v volitev priporočate, rabi veliko glasov in čim čast-nejše bo izšel iz volivne borbe, toliko večji kredit bo to za nas Slovence. Ne odlašaj mo do zadnjega dne; storimo to danes ali jutri, da nas dogodki ne prehite. Naše geslo naj bo pred volivnimi dnevi: Frank Lausche mora biti bodoči o-krajni sodnik, ki nam bo di-ka in v ponos pred tujerodci. Vsi na delo, vsi na agitacijo in vsi v volivne koče za našega priljubljenega in visoko spoštovanega Franka Lauscheta. Dvignimo ponos sinu našega naroda, ki je produkt stoodstotno naših narodnih teženj.
Joško Penko. -o--
Pozdrav za Clevelandčane
Letos kadidira za okrajnega sodnika sedanji mestni sodnik Frank Lausche, ki je naš rojak in narodno zaveden sin slovenskega naroda. Tekom časa svojega sodnega uradovanja si je pridobil sloves dobrega in pravičnega sodnika ter dobrega poznavalca državnih postav in splošno poznanje v ju-rističnih zadevah. Ž njim smo želi priznanje vsi Slovenci, ker on nas je vedno in povsod častno predstavljal.
Kaj nam je Frank Lausche v narodnem pogledu, mislim, da ni potrebno posebej poudarjati, ker ga poznamo vsi brez razlike mišljenja in starosti. Neštetokrat je že iskreno govoril starejšim rojakom na njih shodih, svatbah, prosla-
vah in dramskih prireditvah. Vedno je bil z nami v veselih in skrbipolnih dnevih. Ob naši strani je rasel, ob naši strani se je udejstvoval na kulturnem, narodnem, gospodarskem in socialnem polju. Nič manj, kakor je on ljubil one, s katerimi je sodeloval, so ga ljubili starejši radi globoke odkritosrčnosti, prirojene vljudnosti in velike poštenosti.
Tudi mladina', naša nedorasla deca, ga dobro pozna iz mnogih govorov, ko je prirejala svoje mladinske koncerte in skupne pevske festivale. Go-
Ko sem hitel postavljati aparate za kazanje slik v Aurori, v velikem šolskem avditoriju (ta šola je stala en milijon do-lerjev), je stopil k meni pionir Mr. Zakrajšek. Ko sva si stisnila roke, me je pobaral: "Kako pa se ima kaj v Clevelandu Jernej Knaus? Ali še živi? 38 let ga že nisem videl." Seve, z veseljem sem mu povedal, da je naš Jerne-jec Knaus pri dobrem zdravju in četudi ga ne bo videl še 38 let, pa ga bo še vseeno lahko videl, ker Jerneje je trdna korenina.
Mr. Zakrajšek je na Aurori 38 let, kar je odšel iz Cleve-landa. Precej se je že postaral, toda je še vedno živahen in dobre volje. Doma je prav od tam kot Mr. Knaus, tam od Loškega potoka menda.
Prišel ,ie tudi Mr.' Debeljak in naročil pozdrave za Mr. John Gornika. Mnogo je tukaj rojakov iz Ribniške doline, ki imajo svoje sorodnike,
bovanju šol. Šole podpirajo z davki lastniki rudarskega ozemlja. V torek 20. oktobra je tukaj močno snežilo. Pa ta sneg je le za "sempel" in ne bo dolgo.
Zadnjo predstavo sem imel v Evelethu, katero mesto se smatra nekako za glavno mesto na železnem okrožju. Tudi Evelethčani so naročili pozdrave za Clevelandčane. Za Mrs. Klun pošilja pozdrave Mrs. Laušin, Mr. Jos. Intihar pošilja pozdrave hčeram, Mr. Brine za Toni Tanko, Mrs. Medved iz Chisholma pozdravlja Kra-maršičeve, Mrs. Smoltz pozdravlja Mr. in Mrs. Tekavec.
Baš v tem času se je vršila v Minnesoti huda vremenska bitka med jesenskim in zimskim vremenom. Lepa prijazna jesen, oblečena v tako sijajno obleko, bi rada ostala še nekaj časa. Tudi ljudje so vsi simpatizirali ž njo. Da bi vsaj še par tednov ostalo lepo božje sonce in obsevalo min-nesotske goličave in jezera. Toda mrzla zimska zavist se Frank ie zaganjala v to lepo naravo. Rušila je v zlato obleko oblečena drevesa, ali pa potrgala ž njih samo jesensko obleko, da so ostala prazna in gola.
Vršil se je boj med jugom in severom. Popoldne so južne sile s pomočjo sonca odganjale črne oblake nazaj, ki so grozili zasnežiti poljane in naselja, pa so ob večerih prihru-li vetrovi, povlekli nebo s črnimi meglami in grozili z mrzlim dežjem. Bila je borba kot na Španskem. Končno so pa mrzle sile med torkom in sredo napravvile ofenzivo in pognale so južnjake daleč nazaj proti Floridi. Bitka je bila tako silna, da so padale bele "bombe" in pokrile zemljo več palcev na debelo. Drugi dan je izgledalo kot na božični dan. Bilo je vse belo.
Pa ljudje so se že pripravljali na to. O, ti poznajo svoje vreme. Že več dni so po dvoriščih pele žage cirkularke in žagale debela drevesa, ki jih je pri vsaki hiši naloženih velik kup. No, slavna min-nesotska žima je tudi mene precej potipala za ušesa, vrag
G. Joža Rems, znani nekdanji newyorški rojak, pevec in prijeten družabnik, ki živi že nekaj let stalno v domovini, v Mostah pri Ljubljani, poroča v Glasu Naroda, da je znani slovenski skladatelj Emil Adamič nedavno tega uglasbil pesem "V veseli družbi," katero je zložil naš priznani pesnik in skladatelj, g. Ivan Zorman. Svojo kompozicijo ,ie poklonil sladatelj po Joži Remsu slovenskemu pevskemu zboru "Slovanu" v New Yorku, čigar pevovodja je znani pevec in zaslužni učitelj petja, g. Ignacij Hude, zdaj član uredništva Glasa Naroda. — Vso pravico do te kompozicije oziroma pesmi, ima "Slovan," ki jo bo gotovo prednašal v slovesu svojega renomeja kakor tudi v čast komponistu in pesniku.
