Domovi ima I © /% ill— HOME1 AMCmCAN IN SPIRIT PORCIGN IN LANGUAGE ONLY National International Circulation SLOVGNIAN MORNING NCWSPAPCR CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, FEBRUARY 16, 1959 STEV. LVIIL—VOL. LVIII. Novi grobovi ciprski SPOR SE BLIŽA - i’fSSrs SVOJI KONČNI REŠITVI Wuntmere Ave. splošno poznani ---------- Joseph Drun, star 63 let. Tukaj 2apušča soprogo Mary, rojeno Špenko, doma iz Grsza, Austria, £ina Raymonda, hčer Florence Allen, 1 vnuka, sestri Louise Marmolja in Amalia Kern ter Več drugih sorodnikov. Rojen je 'bil v Gradišču pri Vipavi, kjer zapušča brata Franka in več Jutri se sestanejo v Londonu predstavniki Grčije, Velike Britanije in obeh delov ciprskega prebivalstva k razgovorom, ki naj privedejo h končnemu sporazumu in podpisu dogovora o bodoči ureditvi otoka. — Sodijo, da bodo razgovori potekali gladko in da bodo skoro končani. LONDON, Vel. Brit. — Pogajanja med Britanijo, Tur-drugih sorodnikov. Tukaj je bi- č>j° in Grčijo so tako daleč napredovale, da že delajo pri-val 47 let. Od leta 1927 do leta Prave za končni slovesni podpis sporazuma, ki bo rodil novo republiko Ciper. I Osnovo sporazuma so podpisali v Švici. Predvideva tole: V enem letu naj bi otok Ciper postal samostojna republika. Vo- Verovšek, pevskega zbora Ja-' ---- jalška oporišča Velike Britanije dr£m in Slov. Del. Doma, kjer Francoska letala SO V borbi Z bodo ostala nedotaknjena, sicer 1955 je vodil trgovino na 15605 Waterloo Rd. Bil je jako akti-Ven na društvenem in kulturam polju ter je bil med ustanovitelji dram. dlruštvam Anton Francozi in Tunizijci so so si zopsi v laseh 1® bil odbornik. Bil je član in ^eJajni in večletni tajnik Dru-^tva V Boj št. 53 SNPJ; pri Npj je kjj £UCji ,v glavnem od-' 0ru; Društva jezero št. 27 DZ. Pogreto bo danes popoldne alžirskimi uporniki, ki SO Pa Velika Britanija ne bo imela skušali prodreti iz Tunizije nobene oblasti več na otoku. V Alžirijo, streljala na tuni- Sporazum vsebuje že osnovna zijsko vas. i določila bodoče ustave in dru- gih osnovnih zakonov nove re-TUNIS, Tun. Tunizijska py^uhe. To je potrebno, ker si- treh iz Jos. Žele in Sinovi vlad^ W v Parizu strogo prote- cer ne bi bij0 m0lg0£e doseči so- ’P°greb. zavoda na 458 E. 152 St. na Knollwood pokopališče. stirala zaradi napada franco- glasja grške večine in turške Tako se je zgodilo, da so vljud-stvu na otoku, ki na zunaj nima nobenih zvez z Grčijo, ne s Tur- skih vojaških letal na tunizijsko manjšine prebivalstva. Vsak d'el Iobmejno vas Alepratma, pri če- jma via^0 svoje matične države n John Glavic mer 3e bil° 8 oseb ranjenih, dve na svoji strani> P° daljšem bolehanju je pre- Pa mrtvi. Napad naj bi se bil minul v Euclid-Glenville bolni- dogodil v soboto zjutraj. ci John Glavic st., star 69 let,! Napetost med obema vlada- ^»UJOČ na 1277 E. 169. St. Tu. ma je nastala v zadnjih dneh sk] kar trj vlade s « apusca soprogo Rose, roj. zaradi tega ker je Tumztj, da-bo av,ca fara a™a iz Velllle6a Lip°VCa' la..P").et‘ 13 v Tum; i lne ,noma Mvarova. otrl J 0VeC D»lelljskem’ HI-eas, da so v dežel, vohunil. ■ državljani uiroke: Johna ml ki vodi Glavic v korist Francije. Dva elana I . ». ,. , Mntrs OVJuua mi., ».i vuui vji.avu. j 'nove republike uživali avtono- notors na E. 185. St., Josepha v diplomatskega zastopstva, ki sta i .. , so zahtevali 'phardonu, Rose Carr v Timber- bila obdolžena sodelovanja pri i . . ’ . t • , lak« tt „ , . . x .. A , J . . H končnim pogajanjem in k rva wmermine Schrantz’ Har: vobun3W)3u sta odletela včeraj I po„odbe go še dru^ ^3’ 12 °V ter |V FranciJ0' voditelie prebivalstva: nadškof y h,s°rodnikov- ARo;|en 3e bl1 j Francozi so zgradili vzdolž tu- Makarios bo prišei kot voditelj Tnw:1 M°skuc Pp Žužemberku, nizijske meje z elektriko napol-|ciperskih GrkoV) ki so sc upira. LrnJtV6 bJal P2 Bl JveCl^ njeno žično ograjo’ ki naj bi|li britanski nadoblasti in vodih SD? n Ble;|sko dezero Ip ll onemogočila prehode preko me- proti nje;j oborožen upor že od ■ Diustva Washington st. 32 je jn podpiranje upornikov iz sf- Zaposlen je bil pri Amer. Tunizije. Uporniki so v zadnjih Le®l & Wire Pn 4Q lot 7adnia ________ 4 leta Se & Wire Co. 49 let, zadnja tednih skušali ponovno to ogra- je padlo po francoskih [virih preko poldrug sto upor-v nikov. Uporniški viri trdijo, da leta 1950. Zahtevali so združenje otoka z Grčijo, pa so tudi s posebno republiko zadovoljni, samo, da se angleškega protektorata in nadoblasti znebe. Kot vodja muslimanske manjšine bo prišel k slovesnostim v London dr. Fazil Kutchuk. Napovedan je tudi prihod predsednikov turške in grške vlade. Povsod izgleda, da je sporazum naletel na odobravanje, le v 3e bil vpokojen. Pogreb jQ na več krajih prebiti. V pe-Jo Vr^ V sredo z3utraj ob 8:4^ tek in soboto je prišlo med fran-S' e^e I*1 Sinovi pogreb, zavo- coskimi četami in skupino al-na 458 e. 152. St. v cerkev girskih upornikov, ki je hotela ha AJn ^rnebovzel;e ob 9:30, nato prebiti žične ovire, dlo borbe, v ■^11 Souls pokopališče. , kateri j< Charles Horvath včeraj popoldne je umrl , ........ -jr-.....................— lencliff Sanitarium 72 let stari se je prodor posrečil in da je dovec Charles Horvath, s 433 prišlo do borbe dejansko le med '31 “k7'tainhc za kTlonTi’e’ a' •g'160-St., doma na Madžarskem, njihovo zaščitnico in francoski- _________________...... 113® pleskar in mizar. Zapustil mi oddelki. Da je pri tem padlo 'Lti"3 .Emlla SmiBelsl[y' dva lahk° ,Udi kai na, tupiziisko parlamentu . uKa, nečaka Josepha Orahoske stran, je prav verjetno. Toda za ^nvpHala d b svaka Roberta Fazio. Pogreb (to je brez dlvoma odgovorna do d° iz Grdinovega pogreb, zavo- neke mere Tunizija sama, ki a na Lake Shore Blvd. v sredo, dovoljuje, da se alžirijski upor- v Mary Walters niki na n3enih tleh vežbajo, na- , v petek je Umrla v Charity padajo od tam Alžirijo in se v hišnici 72 let stara vdova |stiski pred Francozi zopet tja 'rlary Walters s 1325 E. 40. St., jumikajo. °leUa v Nemčiji. Mož Frank ji J! Ulhrl 1. 