OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXI. — LETO XXXL
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), JUNE S, 1948
ŠTEVILKA (NUMBER) 112-
DomaČe vesti
Euclidski dan
Danes je Euclidski dan v Euclid Beach parku, kjer bo klub euclidskih veteranov priredil ples v dvorani Log Cabin. Vstopnina k plesu bo prosta in za godbo so veterani najeli znana orkestra Frankie Mullec in Johnny Vadnal. Zabave bo za vse posetnike dovolj in vabi se občinstvo na udeležbo.
Redna seja
Nocoj ob osmih se vrši važna redna seja društva sv. Ane št. 4 SDZ v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Asesment se bo začelo pobirati že ob pol sedmih. Članice so vabljene na udeležbo.
Senat omejil načrt za novačenje na dve leti
Odobril je tudi predlogo, da se ustanovi tujsko legijo 25,000 mož
Svob. Slovenke
članice društva Svob. Slovenke št. 2 SDZ so vabljene, da se jutri, v četrtek gotovo udeleže redne seje v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Vabi se tudi mlajše članice, da se udeleže, ker bo nekaj posebnega po seji.
Prvorojenček
Vile rojenice so se zglasile pri družini Mr. in Mrs. Michael Stetz in jima pustile krepkega fantka-prvorojenca. S tem sta postala Mr. in, Mrs. John Ko-Riin na 877 E. 73 St. v petič stari oče in stara mati. čestitamo!
Vile rojenice
Pri družini Mr. in Mrs. Donald Boyd so dobili obisk rojenic, ki so jima pustile v spomin zalo hčerkico-prvorojenko. Mlada mamica, katere dekliško ime je bilo Tillie Bolek, je hči Mr. in Mrs. John Bolek iz 20631 Arbor Ave., ki so zdaj prvič postali "grandpa" in "grandma", Mr. in Mrs. Boyd iz Monterey Ave. pa imajo to čast že v tretjič. čestitamo!
Predlog za ustanovitev l ujske legije tudi odobren
Pred tem je senat odobril 5 r e d 1 o g o senatorja Cabot Lodge-ja, na podlagi katere bi se 25,000 tujcem dovolilo, da služijo v ameriški armadi tako v sami deželi kot v inozemstvu. Amendment Lodge-ja so kri-
tizirali mnogi senatorji, češ da bodo ustanovitev tujske legije Lewis je dalje v svoji izjavi kritizirale druge države. Lodge rekel, da ni na 13 sejah poverje-
Nov grob
angela grill
Po daljši bolezni je preminila v Lakeside bolnišnici dobro poznana Angela Grill, stanujoča na 14825 Hale Ave. Pogreb ioia v oskrbi Zeletov pogrebni Zavod. Podrobnosti bomo poročali jutri.
Preiskave glede umora Časnikarja v grciji
ATENE, 8. junija —V teku tedna bo dospel v Atene bivši direktor ameriškega urada za strateško službo (špijonažo) William J. Donovan, ki bo vodil preiskavo glede umora dopisnika Columbia Broadcasting Si ®tema George Polka.
Donovan bo vodil preiskavo ameriške časnikarje, ki so obljubili, da bodo na svojo roko poskušali dognati, kdo je umoril ^olka, katerega truplo so našli pred več tedni v pristanišču So-
'una.
^trška vlada j'odala ostavko
ANKARA, 9. junija—Turška ^lada premierja Hasan Saka je ^aneg padla vsled naraščajoče ^Mtike ljudstva in njene lastne ®tranke glede domačih ekonomskih vprašanj.
Predsednik Ismet Inonu je ta-dal Saku mandat, da sestali novo vlado.
Padlo vlado se je dolžilo, da J® odgovorna za pomanjkanje ^^ane, za nerednosti in neuspeh se balancira turško ekono-•^ijo.
Lewis obtožuje Van Horna v zvezi s penzijo
WASHINGTON, 8. junija—Senat je danes glasoval, da se omeji predlagani mirnodobski naborni zakon na dve leti.
Prvotno je senatni odsek za*	-
armadno službo nameraval uzakoniti predlogo, na podlagi katere bi se novačenje vršilo pet let. Omejitev predloge je bila nenadna. Amendment je predložil senator Wayne L. Morse,
ki je dejal, da mnogi Američani čutijo, da gre Amerika predaleč v pravcu pretirano militarizira-ne dežele.
Dva republikanska voditelja sta se razšla pri amendmentu senatorja Morseja. Dočim je Taft volil za amendment, se mu je Vandenberg zoperstavil. Drugi ohijski senator John W.
Bricker pa ni glasoval.
Senator Claude Pepper je v debatah izjavil, da je originalna zakonska predloga za nabor v letu 1940 bila predvidevana samo za eno leto in da je takrat vojna bila "bolj neizogibna" kot je danes.
WASHINGTON, 8. junija— John L. Lewis je danes obtožil Ezro Van Horna, poverjenika obratovalcev premogovnikov pri dobrodelnem skladu za majnar-je, da se obnaša sramotno in da "popolnoma prezira" svojo dolžnost kot poverjenik sklada, v katerem se nahaja $39,000,000.
V svoji zapriseženi izjavi, ki jo je vložil na federalni distrikt-ni sodniji, je predsednik premo-garske unije zahteval, da se takoj zavrže Van Hornovo tožbo, s katero je slednji nastopil proti načrtu za $100 mesečne penzije, ki sta ga ustvarila Lewis in senator Styles Bridges, nevtralni posredovalec.
Lewis je izjavil, da je popolnoma nepotrebno, da se zahteva Van Hornov pristanek na načrt, ker da je UMW sklad bil ustanovljen na podlagi dobrodelnega poverjeništva in da lahko deluje na osnovi sklepa dveh od treh poverjenikov.
pa je vztrajal pri predlogi z argumentom, da bi se ne trebalo ozirati, če se Rusiji to dopade ali pa ne.
Predsednik senatnega odbora za armadno službo Chan Gur-ney je izjavil, da bi takšna predloga "stvorila vtis, da naše lastno ljudstvo ne želi nositi orožje pri obrambi dežele."
Lodgeov amendment bi dovo-il 25,000 tujcem, da služijo v ameriški armadi, po preteku petih let službe pa bi lahko zaprosili za državljanstvo.
nikov Van Horn nikoli predložil načrt za aktivizacijo in administracijo dobrodelnega in pen-zijskega sklada.
"Popolnoma je onemogočil upravo tega sklada in uničil cilje 'in namene pogajajočih se strank, ki so preskrbele in ustanovile poverjeništvo za sklad," je izjavil Lewis.
NEDOLŽNEMU OBSOJENCU REŠENO ŽIVLJENJE V ZADNJEM TRENOTKU
HUNTSVILLE, Tex., 8. junija. — Vsled dramatičnega priznanja nekega sojetnika si je 34 let star in na smrt obsojen Joseph Lee Saulter rešil življenje.
Saulter je že izgubil vse upe in se je pripravil za smrt, ko je njegov so-jetnik Cecil E. Barker podpisal izjavo, da je on ne pa Saulter umoril v Calveston baru Mrs. Thelmo Leslie.
Saulter bi bil usmrčen na električnem stolu kratko po polnoči. V oporoki je tudi Zapustil svoje oči slepemu študentu Alfredu John-sonu.
Barker, ki je kot navaden zločinec obsojen na dosmrtni zapor, je v svoji izjavi opisal, kako je prere-zal vrat Mrs. Leslie, ko se je s Saulterjem nahajala pri bari.
Da se je po nedolžnem obsojenemu Saulter ju rešilo življenje, je za zahvaliti njegovi materij ki je do poslednjega trenotka vztrajala, da je njen sin nedolžen. Pisala je čuvaju jetnišni-ce, da Barker nekaj ve o umoru.
Ko so Saulterja obvestili^ da je pravi krivec priznal zločin, je izjavil:
"Hvaležen sem. Barker-ja ne poznam. Bil sem tako vinjen, da niseim videl in ne vedel, kaj se je zgodilo v času umora."
Wallaceova stranka vložila priziv na najvišji sodniji
COLUMBUS, O., 8. junija— Danes je bil na najvišji sodniji Ohia vložen priziv proti odloku, da se izključi iz glasovnice v j Ohio pri novembrskih predsed-jniških volitvah, novo politično stranko Henry A. Wallacea.
Priziv je vložil Nathan R. Zahm iz Clevelanda, ki je direk-jtor ohijskega odbora "Wallace j lor President."
V prizivu je za toženca naveden ohijski državni tajnik Edward J. Hummel, ki je pretekli teden zavrgel prošnjo, da se dovoli novi stranki, da postavi svojega kandidata. Hummel je izjavil, da je nova stranka "prevratna" in da se je oprl na zakon iz leta 1941, ki izključuje-volitev "stranke ali pa skupine^, ki se ukvarja z ne-ameriškimi aktivnostmi." Toda Hummel ni predložil nobenih dokazov za "prevratnost" nove stranke, ker je pričakoval, da bo vložen priziv na sodniji.
AMERIKA NE 2EII RUSKIH OPAZOVALCEV V PALESTINI
Posredovalec Z.N. zahteva, da se do petka zjutraj prenehajo borbe
LAKE SUCCESS, N. Y., 8. junija—Zedinjene države se bodo zoperstavile nenadni ponudbi Sovjetske zveze, ki je včeraj izjavila, da je pripravljena poslati v Palestino vojaške opazovalce, kot se to zahteva od Amerike, Belgije in Francije.
Ameriška delegacija bo v če-*---—--
poljska naglo obnavlja uničene predele
v VARŠAVA, 8. junija.—Poljski minister za delavstvo in socialno skrb Kazimir Rusinek je izjavil, da je vlada potrošila $240,000,000 za pomoč v vojni razdejanih predelov. Posebno pozornost se je posvetilo provincam Lublinu, Varšavi, Kiel-ce in Bialistoku.
Bivši^kralj Peter govoril na radiju^
v "Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma!
Močna opozicija ogroža francosko vlado pri njeni politiki v zvezi z Nemčijo
NEW YORK, 4. junija—Sinoči je na mali postaji v Wood-side, N. Y., govoril bivši jugoslovanski kralj Peter II., ki je v dokaj naivnem tonu izrazil svoje uverjenje, da ga bo jugoslor vansko ljudstvo samo poklicalo nazaj na prestol oziroma tron, kot se je sam izrazil. Na vprašanje, če ima kak program za Jugoslavijo, kateri upa, da bo v kratkem spet vladal, je rekel, da nima nič takega, ker je pač odvisno od ljudstva, da ga spet pokliče domov in potem se bo seveda vse uredilo kakor treba in bo v Jugoslaviji zavladala demokracija.