Z zadoščenjem je zabeležiti vest, da se je eden najboljših slovenskih komponistov lotil Zormanovih pesnitev, in želeti je le, da bi jim tudi ostali glasbeniki posvetili svojo pozornost. Saj je v njegovih pesnitvah — posebno v zadnji pesnikovi zbirki "Pota ljubezni" — toliko narodne, ritmične in vsesplošne lepote, da bi bilo to kaj hvaležno delo, ki naj postane splošna narodova last.
A. Šabec. -o-
Po vsem svetu se vršijo velike reforme. Nemčija se pripravlja, da dobi kolonije v Afriki nazaj. Japonska bi rada pohrustala Sibirijo, Lahi bi radi zarentali Dalmacijo za par sto let, angleškega kralja bi radi oženili, pa noče iti na oglede nikamor, Al Smith je šel v štero k republikancem in naprednjaki so ukradli Cankarjevo soho.
Torej je po vsem svetu gibanje v to ali ono smer.
Zato sem se tudi jaz odločil, da začnem s posebnim gibanjem in agitacijo, kakršna se še ni pojavila med nami in ki bo. če se uresniči, več zalegla, kot če bi strelo iz jasnega namazal z mazilom, da bi hitreje skočila v to ali ono smer.
Pa kaj vas bom staral. Kar povedal bom, pa je. Kaj ne mislite, da bi bilo pametno in od sile na mestu, če bi se nas zbralo nekaj patriotov in bi organizirali Udruženje proti ban-ketnim govorom, ali Unijo za socialno pravico onih, ki hodijo na bankete, pa ne marajo poslušati govorov?
Zagotavljam vam, dragi mo-
ji, da bi bilo to gibanje velik moralen uspeh za bankete v bodočnosti. Banketi bi bili za 289 odstotkov bolje obiskani in bi imeli banketniki užitek in sicer oni, ki se gredo govornike in oni, ki morajo poslušati. Govorniki bi imeli užitek zato, ker bi lahko brez skrbi sedli k mizi in v miru pojedli servira-no večerjo. Kaj se pa danes
V Kanadi je zima
Kirkland Lake, Kanada. — Priloženo vam pošiljam ,$3.00 za obnovitev naročnine za Ameriško Domovino. Tukaj imamo že kar hudo zimo. Napravila se je kar čez noč. V torek 20. oktobra je bilo še lepo in gorko, ko smo pa zjutraj vstali, je bilo za dva čevlja snega in še vedno sneži, kakor da smo sredi januarja meseca. No, pa naj le pada, saj z drvmi so nas dobro založili naši drvarji J. Pavlin in F. Kaplan. Z grozdjem so nas pa preskrbeli naši slovenski farmerji iz Beaus-ville in sicer J. Žužek, F. Rezel in F. Možina. Zelo smo jim hvaležni za naklonjenost. Kadar se bo pa vino učistilo, dobe pa še posebno priznanje. — Pozdrave vsem čitateljem Ameriške domovine.
A. Turk. -o-
Ajzenponarska kultura
je ne vzemi!
Najlepši letni čas je pa v Minnesoti poleti, ko se ljudje hladijo pod košatimi drevesi ob številnih jezerih. Tam imajo svoje piknike, ribiči pa ribarijo. Seveda, pozimi imajo pa svoj dan tamošnji lovci, ker divjačine je tam dosti.
Anton Grdina.
voril jim je iz srca, bodril jih!prijatelje in znance v Cleve-v narodni zavesti, učil jih jeilandu. Neka stara mamica je spoštovati slovenski jezik in hotela videti slike iz Preserja. jim orisal lepoto naše rodne Torej je tudi moja rojstna zemlje. Frank je bil od svo- fara tukaj zastopana. Neka-
To ?
MI VSI TRIJE!
Zakaj pa ne samo dva? bo pojasnjero v petkovi Številki
?	?	Vi?	?
• i • 1 • i
V nedeljo so imeli "žegna nje" Cankarjevi revijevci. Uspeh kolosalen, piramidalen, nadkrilil je vsa pričakovanja. Živijo!
Ker so bili zbrani sami kul-turovci, ki jim ni za drugo kot za "napredek in izobrazbo naroda," so udarili po "farjih." Seve, brez tega ni prave kulture in ni odmeva v srcih slovenskih naprednjakov v 20. stoletju. Frank Somrak, predsednik Slovenskega narodnega doma na St. Clairju in I. podpredsednik SNPJ je žel buren aplavz, ko je vrgel v dvorano dišečo cvetko, povezano z rdečim pangeljcem:
"Tisti časi, ko smo se tresli pred vsakim zagrizenim kaplanom, so za nas minili!" — (Buren aplavz, seveda in menda ja).
Če bi bili mene povabili, bi bil Francetu Somraku pripo-pal tole: "Tisti časi, ko se bodo katoličani tresli pred vsakim zagrizenim rdečim fanatikom, še zdavnej niso prišli in zlasti v Ameriki jih mi ne bomo doživeli in tudi naši otroci ne!"
Prišel je veličina in napredna korenina, John Filipič, trgovec na 1048 E. 76th St. in vrgel na mizo cegnar Jontezu, češ: "Tukaj je nov cvek za v Grdinovo gnezdo. (Torej so Cankarjevo revijo že prekrstili?). Pravijo, da se naši trgov-1 ci boje pristopiti k Cankarjevi ustanovi. Ne vem, zakaj bi se
morali bati? In koga? Tistih nekaj mandeljcev, ki so se oprijeli vere ko zadnjega sredstva, s katerega pomočjo se skušajo izkopati iz blata, v katerega so zagazili? Ti se boje nas! In da bi se mi bali teh rev? Ne jaz!"
Tako pravi' Filipič. Well, ■John, te reve so ti morda prinesle že marsikak groš v trgovino, pa se zna zabrniti. Sicer kaj pa javkaš, cla se teh "rev" ne bojiš, kdo ti pa kaj hoče! Če si že tako zabogatel, da vidiš vse okrog sebe same reve, bodi vesel, da si bil ti tako srečen. Pač žalostno za slovenskega trgovca, ki meče take besede okrog sebe. In taka izobrazba in visoka kultura pač ne paše drugam kot prav tje, kjer se zdaj zbirate.
O, da, tudi te uboge "reve" bodo enkrat spregledale, da bodo ločile med tistimi, ki so proti njim. Zapomnite si namreč to, g. Filipič, trgovec, da narod ni odvisen od vas, ampak vi od njega.
Ena izmed rev.