1951 hiar. ' “ Pokojna Je bila a 1: Charlotte Germ, Henrya, ne Jaster, Helene Flick in kl.anka Jr., stara mati 14 in en-turi^ ^ras^ara mati. Zapustila je Kr k bra^a Johna Schober. Po-e bo iz Grdinovega pogreb. 'av«la „a E. 62. St. ob 9:45 da-'s v cerkev gv pe^ra ob i0;30, at0 ha Kalvarijo. V Parizu trdijo, da je položaj “skrajno resen”. 3' S posebnim zakonom Kon-^Sa je bila 1. 1919 uzakonjena rhari§ka godba. Rayburn za nadaljno podpiranje podeželskih električnih zadrug WASHINGTON, D. C.—Pred-sednik Predstavniškega ičfema Sam Rayburn je napovedal, da bo demokratska večina kmalu sprejela zakon, ki bo dal popol- lan Lenox-Boyd se menda upira. Delavska opozicija je to v že podčrtala in napovedala, da bo v vladi radi Cipra še nastala kriza. Komunisti na otoku in iz Moskve napadla j o sporazum kot “popolno izdajo resničnih želja in ciljev ciperskega prebivalstva.” “To je sporazum v korist kolonij alnih sil”, “sporazum proti miru”, “najhujlša zahrbnost” — grmi radijo iz Moskve. Komunistično časopisje na otoku in drugod pritrjuje in te krilatice ponavlja. Sin ustreli! svojega očeta AKRON, O. — V petek je komaj 14 let stari Jesse J. Lester ustrelil svojega 48 1. starega očeta v njunem domu. Oče je bil do otrok skrajno surov in strog. Vedno znova je vsem štirim grozil, da jih bo razsekal na kosce in zagrebel v zemljo šest čevljev globoko. Ko je v petek zvečer prišlo do ponovnega prepira, je 14 letni Jesse pobegnil v spalnico, vzel puško in očeta, ki je grozeče sledil na stopnicah v gornje prostore, ustrelil. Oblasti se nagibljejo k temu, da bi uboj proglasile za “samoobrambo’, vendar . preiskava še ni zaključena. Fidel (astro je prevzel načelstvo vlade Kube Začasna kubanska vlada je odstopila, ker Ja bil njen! predsednik prepričan, da je najboliše, da se vodstvo re-1 voluciie in vlade združi v i eni roki. HAVANA, Kuba. — Jose Miro Cardona, predsednik začasne vlade, je izjavil, da je čas, da njegova vlada odstopi. Izdelala je novo ustavo, po kateri bo mogoče organizirati deželo, in poskušala uvesti v njej zopet redi in mir. Pri tem je imela vrsto skoro nepromostljivih težav, med tem ko je vodja revolucije Fidel Castro užival svojo slavo in govcril o svojih načrtih. Cardona je ponudil predsedniku republike Urrutiji odstop svoje vlade, ker da je za državo najboljše, če se vodstvo revolucije in vodstvo vlade združi v eni roki. Predsednik republike je odstop vlade sprejel in ponudil sestavo nove vlade Fidel Castru. Ta je ponudbo sprejel in napovedal sestavo svoje vlade do danes. Tako bo Castro prevzel odlgovornost tudi za redno upravo dežele in za njeno blagostanje. Tu bo imel priložnost pokazati svoje upravniške in gospodarske sposobnosti, še preden bo kandidiral za predsednika republike pri prihodnjih volitvah. Da bi mu kandidiranje l omogočili, so starostno dobo kandidatov znižali od 35 na 30 let. Vojaško sodišče je dovolilo novo razpravo proti majorju Blancu, ki je bil v začetku razprav proti “vojnim zločincem” v Športni palači sredi Havane obsojen na smrt. DULLES OSTANE NA ČELU DRŽAVNEGA TAJNIŠTVA Iz Clevelanda in okolice Kljub temu, da so zdravniki ugotovili, da ima dr-,Ka*p.rodaiai se nadaljuje- žavni tajnik John Foster Dulles raka, bo ta po ri . Ilzl(’Vt!rju ' 6214 St. besedah predsednika Eisenhowerja ostal na svo- razn0 blag0 po znižanih conah jem mestu, začasno seveda na bolniškem dopu- Podrobnosti v oglasu' stu. — Med zavezniki v Evropi vlada zaradi bo- stari odhor ostane— lezni Dullesa v tem tako važnem trenutku od-1 Društvo sv. Cecilije št. 37 noša jev med Zahodom in Vzhodom velika za- SDZ ima za 1959 ves stari odbor, skrbijenost. I^e3e 30 vsako 2. sre. o v mese- cu ob osmih sv. v SND no St. WASHINGTON, D. C. — Državnega tajnika Johna F. Clair Ave., soba 4, staro poslop-Dullesa so v petek zjutraj operirali na kili, pri tem so ugo- je. tovili, da jim pred Uvemi leti ni uspelo popolnoma izrezati Banket dobro obiskan— rakaslih celic in da se rak v črevesju razvija dalje. O sta- i Banket, ki so ga v čast Petru nju Dullesa so zdravniki obvestili tako njega samega kot II. Karadjordjevicu priredile v tudi njegovo družino ih Belo hišo. Predsednik Eisenhower soboto zvečer v hotelu Cleve-;e odšel Dullesa obiskat v bolnišnico, pa nato izjavil, da bo land srbske organizacije, je bil Dulles ostal državni tajnik in da se bo vrnil na svoje delo nepričakovano dobro obiskan, takoj, ko se mu zdravje zopet okrepi. [Namesto 400 pričakovanih go- Zdravniki trdijo, da je vrsta raka, ki se je lotil Dullesa po- iNamesio j stov jih je prišlo kar 1,200, med ga. Prav zato želi, da bi bil Dul- njimi tudi nekaj Slovencev. časna in da, je mogoče zboljšanje zdravja v taki meri, da la- hko bolnik svoje posle vrši. Dullesa zdravijo z skim obsevanjem. Na popolno ozdravljenje ne računajo, upajo pa, da se bo toliko okrepil, da bo lahko skoro nemoteno vr- prav morda ne več v takem ob segu kot doslej. Ugibanje o nasledniku Kljub Eisenhowerjevi izjavi, da bo ostal Dulles na svojem mestu, ugibljejo v prestolnici les skoro zopet sposoben prevzeti v roke krmilo ameriške zu-redno nanje politike, radij- -------o------- Venezuela je zaplula v precej mimejie vode Stalni odbor šiirih sil naj releje nemško vprašanje BERLIN, Nem. — Na pobudo kanclerja Adenauerja so zapa-dne sile začele premišljevati o načrtu, da bi vprašanje Nemčije šil posle državnega tajnika, če- Novi predsednik Romulo Be- izročile posebnemu odboru, ki tancourt je kljub vsem gro- bi ga sestavljali visoki uradni-žnjam prevzel mirno V ro- ki vseh štirih velesil, ki so po ke državno krmilo in napa- drugi- svetovni vojni okupirale vedal tesnejše