Peter je svoj govor čital kakor kak dijak nalogo iz berila in je udaril tudi po Titovi vladi. Nič rad nima tudi Kardelja, ka-
PARIZ, 8. junija—Francoska vlada je nocoj odobrila sporazum med šestimi državami, da se v zapadnih okupacijskih zonah Nemčije ustanovi združeno nemško vlado. Toda vlada bo morala sporazum braniti v parlamentu, kjer se je pojavila močna opozicija proti takšnemu načrtu za Nemčijo.
Glavne provizije načrta, ki jih je predložil zunanji minister George Bidault so bile soglasno odobrene.
Sporazum med šestimi državami ni popularen v Franciji, ker se Francozi zoperstavljajo vsakim koncesijam Nemčiji. Toda Bidault in premier Schu-man sta se že pripravila, da pridobita za načrt večino v parlamentu.
Bidaulta so posebno ostro napadli v francoskem tisku in parlamentu in mu očitala, da je zelo slabo branil interese Francije pri sklenitvi sporazuma v Londonu.
(Kot znano, je sporazum bil sklenjen med Ameriko, Anglijo,
prišel sedaj na obisk, da svoji ženici pokaže našo čudovito deželo, katera se mu je priljubila, ko je bil prvič tukaj—takrat je bil še kralj zamejne vlade v) Londonu, ker v Jugoslaviji so v isti dobi itak partizani gradili republiko, katero so potem okli-cali kakor hitro je bila dobljena zmaga.
Povedal je Peter tudi, da je bil pri predsedniku in srečal se je z mnogimi drugimi prijaznimi in vplivnimi Američani, tudi Is časnikarji, ki so mu vedno izkazali vljudnost in prijaznost. Skratka, Amerika se mu dopade, kar ni napačno, saj se marsikomu, toda malo bedasto je, da se ga baš v Ameriki, veliki in vzgledni republiki, časti z "njegovim veličanstvom," ko pa
Francijo, Belgijo, Nizozemsko in Luksemburgom. Predvideva pa ustanovitev separatne nemške federalne vlade za zapadno Nemčijo).
Francija je hotela popolno internacionalizacijo celega Porur-ja, končno pa se je vdala načrtu, da se ustanovi kontrolni odbor šestih držav.
Ako bo vlada v francoskem parlamentu poražena, se bo znašla v skoro nemogočem položaju. Državni tajnik Pierre Abelin je izjavil, da vlada ni hotela tvegati svojega življenja s tem, da zahteva zaupnico. Toda na kocki je politična usoda zunanjega ministra Bidaulta, Za njega bi bilo nemogoče, da obdrži urad zunanjega ministra, ako bi parlament zavrgel njegovo politiko.
Sporazumu glede Nemčije se zoperstavljajo tako komunisti kot de-gaulovci. Obe stranki pravita, da je vlada popolnoma zavrgla francosko politiko, ko je pristala na sporazum v Londonu. Pričakuje se, da bo z zelo pičlo večino vlada zmagala tudi v parlamentu.
terega je citiral, da je dokazal, | imamo v Beogradu svoje diplo-kako gre v Jugoslaviji vse naro-1 matsko zastopstvo pri Federa
tivni ljudski republiki Jugoslaviji. Res čuden kontrast pojmov
Na mali postaji v Woodside so naznanili po zaključku Pe-
be, ker ni njega tam. Kardelj je menda v enem svojih govorov kritiziral gotove hibe izvajanja petletnega plana, prav kakor v
Ameriki vedno kritiziramo na j trovega intervjuja, da bodo desno in levo našo administra-1 tekom prihodnjih nekaj tednov cijo, podjetništvo itd., da tega' nastopili razni predstavniki in onega ne vrši prav, da pre-1 ubežne politične skupine, katero malo skrbimo za domače in pre-[poznamo v Ameriki tudi pod
kratko označbo "zelena interna-cionala." Poslušalcem bodo raz
več za tuje zadeve in podobno
Peter je radio občinstvu male postaje povedal ob kratkem nekaj svoje' biogarfije,—rojen je bil v Jugoslaviji, šolan največ v Angliji, svoje ljudstvo je vodil v odpor proti osišču, ko je prišla znana odločitev dne 27. marca. Potem je stekel v Anglijo, kjer je naprej deloval za zmago nad osiščem, se dalje šolal, spoznal svojo sedanjo ženico, se poročil, dobila sta sinčka, s katerim imata, kar je pač naravno, veliko veselja.
Tronu v Beogradu se ni nikoli
lagali, kako gre vsa vzhodna Evropa k nič, ker je njim spodletela njihova politika v rodnih deželah in so dobili zemljo, ki so jo lastovali sami ali pa njiho vi politični bosi, navadni kmetici.	("Glas Naroda")
trtek poskušala omejiti članstvo vojaške opazovalne skupine na tri dežele, toda sovjetski uradniki so že dali vedeti, da bodo pritiskali z vso močjo, da se vključi tudi sovjetske opazovalce. Sovjetski delegat Andrej Gromiko je že opozoril, da Sovjetska zveza ne bo pristala na sporazum, ki bi izključil Rusijo.
Debate v četrtek obetajo biti zelo ostre. Zapadne sile so predvidevale, da bo tudi Sovjetska zveza zahtevala sodelovanje pri ustanovitvi skupine vojaških opazovalcev v Palestini, ki jo smatrajo za "strateško važno."
Amerika bo verjetno poslala 21 častnikov
Zedinjene države in Belgija sta že pristali na včerajšnjem sestanku Varnostnega sveta, da bosta poslali opazovalce, kot je to zahteval posredovalec Z. N. grof Bernadotte. Amerika bo verjetno poslala 21 častnikov.
Francija, ki je poleg Amerike in Belgije članica komisije za premirje, se se ni odločila, toda veruje se, da bo tudi ona prispevala, sorazmerno število opazovalcev.
Vojaške opazovalce se je zahtevalo v soglasju z načrtom za premirje, ki ga je Varnostni svet odobril 29. maja. Ta načrt predvideva ustanovitev tričlanske komisije za premirje, ki bi skupaj s posredovalcem preskrbela vojaške opazovalce, ki bi gledali, da se določbe za premirje izpolnjujejo.
Posredovalec odredil petek za dan premirja
Medtem je posredovalec Z. N. v vojni v Palestini, švedski grof Bernadotte, razkril, da je obvestil tako Žide kot Arabce, naj v petek ob 6. uri zjutraj prenehajo z borbami. Izjavil je, da je obe stranki zaprosil, naj mu odgovorita do jutri opoldne.
ti v Sveto mesto težko artileri-jo. Iz židovskih krogov poročajo, da Arabci poskušajo zbežati iz Jeruzalema.
Naši graduanlje
Iz Shore High šole so prošli teden graduirali sledeči slovenski fantje in dekleta: Donald Anzells, 275 E. 232 St., Lawrence Bauer, 21930 Fuller Ave., Ray Breskvar, 22100 Fuller Ave., Stephen Janovac, 60 E. 209 St., Laurine Jerzy, 313 E. 216 St., Frank Joranko, 24470 Mavec Ave., Joseph Kendro, 744 E. 258 St., Alice Kosher, 853 E. 230 St., Josephine Kozan, 910 E. 237 St., Geraldine Novak, 21574 Ivan Ave., Michella Penosa, 23701 Lakeland Blvd., Dolored Potokar, 26150 Forest^ view Ave., Darko Pozar, 21871 Nicholas Ave., Virginia Shim-rock, 860 E. 250 St., Alice Sladek, 26580 Shoreview, Raymond Snyder, 90 E. 216 St., Marion- SteWy, 775 E. 236 St., A1 Steffen, 320 E. 211 St., Philip Stevko, 715 E. 250 St., David Surtz, 25889 Lakeland Blvd., Edward Udovich, 317 E. 200 St.
Iz Central High šole so graduirali: Robert Brodnik, 20319 Cherokee Ave. Herman Haffner, 962 E. 218 St., Charles Kopsick, 24576 Char don Rd., Albert Kriz, 20421 Naumann Ave., Ed. Med ves, 21950 Morris Ave., Stanley Poropat, 19550 Ormi-ston Ave., John Posch, 944 E. 222 St.; Joseph Zupanic, 19186 Abby Ave., Jacqueline Boyd, 19794 Monterey Ave., Violet Bratel, 18900 Monterey Ave., Mary Ann Budan, 20811 Arbor Ave., Rose Maivie Gribbons, 22450 Chardon Rd., Alice Jel-co, 19361 Renwood Ave., Mary Jane Kantner, 23100 Chardon Rd., Jean Kaucnik, 23921 Lakeland Blvd., Lillian Kinkoph, 991 E. 223 St., Dolores Koenig, 19900 Naumann Ave., Lillian Kolman, 988 E. 220 St., Mary Kovacich, 20160 Lindberg Ave., Jennie Martincic, 24421 Lakeland Blvd., Marge Petrick, 23511 Lakeland Blvd., Marion Poch, 19252 Monterey Ave., Marion Shebanek, 6235 Trebi-sky Ave., Helen Stampfel, 21341 Miller Ave, Louise Svetin, 20509 Arbor Ave., Alice Vogrinc, 21221 Arbor Ave.
iščemo raznašalca
Ker se je družina našega dosedanjega večletnega razna-šalca preselila na drugi konec mesta, potrebujemo zanesljivega dečka aH deklico za raznaša-
, , . . . J nie Enakopravnosti v okolici
odpovedal m zato se se vedno	Norwood Rd. '
smatra za njegovo veličanstvo kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev, kakor se je navadno reklo v dobi kraljevine. V Ameriko je
Naročajte, Širite "Enakopramoatr*
in ditajte
Izgledi, da bo dejansko prišlo do štiri-tedehskega premirja pa so zelo slabi. Arabske države se zoperstavljajo židovskim pogojem za premirje.
Vojaška poročila o borbah pravijo, da se egiptske čete borijo, da bi izšle iz pasti, ki so jim jo nastavili Židje 23 milj od svoje prestolnice T e 1 A viva.