--o-
—Gotovi je. V visoki starosti 00 let je zatisnila svoje
trudne oči Zolnirjeva mamica Terezija Koder roj. Luskar. Pokojnica zapušča številno potomstvo, v zakonu je imela 11 otrok, od katerih jih živi še 8. Poleg tega zapušča še 43 vnukov in 32 pravnukov.
—Huda nesreča za dobro delo. Te dni so pripeljali v ljubljansko bolnišnico 30-letnega brezposelnega tesarskega pomočnika Karla Zavrla iz Za-vrha pri Litiji v precej nevarnem stanju. Na cesti je srečal kmeta, ki je peljal voz gnoja na njivo, pa je v breg« grozila nevarnost, da se mu to-ver prevrne. Kmet je poprosil, naj voz podpre. Breme je bilo pretežko jn je tesarja pokopalo pod seboj. Tovor mu je zlomil hrbtenico in je Zavrl v bolnišnici podlegel poškodbam.
DEKLETA IN ŽENE!
Ker se blago draži, zato vam svetujem, da si izberete fino, moderno in čisto volneno "Sterling" suknjo ali Fur Coat, prej ko mogoče, direktno iz tovarne in to po veliko nižji ceni, kakor kje drugje. .
Prosim, oglasite se, ali telefonirajte, da vas peljem naravnost v tovarno, kjer si lahko izberete fino in trpežno suknjo po vaši volji in ceni.
Ce naročite suknjo, plačate nekoliko takoj in drugo pozneje. Se vam priporoča
BENNO B. LEUSTIG 1034 Addison Rd. ENdicott 3426
godi ž njimi! Kar poglejte jih. Vsi bledi in nervozni sedijo pri mizah, mencajo prt in strašno hite piti vodo. Če jih kdo kaj vpraša, vedno odgovore z ja, ken sploh ne vedo, kaj so bili vprašani. Strežkinje jim prineso ajmoht. Dvakrat dregnejo z žlico v to prelepo jed, pa puste. Pred njimi se zablešči kokošja pečenka. Govorniki "in spe" se obrnejo proč, čeprav bi sicer drugače, kje za domačo mizo, z vso slastjo pospravili do zadnje koščice.
Tukaj pa ne vidijo nič, ne slišijo nič. Po glavi jim gre samo predstoječi govor, ki se bliža z neznansko naglico. Kaj bodo rekli, kako bodo rekli, da ne bo pogoreto in polomij ada.
Tako se godi s tistimi govorniki, ki so že naprej potrjeni za govornike na banketu.
Potem pride druga kategorija govornikov. To so tisti, ki pričakujejo, da bodo poklicani in izvoljeni, pa niso gvišni. Ti so prav za prav še na slabšem, ker ne vedo, ali bi se pripravili za govor ali ne. Malo bi radi, da bi bili poklicani, malo pa ne, boječ se, da bodo zinili kaj napek. Za. vsak slučaj se je treba pripraviti. Po ves teden hodijo okrog, kot bi se jim sanjalo o samih vragih. Z veliko težavo spravijo skupaj govor, ki ga bodo povedali, če bodo poklicani-. Ko pridejo na banket, jih vsak lahko pozna, ker stoje v kakem kotu, predno sedejo k mizam, vsi prepadeni, kot bi prišli na po-grebščino. Med banketom se tudi ta kategorija govornikov ' ne pritakne jedi, ker v mislih ponavljajo pripravljeni govor. In bolj ko se bliža čas, da pride njih vrsta, če bo sploh prišla, bolj izgubljajo barvo in kaj rado se zgodi, da prav takrat, ko se ostro oko stolorav-natelja zapiči nanje, smrtno preblede in v tistem hipu tudi že ne vedo več niti besedice naučenega govora. Ta kategorija govornikov ima pa to srečo, da se lahko ne-opaženo zmažejo iz dvorane, ker ne sede pri govorniški mizi. Potem se pa doma poba-hajo pred ženo, kako imeniten govor bi bili lahko napravili, če bi bili imeli "čenč."
Tretja ketegorija so pa gostje. Tukaj spadamo po večinoma mi vsi, ki smo žrtve govornikov. Ravno se dobro vse-demo in si krepko z obema rokama začnemo pomagati do telesnih dobrih del na mizi, pa ti udari stoloravnatelj ob kozarec (v katerem je čisto navadna voda) in pove, da bomo slišali par (!) besed od tega in tega našega mecena, pa naj bomo lepo mirni in dostojni. Seve, on lahko tako govori, ko se je navečerjal doma in se tukaj ni pritaknil nobene jedi, ker je v možganih p remi e-val program. Ampak kaj pa mi, gostje? Adijo in zbogom vse, kar je še na krožniku, ker vendar veste, da ni dostojno in olikano, Če bi se mastili s kakim kurjim bedrom v času, ko nam sem od govorniške mize done zlate besede navdušenega govornika.
Torej vse to bi se dalo lahko odpraviti, samo dobre volje je treba. Če bi se organiziralo tako "udruženje" in bi bilo jako, bi to "udruženje" hodilo po banketih in bi vsakega, ki bi hotel govoriti, nesli v posebno sobo za toliko časa, da bi z govorom končal. Govornik bi ne bil s tem nič prikrajšan, narod bi pa imel od tega silne koristi.
AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 26TII, 1936
KRIŽEM PO JUTBOVEM
Po nemSksm itvlrnllcu K. Ust*
Pozabili so celo, da bi mi stikrat mnogo zmenil, odkod
bili lahko pognali kroglo v ta potočič v suhi puščavi, zve-
glavo, v zameno za konja in del pa. sem pozneje, da je svet
za orožje, ki ju niso dobili. ob Birs Nimrudu in zapadno
In pol ure nato se je vrnil od njega vobče precej bogat
Halef.	| na vodi in na skalnatih gričih
Obraz mu je žarel, pravilno ob robu Arabske puščave da
sem domneval.	dež v zjmskih mesecih ni pre-
Našel je droben potočič, ki redka prikazen.
je svojo bistro vodo pošiljal Najprvo mi je Halef pri-
v Eufrat, celo trstičje je raslo pravil udobno ležišče iz trave
ob njem.	jin ljstja ter spietel nad njim
pripovedoval sem mu svoj streho, ki mi je dajala senco.