sodelovanje Nemčijo, in Obeh Nemčij, Zapa-Z Združenimi državami. dne in Vzhodne. Ta odbor bi CARACAS, Venez. — Novi stalno zasledoval razvoj v obeh o možnih njegovih naslednikih, predsednik venezuelanske re- nemi kih državah, sprejemal Med njimi omenjajo na prvem publike Romulo Betancourt je predloge z obeh strani in izvajal mestu sedanjega državnega pod- bil slovesno ustoličen in je pre- študije o vseh pobudah, ki bi tajnika Herterja, ki da ima v di- vzel posle. Predsednik je iz- zadevale vprašanje združitve plomatskih poslih že kar dosti voljen za pet let. Novi predsed- Nemčije in nemškega naroda, skupšnje iz prejšnjih let, dalje nik je izjavil, da bo Sestavil ko- Zapadne sile so sprejele na-drugega državnega taj. Dillona, alicijsko vlado, ki bo združila črt, da bi se v aprilu sestali zu-ki se je baje izkazal dosti spret- tri najmočnješe politične stran- nanji ministri. Potom bi sc vsa nega in uživa veliko zaupanje ke, izključila pa komuniste. točke, ki zadevajo nemško vpra-Dullesa;. ) Obljubil je, da bo vzkrževal šanje, izročile stalnemu odboru Med možnimi nasledniki o- najboljše zveze z Združenimi zastopnikov. Tam bi se stekale menjajo tudi gen. Gruntherja, državami in se zavzemal za trd- vse zaifleve Nemčije in srednje presednika Ameriškega Rdeče- nejšo povezanost in delovno Evrope, ki bi bile sporne med ga križa in Eisenhowerjevega skupnost južnoameriških držav, sovjetsko vlado in zapadnimi vla-osebnega. prijatelja. Ta Evropo1 Nova v^Ma ima dva člana dami. Odbor bi pretresal vsako dobro pozna, ker je bil med voj- krščansko demokratske stranke, vprašanje s stališč vseh udele-no Ikov načelnik glavnega sta- tri člane republikansko demokra- Ženih vlad in poročal zunanjim na, kasneje pa poveljnik NATO tične zveze in tri člane Demo- ministrom, ki bi v ta n: men sil v Evropi. Na tem položaju kratične akcije, ki ji pripada imeli ssetanke, kadarkoli bi b;lo si je pridobil polno zvez in oseb- predsednik sam. Vsi drugi čla- nujno, oziroma vsaj na vsakega nih prijateljskih stikov ne sa- 'ui kabineta so nepolitični stro- pol leta. kovnjaki. Bivši diktator Batista išče zatočišče v Liberiji! PORT-AU-PRINCE, Haiti. — Kot smo poročali, bi se diktator Vremensk prerok -pravi: no avtonomijo National Rural Trujillo rad znebil bivšega ku-Electric Cooperative Apsocia- j banskega samodržca Batiste, ki tion. Demokrati bodo tudi zavrnili predsednikov predlog, da se zviša obrestna mera posojilom za električne naprave in napeljave v podeželju na 4%, kolikor vlado samo velja denar, ki ga posojuje farmarjem. Sedanja obrestna mera je 2%. Rayburn je dejal: Če vlada podpira železnice, pomorsko prevozništvo, in razna druga Attlee potuje po Ameriki WASHINGON, D. C. — Bivši predsedlnik vlade Velike Britanije delavski voditelj Attlee je prišel v Združene države in bo v več mestih imel predavanja o bodočnosti Evrope, o bodočem razvoju demokracije in o britanskih in ameriških sredstvih, ki jih uporabljajo demokratične [sile obeh držav, da dosegajo de-nrw-wVr q tion o ustanove svoje u- *erht> aCn° in topleje. Na3višja podjetja, naj pa v tej obliki pod-pojj vGratura čez dan 45, najnižja pre ge farmarje, ki so podporo ^ ^5. Inai'Knli Tnslivžili zlasti na za- | najbolj zaslužili, zlasti pa za- se res ne ve kam obrniti. Sedaj se je obrnil na predsednika črne republike Liberije v Afriki s prolšinjo, naj mu da azil. Pravijo, da je Liberija pripravljena, da da Batisti zatočišče. Kdo bi si mislil, da bodo črne republike dajale politične azile belim diktatorjem! mokratične spehe. druge farmarjev, ki žrtvujejo za elektrifikacijo podeželja in imajo neprecenljive zasluge za go-spordarski divig famarstva. Miši v gledališču končale predstavo v Rimu RIM, It. — Pristaši pokojnega (diktatorja Benita Mussolinija so pretekli teden dvakrat preprečil predstavo v gledališču, pri kateri je bil fašistični diktator prikazan neugodno. S svilenimi padali so spustili z balkonov v dvorano žive miši, ki so povzročile zlasti med i ženskami pravi preplah. mo z vojaškimi vodji v Evropi, ampak tudi s političnimi voditelji. Zaskrbljenost m'ed zavezniki BONN, Nem. Dullesa so sicer v zavezniških prestolnicah velikokrat kritizi-ralič. pa so ga vendar spoiltova- | Stalno sodelovanje in prei- ------°--------skovanje visečih spornih vpra- Duh svobode prodira tu- Šanj upajo, da bi približalo sta- di v himalajske gore KATMANDU, Nepal. - V to Johna Foster’malo kraljevino ob vznožju Himalaje je tudi prodrla kracija. Kralj je razpustil posvetovalni zbor svojih plemeni- lišče in pospešilo sporazumne rešitve. Sovjeti se o predlogu še niso izjavili, Zah. Nemčija demo- Sa 3e sprejela in zapadne sile so izrazile mnenje, da bi bil spremljiv in koristen. li. Njegova nepopustljivost do ^ašev, razglasil ustavo in odlo-Sovjetske zveze je prišla narav-da se takoj opravi volitve nost že v pregovore in splošne v ljudski parlament, dovtipe. Levičarski časnikarji, j Nepal bo imel 109 kongresniki so si hoteli pridobiti priljub- ,koV( da se izražamo po naše. Umrljivost za jetiko padla za polovico ŽENEVA, Šv. —1 Svetovna . - .zdravstvena organizacija je ob- Ijenost v javnosti, so ga izbrali.in 36 senatorjev ali članov vi- javila, da se je umrljivost zara-ponovno za cilj svoj napadov na ,§je zbornice. Vsak državljan, ki di tuberkuloze s pomočjo novih Ameriko, njeno “nedoraslo’ poj-(je 21 let star, ima volivno pra-jzdra,vil zni|ala za polovico te-movanje svetovnih razmer injvjca Ustava jamči, vse osno- kom zadnjih petih let. njeno “togo” zunanjo politiko. 