Izraelska armada je tudi zavzela arabsko postojanko Je-nin, okrog katere so divjale po- i/ziva škofa sebno hude borbe.
Egiptska letala so ponovno izvršila zračni napad na Tel Aviv, kjer so zadele tudi palačo, v kateri se nahaja sedež misije posredovalca Bernadotta.
Poročila iz Ammana, prestolnice Transjordanije, pa pravijo, da trans jordanske in iraške čete korakajo proti Tel Avivu z namenom da ojačajo egiptsko obleganje mesta.
Tudi v samem Jeruzalemu se borbe nadaljujejo. Arabci v svojem delu mesta so zelo vznemirjeni, ker so prišla poročila.
slikarski umetnik
MEXICO CITY, 8. junija— Slikar Diego Rivera je danes pozval mehiškega nadškofa, naj blagoslovi njegovo veliko sliko na zidu, na kateri se med ostalim nahaja napis: "Boga ni."
Nadškof ni hotel blagosloviti novega hotela Del Prado, kot je to običaj, ker se na zidu v restavraciji hotela nahaja omenjena slika.
Rivera je izjavil, da bo zopet postal zvest katoličan, ako bo nadškofu uspelo, da z blagoslo-
vom odstrani besede, s katerimi da so baje Židje uspeli dopelja-'se zanika obstoj Boga.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
9. junija 1948.
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV,PRINTING & PUBLISHING CO. S231 ST. CLAIR AVENUE	^	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta);
For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
---$8.50
---5.00
- 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto) ---
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$10.00 — 6.00 ~ 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office ai Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
<U^^^sl>104
TRUBAR IN TRUBARJEVE SLAVNOSTI
Predaval I. Cankar na "Ljudskem odru"
V Trstu 21. V. 1908
Letos poteka 440. leto rojstva Primoža Trubarja. Za 400. obletnico njegovega rojstva (1. 1908.) je imel Ivan Cankar v "Ljudskem odru" v Trstu predavanje "Trubar in Trubarjeve slavnosti." To izredno važno Cankarjevo predavanje je bilo prvič natisnjeno v "Delavskem listu." V "Zbranih spisih Ivana Cankarja" ni izšlo. Hotela pa ga je 1. 1938. ponatisniti progresivna revija "Sodobnost." Toda takratna cenzura je črtala iz predavanja vse najvažnejše odtomke, zlasti tiste, ki govore o vlogi "rimske cerkve' in o sodobnih razmerah v Sloveniji. Uredništvo "Sodobnosti" bistveno okrnjenega predavanja ni hotelo objaviti in tako se je zgodilo, da je bilo objavljeno šele po osvoboditvi v "Novem svetu" 1947. leta. Prinašamo predavanje kot je bilo prvotno objavljeno (v oklepajih 1. 1938. cenzurirana mesta.)
Ivan Cankar je 1. 1908. vzkliknil, da žalostne razmere "katoliške furije" iz Trubarjevih časov še vedno divjajo pri nas. Tudi 1. 1948. bi lahko ponovili za njim, da tudi danes še vedno niso povsem pokopane stare metode visoke klerikalne gospode. "Po naročilu rimske cerkve" se še danes prikazujejo Marije v Prekmurju, se izrabljajo spovednice in romanja za to, da bi se ljudstvu preprečil polet razuma in svobodne volje. Vendar pa se je nekaj popolnoma obrnilo: 1. 1908. se z žalostjo sprašuje Ivan Cankar: "Kje je še odpor proti oholosti in nasilstvu rimske cerkve?" Cankar ima v mislih tisti odpor, ki se je razvnel v slovenskem ljudstvu v časih kmečkih puntov in reformacije. Res je: tistega odpora 1. 1908. ni bilo in Ivan Cankar daje negativen odgovor na svoje značilno vprašanje. Toda po 40 —j® naše ljudstvo že tako daleč, da so razbiti okovi klero-fašistične oblasti nad mislimi in nad življenjem našega ljudstva. Zasluga za to osvoboditev gre tudi kmečkim puntarjem, reformatorjem, Ivanu Cankarju in vsem, ki so jo pripravljali za ceno osebne sreče in preganjanja.
Letos dne 8. junija bomo slavili štiristoletnico rojstva Primoža Trubarja, vodnika slovenske reformacije v 16. stoletju, stvarnika slovenskega pismenega jezika, začetnika slovenske literature. S Trubarjem slavimo sploh enega največjih mož, kar jih pozna tako prazna in tako žalostna zgodovina slovenskega naroda.
Trubar je bil otrok svojega časa, produkt tedanjih razmer v slovenskih deželah; ni stal kakor drevo v puščavi, temveč je bil samo besednik svojega naroda, glas časa, njegovih zahtev in njegovih želja. Še vselej, kadar je doba v svojem razvoju dospela do preloma, do izbruha novega časa, oi našel potrebni dan potrebnega moža in potrebno besedo. Na Slovenskem je ob tistem času velikih ljudi in velikih dejanj govoril Primož Trubar, in govorili so njegovi tovariši. Če hočemo pa poznati Trubarja, je tr^ba, da poznamo tla» iz katerih se je rodila slovenska reformacija, tisto mogočno in globoko ljudsko gibanje, ki je oznanjalo novo in lepo življenje za ves slovenski narod.
Reformacijsko gibanje po slovenskih deželah je nastalo ter se tako čudno hitro širilo iz popolnoma enakih vzrokov kakor na Nemškem in Češkem. Ljudstvo je vzdihovalo pod strašnim jarmom duhovne in posvetne gospode. Do kosti je bilo izsesano in izžeto, živelo je komaj še človeško življenje. Poleg tega pa je bilo še obsojeno, da je stalo neprestano na straži ter branilo proti Turkom svoj dom in z njim varnost vseh zahodnih dežel.
. Ce bere človek zgodovino tistih časov, se mu zdi popolnoma razumljivo, da se je slovensko ljudstvo v svojem obupu vdalo najčrnejšemu pravnoverju, čigar žalosti sadovi še do današnjega dne niso izginili.
Prijajtelja ni imelo ljudstvo nobenega, upanja nobenega, kvečjemu v sveta nebesa. Edini narodni zaščitniki, besedniki njegovi bi bili po pravici morali biti v tedanjih časih duhovniki. Ampak prav tista duhovščina je ležala na ljudstvu kakor ogromen polip in mu je s tisočerimi ustmi sesala zadnjo kri. ^
V kmečkih puntih šestnajstega stoletja niso uporni kmetje napadali samo graščin, temveč tudi samostane, župnišča in cerkve, zakaj kriva škofovska palica jih, je tepla prav tako neusmiljeno kakor valptov bič. Kakšna je bila naša duhovščina v stoletju reformacije in kmečkih puntov, pripoveduje Dimitz v "Zgodovini kranjske dežele":
"Večji del Kranjske je bil takrat pod oglejskim patriarhom. Sedež tega patriarhata so prenesli pozneje v laški Videm. Tam so vladale, kakor takrat sploh na Laškem in Nemškem, škandalozne razmere v katoliški cerkvi. Dva sta poglavitna znaka teh razmer: verska brezbrižnost in pa grozovita posvetna razuzdanost katoliške duhovščine.
Patriarh je dajal svojim pobožnim ovcičampo Primorskem in Kranjskem mesto poštenih pastirjev samopašne malopridneže, ki so imeli tri poglavitne lastnosti: razuzdanost, lakomnost in nasilnost. Duhovnik ni užival na svoji fari nobenega vpliva; poleg tega je bil popolnoma navaden človek, kar se je pokazalo posebno tedaj, ko je bilo treba nastopiti proti Trubarju in njegovim predikantom. Katoliški duhovniki so morali molčati samo zato, ker govoriti niso znali. Neveden, sebičen, razuzdan človek, brez vsakega ugleda, ni mogel nastopiti pred ljudstvom proti nje-
UREDNIKOVA POSTA
Piknik za obrambo našega tiska
Le malokdaj nas pot zanese med "Westsajdcane," dasi imajo ondotni Slovenci prijazen Narodni dom z lepim senčnatim vrtom, prirejenim kot nalašč za naše piknike. Fantje in dekleta se upravičeno jezijo na nas, češ: "Ali nismo tudi mi Slovenci?" Pa smo sentklerčani, collin-woodčani in euclidčani, soglasno sklenili, da jim to očitanje enkrat za vselej vrnemo s tem, da jih bomo presenetili v nedeljo 13. junija, ko se bomo v velikem številu udeležili piknika njih društev, ki ga bodo priredili v korist obrambnega sklada za tožene časopise: Enakopravnost, Prosveta in Proletarec.
Ta piknik se bo vršil pod pokroviteljstvom Narodnega odbora za svobodni tisk, ki v sporazumu s SANSom nabira prostovoljne prispevke. Kot je že znano, je v ta namen določena kvota $50,OQO. Dosedaj je nabrana že čedna vsota $19,000, toda kampanja je še v polnem teku. Ker je ta zadeva nujna in ogroža obstanek naprednega tiska, je naša dolžnost, da se tega piknika udeležimo v kar največjem številu. C. Zarnik in C. Samanich sporočata, da se za postrežbo Fjudi vršijo velike priprave. Za plesalce bo igral Lu-žarjev orkester. Poleg splošnega občinstva so vabljeni tudi naši vrli pevski zbori.
Kažipot za na piknik je sledeči: Vzemite St. Clair Ave. do Detroit Ave. Nato se peljite po Detroit Ave. do W. 65 St., nakar obrnite na levo do Denison Av^. Nato se peljite po Denison Ave. še štiri bloke do št. 6818, pa ste na cilju. Lahko pridete tudi s Fulton-Denison autobusom, ki dobite pred Marshall lekarno na Public Square. Seveda so še druga pota, na primer po boulewar-du do W. 65 St. nato na levo do Denison Ave. Sicer pa upam, da se ne bo nihče izgubil. Torej na svidenje!
Frank Česen.
Piknik društva "Mir." št. 142 SNPJ
V nedeljo, 13. junija se bo
vršil piknik društva "Mir" na izletniški farmi clevelandskih društev SNPJ na Heath Rd. Ta dan zasede članstvo društva "Mir" izletniške prostore v družbi znancev in prijateljev. Na prostore bo vozil tudi bus.