doživljaj z beduini. Zelo ga Nato sem se okopal in legel
Je jezilo, da ni bil poleg. Za-.na "bolniško posteljo." Ali bo
Khnjal se je, da bi bil vse po- tudi moja "mrtvaška poste-strelil.	|]jar
Preden sva odšla, sva mo-i Moj jezik je bil temnordeč raia se pokopati Hasan Ardšir iu po sredi grn in razpokan>
mi zo m njegove ljudi. Lind- neprestano me je tresla mrz-
S™ ""v nama j6 dobro lica in se menjavala s hudo " J' Zavlekel sem se na Wico> gosta megla mi je le_
zapadno stran razvalin, tam, žala pred očmi in skozi njo
Kjer se dviga babilonski stolp jsem gledal Halefa kakor pri.
ukazen in njegov glas sem čul,
tt„, » .	. ikot bi mu prihajal iz trebuha,
nalet je prenesel trupla m iz-iT,	. ,
, , ,, ,	, Krvave lise na prsih m tvori
kopal v trhlem zidu g oboko1	, ,,
,-T1 v.	na raznih delih telesa so se vse
in široko votlino, kar ni bilo,
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
strmo, z opeko zidano steno, j kakih petnajst metrov visoko.;
bolj razvijali in zvečer, ko me j je za trenutek vročica zapusti-
posebno težavno, ker se je starodavna opeka kar sama luščila. Trupla je posadil v vot-,..,	v Tr , • , , i;,,., • - i j , , |ih prereze. Vem, da je taka nno in začel odprtino zadelo-; .. ...... ,
Vaj.j	! operacij a v divjim in brez pn-
m.j , ■ • j ,	mernih priprav lahko nevarna,
ivied njegovim delom sem se-:	. _ , .
;pa posrečila se je. Da bi ponoči ne podlegel nevarnemu,
jih dragih rajnih, Hasan Ard- ^rpnenju podobnemu spanju, sir mirze, bogatega veiikaša, je za kugo tako zelo znacil-
ki ga je temna usoda pregnala110' sem ga prosll< na'> me vec"
OKTOBER
31.—Društvo Vodnikov Venec št. 147 SNPJ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
31.—Obletnica in koncert mladinskega pevskega zbora v Slovenskem domu na Holmes Ave.
NOVEMBER
3.—Card party in ples priredi podružnica št. 14 SŽZ v Društvenem domu na Recher Ave.
8.—Samostojni pevski zbor Zarja priredi opero v avditoriju S. N. Doma.
8.—Pevski zbor "Cvet" priredi koncert v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave.
14.—Društvo Slovenec št. I SDZ, prireditev v avditoriju S. N. Doma.
14.—Klub	zapadnih slovanskih društev priredi igro in plesno zabavo v Sachsenheim dvorani na Denison Ave.
15.—Društvo	Euclid št. 29
15.—Mladinski pevski zbor črički priredi koncert v S. N. Domu na 80. cesti.
15.—Društvo Jutranja zvezda št. 137 JSKJ proslavi 15-letnico obstanka v novi šoli sv. Vida.
21.—Društvo George Washington št. 180 JSKJ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
21.—Klub	Slovenskih vdov priredi plesno veselico v Knau-sovi dvorani.
22.—Koncert	pevskega društva Zvon v S. N. Domu na 80. cesti.
22.—Društvo sv. Ane št. 4 SDZ, proslava 25-letnice v avditoriju S. N. Doma.
22.—Podružnica št. 41 SŽZ obhaja šestletnico obstanka s proslavo v Slovenskem Delavskem Domu na Waterloo Rd.
25.—Interlodge liga, plesna veselica v avditoriju S. N. D.
29.—Dramsko društvo Ivan
jla, sem prosil Halefa, naj mi SDZ ima plesno veselico v Slo-j Cankar ima predstavo v avdi-
~ la S. N. D. priredi božienieo šole v avditoriju S. N. Doma.
20.—Novi pevski zbor Slovan priredi svoj prvi koncert in ples v S. D. Domu na Waterloo Rd.
25.—Mladinski pevski zbor "škrjančki" priredi igro in božičnieo v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
27.—Društvo sv. Helene št. 193 KSKJ priredi igro "Nevesta iz Amerike" v Slovenskem domu na Holmes Ave.
27.—Svetovidski oder: božične igre otrok, v dvorani šole sv. Vida.
31.—Gospodinjski klub Slovenske delavske dvorane na Prince Ave. priredi Silvestrov večer.
del ob votlini in si vtisnil neizbrisno v spomin obraze svo-
iz domovine, njegove blage, dobre žene, ki jo je ljubil in se prav radi nje vso pot. izogbal
venskem društvenem domu.
15.—Collinwood Hive 283, T. M., banket ob priliki 20-let-nice v S. D. Domu na Waterloo Rd.
toriju S. N. Doma.
DECEMBER
6.—Svetovidski oder: predstava, v dvorani šole sv. Vida. 20.—Slovenska mladinska šo-
JANUAR
2.—Društvo Napredne Slovenke št. 137 SNPJ imajo plesno veselico v avditoriju SND.
9.—Interlodge	League, ples v avditoriju S. N. Doma.
10.	— Koncert mladinskega zbora Kanarčki v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave.
10.—Baragov zbor, koncert v dvorani šole sv. Vida.
13.—Klub društev S. N. Doma, ples v avditoriju S. N. Doma.
17.—Obletnica S. N. Doma. Proslava v avditoriju SND.
23.—Društvo	Cleveland št. 126 SNPJ proslavi obletnico v avditoriju S. N. Doma.
24.—Svetovidski	oder: predstava v dvorani šole sv. Vida.
j krat strese in z vodo poliva. I Tako je minila noč in jutro j se je naredilo. Olajšanega sem j :se čutil. Halef je odšel na lov,
30.—Društvo	Soča št. 26 SDZ, veselica v Sachsenheim gornji in spodnji dvorani.
31.—Društvo	Carniola Tent št. 1288 T. M. priredi proslavo 25-letnice v Slovenskem narodnem domu.
FEBRUAR
6.—Društvo	France Prešeren št. 17 SDZ, plesna veselica v avditoriju SND.
7.—Dramsko	društvo Ivan Cankar ima predstavo v avditoriju SND.
7.—Baragov zbor, spevoigra v dvorani šole sv. Vida.
28.—Svetovidski oder: predstava v dvorani šole sv. Vida.
MARC
14.—Mlajši Baragov zbor, mladinski koncert, v dvorani šole sv. Vida.