'Vne osebne pravice, ugotavlja Vodniki vlad in zunanji ministri so njegove besede upoštevali in tudi cenili. Zavedali so se predobro, da je možno proti Sovjetiji nastopati le z odločnostjo in če treba s tveganjem o-boroženega spopada. V zunanjih ministrstvih zavezniških vlad, posebno tod, sedaj resno razmišljajo in skrbe, v koliko bo mogel Dulles sam voditi razgovore s Sovjeti, ki so na vidiku, v koliko bo bolezen vplivala na njegovo odločnost in jasno presojanje položaja, pa tudi na stališča, ki jih bodo zaradi tega zavzemali Sovjeti. Svobodni svet priznava, da je boljše, da ima ladja sredi toka krmarja, pa čeprav ima napa- enakopravnost moških in ženskih, daje politične, gospodarske in verske svoboščine ter določa vrhovno sodišče, ki čuva nad nedotakljivostjo vseh teh pravic in svoboščin vsakega državljana. Kralj tudi po novi ustavi o-stane prvi ustavni faktor in i-ma še vedno precej več pravic, kot pa jih redno imajo ustavni monarhi v sedanjem svetu. Ni bila sabotaža! STOCKHOLM, Šved. — Natančna preiskava švedskih letalskih oblasti je ugotovila, da o-kvare na letalu SAS, s katerim se je vračal sovjetski Mikojan iz Združenih držav, niso bile po- (ke, kot pa da bi bila brez nje- Isledica kake sabotaže. MJNOVEJšE VESTI RIM, It. — Antonio Segni, krščanski demokrat, je uspel sestaviti vlado iz samih članov krščansko-demokrateke stran-ke in upa, da bo v parlamentu dobil zaupnico s podporo liberalcev in monarhistov. WASHINGTON, D. C. — Tri zahodne sile so poslale Sovjetski zvezi odgovore na njene predloge o umiku zasedbenih čet iz Zah. Berlina in na predlog o sklenitvi mirovne pogodbe z Nemčijo. Sovjetske predloge in Zahteve so gadko zavrnile, pripravljene pa so o o-beh vprašanjih razpravljati na sestanku zunanjih ministrov, ki naj bi bil v aprilu. KMERISKA DOMOVDTX, FEBRUARY 16, 1959 ptf£\ ylMERiSltA BOMOWm _f"■ ■ "■ ^ * M-nnr^ k~ifca i ju^xgiiasT"1;;«^ 8117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week in July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: £a Zedinjene države: $12.00 na leto; $T.OO za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 8 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. No. 32 Mon., Feb. 16, 1959 za to razloge. Življenske potrebščine so se za nekaj podražile, če tudi nekatera poročila dopovedujejo, da so se nekatere Ustoličenje tovariša Hruščeva Letošnji kongres ruske komunistične stranke je bil sklican z uradnim namenom, da odobri novo gospodarsko se-demletko in z njo vred tudi gospodarsko politiko, kot si jo zamišlja tovariš Hruščev. Kongres je naravno odobril se-demletko točno z isto vsebino, ki jo je Hruščev napovedal že novembra lanskega leta. Kongres jo je spremenil samo v nekaterih podrobnostih, morda radi lepšega, da pokaže svetu, da imajo tudi ostali tovariši besedo pri usmerjanju gospodarske politike. Edino, kar so si res dovolili, verjetno po predhodnem sporazumu s Hruščevim, in je res zanimivo, je črtanje osebne dohodnine iz sedemletke. Tega črtanja se veselijo samo vodilne plasti novega ruskega razreda, ki imajo velike dohodke, kot so visoki partijski in vladni uradniki, generali, maršali, voditelji industrije itd; ljudske množice pa tako ali tako živijo v revščini in dohodnine ne zmorejo niti pri najboljši volji. Usoda nove sedemletke bo verjetna podobna usodi prejšnjih petletk. Nekaj ciljev bo doseženih, še več jih bo pokopanih. Vkljub tem« ima sedemletka svoj pomen. Pove, da bo rusko gospodarstvo še naprej ostalo pod partijskim vodstvom, da bo še naprej vse “planirano”, da bo še naprej gospodarsko udejstvovanje usmerjala politika in ne gospodarske potrebe, in ga bo še-zmeraj glavni namen vse produkcije povečanje komunistične vojaške moči in pa ustvarjanje zmede na mednarodnih trgih. Rusko gospodarstvo je tekom desetletij postalo vkljub velikim napakam posamieznih petletk tako močno, da lahko da ruskim oborpženim silam vse, kar želijo dobiti, in da s svojo uvozno in posebno še izvozno politiko ustvarja krize na trgih za industrijske surovine in deželne pridelke, pa tudi v državah, ki pretežno producirajo take surovine ali živijo od izvoza deželnih pridelkov. Zato ne smemo podcenjevati ciljev, ki si jih stavlja nova sedemletka. Imeli bodo svoj vpliv na potek svetovnega gospodarstva tudi v tem slučaju, ako ne bodo dosegli predvidenih številk v proizvodnji. Značilna za novo petletko je tudi okolnost, da je zboljšanje življenskega standarda postavljeno na drugo mesto. Narodi, ki živijo pod moskovsko komunistično diktaturo, bodo imeli korist le od ostankov gospodarskega napredka, to se pravi, samo od tega, kar bo ostalo, ko bodo krite vse potrebe ruske armade in moskovske zunanje politike. Glavni namen komunističnega kongresa ni bila odobritev sedemletke, glavni namen kongresa je bilo ustoličenje tovariša Hruščeva na prestol njegovih prednikov Lenina in Stalina. Rrvi slavospev je napravil Hruščev kar sam sebi. U-vodno poročilo je podal kar v svojem imenu. V tem je prekosil celo Stalina, ki je naročal tako poročilo v imenu centralnega odbora. Kar je sledilo uvodnemu poročilu, je bila zmes odobravanja sedemletke in slavospevov tovarišu Hru-ščevu. Postal je naenkrat ne samo najpametnejši tovariš, postal je tudi ideolog, učitelj komunizma, ki ga je treba uvrstiti takoj za Marksom, Engelsom in Leninomi. Stalin se mu ie moral umakniti s tega mesta že 1. 