Društvo "Mir" ni že precej časa obdržavalo zabave v prosti naravi in zato je sedaj primeren čas, da se zopet enkrat snidemo člani, članice in prijatelji na solastnik prostorih, za katere je tudi to društvo že precej prispevalo, da se malo pozabavamo, obnovimo spoznanje, srečamo stare in nove znance ter prijatelje. Bratske organizacije brez priredb ali zabav nimajo tako dobrega napredka kot^ pa one, ki vršijo družabnost med svojimi člani. Zato je potrebno, da se včasih skupaj zberemo v eni ali drugi obliki.
Društvo "Mir" ima okrog 630 odraslih članov in članic in je v svojem 38-letnem poslovanju izplačalo lepe vsote v slučaju nesreče ali smrti svojemu članstvu potom organizacije SNPJ. Brez dvoma ima lep rekord in kar je vredno spomina in spoštovanja. Zato je prav, da pohi-timo na ta društven piknik in pripeljimo seboj tudi svoje prijatelje prihodnjo nedeljo.
Na prostore bo vozil tudi bus: prvi odpelje izpred Slovenskega doma na Holmes Ave. ob dveh popoldne^ gredoč ustavi pred Slovenskih delavskim domom na Waterloo Rd., na Bliss Rd. in St. Clair Ave., Babbitt Rd. in Lakeland Blvd.; drugi pa odpelje ob štirih in vozi po isti poti kot prvi. Člani, ki nameravajo iti s busom, so prošeni, da se priglasijo pri tajniku Ivan Bo-stjančiču na 15800 Holmes Ave. Tel. MU 5516 in povedo, s katerim busom želijo »potovati. Vožnja stane za osebo $1 za tja in nazaj, otroci pod 12. letom v spremstvu starišev so prosti.
Sedaj, ko je dograjen plesni pavilion na farmi, tudi dež ne more dosti kljubovati, ker strehe je dovolj. Igrala bo dobra godba in nova peč bo pražila za lačne in preurejena pivnica pa stregla žejnim.
Louis Kaferle.
govim govornikom, kakor so bili protestantski predikant-je . .
Trubar sam piše o tridentinskem koncilu: "Nič niso sklenili; škofje niso edini in ne delajo tam nič, nego da banke tira j o ter nečistost uganjajo. Babilonsko rimsko vlačugo je treba pred svetom razkrinkati in osramotiti." Na drugem mestu pravi: "Pa če bi bilo menihov še več, niso za nobeno rabo, ker niso od Boga, temveč od hudiča, kakor je naslikan na nekih starih masnih bukvah v Gorici." —Službe so se kupovale, ali pa z nasilnostjo pridobivale.
Kako so ljudstvo odirali, o tem pripoveduje Dimitz:
"Kranjski stanovi so se leta 1^18. pritoževali cesarju Maksu nad svojo duhovščino. Tožijo, da se ne ozira na posvetno oblast pri oddaji visokih služb in cerkvenih posestev; da propadajo župnišča, ker duhovščine ni doma. Tistim, ki ne žive na svoji fari, naj se fara odvzame. Nadalje govore stanovi o oderuštvu duhovščine. Od moža zahteva duhovnik na smrtni postelji vola, od žene pa kravo, tudi če ni v hlevu potem nobene živine več—ali pa denar; in če se jim ne ugodi, ne pokopljejo mrliča v blagoslovljeno zemljo.
Jemljejo denar za odpuščanje pa tudi za dovoljenje grehov. Lahko se prelomi zakon za gotov denar; tudi ubijalcu je za gotov denar greh odpuščen. Sploh, kdor župnikom in navadnim duhovnikom denar da, je kmalu odrešen grehov pa tudi denarja. Nadalje sede duhovniki očitno s svojimi priležnicami, kakor da bi bile njih zakonske žene, lišpajo se z nepotrebnimi in zanje nepristojnimi oblačili ter na svatbah in žegnanjih sede na prvem mestu. Zatorej naj odslej nosijo te duhovniške služabnice zaradi razlikovanja rumeno znamenje (kakor so jih takrat nosili judje)."
In tako gredo pritožbe v dolgi vrsti dalje. Pomagale seveda niso nič in ob prvem nastopu Trubarjevem je bilo vse tako kakor leta 1518.
Na eni strani tedaj pohotnost, podkupljivost in nasilnost katoliške duhovščine; na drugi strani praznoverstvo ter grozna revščina ljudstva. Prelom je bil neizogiben, moral je izbruhniti boj.
(Dalje prihodnje)
Poročilo podružnice št. 39 SANS
Mr. Athony Doljack je izročil pri podružnici 39 lepo vsoto $100 v dobrodelne namene v spomin na pokojnega očeta.
Mrs. Mary Zavrl pa je izročila $127 v spomin na pokojnega soproga John Zavrla, katere so prispevali sledeči:
John Doljack $10. Po $5: Joseph Kalan, Matt Mesec, John Perme, Mr. in Mrs. Norman Hir-ter, Mr. in Mrs. Louis Spisak, Anthony in Josie Zakrajšek, Louis Majer, Frank Černe, Ivan-čič, John in Anna Pollock, Mr. in Mrs. Slejko, Upton Ave., Mauko, Mrs. Stampel, Ivan, Ste-fanie Mesojedec, Theresa Pet-kovšek, družina Hočevar, Addison Rd. in Mike Radovski $4.
Po $3: Frank Berkopec, Per-par, Leopold, Mr. in Mrs. Ando-lek, Parkgrove Ave., Mrs. Josephine Meznarsič, Sofia Cola-rič in Tomšič.
Po $2: Frances Sterle in Mautz. Md. in Mrs. Blaz Dacar in Mr. in Mrs. John Turk skupaj $3.
Nadalje so še prispevali za otroško bolnico: Frank in Frances Kavčič, E. 167 St. $15.
Mrs. Julia J. Pire je izročila vsoto $10, izročeno v uradu Enakopravnosti. Po $5 smo prejeli od Miss Mary Krizmančič in družine Sever iz Addison Rd.
Za upravo SANSa pa so prispevali sledeči:
Za april in maj Klub društev SND $50.
Prijatelj progresivne misli $30, društvo Slovan, št. 3 SDZ $25.
Po $10: Frank Černe, E. 174 St. in Mary J. Stefanic.
Po $5: Joseph Kodrič, Leo Poljšak, Felix Strunibelj, John Mihelich, Joseph Benko, Bedford, Ohio, Janko N. Rogelj, Charles Vertovšnik, Joseph Champa, John Erbežnik, E. 154 St.
Po $3: Vinko Levstik, Frank Hribar, Louis Dular, Josephine Petrič in Joe Kaluža iz Rixford, Pa. $2.50.
Po $2: Anton Janša, John Cedilnik, Matevž Mesec, Frank Zakrajšek, Anton J. Terbovec, John Marn, Euclid, Ohio, Max Senkar, Helen Mikuš, Joseph Skuk, Jennie Skuk, John Kramer, Frank Klemencic, Addison Rd., John Pire, E. 123 St., Louis Belaj, Frank Sire, Frank Žagar, Stephen Lunder, Tony Miklich, Charles Rogel, Joseph Belaj, John Filipič, Frank Požar, Ama-lia Božeglav, Josie Zakrajšek, John Krebel, Vida Schiffrer.
V imenu odbora podružnice 39 vsem najiskrenejša zahvala.
John Pollock, tajnik in blagajnik.
Poročilo o prispevkih za Wallaceovo kampanjo
Ob priliki priredbe treh podružnic SANSa, ki se je vršila v nedeljo 30. maja v SND na St. Clair Ave., je bila prirejena za časa desetminutnega odmora kolekta v prid Wallaceovi kampanji. Posetniki ^ se radodarno odzvali s prispevki, saj je bilo nabranih $600!
Denar je že poslan in sicer: $200 Nacionalnemu odboru. $200 Okrajnemu odboru, $200 pa je ostalo za clevelandski odbor "Wallace for President." Prispevali so sledeči: Podružnica SANS št. 39 $100 Podružnica SANS št. 48 $50 Po $10: Frank Ažman, fii^nk Černe, John Filipič, J. Hrvatin, Vincent Jurman, J. Mihelich, J. Oblak, Louis Pire, T. Speck in Neimenovan.
Po $5: A. Bush, F. Česen, J-Cvelbar, S. Dolenc, J. Durn, F-Furlan, L. Furlan, K. Jurman, ' K. Kranjz. H. Kushar, M. Ku-j hel, J. Majcen, M. Mesec, J. ' Mikus, C. Nadvestnik, J. Ores-' nik, M. Petrovich, A. Pregelj. I V. Salmič, J. Slabe, F. Štrum-j bel j, A. švelc, J. Tauchar, F. Vider, V. Wood, M. Zaverl. John Pollock $3.90.
Po $3: K. Bradač, M. Filipič, F. Luduic, T. Perushek (za Zarjo), L. Paulich, E. Slokar in M. Somrak.
Po $2: I. Babnik, M. Bizjak, A. Božeglav, J. Čech, M. Filipič, M. Gole, A. Hočevar, J. Irman, A. Janša, J. Jauch, L. Kaferle, F. Klemene, J. Koss, F. Kova-čič, A. Krasovec, R. Kunstel, J. Lazar, T. Malovec, J. Makovec, J. Martinčič, L. Mikuš, A. Mir-tich, A. Perushek, J. Petrič, M. Slokar, K. Stokel, J. Strančar, F. šuštaršich, T. Tavzel, F. Te-gel, T. Udovich, F. Žafran, A. Zakrajšek, J. Zaverl in Ne imenovan.
Po $1: J. Babnik, J. Bogataj A. Bombach, A. Braidich, F. Bučar, L. Cebron, A. čech, J. Champa, R. Chesnik, L. Dular, A. Eppich, A. Erste, J. Gabre-nja, M. Grill, F. Gustinčič, F. Hribar, J. Hrovat, F. Hudover-nik V. Intihar, A. Jankovich, C. Jankovich, A. Kaučič, J. Kaučič, F. Klemenčič, F. Klun, R. Knaus, A. Kobal, C. Kon-cilja, C. Konzed, M. Kovach, A. Krizman, C. Kuznik, L. Le-kan, J. Lokar, K. Lokar, J. Lazar, F. Markovič, F. Mau-rich, J. Medvešček, M. Medve-šček, T. Mevlja, A. Mežnarčič, J. Mežnaršič, J. Mihalich, F. Mi-lostnik, J. Modic, U. Mulej Nicholas, J. Novak, V. Pakish, J. Paulovich, F. Penca, L. Petra-vich, J. Pire F. Platras, A. Ples-nikar, J. Pridol, J. Prusnik, T. Pugel, J. Renko, R. Sehmoltz,
D. Selak, L. Seme, M. Senkar, F. Shamrov, A. Sila, F. Širc, J. Šircel, šircelj, F. Šireelj F. Širtz, J. Smith, J. Srebot, L, Stavanja, J. Tavčar, F. Tratnik, F. Turk, J. Vičič, Vogrin, F-Volkov, S. Vozel, F. Vokkov, S. Vozel, F. Vrček, F. Wolfe, F. Zafred, F. Žagar, C. Zarnick, F. Zavrl, L. Znidaršič in 16 n 6 imenovanih.