21.—Jugoslovanski Pasijon-ski klub, predstava v avditoriju S. N. Doma.
28.—Prosvetni klub S. N. Doma, šolska prireditev v avditoriju S. N. Doma.
APRIL
4.—-Podružnica št. 10 SŽZ proslavi desetletnico svojega obstanka v obeh dvoranah Slo. venskega Doma na Holmes Ave.
11.—Svetovidski oder: predstava v dvorani šole sv. Vida.
MAJ
9.—Svetovidski oder: materinska proslava, v dvorani šole sv. Vida.
JUNIJ
20.—Svetovidski oder: očetovska proslava, v dvorani šole sv. Vida.
slovenski naselbini 23. varde. Mnogim našim rojakom je 'poznan in njih dober prijatelj. Stanuje 7ia 1450 Ansel Rd. Kot sodnik mestne sodni je in potem nje načelnik, sc je izkazal, da je vreden vašega glasu za okrajnega sodnika.
DNEVNE VESTI
DONALD F. LYBARGER
Kmalu se je vrnil in prine-1 sel nekaj perutnine. Opekel
vsem nevarnostim, Halwe, te	it-,, ,	.
, , i. v . • , , da bi dobil kako diviacmo skrbne strežnice, in temnooke „
Bende, mladega dekleta, polnega upov. Njeni dolgi lasje , .	v . _ , „..,,. • ]o ie na raznju. Toda niti so ]i valovali po ramenih, nje- , . . , v. .
na desnica je krčevito oklepa-!gri?ljaja "1S/m	pouziti
la ročaj bodala.	im tudl Halet Je tlh 111 žaIosten
Prav'tako smo pokopali Mo- Hel1 Poleg mene in nlč n\? +
hamed Emina na vrhovh Xa-de;	sam J« g0Jt.
grosa, v skalnati votlini, z ob-1, Kako zalu08ln° Je bl1? razom	•	krat tam ob Eufratu, ob raj-
obrnjenim proti zapa- ...„,, , , , du tin n„„ , ■	'»ki reki! Na smrt bolan, sam
u> LJcl> Kjer vzhaja sonce nad
sveto kaabo. Vsi ti so bili prij
njegovem pogrebu in Ilasan
Ardšir mirza je molil sklepno
»uro. Kdo bi mu bil tistikrat1 rs
Prerokoval, da bo tudi njega
dohitela slična usoda —.
Ameriški lovci
Salt Lake City, Utah, 23. oktobra. Lov na srnjake v zapadnih državah, ki se sedaj nahaja na svojem višku, je zahteval tekom dveh tednov življenje 36 lovcev, štiri nadaljne lovce pogrešajo. IS lovcev je bilo ustreljenih in ubitih od svojih tovarišev po nesreči. Deset lovcev je, našlo smrt od svojih lastnih pušk, ki so se sprožile- nepričakovano. Štirje lovci, so utonili, dočim so te nad al j ni štirje tako upehali v gonji za divjačino, da jih je zadela kap in so padli na mestu mrtvi. V državi Wisconsin jc bilo ubitih 5 lovcev, ki so lovili srnjake. Policija je aretirala nekega Scotty Burnett-a. ki je po nesreči ■ustrelil drugega lovca, nekega Leo Donalda. Aretiran je bil na, podlagi postave ki pravi, da mora lovec najprvo videti rogovje srnjaka, predno začno streljati. Burnett je začel streljali takoj, ko je v daljavi opazil Donalda. Nesrečni lovec je bil obsojen na dvajset let ječe.
Ko je Halef že skoraj čal delo in sva videla le
Halefom, sem ležal v oku-tiem ozračju, sredi divjih, j j fanatičnih, neizobraženih in na-j avnost neumnih ljudi in brez! ; postrežbe, brez zdravil, brez j jkrepčilne .hrane in pijače, slab' k j do skrajnosti, da se nisem mogel braniti z drugim orožjem
I ko edinole z
lastno nalezljivo V Hille ali v
Pobegnil iz zaporov, ubil dva in sebe
Mt. Pleasant, Utah, 23. oktobra. 30 let stari farmar Henry Olsen je včeraj pobegnil iz tukajšnjih okrajnih zaporov. Ogla-•'il se je na svojem domu, kjer je ubil svojo 15 let staro pastorko, nakar je poiskal tudi ženo, j katero je ubil s sekiro. Končno i je izvršil samomor s tem, da se je ustrelil.
obraze rajnih, sva se poslovila I v od njih	|kužno boleznijo.
"Allah ilia 'llahu wa-Muha-!kak drug obljuden kraj nisem 1
madum rasulu 'llahi!" je začel.!sme1' bl "aj L' b\h ublh' "Gospod, dovoli, da danes jaz!zdravnika v Bagdad pa je bi-molim suro smrti!"	[lo dobra dva dni daleč. Moja
Molil jo je. Tudi jaz sm'edina areca ,JG bl a> da se me ^ezel bliže in pokleknil. Ali Halef ni bal in da me ni za-
naj se sramujem povedati, daj?^1 ter vse tv(fa1' da Ph°' ^ , ,. i	i i o i kaže svoio zvestobo in ljube-
čo me oblivale grenke solze;	J
Molil sem za njihove duše. zen-Niso dokončali romanja v Ker- i Tisti dan je bil četrti v mo-belo, v mesto žalosti Husaino-jji bolezni. Cul sem, da je ce-ve duše, nastopili so drugo ro- trti dan odločilen, morebiti se manje, odpotovali so na kraj |mi bo obrnilo na bolje, ah pa resnice, kjer ni več zmot, v! bo vsega konec. Ostal sem pri j mesto veselja in sreče, ki via-i edino možnem zdravljenju, pri; da na vse veke:	lvodi in Pri svežem zraku in če-;
Naj bi jim bil Bog milostljiv. !pray sem zadnje tedne mnogo j
Zaprla' sva grobnico in se jtrpel, sem le upal, da bo moja j pripravila na odhod. Šiloma krepka narava obvladala bo-j sem premagal svojo duševno lezen -in da je vsekakor bolje bol in telesno slabost ter zlezel se nanjo zanesti kakor pa na, v sedlo. Še enkrat sem se o.bxv|zdravila, ki jih nisem poznal nil na kraj, kjer sem puščal Jin jih tudi nisem mogel dobiti. ; drage in dobre ljudi. Težko,! In res se mi je obrnilo na; težko mi je bilo slovo od njih. [bolje.