1956. Govornik za govornikom je častil Hruščeva nekako tako, kot so pred leti častili Stalina. Da pokaže kongresu, da je res gospodar v Sovjetiji, je Hruščev še enkrat obglavil “protipartijsko” skupino Malenkova in treh njegovih prijateljev, Molotova, Kaganoviča m Bulganina. Navzoča bivša člana politbiroja Pervuhin in Saburov sta pa kar na mestu samemi opravila očitno spoved s primerno dodatno pohvalo tovariša Hruščeva. Ta del kongresnega sporeda je imel še svoj poseben pomen; pokazal je Sovjetiji in vsem« svetu, kako strnjene so vrste sovjetske komunistične stranke in kako so vsi tovariši za Hruščeva. Pokopano in niti z besedo omejeno ni bilo tisto pred leti tako opevano načelo o “kolektivnem vodstvu.” Hruščev je poskrbel, da so ga primerno pohvalili tudi izvenruski komunistični voditelji, vsi po vrsti in brez izjeme. Človek bi sodil po njihovih govorih, da komunistično gibanje še ni bilo nikoli tako enotno in strnjeno, kot je danes. Kongres je torej potekal tako, kot je želel Hruščev. Vsaj na zunaj je bilo vse v najlepšem redu. Kaj so pa tovariši govorili za kulisami, še ni prišlo na dan. Morda pa tam ni' bilo toliko solidarnosti in češčenja. Tudi I. 1956 je bila na zunaj vse lepo, za kulisami pa je Hruščev obglavil Stalina, kar je bilo važnejše od kongresa samega. Ne bomo se smeli čuditi, ako bomo tudi sedaj zvedeli šele pozneje o vsem, tar so neprijetnega govorili za kulisami. Sedanji kongres ruske komunistične stranke je zopet dokazal da diktatura ne more živeti brez diktatorja, diktatura z več diktatorji se ne obnese. Ko je umrl Lenin, so tovariši začeli s kolektivnim vodstvom, dokler ni Stalin postal diktator. Isto se je ponovilo po Stalinovi smrti. Umrl je i. 1953. Že po par mesecih so se člani politbiroja začeli klati med seboj. Zakulisni boji so trajali cela štiiri leta. Šele poleti 1. 1957 je zmagal Hruščev s pomočjo vojske in central- nega komiteta proti volji politbiroja. Rabil je dobrih 18 me- do svojega deleža pri proizvod-secev, da se je utrdil na oblasti. Ko je mislil, da je dosti tr-nji. Pogajanja se bodo kmalu den, je sklical letošnji kongres. 'začela. Dosedanje pogodbe bo- Ali sedi res dosti trdno, kdo ve? Hruščev sam je pre-'do iztekle pomladi. Ali pride do pričan o tem in nastopa temu primerno z veliko samozavest-[soglasja, ne da bi prišlo do ka-jo. Tako je na primer že napovedal, da bo očistil vse gos- kih stvak, se še ne ve. Jasno pa podarstvo, posebno industrijo in kmetijstvo, vseh tistih, ki !je, da bo unija zahtevala višje se drže na svojih mestih še od Stalinovih časov naprej. Se plače za delavce in že se navaja mora torej vendarle bati, da bi se mu vtegnila kje zagnezditi opozicija. Zaveda se tudi, da je veliko bolj bistre glave in okreten, kot je bil Stalin in da bo lahko prebrodil vse težave, ki bi se pojavile na njegovi politični pioti. Končno je po ____________J_J_,_________________ naravi nagnjen h kocknju. Tako je na primer kockal, ko je [potrebščine nekaj malega poce-preko politbiroja šel na 1. 1957 na centralni komitet komuni- jnile. Za one, ki delajo je nekoli-stične partije in prevrgel sklepe večine članov politbiroja, [ko manj dela, torej manj zasluž-Kockal je, ko je odstranil maršala Žukova. Kdo ve, ali se;ka in to se pozna. Dalje se vi-mu bo kockanje zmeraj obneslo? To je, zanj nevarno vpra- šajo davki na hiše in zemljišča, žanje, kajti on kocka samo takrat, — kadar si drugače ne [drugi davki in kolikor gre iz dežna pomagati, torej v velikih težavah. Kockanje v velikih lavskih žepov za vse to, je tam težavar je pa zmeraj nevarna stvar. * potem to’liko manj za druge po- trebščine. Ne zakrivajmo, inflacija se še vedno nadaljuje. Sicer ne galopira v divjem tempu, se pa pomakne navzgor vsako leto višje za nekaj odstotkov. In kdo ,1.0 plača? Ti in jaz. Lastniki kakoršnih je ' deležen sodobni ,hiš in stanovanjskih poslopij ameriški delavec. V tem je de-!pravijo, mi moramo plačati viš-lavstvo doseglo velikanske uspe- je davke, vi, ki imate stanova-he. Tudi to se je spremenilo, 'nja v najemu morate plačati vi- Pennsy 1 vanski prepihi (Poroča Majk) VESTI Pittsburgh, Pa. — Odkar trgam po Butler ju, po bregu in grebenu tukajšnega hriba pod katerim in po katerem se razteza slovenska naselbina v našem slavnem “Spicburgu” podplate, se je tu marsikaj spremenilo. Le tu in tam je še kaj iz starih časov, drugo je prenovljeno, remodili-rano ali spremenjeno tako, da zgleda vse drugače kakor nekoč. Amerika se razvija naprej in z njo naš slavni “Spicburg.” Tu v Pittsburghu je bilo vedno dosti slovanskih priseljencev. Največ menda Poljakov, Slovakov, Čehov, dosti Hrvatov in tudi nas Slovencev je bilo tu vedno precej. Številne slovanske župnije, nebroj vseh raznih društev, klubov in organizacij, ki so jih ustanovili in organizirali Slovani so pričale, da smo Slovani podjetni, delavni družabni ljudje. Saj so bili tu že pred nami Irci. Škoti in drugi, pa se s tolikimi organizacijami niso mogli ponašati, kakor mi Slovani. Ko smo med prvo svetovno vojno delovali Slovani za osvoboditev svojih dežel izpod au-strijskega in nemškega jarma smo imeli tu številne javne shode za tiste namene. Čehi in Slovaki so delali za osvoboditev njihove domovine. Poljaki za njihovo Poljsko. Slovenci in Hrvati za svojo osvoboditev. Shod za shodom se je vršil in vsi shodi so bili številno obiskani. Na naše slovenske shode so prihajali Dr. Goričar, pokojni Rude Trošt, Dr. Niko Zupanič, Dr. B. Vošnjak in še mnogi drugi. Pokojni dr. Grahek in pok. Tone Zbašnik, pozneje tajnik JSKJ. in še drugi domačini so pomagali. Naš župnik č. g. M. Kebe, ki je tedaj pastiroval med Hrvati je prihajal in navdušeno govoril za jugoslovanstvo in slovanstvo sploh. Bilo je veliko navdušenja. Na nekem shodu se spominjam, pri katerem so tudi Čehi in Slovaki sodelovali je bil glavni govornik pokojni Dr. Masa-rik, prvi predsednik osvobojene Čehoslovaške. Navdušeno je nas pozdravljal vse Slovane in dejal: “Nas Slovanov je kot listja in trave. Ko gledam na to našo tu zbrano veliko množico mi moje navdušenje pravi: Saj nisi v Pennsylvaniji, marveč v “PAN-SLOVANIJI!” Množica ga je z gromovitim ploskanjem in vzkliki pozdravila. To so stari spomini, ki kažejo, da je bilo v naši Penni vedno veliko Slovanov. Večinoma vsi delavci, ki so s trdim delom ustvar- kakor vse drugo in to na boljše. Letos slavi naše mesto Pittsburgh dve-stoletnico svojega obstoja. Za mlado Ameriko, ki se je osvobodila izpod tujega jarma še le 1776 je to že visok jubilej. Takega razvoja v tako kratki dobi