J. Skocaj, J. Marel, J. Smith, Mary Novak in A. Stampfel so skupno prispevali $5.25.
Manjših prispevkov je bilo $16.85.
Vsem prispevateljem najlepša hvala!
Vida Shiffrer.
Glas iz Euclida
V	nedeljo 13. junija bodo Progresivne Slovenke od krožka št. 3 priredile na Krainčičevi farmi piknik. Pa se nič ne ustrašite, ker je trinajstega, prav gotovo bo polno zabave, kakor vedno, kadar se naša dekleta io žene zavzamejo za to. Tiste, katere imajo celo stvar v rokah, nekaj skrivajo, hočejo pač udeležence presenetiti.
V	slučaju dežja v nedeljo zjutraj se piknik vrši pod streho v domu na Recher Ave. Ce bo pa dež popoldne, pa pod streho pri Krainčiču.
Torej, prijatelji in znanci Progresivnih, na svidenje 1^-junija pri Krainčiču.
Članica-
VESTI IZ KOROŠKE
7. maja 1948.
Pevski zbori iz vse slovenske Koroške v Celovcu
Slovenske prosvetna, zveza na Koroškem je 24. aprila svečano proslavila 40 letnico svojega plodonosnega delovanja. V Celovcu je ponosno zadonela slovenska pesem. V celovškem gledališču so nastopili z lepim uspehom pevski zbori iz vse Slovenske Koroške. Tako je postal jubilej Slovenske prosvetne zveze praznik, manifestacija slovenske pespii in vsega slovenskega ljudstva na Koroškem.
Tako smo tretjič, odkar obstoja celovško gledališče, uživali sredi Celovca, zgodovinskega kulturnega središča koroških Slovencev, lepe naše pesmi. Koncertu je prisostvovala ogromna množica ljudi i z vseh delov Slovenske Koroške, ki« je pevcem navdušeno vzklikala. V okviru te pomembne proslave je bilo tudi tekmovanje posameznih pevskih zborov. Pesem je sledila pesmi, borbena partizanska mili narodni pesmi, ki jo je ljudstvo sprejemalo s toploto in hvaležnostjo. Ob proslavnem koncertu so sprejela vsa društva, pevovodje in funkcionarji Slovenske prosvetne zveze posebne spominske diplome ter priznanja. Ta proslava je bila najboljši odgovor vsem onim, ki zatrjujejo, češ, da ni na Koroškem nobenih Slovencev, hkrati pa tudi odločna in veličastna manifestacija zavednega slovenskega delovnega ljudstva za priključitev Slovenske Koroške k Jugoslaviji.
Laži-Mohorjeva družba v Celovcu
Lakaji zapadnjaškega imperializma so ustanovili v Celovcu s pomočjo avstrijskih vladajočih krogov in s podporo kased-benih imperialističnih, predstavnikov Mohorjeve družbe, ki se razkriva kot pravo orodje reakcije in germanizatorjev. Pravo vodstvo Mohorjeve družbe pa je v Celju in je poslalo koroškim mohorjanom posebno opozorilo s pozivom, naj /le sledijo samozvanemu vodstvu Mohorjeve družbe v Celovcu, ki je pod vplivom ljudi, ki so našemu narodu sovražni ter nenaklonjeni. Koroški mohorjani so z navdušenjem pozdravili to opozorilo in izražali svojo hvaležnost za| bogat knjižni dar celjske Mohorjeve družbe, ki je letos zo-i pet prišel v slovenske koroško! vasi po daljšem presledku. Vsi'
mohorjani, ki se zavedamo zgo-govinskega pomena sedanjega trenutka, ko je enotnost in P^' vezanost nas vseh potrebnejs® nego kdajkoli, smo že večkrat protestirali proti zlorabi in tradicij Mohorjeve družbe ter proti razbijalnim nameram moznancev ki so ustanovili 1^' ži - Mohorjevo družbo, in ki h"' čejo razcepiti enotno sklepj^^f vrste koroških Slovencev. značilneje je, da je koroški d®' želni glavar v isti sapi, ko f hitel zatrjevat, da koroški S#' venci ne potrebujejo srednj® šole, zagotovilo dovoljenje za dajanje knjig. Končno ne mor® mo mimo zanimivega pojava, ^ hvalijo razbijalne poizkuse la^' Mohorjeve družbe v CelovcU r® akcionarni listi vseh vrst struj. Vse svoje zaupanje boiW° ohranili tudi v bodoče Mobo^ jevi družbi v Celju.
Glas Slovenske Koroške v London	..
Pokrajinski odbor .Osvobodi
ne fronte za Slovensko Koros ^
je poslal konferenci zastonik
••	•	-.-iraVO
zunanjih mmistrov za prip*" ^ mirovne pogodbe za Avstrijo Londonu spomenico, ki navaJ®! da bi prinesla vsaka rešitev, bi pahnila koroške Slovence P avstrijsko oblast, nepopravU' ^ škodo slovenskemu ljudstvu Koroškem, saj je njegova sre"^ na bodočnost zagotovljena le združitvi z matičnim narod v okviru federativne ljudske i publike Jugoslavije. Še se*^ ko ni odločna usoda koros Slovencev, se zmerom bolj s njuje prizadevanje po nasi brezobzirni dušitvi borbe ških Slovencev za politično, S spodarsko m kulturno ena pravnost.
Pred petimi leti ...	„o
Bilo je 29. aprila 1943, ko gnali hitlerjevski rablji ^3 voloki na morišče na DunajU pogumnih, neustrašnih slo skih protifašistov iz okolic® rovelj, Sel in Železne Kapi®' so šli v borbo za
osvoboditev slovenskega škega ljudstva. Njihova J ška in mučeniška žrtev je važen delež v borbi za nje ciljev Osvobodilne 1 Padli so kot žrtev nacisticn^^^ nasilja. Na obletnico mučeniške smrti je kor ljudstvo počastilo min ter se zaobljubilo, da o daljevalo okrepljeno bor ^ združitev Slovenske Koro
Jugoslaviji.
(SANS'

I.)
9. junija 1948.
ENAKOPRAVNOST
stran 3
K lljin:
PRIRODA IN UUDJE
(nadaljevanje)
Beseda o mišjereji
Imamo panogo reje živali, o ^&terih malokdo ve; mušjerejo. Poleg govedorejcev, svinjerej-kurjerejcev, ovcerejcev, kunčjerejcev in rejcev psov so 'udi mušjerejci, to so ljudje, ki ^'zrejajo muhe.
Redijo na tisoče muh, jih kr-"•ijo in zanje skrbijo. Vzrejajo 'se mogoče mušje pasme: z dol-
Ce pa je tako, potem je za proučevanje teh zakonov, za poskuse in opazovanja najpriklad-nejše bitje mušica drozofila.
če hočeš vzrediti deset poko-lenj konj, potrebujfeš 30 let.
Koliko pa je treba, da vzrediš 30 pokolenj mušic?
Vsega skupaj samo sto dni— nekaj nad tri mesece.
Če torej vzamemo za predmet opazovanja mušico drozo-filo, lahko prav znatno pospeši-
in s kratkimi krili, s sivim mo znanstveno delo. Namesto ^ Črnim telesom, z belimi in zJda bi brskali po starih rodovnikih, lahko z lastnimi očmi
^ečimi očmi,
O mušjereji pišejo knjige in predavajo.
Pred kratkim je prišel v Le-"•iigrad predavat ameriški pro
opazujemo številna pokolenja po vrsti.
V tem namenu redijo mušico drozofilo v znanstvenih labora-
Calvin Bridges. V svojem, torijih, med drugimi tudi pri Predavanju je podrobno govoril " reji vinske mušice-drozofile in "^Štel vse koristi in prednosti ■"^išjereje nasproti drugim vr-reje živali.
Prva prednost: mušica drozo-je zelo majhna—nekaj mili-todkrat manjša od krave, da,
od kunca. Okoli milijon mu-' podobnost med sorodniki v muš-tehta en kilogram. Za čredo ■ jih rodbinah.
^ torej treba zelo malo prosto-1 Pri tem proučevanju so do-
Tisoč "glav živine" lahko' gnali mnogo zanimivega. " eno škatlico. "Ni treba polj,, I še več zanimivega pa so do-^ treba hlevov," je rekel Calvin'gnali, ko so proučevali izjeme-
od pravil.
nas v Leningradu v Institutu za genetiko.
S križanjem in z izborom so ustvarili že na tisoče mušjih pasem, na tisoče pasem čistokrvnih, rasnih muh.
Učenjaki najskrbneje proučujejo pravila, po katerih se ravna
^ridges. Dodamo še lahko, da '""li ni treba pastirjev in zvon-pod vratom.
Druga prednost; mušja čreda mnogo hitreje kakor čre-^ krav ali ovac. Vsaka mušica "^aste v desetih dneh, je v 20 že babica, v 30 prababica, 40 praprababica. Vsaka mati nekaj sto ali celo tisoč "'rok. Vsaka babica ima torej "bilijon vnukov, vsaka prababi-milijarde pravnukov.
Tako ni prav nobenega dvo-\ da je mušjereja
mnogo cenejša,	j,
2.	mnogo preprostejša in
3.	mnogo hitrejša
^kor konjereja, govedoreja, ?^čjereja in reja ostalih doma-živali.
^se to je jasno kakor beli
Ena stvar pa ni razumljiva.