O človek, kako slab in maj- Proti večeru je mrzlica po-
Ves f-vcl danei;, govori o angleškem kralju in njegovi prijateljici, Mrs. Simpson, ki je Amerikanka. Na levo je angleški kralj, v sredi je Mrs. Simpson in na desni je njen mož, Aldrich Simpson, od katerega se bo te dni ločila. Če pogledamo oba fanta, ga pa že Mr. Simpson bolj pihne. Ampak na levi je kraljevska krona in milijoni, na desni pa samo navaden angleški častnik.
pustila in bolečine v bulah sol bile manjše. Ponoči sem ne-! kaj ur čisto dobro spal, okrep-čanega sem se počutil, ko sem drugo jutro Halefu pokazal jezik, ki je že postajal moker Halef mi je povedal, da že
hen si, kadar te zagrinjajo valovi večnosti!
Počasi sva lezla mimo griča Ibrahim Halil in mimo ruševin na južnji strani griča. Vse moči sem moral napenjati, da sem se obdržal v sedlu. Celo lin
uro sva potrebovala za pot, ki ni tudi več tako začrnel. jo je Halef prejezdil v manj; Začel sem upati na ozdravi ko pol uri.	ljenje, pa se popoldne silno j
Našel sem precejšen poto- prestrašil, ko je tudi Halef za-j cič, od zapada je prihajal inlčel tožiti, da ga glava boli, da^ se izlival niže doli v Eufrat. se mu moti in da ga trese mrz-Njegova voda je bila čista in;lica. In še tisto noč sem za hladna, v številnih ovinkih se gotovo spoznal, da se je tudi je vil po ravnini in ob njego-| njega prijela kuga. Gledal j vem bregu je raslo gosto trs-j sem za njim, ko je šel po vodo, tičje in vrbovje. Nisem se ti- in videl, da se je opotekal.
je kandidat za ponovno izvolitev okrajnim, rekorderjem, katero delo opravlja že zadnja štiri leta. V svojem uradu se je izkazal tako zmožnega in vestnega, da je ta urad vzor drugim uradom v okraju. Prišel je v urad v na jvečji krizi, zato je uvidel, da le z največjo varčnostjo more prihraniti davkoplačevalcem denar. To je tudi storil. Znižal jc stroške prejšnjega uradnika- v istem uradu za 41%, napravil vse delo, ki se zahteva od tega urada in to skoro za četrt, milijona dolarjev manj kot njegov prednik..
Če nič drugega, ga to upra-vičiije za ponovno izvolitev in vsak državljan bo gotovo z veseljem volil za Mr. Lybarger-ja.
BURT W. GRIFFIN
■ V
Stal $63,000,000. S zdaj puščavo in, jo čevljev dolg. Voda se bo
bo , ki je k in 4,2 9 0
je sedaj načelnik mestne sod-nije v Clevelandu. V tem uradu. se nahaja že od leta 1931. Letos kandidira za okrajnega ::odnika. Ko ■ načelnik mestne sOdmje se je izkazal kot človekoljubnega in pravičnega sodnika, ki pozna postaveJn 'vidi duJso človeka. Bil je rojen v Clevelandu in sicer v sedanji
V Californiji je druhal napadla komunista
E1 Centro, Cal., 25. oktobra. Ko je hotel govoriti Esco Richardson, komunistični kandidat za kongresmana, na tukajšnji radio postaji, se je zbrala številna množica naroda, ki je govor preprečila in obrneta la komunista z jajci ita paradižniki.
-o-
Zavarovalnina bankirja Zvezna sodnija v Clevelandu je izdala nalog sedmini različnim zavarovalnim družbam, pri katerih je bil zavarovan J. Arthur House, bivši predsednik zamrzle Guardian Trust banke, da ne .'•mejo izplačati nobene rezerve ali dividende na police, katere ima House pri dotičnih zavarovalnicah. House je bil spoznan krivim, da je poneveril $23,000 bančnega denarja in bil obsojen v sedem let zapora. Zavarovan je bil za več kot sto tisoč dolarjev za slučaj smrti, in na mnogih njegovih policah bi se imele te dni izplačati dividende v" svo-ti $25,000. Zvezna sodni j a je odločila, da je banka prva, ki je upravičena do tega denarja v korist vlagateljev.
Nove stavbe
Pretekli teden je mestni licenčni urad v Clevelandu izdal porinite za nove zgradbe tovaren in delavnic v Clevelandu, ki bodo veljale $788,000. Obenem je bilo izdano dovolj gradbenih dovoljenj za gradnjo 115 novih hiš. Več kot dva milijona dolarjev so vredne hiše, ki so bile letos na novo zgrajene v Clevelandu in z gradnjo se še vedno nadaljuje. Večinoma se gradijo nove hiše v predmestjih Clevelandu.
will OGLASI
Vinska preša
je naprodaj, dobro ohranjena, poceni. Vprašajte na 6408 Carl Ave.	(253)
ZDRAVO, IZVRSTNO
zmernih cenah dobite
vsak čas pri
TRGOVINA S POHIŠTVOM PohiStvo In vse potrebščine za dom. 6303 GLASS AVE. _HEnderson 2978_
Cimperman Coal Co.
1261 Marquette Rd.
HEnderson 3113
DOBER PREMOG IN TOČNA POSTREŽBA
Se priporočamo
P J. CIMPERMAN J. J. PRERICKS
Neodvisna lista (Independent Ticket) bo na glasovnici v zadnji koloni, Tam bodo volivci 20, okraja takoj na vrhu našli ime JOHN L. MIHELICHA. Napravite pred njegovim imenom križ (X).
Jugoslovani v 20. volivnem okraju! Zdaj imamo priliko, da izvolimo našega moža v kongres! Pokažimo pri letošnjih volitvah svojo moč. Vsi kot en mož in kot ena žena, brez razlike političnega prepričanja, volimo za JOHN l MIHELICHA.
POŠLJIMO IZ 20. VOLIVNEGA OKRAJA M KONGRES MOŽA, KI BO STAL ZA PREDSEDNIKOM R00SEVELT0M V NJEGOVI BORBI ZA DELAVCA.
AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 26TH, 1936
"Poten ha, daj
vi Ala-1 sužnja, ki ga odkupi, pripelje
anja govore, ti pa molči!"
Radi teh njegovih jeznih besed je umolknila. On pa se je obrnil:
"Pojdiva!" je rekel. "Kmalu napoči ura molitve." Ob teh besedah se je obrnil ter odšel nazaj proti zidov ju Kabaša.