ne more pokazati v tej dobi nobeno evropsko mesto, kakor ga more baš naš veliki Pitts- šje najemnine. Drugi mene, jaz tebe. Drugi segajo z računi meni v žep in pravijo daj več in več, jaz moram tebi in tako drug drugemu segamo v žepe, se ze-ksamo, jezimo, pomaga pa nič, zahteve so večje in večje ... Ta ples igre naprej in naprej brez konca in kraja. * PAR DROBCEV ZA RA- burgh, ki je, če se ne motim eno DOVEDNOST: izmed največjih, če ne že največje jeklarsko središče na svetu. V kolosalni napredek Pitts- —Ali veste, koliko jezikov je poznanih, da jih govorijo ljudje vseh raznih narodov in rodov burgha je vzidan velik prispevek |na svetu? — Ugotovitev glede tudi od strani nas Slovencev. Na- števila jezikov pove, da na ši mlajši naj ta “kapital,” ki jim [vsem svetu ljudje govore okrog 2,796 raznih narečij in jezikov. gre kot dedščina razumno porabijo, ker ta “kapital” jim nudi upravičenje do pravice za odlo-čevanje v vsem javnem življenju našega mesta in naše države Pennsylvanije. Naglašajte ta “kapital,” vaš je, bodite ponosni nanj in okoristite se z njim, kolikor mogoče. O tem še kaj ob kaki drugi priliki. * STARA PRAVDA ZA PRAVIČNOST in poštenost se še vedno nadaljuje in se bo še dolgo. Človeška narava na obeh straneh je temu vzrok. Vsak gleda za več in več, da je le njemu prav, drugo ga ne briga in v tem je vsa krivda. Vsakdo meni, da ima neko nedotakljivo pravico do vsega kar največ se da dobiti in doseči. Vsakdo je neki “kapitalist” sam zase, kako gre bližnjemu, to mu je deveta briga. To pa vodi v neko socialno anarhijo, v kateri nastajajo “nema-niči,” tisti ki znajo in imajo dober tek zraven pa pičlo mero vesti in pravične zavesti, pa postajajo ptiči “imoviči,” ki ne dajo počenega groša na to kako gre drugim in tako imamo dva tabora, ki začneta drug drugemu kazati zobe. Mnogokrat postanejo zobje preostri in žalostne posledice sledijo. Ne omenjam tega, da sanjam. Rad bi nekako čitatelju odprl okno, skozi katerega bi videl in spoznal razloge, zakaj je na svetu toliko socialnih sporov in borb, težav in trpljenja in to samo radi človeških slabih lastnosti, ki jih zgoraj omenjam. Pri na,s v Pittsburghu je pred nekaj dnevi objavil zanimivo poročilo David J- McDonald, predsednik organiziranih jeklarskih delavcev v tem okrožju. Pri- jali in gradili bodočnost te deže-[ pravlja in snuje novo pogodbo le. Na stotisoče slovanskih de-|med Unijo jeklarskih delavcev lavcev je delalo pod zemljo po in jeklarskimi družbami in pod-premogokopih, da je bilo dovolj jelji v tem okrožju. S svojim “črnega demanta” za ogromne poročilom hoče namreč informi-plavže in topilnice. Na površju rati javnost, zakaj bo Unija jek-okrog plavžev in po topilnicah farskih delavcev prišla na dan s pa pretvarjali bilijone in bilijo-(svojimi zahtevami. Navaja za ne ton raznih rud v bilijone in zadnje štiri četrtletja, kako so bilijone tonov jekla, železa in vodstva jeklarskih podjetij na razne kovine. Še danes je tako, razne načine dvignila proizvod-potomci prvih slovanskih prise- njo, a to s krajlsimi urami, kar Ijencev to nadaljujejo, le razlika jim prinaša več dobička. Oni je v tem, da je tehnika zelo olaj- so na boljšem!- Delavci pa'ne ker šala telesni trud pri delu in da manj časa delajo in jim ne pri-udobnejše življenje imajo, kakor de pri tem toliko zaslužka,. V tem pa smo ga imeli mi stari prise- je krik. In to je tisto, da potem Ijenci, za katere tedaj ni bilo delavci zahtevajo večje plače, skoro nobenih socialnih pravic, da bi nekako prišli tudi radi —Ali veš, koliko “kvekarjev” (Quakers) je bilo predsednikov Združenih držav? — Samo eden, to je bil Herbert Hoover. —Ali veste kako dolgo in od kedaj uporabljajo ljudje zelje kot hrano? — Zelje so sadili in gojili kot domačo jed v Angliji in zapadni Evropi še za časa rimske dobe. Zgodovinarji pa trdijo, da so 'zelje poznali in častili v svojih verskih opravilih še celo starodavni Egipčani. —O vremenu so pa rekli stari Belokranjci to le: “Če v svečanu (februarju) mačka na soncu leži, v sušcu (marcu) spet rada na peč pribeži . .. Tako, zdaj je pa čas, da piko naredim, vas vse pa iskreno pozdravim in vsem vse najboljše želi, vaš, Stari Majk. ------o------ Velikim je pomagala Bessemer, Pa. — Pretekli ponedeljek smo tod pokopali 76 let staro go. Ano Brnčič, plemenito rojakinjo, ki je vedno rada pomagala svojemu bližnjemu. Čeprav je prišla v Ameriko že pred pol stoletja, so ji bili slovenski rojaki vedno blizu. Ko je po drugi svetovni vojni čitala o tem, kaj vse morajo oni rojaki, ki so se umaknili pred komunističnim nasiljem iz rodne domovine, prestajati v begunskih, taboriščih, je hitela pomagat. Najmanj 10 je bila sponzor ter jim tako odprla vrata v to blagoslovljeno deželo. Več od njih jih živi sedaj v Clevelandu, štiri družine pa tukaj v Bessemeru. Naj blaga rojakinja počiva v miru uživajoč v nebesih plačilo za svoja dobra dela! Tfereza in Frank Krofic. Knjižnica Sinjega galeba Mladinske knjige v Ljubljani je ponatisnila v 2 knjigah Finžgarjev roman Pod svobodnim soncem. Predgovor tej izdaji je nar pisal avtor Finžgar sam, delo je pa ilustriral slikar Marij Pregelj- Dr. Silva Trdina je napisala učbenik za literarno teorijo pod naslovom Besedna umetnost. V njem je obdelala nauk o slogu ali stilistiki, nauk o osnovah meroslovja ali metriko ter nauk o vrstah in oblikah besedne umetnosti ali poetiko. V poznavanje likovne umetnosti in njenih slogov pa uvajajo dijaka reprodukcije umetnin tujih in domačih mojstrvo s komentarji dr. Staneta Mikuža in dr. Luca Mena-šeja. “Dieta pri žolčnih kamnih” je knjiga, ki sta jo napisali dr. Božena Zajec-Lavrič in Marija Gam, izšla je pa v založbi Centralnega zavoda za napredek gospodinjstva v Ljubljani. Komunisti so se urezali tudi s številnimi grosističnimi podjetji, ki so jih ustanavljali