. ^uh ne jemo, na muhah ne ^imo, muhe ne dajejo ne me-^ le volne ne mleka. Muha je ^Polnoma nekoristno, da, celo ^Ijivo bitje. Ljudje si niso 'Mislili najbolj kruta in zavrat-^sredstva za uničevanje muh: ^ primer s strupom prepojen s strašnim napisom "Smrt J^am!" (dobro je, da muhe ne brati, sicer ne bi nobena na tak papir), ali lepljiv Wr, ki zgrabi muho za nogo je ne izpusti več, ali stekleno . v katero muha lahko vleti, '^leteti ne more.
%
u,
Nekaj besed o spačkih
V 18. stoletju se je primerilo, da se je v čredi nekega ameriškega farmerja nenadoma rodilo jagnje s kratkimi nožicami. Takih kratkih nog pa niso imeli niti njegov oče niti njegova mati niti kateri od njegovih bližnjih ali daljnih sorodnikov.
Koštrunček ni mogel preskočiti niti prav nizke ograje. Po konštrunskih pojmih je bilo to gotovo zelo velika napaka, da, pohabljenost. Farmerji pa so bili tega spačka veseli, kajti tak koštrunček ne bo ušel daleč od črede. "Pohabljeni" oven je postal začetnik nove pasme krat-konogih ovc, ankonske pasme.
Kaj se je bilo tu zgodilo?
Priroda je ustvarila izjemo. Ljudje so izkoristili to izjemo v svoj prid.	\-
Takih primerov ljudje dose-daj niso-pogosto opazili. Ko pa so začeli proučevati mušico drozofilo, so videli, da se v mušič-jih rodbinah venomer pojavljajo spački, ki niso podobni nobenemu izmed prednikov. Nastopajo vedno nova svojstva, ki se včasih podejujejo dalje.
Pri muhi s temnordečimi očmi so se na primer nenadoma pojavili otroci spački z belimi očmi. Iz teh spačkov se je razvila nova rasa belookih muh. Pregovor pravi: ni rodbine
|.^Uhe iztrebljajo brez usmi- brez spačka. A v nobeni rodbini tudi najbolj krotki ljudje,
telo
tisti, o katerih pravijo, da

muhi ne bi storili nič ža^
Sa."
J^eiriu torej vzrejajo muhe? In
jih pptrebujejo?
; ^orda v zabavo, kakor vzre-Jo na primer v tujini bradate j^ke-spačke?
. ^eti ovratnička. Muhe ne mo-A peljati na vrvici na sprehod.
vendar gojijo muhe? Ij , gojijo jih za kratkočasje. /^jereja je zelo važen posel, natančno dokažemo, da
jema. Dednost in spremenljivost delujeta družno.
Ali se ne bi mogli kako vmešati v to zadevo in prisiliti pri-rodo, da bi nam bolj pogosto prinašala nova dedna svojstva?
Med novimi svojstvi so lahko tudi taka, ki so nam koristna.
Nenadoma bi se na primer pojavil gigantski konj, ki bi bil j dvakrat močnejši od navadnega kgnja, ali gigantska krava, ki bi nam dajala dnevno 40 litrov mleka . . .
(Dalje prihodnjič)
IVAN MAČEK
general-major, Podpreds, vlade LRS in minister za gradnje
f ■'
-f' ■-

Ivan Maček se je moral že v zgodnjih mladostnih letih prebijati skozi trdo življenje. Rojen je bil 28. maja leta 1908, kot trinajstletni deček si je moral sam služiti kruh. Delal je v vseh mogočih poklicih in se je zgodaj začel udejstvovati kot borec za pravice delovnega ljudstva. V sindikatu lesnih delavcev so dobro poznali, mladega, a odločnega tovariša Mačka, ki je bil med najvidnejšimi funkcionarji. Takratnim protiljud-skim oblastnikom ni bilo po volji razvijanje delavskih organizacij, zato so najsposobnejše preganjali. Tudi tov. Maček je bil stalno preganjan in mnogokrat zaprt. Za nekaj časa je moral pobegniti iz Jugoslavije, a ko se je vrnil v domovino, se je še z večjo vnemo lotil organizacije delavskega gibanja. V letu 1938 je bil ponovno aretiran in od sodišča za zaščito dr-
žave v Beogradu obsojen na 4 leta robije v zloglasni kaznilnici v Sremski Mitrovici. Avgusta 1. 1941 je organiziral beg 30 političnih kaznjencev iz mitro-viške kaznilnice. Takrat je stopil v prve vrste organizatorjev partizanskega pokreta v Srbiji in delal nekaj časa v Vrhovnem štabu partizanskih odredov Jugoslavije. Začetkom leta 1942 je prišel preko Bosne v Slovenijo. Do italijanske ofenzive je bil komisar, do poletja 1943 pa komandant Glavnega štaba narod-no-osvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije. Udeležil se je kočevskega zbora odposlancev slovenskega naroda in bil kasneje tudi izvoljen v Izvršni odbor Osvobodilne fronte. Decembra 1944 je bil imenovan za general-majorja NOV in POJ.
Tovariš Maček je član Centralnega komiteta KPS. P o osvoboditvi je bil imenovan za ministra notranjih zadev v prvi vladi LRS, sedaj pa' je podpredsednik vlade LRS in minister za gradnje. Življenska pot general-majorja Ivana , Mačka je pot neustrašnega borca za srečnejšo bodočnost delovnega ljudstva, življenska pot polna nesebične borbe, v kateri je pokazal vso svojo neizčrpno delovno energijo in velike vojaške in politične sposobnosti.
(SANS—Chicago)
Glas z Bazovice
Pravijo, da bodo odprli na Bazovici živinski sejem. Dolgo, precej dolgo govorijo že o tem. Bazovica ima v tem pogledu že svoje tradicije, ki segajo v čas pred prvo svetovno vojno. Zaradi konkurence s strani Sežane so prenehali bazoviški sejmi. Danes, ko Sežana he prihaja več v poštev, pa bi bilo zopet koristno prirejati sejme na Bazovici, ki leži ob cestnem križišču. Ravno zaradi tega ima vse prednosti pred ostalimi vasmi tržaške okolice. Razen tega ima Bazovica tudi hleve in druge prostore, ki so potrebni za sejem. Danes bi lahko Bazovica prevzela nekdanje vloge Sežana kot glavnega tržnega mesta za živino v tržaški okolici.
i

se ne pojavljajo spački tako pogosto kakor v rodbini mušice drozofile.
A tudi to je lahko razumljivo: saj je njena rodbina tako velika! Ce se vsakih 20 dni prikažejo na beli dan tisoči otrok in milijoni vnukov, ni čuda, da je
____________med njimi včasih nekaj spač-
^oda muhi vendar ne moreš kov.
Prav pogosto se zgodi, da muha spaček ni sposobna za življenje in da pogine.
Dogaja pa se tudi, da spaček odraste in postane začetnik cele pasme spačkov.
Tako spopolnuje priroda svoje zaloge oblik in svojstev.
Od časa do časa se pojavijo pri živalih in pri rastlinah spački. če je pohabljenost, novo svojstvo za spačka koristno— ua primer dolgi čekani ali zaščitna barva telesa ali ostri trdi na steblu—se spački laže prebijejo skozi življenje.
Kdo ve, morda izhaja vsaka vrsta od kakega spačka.
Najpogostejše se pokaže, da je pohabljenost škodljiva in spački poginejo.
Tako pač gre v prirodi: zdaj vlada pravilo, zdaj zavlada iz-
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim
nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott07l8
lereja ni samo preprost m ampak tudi izredno kori-^ posel.
Čemu redijo muhe
k •
imata skupnega muha m
li^'iogo več, kakor bi sodili na ^pogled.
"ema je skupno na primer da se ravna podedovan je l^%tev pri muhi in pri slonu
'®tih zakonih.
Ij Snovni zakoni dednosti ve-! tako za muho kakor za slo-i jv' konja, za grah, za pšenico ' Človeka.
»»MIM-Uf'I'-il- ..11"'
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1146 East 61st St.	HE 2730
"Bila sem Mrs. Lake polnih pet minut!"
Ali ste preoddaljeni,
da bi prisostvovali ženitovanju? Kljub temu lahko izrazite vaše dobre želje potom dologodistanč-nega telefona. Navadno pismo ali kartica ne more nikdar tako gorko izraziti vaših dobrih želj ali veselega glasu neveste, kot razgovor po telefonski žici. Privadite se prisostvovati veselim dogodkom pri vaših oddaljenih prijateljih potom dolgodistanč-nega telefona. Kaj drugega bi vam moglo dati toliko užitka za tako nizko ceno?

I


THE OHIO



;
Sometime in the very near future, a finger will press ^^0% your doorbell.
The ring will be for you, in more than one sense of the word. •
For the doorbell ringer will be a volunteer representative of the U.S. Treasury, aiding the Security Drive to increase automatic buying of U.S. Security Bonds.
For youT future, for your security, he will urge you to sign up for one of the two painless, easy, and systematic plans for putting part of your income—regularly—into U.S. Security Bonds.
One is the Payroll Savings Plan, for people on wages or salary. The other is the, Bond-A-Month Plan, for those not on payrolls but who have a checking account in a bank.
In all fairness to yourself, you should welcome this man ... and listen to him well. He is offering you peace of mind—the peace of mind that can only come from regular saving for the needs and wants of the future.
M

/IAt£/^/CA'S SGCUR/TY
SKURITY ^	_ ____
^10^ fs Yom secORfTYi ENAKOPRAVNOST
This is an oScIal V. S. Tressury advertisement—prepared under auspices of Treasury Department and Advertising Council,
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
9. junija 1948.
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
PRVA KNJIGA
C Nadaljevanje)
18
Ko se življenje razlije iz struge, se razgubi po neštevilnih rokavih. Težko je napovedati, po katerem bo usmerilo svoj varljivi in zahrbtni tok. Tam, kjer je danes življenje plitvo kakor rečica na prevalu, plitvo tako zelo, da je videti njegovo nele-po dno, tam teče jutri naraslo in obilno
Nekako nepričakovano je dozorel v Natalji sklep, da bo odšla v Jagodno k Aksinji prosit in moledovat, naj ji vrne Grigo-rija. Kdo ve, zakaj se ji je zdelo, da je vse odvisno od Aksi-nje; če jo bo preprosila, se bo spet vrnil Grigorij in z njim sreča. Ni premišljevala o tem, če se to da uresničiti in kako bo Aksinja sprejela njeno čudno prošnjo. Podzavesten občutek jo je priganjal, da si je prizadevala čim prej spremeniti svoj nepričakovani sklep v dejanje. Ob koncu meseca so dobili Melehovi od Grigorija pismo. Za pozdravi očetn in materi je poslal pozdrav in voščilo sreče Natalji Mironovni. Kdo ve, kateri neznani razlog ga je navedel k temu, ali za Natal jo je to pomenilo opomin; prvo nedeljo se je pripravila, da bo odšla v Jagodno.