Asad-ed-Din je bil visok, močan mož. Pri hoji so se mu pleča za spoznanje pobešala pod težo njegovih let, toda njegov orlovski obraz je bil gospodujoč in v njegovih temnih očeh je bil še vedno odsev njegove mladosti. Zamišljeno si je gladil svojo dolgo belo brado z roko, na čije prstih so se lesketali prstani z dragocenimi dragulji; z drugo roko pa se je rahlo naslanjal na njeno oblo, mehko ramo, pa bolj iz navade kakor iz potrebe, zakaj še zmeraj je bil poln življenjske sile.
In spet se je oglasila Fenzi-leh z muzikalnim glasom strupa, odetega v med
"O, moj dragi gospodar, ti se name jeziš! Gorje mi! Da bi te ne bila nikoli vprašala za svet, čeprav gre za tvojo lastno veličino in slavo. . . Pa že mora biti tako, da sem zaslužila tvojo jezo. . ."
"Ne opravljaj mi onih, ki jih ljubim!" je odvrnil paša kratko. "To sem ti že več ko enkrat povedal."
Privila se je tesneje k njemu, njen glas je postal mehkejši — glas zaljubljene grlice. "Mar te morda ne ljubim, o gospodar moje duše? Ali je na vsem svetu še kako srce, ki bi ti bilo zvestejše kakor ti je moje? Mar ni tvoje življenje — moje življenje? Ali niso bili vsi moji dnevi posvečeni tvoji sreči? Čemu se torej jeziš name, če se bojim zate, ko vidim, da ti preti nevarnost od pritepenega tujca?"
"Da se bojiš zame?" se je široko zasmejal. "Cesa pa se bojiš zame od Sakr-el-Bahra?"
"Česa se bojim? Tega, česar se morajo bati vsi pravoverni muslimani od strani ljudi, ki se norčujejo iz prave vere, če vidijo, da jim je to v njih osebno korist."
Paša se je usavil in se jezno obrnil k nji.
"Naj bi ti jezik segnil, ti mati laži!"
"Jaz sem kakor prah pod
ducat novih v sužnost.
Ona pa je kar kovala vroče železo. "Vse to dokazuje njegovo ljubezen do dežele, iz katere prihaja. Ali sme biti za tako ljubezen prostor v srcu pravovernega muslimana? Ali si morda mene. kdaj videl jokati in hrepeneti po siciljski obali, od katere so me odtrgale tvoje močne roke, ali sem morda že enkrat samkrat prosila za življenje enega samega sicilijanskega nevernika v vseh teh letih, kar živim s teboj ? In zdaj ta njegova vožnja preko morja, ko je tvegal ladjo, katero je vzel sovražniku islama in katere ne bi smel tvegati, ker jo je zavzel v tvojem imenu, in z ladjo vred je tvegal življenje dveh stotin pravovernih muslimanov! ... In čemu vse to? Da se prepelje preko morja in vidi spet deželo, ki mu je dala življenje. Tako je vsaj sporočil Biskaine. In kaj ,če bi se mu izjalovilo to podvzetje?"
"Potem boš vsaj ti zadovoljna, ti vir obrekovanja!" je za-godrnjal Asad.
"Le obkladaj me s trdimi vzdevki in priimki, o sonce, ki me greješ! Mar nisem tvoja, da me uporabljaš in žališ, kakor te je volja? Natresi soli na srce, katero si ranil; dokler bo to delala tvoja roka, ne bo pritožbe iz mene. Toda poslušaj me — poslušaj moje besede, če pa ti moje besede niso dovolj, tedaj pretehtaj njegova dejanja, na , katera te opozarjam."
Žena, tvoj jezik je kakor zvonenje zvona, čigar vrv vleče hudič. Kaj mi imaš še povedati?"
"Ničesar drugega, ko se mi samo posmehuješ in odtegaš svojo ljubezen svoji ponižni sužnji."
"Potemtakem hvala Alahu!" je vzkliknil. "Tak pojdiva; približala se je ura molitve."
Toda on je prezgodaj zahvaljeval Alaha. Prav po žensko, dasi je rekla, da mu nima ničesar več povedati, je komaj pričela.
"Vedeti moraš, da je tu tvoj sin, o oče Marzakov!"
"Tako je, o mati Marzako-va!"
Temne postave sužnjev so se nika Othmanija sem, da ti spo
"In da je on sin moža, ki bi moral biti tovariš in drug njegove duše. In vendar je Mar-
tvojimi nogami, sladki moj [zak prikrajšan zaradi tega pri-gospodar, vendar pa nisem to. tepenega bastarda. . . in ven-za kar me v svoji brezglavi je- dar je ta pritepenec zavzel v
zi smatraš."
"Brezglavi?" je ponovil za njo. "Ni brezglava, marveč pravična in sveta jeza, ki me je popadla, ko te slišim obreko-vati onega, ki ga čuva sam prerok, onega, ki je ščit islama nasproti prsim nevernikov, ki vihti šibo Alahovo proti nevernim frankovskim psom! Niti besede več! Če ne boš izpričala resnice svojih besed, boš plačala ceno lažnivcev!"
"Mar se bojim preizkušnje?" ga je izzivala. "O, oče Marzakov, povem ti, da se ji z veseljem podvrženi. Torej, čuj me! Ti se zavzemaš samo za dejanja, ne za besede. Nu, pa mi povej, je-li to dejanje pravovernega, če trati čas in de^ nar med umazanimi sužnji, ki jih kupuje, potem pa jim spet daje svobodo?"
Asad je molče korakal dalje. Da, da, to ga je že par-krat vznemirjalo. Že nekajkrat je omenil Sakr-el-Bah-ru, ki mu je pa dal vedno isti odgovor, katerega je dal on
tvojem srcu prostor, ki gre po vsej pravici samo tvojemu sinu."
"Mar more Marzak izpolniti ta prostor?" je vprašal. "Mar more ta golobradi dečko voditi korzarje kakor jih vodi Sakr-el-Bahr, ali more on tako vihteti scimitar, kakor ga vihti Sakr-el-Bahr v večjo slavo Alaha na< zemlji?"
Če Sakr-el-Bahr dela vse to, tedaj dela vse to s tvojo naklonjenostjo, o moj gospodar. Prav tako bi mogel Marzak delati vse to, kakor je še neizkušen in mlad. Sakr-el-Bahr je pač to, kar si ti iz njega naredil, ne več, ne manj !"
"O, tukaj si pa v zmoti, ti mati zmot in napak! Sakr-el-Bahr je to, kar ga je Alah naredil. On je to, kar Alah hoče. In postal bo to, kar bo Alahova volja. Ali te je treba šele poučiti o tem, da je Alah že ob rojstvu privezal usodo vsakega moža okoli njegovega vratu?"
Ob teh besedah je podvizal
spoštljivo vzravnale, ko je stopil na dvorišče Asad, spremljan od svoje žene, ki si je bila zdaj z zeleno tančico spet zastrla obraz. Stopila je naglo preko dvorišča ter izginila V enem izmed številnih hodnikov v trenutku, ko se je nekje iz dalje začul glas muedina, ki je klical k molitvi: "La ilaha, ala Alah! Va Muhamad er Rasni Alah."
Eden izmed sužnjev je pogrnil preprogo, drugi je dvignil veliko srebrno skledo, v katero je tretji suženj natočil vode. Paša, ko si je umil roke, je počeni 1 na preprogo ter obrnil obraz proti Meki, nakar je izpovedal svojo vero v Alaha Usmiljenega, v Kralja sodnega dne, dočim so se klici mue-dinev glasili preko mesta od minareta do minareta.
Ko je vstal od molitve, so se nemudoma zaslišali koraki, — Turški janičarji, ki so tvorili pašino telesno stražo in ki so bili skoraj nevidni v svojih črnih plaščih, so nemudoma skočili, da vidijo, kdo prihaja.
Od temnega vhoda na dvorišče so se zasvetile leščerbe, male lončene svetilke, v katerih je gorel stenj v ovčji tolšči. — Asad, ki je bil radoveden, kdo prihaja, se je ustavil ob vznožju stopnic, po katerih je pravkar hotel oditi, ko se je dvorišče nenadoma razsvetlilo od neštetih luči in plamenic.
Pojavil se je kak ducat Nu-bijcev, ki so se razdelili v dve vrsti, nakar se je pojavila v sredini med njimi krasno oblečena postava pašinega vezirja, Tsamannija. Za njim je stopala še neka druga postava, no koje životu je pozvanjal pod ohlapno tuniko oklep iz jeklenih verižic.
"Mir in prerokov blagoslov s teboj, o mogočni Asad!" je pozdravil vezir.
"In mir s teboj, Tsamanni," je odzdravil paša. "Prinašaš novic?"
"Tako je! Prinašam vesti o velikih in slavnih delih, o izbrani! Sakr-el-Bahr se je vrnil."
"Slava Alahu!" se je vzra-dostil Asad.
Tedaj se je začul lahen korak in ob vhodu se je spet pojavila neka senca. Asad se je obrnil. Proti njemu je naglo korakal graciozen mladenič, skoraj še deček, v turbanu in kaftanu, in ga spoštljivo pozdravil. Ko je stopil v poln sij plamenic, se je moglo šele uzreti njegov kakor kri in mleko bel, skoraj dekliški obraz,' tako mehak in nežen je izgledal v svoji mladosti.
Asad se je trudno nasmehnil v svojo belo brado, ker je, povsem pravilno, ugenil, da je dečka poslala njegova vsikdar čuječa mati, da pozve, kdo je prišel in kakšne novice je prinesel.
"Si slišal, Marzak?" je vprašal paša. "Sakr-elBahr se je vrnil."	,	i
"Zmagovit,, seveda," je rekel mladec.
"Zmagovit kakor še nikoli poprej," je odgovoril Tsamanni. "V pristanišče je prijadral ob sončnem zatonu z dvema velikima ladjama, ki pa sta samo del njegovega plena."
"Alah je velik!" je rekel paša zadovoljno na ta odgovor. "Pa zakaj ne pride osebno s to novico?"
"Njegova dolžnost ga zadržuje še nekaj časa na krovu, gospodar," je odvrnil vezir. — "Toda poslal je svojega poroč-
roči- novico."
"Bodi mi trikrat dobrodošel, Othmani!" Ob teh besedah je tlesknil z dlanmi, nakar so sužnji takoj položili blazine na tla, na katere je sel Asad, dočim je sel njegov sin Marzak poleg njega. "Zdaj pa povej svojo zgodbo!" je dejal.
In Othmani, stoječ spoštljivo pred pašo, je pripovedoval, kako so jadrali z ladjo, katero je zavzel Sakr-el-Bahr, v daljno deželo Anglijo preko morja, katerega ni dotlej pre-jadral še nikoli nobeden al-žierski korzar, in kako so se na svojem povratku srečali s Holandcem, ki je bil po številu močnejši od njih, pa je izšel Sakr-el-Bahr iz bitke vendar kot zmagovalec, s pomočjo Alaha, ki je njegov zaščitnik. (Dalje prihodnjič.)
POLITICAL ADVERTISEMENT	POLITICAL ADVERTISEMENT	POLITICAL ADVERTISEMENT
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE! U
AUGUST HOLLANDER
6419 St. Clair Ave.
v Slovenskem Narodnem Domu
PRODAJA parobrodne listke za
vse prekomorske parnike; POŠILJA denar v staro, domovino točno, po dnevnih cenah;
OPRAVLJA notarske posle. •
Kollander ima v zalogi tudi jugoslovanske znamke
POLITICAL ADVERTISEMENT
zdaj Fenzilehi: 'Za vsakega korake v smeri proti dvorišču.
PRIDRŽITE DOBREGA SODNIKA IZVOLITE PONOVNO
sodnika Harrison W.
EWING
Common Pleas sodnija termin 9. februarja 1937
Naša Common Pleas sodnija prihrani ljudstvu več sto tisoč dolarjev letno vsled velike vestnosti in ekonomije v izvrševanju. V tem prednjači med najboljšimi sodnijami v Zedinjenih državah.
Sodnik Ewing je storil svoj delež s tem, da je držal te visoke standarde vestnosti in ekonomije kot okrajni sodnik zadnjih 11 let.
mtttmmmmmmmmmmm$m«mmmmmmtmmm«««mmmt$t«tmm««|
*Radi boljše postrežbe
k
DR. VINCENT OPASKAR
6402 ST. CLAIR AVE. inštaliral novi 100% najmodernejši ZOBOZDRAVNIKI X-RAY "WEBER." HEnderson 4114.