—	Kam pa, Nataša? — je vprašala Dun jaška, ko je videla, kako si Natalja pred koščkom ogledala pazjjivo in strogo opazuje svoj obraz.
—	K svojim pojdem v vas, — se je zlagala ta, zardela in se prvikrat zavedala, da gre v veliko ponižanje, v strašno duševno trpljenje.
—	Ti, Natalja, ko bi hotela vsaj enkrat oditi z menoj na naše večerne pomenke, — je poprosila Darja, ki se je ravno praznično opravljala. — Poj-deš, jeli, drevi?
—	Ne vem, težko.
—	Eh, ti, nunica! Saj zdaj vendar lahko, dokler mož ni doma, — je namignila Darja, pomežiknila in si vitka, lomeč se v pasu na dvoje, ogledovala pred ogledalom vezeni spodnji rob novega svetlomodrega krila.
Odkar Petra ni bilo doma, se je Darja vsa spremenila: moževa odsotnost se je vidno kazala na njej. Čuden nemir ji je igral v očeh, v kretnjih, v hoji. Ob nedeljah se je skrbneje oblačila, z večernih vasovanj je prihajala pozno, slabe volje, s temnimi punčicami, in se pritoževala Nataliji:
—	Smola, ti pravim! ... Vse vredne kozake so pobrali, na vasi so ostali sami otroci in starci.
—	Kaj .pa to tebe boli?
—	Kaj me boli? — se je začudila ta. — Saj se nimaš s kom zvečer pošaliti. Ko bi smela vsaj v malin sama hoditi, s tastom pa tako veš, da. nimam kaj početi . . .
Z nesramno odkritostjo j e spraševala Natal jo;
—	Kako neki ti, srček, tako dolgo shajaš brež kozaka?
—	Nikar no,, nesramnica! — Natal jo je oblila temna rdečica.
—	In se ti sploh ne zahoče?
—	Tebi pa se očividno hoče?
—	Seveda se mi, ženščina! — se je hehetala Darja, rdela in ostra loka obrvi sta ji drhtela. — Cemu bi neki tajila greh. Zdajle bi še katerega si že bodi sivčka piedramila, moj svet
da! Le pomisli, že dva meseca je, kar je Petro šel.
—	Ti, Darja, si boš še nesrečo nakopala . . .
—	Nehaj že, častitljiva sta-rica! Ej, poznamo mi takole tihe vode. Ti, saj vem, samo ne priznaš ne.
—	Saj tudi nimam kaj priznati.
Darja se je posmehljivo po strani ozrla po njej, ugriznila ustnico z drobnimi, hudobnimi zobmi in nadaljevala:
—	Zadnjič je na vasovanju sedel k meni Timoška Manic-kov, atamanov fant. Sedel je ves poten. Videla sem, da se je bal začeti . . . Potem mi je previdno vtaknil roko pod pazdu ho in roka mu je trepetala. Po-tajila sem se, molčala, a kar jeza me je kuhala; ko bi bil to vsaj za kaj fant, ne pa takle smrkavec! Šestnajst let mu je, kvečjemu, vidiš, kakšne pobirajo t . . Molčim, sedim, on pa tipi je, tipi je in šepeta: "Pojdi-va k nam na skedenj! . . ." Ej, kako sem ga! . . .
Darja se je veselo hihitala, na obrazu so ji trepetale obrvi, žmereče oči so ji sipale brizga joč smeh. — Kakšno sem mu jo primazala! Kako sem planila: "A, ti, sinček edinček! Šče-nek rumenokljuni! Da me moreš kaj takega nagovarjati? Ali se že dolgo nisi več podelal pod se ponoči?" Kakšne sem mu jih napela!
Med Nataljo in njo so bili preprosti in prijateljski odnosi Tista sovražnost, ki jo je bila sprva občutila Darja do mlajše snahe, se je razgubila in ženi sta, različni po značajih, v ni čemer ne, podobni druga drugi, shajali in zlahka živeli skupaj-
Natalja se je oblekla in odšla iz izbe.
Na pragu jo je dohitela Darja.
—	Mi boš drevi odprla vrata?
—	Verjetno bom ostala čez noč pri svojih.
Darja se je zamišljeno po praskala z glavnikom po nosnem korenu in zmajala z glavo.
—	Nu, pojdi. Nisem marala prositi Dunjaško, a kakor vidim, jo bom morala.
Natalja je povedala Iljinični, da gre k svojim, in odšla na cesto. S sejmišča so po trgu pri hajali vozovi, iz cerkve so hodili ljudje. Natalja je prečkala dve ulici in zavila na levo. V klanec se je hudo podvizala. Ko je prišla na Vrh, se je ozrla: pod njo je ležala vas, oblita s sončno povodnijo; belili so se prebeljeni domovi, na strmi ma
B. J. RADIO SERVICE
1363 E. 45 St. — HE 3028
SOUND SYSTEM
INDOOR—OUTDOOR
Prvovrstna popravila Ha v##h vrst radio aparatov
Tubes, Radios, Rec. Players V#e delo lamceno
linski strehi so se odbijali in odsevali sončni žarki in pločevina se je bleščala kakor raztaljena ruda.
19
Vojska je tudi z Jagodnega iztrgala ljudi. Odšla sta Ven-jamin in Tihon, za njima je bilo še mirneje, tiše in dolgočas-neje. Namesto Venjamina je stregla staremu generalu Aksinja; tolstorita, neomršavljiva Lukerja je prevzela nase opravke druge kuharice in perutni-narke. Ded Saška je opravljal dolžnosti konjarja in vrtnarja, samo kočijaž je bil drug, prileten, resen kozak Nikitič.
To leto je gospod manj pose-jal, na vojsko je oddal okrog dvajset konj: ostali so samo plemenski dirkači in trojka donskih, ki so opravljali dela na posestvu. Gospod je preganjal čas z lovom, z Nikitičem sta jezdarila na droplje in po-redkoma sta spravila na noge okoliš na lov s hrti.
Aksinja je prejemala od Gri gorja nepogosta, kratka pisma, ki so ji sporočala, da je še kar zdrav in živ in da opravlja službo. Bodisi, da se je prisilil ali pa ni maral v pismih pokazati svoje slabosti, kajti niti enkrat ni spregovoril niti besedice o tem, da mu je težko in dolg čas. Pisma so dihala hlad, kakor da bi jih . pisal prisiljeno, samo v zadnjem pismu se je zarekel s stavkom "... ves čas sem v četi in zdi se mi že, da sem se naveličal vojskovati in voziti za seboj v naramni torbi smrt". V vsakem pismu je poizvedoval o hčerki, prosil, naj mu piše o nji: " . . . piši, kako raste moja Tanjuška in kakšna je že kaj? Zadnjič sem jo videl v sanjah odraslo in z rdečo ruto na glavi."
Aksinja je na videz dobro prenašala ločitev. Vso svojo lju-
bezen do Griška je prenesla na hčerko in posebno še potem, ko se je prepričala o tem, da je dete za gotovo zanosila z Gri-gorijem. Življenje je odkrivalo neovrgljive dokaze: dekletcu so izpadli temnorjavi lasje, drugi pa so zrasli črni in skodrani; spremenilo je tudi barvo oči, ki so ji potemnele in postale podolgovate. Vsak dan je punčka vse jasneje spominjala na očeta, še celo smehljaj je bil podoben Melehovljemu, Griškove-mu, živalskemu. Zdaj je Aksinja brez dvomov spoznavala v detecu očeta in spričo tega se ga je oklenila z vročim čustvom; ni bilo več tako kakor poprej, ko je prišla k zibeli in odskočila vstran, ko je ugotovi la v spečem punčkinem obrazku kakršno že koli oddaljeno po dobnost, bežen spomin na zoprne poteze Stepanovega obraza.
Dnevi so mezeli in po vsakem se je ulegla Aksinji v du šo trpka grenčica. Trepetanje za življenje ljubega ji je J ostrim svedrom zavrtalo ^ možgane, ni se ga rešila niti po dnevi, ponoči pa je navalilo na njo in tedaj je to, kar se ji je nabiralo v duši in je nekaj časa brzdala z voljo, podrlo jezove vso noč do jutra se je Aksinja premetavala v nemem kričanju, v solzah, grizla roke, da bi ne zbudila otročka, potišala vpitje in notranjo bolečino pre glasila s telesno. V plenice je pretakala preobilne solze in v svoji otročji preprostosti misli la: "Griškov otročiček je, v srcu mora začutiti, kako hrepe nim po njem."
(Dalje prlhoanfič)
Ivan Cankar
ŽENSKA IŠČE
hišno delo ali kaj za čistit. Pokličite EX 6412
4-družinski apartment
naprodaj; 4 sobe vsako stanovanje. Na E. 169 St. Prodaja sam lastnik.
• 1127»/2 e. 169 St,
NUJNO POTREBUJEMO
hišo za eno ali dve družini v bližini E. 185 St. ali v fari sv. Jeromija. Kdor ima za prodati, naj pokliče
IV 7646
Popravljale! ogrodij avtov in barvarji avtov dobijo Xlelo
Prvovrstni delavci; visoka plača od ure. Počitnice s plačo; nočno delo.
HERTZ DRIVE-UR-SELF CO. 1865 E. 17 St.
Prosimo pokličite po 6. zvečer
PRENOVIMO — POPRAVIMO F O R N E Z E
Novi fornezi na premog, olje, plin, gorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $5; premenjamo stare na olje. Thermostat.
CHESTER HEATING CO.. 1193 Addison Rd., EN 0487 Govorimo slovensko
NUJNO RABIMO
stanovanje s 5 ali 6 sobami; v družini so mož, žena, mati in dobro vzgojen otrok. Kdor ima za oddati, naj blagovoli pokliče
HE 3259
KRIVICA
večkrat na teden, in čudno se j te človek! Kam bi zdaj? Sneg mi zdi, da se ljudje še niso pri-j je in mraz in božič je blizu!"
Slovenci so 10. maja praznovali 72. obletnico rojstva Ivana Cankarja, črtico "Krivica" je napisal Cankar v dveh obdelavah. Najprej za "Hrvatski dnevnik" v Sarajevu 1. 1906. Druga naša obdelava pa je izšla 1909. Označa jo socialna in politična ost, končuje se optimistično in pomenja z ostalimi deli pričetek tretje dobe Cankarjevega ustvarjanja — umetniški višek njegovega literarnega dela.
Kako je pač moji ulici v teh zimskih dneh? Kakor ji je bilo zmerom — temna je in pusta, vsa prazna, ker se njeni domo-valci zavijajo v plahte, skrivajo v svoje brloge, če imajo brlog in plahto. Kdor se prikaže na ulici, gleda iznad visoko pri-vihanega ovratnika plah in zlo-voljen, premražen in sestradan; sneg mu škriplje pod koraki, hiti suh in upognjen, ne pozdravi nikogar; hiti pač na žalostnem opravku, trkat na duri, pred katerimi bo dalje stal, preden bo potrkal, nego je bila dolga vsa žalostna pot . . .
Tako je moja ulica v teh zimskih dneh. Le včasih je malo iz-premembe in malo glasnega življenja, takrat namreč, kadar se gospodar naveliča brezposelnega jetičnjaka ter ga z ženo, otroki in vso drugo brkljarijo požene iz brloga. To se godi teden za tednom, včasih tudi po
vadili; še zmerom se zbirajo v gruče, še zmerom jokajo, kriče in psujejo. Morda so se le privadili joku, kričanju in psova-nju, da si tako olajšajo in raz-vedre pusto tišino teh zimskih dni . . .
Videl sem nekoč tako gručo. Droben suh sneg je naletaval, tik pred božičem je bilo. In vse se je vršilo kakor po navadi, samo gruča se mi je zdela gostejša in glasnejša.
Iz brloga so pognali Krepel-ko, krojača. Vsa brkljarija je bila že pred hišo razmetana po snegu; ni je bilo veliko, pet gro-šev ni bila vredna; ampak otroški voziček je bil vmes, kajti otroškega vozička nisem pogrešil ob takih prilikah nikoli. Žena je stala na pragu, objokana, plaha, osramočena; poleg žene dvoje drobnih dekletec, od mraza trepetajočih; vse, kakor je bilo zmerom in kakor je bilo v redu. V veži pa je stal gospodar, rdeč, debel, smehljajoč in si je s pazljivim očesom ogledoval to zanimivo komedijo, ki jo je bil sam ustvaril.
"Samo še do novega leta, gospod! Do novega leta še!" je prosila ženska'... Vse kakor po navadi! Da je bilo o Vseh svetih, bi bila prosila: "Samo še do adventa, gospod; Samo še do adventa!"
"Plačajte!" je rekel gospod in se je smehljal.
"Človek bodite, gospod, bodi- odgnali
"Plačajte!"
"Pokleknite, otroci!"
Gospod je namršil ogrvi.
"Kaj bi s to komedijo "
In se je okrenil, kakor je bil širok . . .
Pred hišo je kričal zbor svojo pesem, ki sem jo tolikokrat poslušal in ki se nikoli ni izpr®" menila.
"Sramota!"
"Zverinstvo!"
"Hudodelstvo!"
"V mrazu! ... v snegu! ■ • Za božič!"
"Zver!"
"Nečlovek!"
"Pobijte ga . . . udarite!"
Ob tej poslednji poti se je gO' spodar vselej okrenil in hišnih je zaloputnil težka vrata. Tedaj je .bilo komedije konec; P®' sem je polagoma umolknila tišina, sneg in mraz; ulica J® spet zadremala v svojo žalos kakor lačen otrok, ki je bH ^ poluspanju naglas zajokal
Samo nekaj je bilo v redu-Krepelke samega namreč nise® videl. Po navadi je stal Krep®'" ka ali Brezina ali Petersilka ^ veži pred gospodarjem, n^eta kučmo ob tla, bil se s pestD|| po votlih prsih, kričal in p'"®® in psoval, okrenil se navsez^ nje do ljudi na cesti ter J'® napravil dolgo, zmedeno in P"^ tresljivo pridigo; včasih s® J tudi zgodilo, da se je, in bolan, kakor je bil, zaletel ^ gospodarja ter ga obletaval pestmi, dokler ga niso sil*""
OGLEJTE SI TA DOBER NAKUP!
Moderno, dobro zgrajeno zidano poslopje s 6 stanovanji; 4 stanova nja po 5 sob. 2 po 3 sobe. 4 zidane garaže; eno stanovanje je prazno Na 552 E. 123 St., severno od St. Clair Ave., drugo poslopje od St. Clair Ave. J« kot novo. Letni dohodek znaša okrog $3400. Cena $26,800. Upoštevalo bi se tudi zamenjavo za hišo za eno ali dve družini.
Za podrobnosti pokličite
MR. JELARCIC DI 1046
(Prosi se, ne motite najemnike.)
CHRISTIANA LODGE AND COTTAGES Edwardsburg, Michigan
The Lodge has 30 rooms with connecting shower and toilet. There are 17 cottages with private shower and toilet. Central dining room with American-European cooking.
All sports: golf, dancing, tennis and shuffleboard, outdoor games. Cater to overnight guests.
Located in Christiana Lake in a grove of large trees. 100 acres of private playground on US 112.
Write for folder.
CHRISTIANA LODGE Dominic Krasovec, Prop.
Phone 9126F5 P. O. Edwardsburg, Mich.
Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicoti 3113
Dela za ženske
STENOGRAFINJA
za lahka dela v pisarni. Stalni delo. Tedenska plača. — 5 dni tedensko. ^
WAGNER BAKING CORP. 910 E. 70 St.
F. J. KERN, M. D.
URADNE URE IN TELEFON
Popoldne od 1. do 4 vsak dan med tednom razen srede.
Zvečer od 6.30 do 8. v ponedeljek, torek in četrtek.
URAD: 6233 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND 3 telefon: HEnderson 2945
REZIDENCA: 124 EAST 201 STREET, EUCLID 23. OHIO telefon: IVanhoe 6988
JOS. ŽELE IN SINOVI
POGREBNI ZAVOD
6502 ST. CLAIR AVE.	ENdicott 0583
Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago. Ml smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLLINWOODSKI URAD:
452 EAST 152nd STREET	Tel.: IVanhoe 3118
1948
NAZNANILO IN ZAHVALA
Globoko užaloščeni naznaniaino> da je umrla naša ljubljena mati oziroma stara mati in prastara mama
Antonia Močnik
rojena Lah
Zaiisnila je svoje blage oči dne 18. maja 1948 in sicer v Lakeland, Fla.. na domu svoje hčere, stara 83 let. Pogreb se je vršil dne 22. maja 1948^ iz Jos. Želetovih prostorov na Highland Park pokopališče, kjer smo izročili njeno truplo v naročje materi zemlji.
Blagopokojnica je bila rojena 1865 leta v Duplicah pri Kamniku. V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem, ki so položili tako krasne vence cvetja k njeni krsti, in sicer sledečim: Mr. in Mrs. J. Birk, Mr. in Mrs. F. Bela j, Mr. in Mrs. T. Gubane, Mr. in Mrs. E. Gorshe, Mr. in Mrs. F. Jelercic, Mrs. Jennie Koprivec. Mr. in Mrs. J. Koprivec. Mr. in Mrs. C. Kunstel, Mrs. A. Pengo, Mr. in Mrs. J. Plemel, Mr. in Mrs. Chas. Rogel. Mr. in Mrs. F. Svigel, Mr. in Mrs. L. Strukel. Mr. in Mrs. J. Stebla j in sinu. Judy in Laddy Urbas, Bond's Alteration Dept.. United Steel Castings Employees, Pittsburgh, Pa., Amalgamated Clothing Workers of America Local 182.
Srčno zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu, in sicer: Mr. F. Azmah, Mr. J. Birk, Mr. F. Bela j, Mr. L. Erste, Mr. C. Kunstel, Mr. F. Klemenčič, Mr. J. Koprivec, Mr. F. Lah, Mr. J. Plemel, Mr. J. Rogel, Mr. F. Svigel, Mr. T. Svigel, Mr. L. Strukel, Mr. Wm. Schlarb, Mr. F. Skedel, Mr. E. Urbas ter Mr. A. Žagar.
Dalje se najlepše zahvalimo vsem, ki so darovali za razne dobre namene in sicer: Mr. in Mrs. J. Birtič, Mr. in Mrs. L. Bela j, Mr. in Mrs. G. Braidich, Mr. in Mrs. F. Cerne, Mr. in Mrs. F. Drobnich, Mr. in Mrs. L. Erste, Frances Hočevar, Mrs. F. Korenčan. Miss Mary Krizmancic, Mrs. F. Legat, Mrs. J. Mertek, Mrs. J. Meznaršič, Mrs. Oblak, Mr. in Mrs. Jack Plemel, Mr. in Mrs. J. Rogel, Mr. in Mrs. F. Stopar, Mr. in Mrs. S. Girard; Mr. in Mrs. J. F Terbizan, Mrs. J. Tratnik.
Globoko zahvalo naj sprejme Mr. John Steblaj za v srce segajoče besede, ki jih je govoril ob odprti krsti, in Mr. J. N. Rogelj za krasen govor, s katerim se je poslovil od pokoj nice ob odprtem grobu. Zahvalo naj sprejme Mr. Joseph Žele za vzorno voden pogreb, kakor tudi pogrebci, ki so nosili krsto.
Hvala vsem, ki so se prišli poslovit od pokojne, ko je ležala na mrtvaškemu odru, kakor tudi vsem, ki so jo spre j mili na njeni zadnji poti na mirodvor.
Odšla si, ljubljena mama. tja, odkoder ni povratka, tja, kjer vlada večni mir. Mi se Te bomo vedno spominjali z ljubeznijo in hvaležnostjo do konca naših dni.
ŽALUJOČI OSTALI:
FRANK in JOHN, sinova JULIA, poročena Suhadolnik. hči
STANLEY, DOROTHY, FRANCIS, TOM. TED in DOROTHY, vnuki GARY. PATSY in DALE, pravnuki V stari domovini zapušča sestro Ano.
Cleveland, Ohio, dne 9. junija, 1948.	'