po vsej državi. Na nedavni seji upravnega odbora Zveze trgovinsikih zbornic Jugoslavije so ugotovili, da je takih podjetij v drJ žavi preveč ter da ovirajo nor malen promet in tudi podražu jejo blago. V Jugoslaviji imajo sedaj 8 radijskih postaj. Ugotovili so, da so sedaj prodali že nad en milijon, sprejemnikov. Na 11. nacionalnem kongresu 'za zaščito otrok v Beogradu so po 17 referatih in koreferatih v resolucijah “potrdili enotnost aktivnosti velikega števila družbenih organizacij zai vzgajanje in izobraževanje otrok in mladine, tako, da je vzgajanje mladih generacij postalo neločljiv del borbe za socialistične družbene odnošaje.” Arheološka ekipa ptujskega muzeja že od leta 1955 vrši arheološka, izkopavanja raznih predmetov, ki so se jih ljudje posluževali v prazgodovinski naselbini v Ormožu. Izkopani material iz leta 1957 in 1953 še ni povsem inventariziran, čeprav imajo že 17,000 inventarnih številk. Ko bodo material dokončno uredili, ga bodo objavili v posebni publikaciji. Dosedaj so Pevski zbor Triglav Cleveland, O. — Na pustno soboto zvečer ismo se prav prijetno imeli na našem pustovanju. Ko so prihajali gostje v maskah, je bilo smeha na koše. Največ jih je bilo zopet iz Bele Ljubljane — Euclida. Mr. Segulina smo postavili za sodnika v družbi z Mr. Fr. Lo-ucka in Mrs. Culkar. Upam, da je bil z darili, ki so mu bila prisojena, vsak zadovoljen. Sodnikom lepa hvala za trud. Na plesu smo imeli konje — dve mladi dekleti. Največ smeha je vzbudila mlada gorila. Mene je presenetila in jo nisem spoznala, čeprav je hčerka naše sosede. Škoda, da ni bilo več mask! Za drugo leto jih obetajo več; če bomo zopet kaj takega priredili. Euclidske maske so se prav postavile. Hvala lepa za obisk! Tudi naše domače niso bile slabe. Igrali so Grabnarjevi fantje in z godbo so bili na splošno vsi zelo zadovoljni. Ti bodo igrali tudi za naš koncert — 3. maja letos. Ne pozabite tega dne! V kuhinji sta delali Mrs. C. Valentin in Mrs. K. Estanek, ki vedno radi pomagata zboru. Hvala lepa! Kar je bilo peciva, smo ga preskrbele pevke, prav tako tudi darila za maske. Le tista lepa srca za prve nagrade so od Triglava. Vsem prisrčna zahvala, kdor je kaj daroval ali delal za uspeh prireditve. Hvala tudi g. Šušteršiču za oglašanje na radio WERE in Ameriški Domovini za objavo dopisov. Od onih članov zbora Triglav, ki se prireditve niso mogli udeležiti, smo prejeli sledeče denarne darove: Joe Polž $5, Mary Cedric $5, Charlie Žakelj $2, Jack Strel $2, Frank Demšar $1. Po desetih letih je zopet pričela pri zboru peti Mrs. J. Slak — Milli (Rus). V letih, ko je bila odsotna, je rodila pet sinčkov na veselje moža in vseh prijateljev. Dobrodošla zopet med nami! Ana Jesenko, poročevalka. pa izkopane predmete že razstavljali v Ormožu in Ptuju. Mariborčani morajo jesti slab kruh. To je razvidno in analize kruha pri Higijenskem zavodu, kjer so ugotovili, da dober kruh pečeta samo dve pekarni ostale tri pa zelo slabega. Te pekarne se izgovarjajo, da so preobremenjene z delom ter da so naprave v podjetju tudi zastarele. V Trebnjem na Dol. so odprli novo postajno železnilško poslopje. Zvezna skupščina je sprejela predlog zakona o spremembah in dopolnilih zakona o javnih uslužbencih. Po tem zakonu so za javne uslužbence določene na“ slednje bruto plače: Plačilni razred M 59,800, 1-2 56,200, IM 52,500, II-2 48,900, III. 43,500, IV- 39.600, V 37,100 VI. 34800, Vib 32.600, VIII. 30,300, IX. 28,500, X. 26,500, XI. 24,600, XII. 22,800, XIII. 21,200, XIV. 19,800 XV. 18,-500, XVI. 17,400, XVII. 16,400, XVIII. 15,700, XIX. 15,000 in XX. 14,400. “Zaostalost ali malomarnost?’ Tako se vprašuje neki A. Čebulj v Slov. Poročevalcu, ko u-gotavlja, da je v Jugoslaviji cepljenih proti kozam samo o* koli 57% otrok. Kot znano je cepljenje proti kozam obvezno-Pisec omenjenega članka. dalj6 pravi, da bo marsikdo mislil, & je ta visoki odstotek neceplj6' nih otrok proti kozam posledica razmer na jugu. “Toda neizpi-0' sna statistika” — tako nadalju' je omenjeni Čebulj — “je na zadnji seji OLO Kranj pokazala, da smo glede cepljenja proti da' vici in kozam tudi mi izredno malomarni. V kranjskem okraju, v kora ju z naj višjim narodnim dohodkom v Jugoslaviji, v okraju z najbolj razvitim družbenim in gospodarskim življenj emi, v okraju, ki se ponaša »e s številnimi drugimi “naj,” Je cepljenih proti kozam komaj 60%, proti davici pa 57% vseh otrok. Primer Gorenjske pa je prav gotovo značilen za vso Slovenijo.” Pri cepljenju otrok proti otroški paralizi, ki je Pr0' stovoljno in je treba za vsakega otroka se plačati pristojbin0 600 dinarjev, pa je bilo v istem okraju cepljenih 93.3%) otrok-Na podlagi tega dejstva omenjeni Čebulj prihaja do zaključka! da za tako visoki odstotek ne cepljenih otrok proti kozam in davici niso krivi le ljudje, ampak v veliko večji meri zdravstvena služba, za katero izgle^.’ da je odpovedala z občinam1 vred. “Socijalizam” je nova revij3’ ki je začela izhajati v Beograd^ kot dvomesečnik. Izdaja jo k° svoje glasilo Centralni komke Zveze komunistov Jugoslavij6; V uredniškem odboru je tu. znani “varuh” čistosti komUnl' stične doktrine Boris Ziherl- Po daljšem presledku je ^ ljubljanski operi zopet gost°' vala Veronika Mlakarjeva, hčer ka plesnega umetniškega Para Pina in Pije Mlakar. Nastop1^9 je v Hrističevi Ohridski legen di, v kateri je plesala Biljano- Škocijanske jame imajo več obiskovalcev, ki občuduj6! v jami Veliko in Malo Velika dolina predstavlja I m. globok in pol kilometra šir° ^ prepad. Na dnu prepada se Pe ni razbesnela Reka, ki izV*r^ pod Snežnikom, v Škocijansk1^ jamah ponike ter teče P° (zemljo 39 km daleč in pride 11 | dan kot Timav pri Devinu. I"6^ zelo lepe dele teh j aim štejeJ^ Paradiž, to so kristalno čista je zerca in vitki kapniki. Dalj6 s znane Tominčeva;, Schmidi0’^ in Tiha jama ter Hankejev zgrajem 70 m nad divjo sotes Reke. AJflEWlS.ua POjVlUVJJSIA, Naše gore list SODOBNA POVEST xxxxi .kixx YE1 jfcx^yxxxxxxYin ^Xxxxxx: Kar gotovo. Na svetu mora- iiio. Najbolje storite, če greste v °. ljudje, ki drugim pra- sobo in se pred kosilom' nekoliko, kaj naj storijo, sicer bi bi- 'ko uležete. Časa imate skoraj 1 kakor ovce brez pastirja. Vsi ne uiorejo biti voditelji, in kar ^oue zadeva, naj kar bodo, če Ze tako hočejo. Obe vrsti ljudi *ta Potrebni. Kje bi bil danes erni Gil brez Rebeke, bi rada podela? Mi more kdo povedati? j Pa La j men Bers? Ali ga ne rzi Prudenca v kleščah, da sPloh še opravlja tesarske po-® e’Nekega dne — le zapomni-® si bomo imeli brihtno žen-s ° v Beli hiši. Morda jaz tega * e bom učakala in vidve tudi £e, tak čas pa pride tako gotovo •a 0r Božič. Kako bi vam uga- T°a ženska kot predsednica, borna?" Prav nič mi ne bi ugajala,” 6 jo namrščila Loma. *n tebi, Betka?” ovražila bi jo!” je krepko 0ee rnea*s- Blue Cross, life in-essar e Hospital experience nec-y’ Salary open. Central community hospital SV01 S. Wood REpublic 7-4600 _____________(33) Medical 40 v --- STENOGRAPHER hotfrs c j 88 ■’ 0 day week. Salary open. 08 ben y weea. oaiary open. ings j, hospital. Pleasant surround-icai meals. Knowledge of med sPeakierniin°lo6y required. English Jo] Contact Dr. Roth or Mrs. CEnTRal COMMUNITY hospital •r>701 S. Wood REpublic 7-4600 eno uro, morda se vam vtem izboljša. Najbrže ste šli predaleč in se preveč razgreli.” “Mogoče res.” “Naj je bilo kakorkoli, zdaj pojdite in se spočijte. Saj vendar e morete zboleti, koi boste jutri odpirali Belo Jadro. Če se še opoldne ne boste počutili dobro, vam bom kosilo prinesla v sobo. Prav rada bom to storila. Samo pokličite me s hodnika.” “Še na misel mi ne hodi, da bi vam to pustila. Bom že spet dobra, hvala vam za skrb. Zaradi mene si nikar ne belite glave.” “Saj1 si je ne. Skrbi pa me vendarle. Vaša barva mi ni kar nič všeč. Takoj se mi spravite v svojo sobo in počivajte, dokler vas ne pokličem. Le brž. Nič se ne obirajte.” Lorna je bila še vesela, da se more izmuzniti, zato je rada u-bogala. Kaj naj zdaj stori? Kaj bi bilo najbolje? Dobro je vsaj to, da obisk ne bo prišel k Holmesovim. Vsaj za to je lahko Bogu hvaležna. Da bo Holi pri Gilovih, je pa skoraj prav tako slabo, kajti hiši sta oddaljeni samo za lučaj in steza skozi Asafov vrt je obema skupna last. Kajpada bo Škot hotel, naj bi se spoznala z njegovim prijateljem, o katerem ji je že toliko pravil. Le kako naj se ga odkri-ža? S čim naj se mu izgovori? Nikoli si ni mislila, da bi u-tegnilo priti tako daleč. Nevarnost, kakršne se je vedno tako bala, zdaj ni več samo blizu marveč jo je že zajela. Kako naj se ji umakne? Saj umakniti se ji na vsak način mora, naj bi se zdelo še tako grdo. Holija ne more in ne sme srečati. Ne more se toliko zanašati nase. Na tako srečanje niti' misliti ne sme!, tudi če se ne ozira na svoja ali njegova čustva. Res bi se srečala samo slučajno, pa vendar bi to utegnilo njegovi ženi vzbuditi ljubosumnost, če bi o stvari izvedela. Kdo pa more reči, ali morda že zdaj ne sumniči, če je slišala njegove sosede klepetati o Helijevem prejšnjem življenju? Na srečo angleščino lomi samo za silo, zato resnice ne izvedela. Počasi pa ji utegne vse postati jasno. Pa tudi če ne in če Germana še nič ne sluti, bi bila za Holija in zanjo norost, če bi se hotela, sestati. On ljubi njo, ona ljubi njega — ali bi se mogla gledati kot tujca, ko) bi na oba navalili spomini na preteklost? (D ali e prihodnjič.) ^FEBRUARY S-T' 19 5 9 M t « T F t 2 3 4 5 6 7 8 9 10 II 12 13 14 M5 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 KOLEDAR društvenih prireditev j sv. malšo in brevir Srca Jezuso- čem naravnost brezbrižno. Tež-vega. To pot je bila njih proš- ko je na kak drug praznik tako nja uslišana; toda to, kar so že- malo ljudi v cerkvi, kot jih je jleli, je bilo samo dovoljeno, ne ravno na praznik preš v. Srca !pa še zapovedano. Na veliko ža- Jezusovega. Po večini jim je lost častilcev Srca Jezusovega jako malo mar bogata nagrada, je ravnal Rim prav previdno., katero Gospod ponuja, ko v sla-Vse so zelo natančno preiskova- bo obiskani cerkvi čaka, da pri- MAREC 8. — Društvo Danica št. 11 SDZ ima v prizidku SND na St. Clair Ave. kurjo večerjo. Začetek ob štirih pop. 15. — Glasbena matica vprizori Puccinijevo opero (enodejanko) “Sestra Angelika” in koncert v SND na St. Clair Ave. Začetek ob 3:30 popoldne. APRIL 5. — Pevski zbor KOROTAN priredi v avditoriju Sv. Vida koncert. 12. — Pevski zbor JADRAN priredi spomladanski koncert v SDD na Waterloo Rd.—Začetek ob štirih pop. Po koncertu ples. 12. — Pevski zbor PLANINA priredi v Slov. domu na 5050 Stanley Ave., Maple Heights spomladanski koncert. Začetek ob 6:30 zvečer. 19. — Slovenski oder bo podal v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. igro “On in njegova sestra”. 25. — Podružnica št. 47 SŽZ prireja v SDD na 10814 Prince Ave. večerjo s pečenimi piška-mi. Začetek ob šestih. 26. — “Združeni igralci” bodo podali v Avditoriju pri Sv. Vidu opereto “Mežnarjeva Lizka.” MAJ 3. — Pevski zbor TRIGLAV priredi letni koncert in poda pevski prizor v Sachsenheim dvorani na 7001 Denison. Začetek ob štirih pop. Po sporedu domača zabava v SND na 6618 Denison Ave. JUNIJ 20* — Društvo Naš dom št. 50 slavi z banketom v SND na E. 80 St. 30-letnico obstoja. Začetek ob šestih zvečer. 102E GRDINA: i>0 VZHODU iN ZAPADU Srečanje s tovarišem iz ruskega ujetništva. Na Dolenjsko. Na Gorenjskem. V Celju. Na Notranjskem. Na Skaručini. Pred sodnikom. O položaju v Jugoslaviji. V neprijetnem položaju. V Paray le Monia-lu. V svetišču Prcsv. Srca Jezusovega. Grob sv. Marjete Alakok. V Parizu. Konec. (NadaljčVdfljb!) Ob dragoceni krsti so štirje angeli, ki stražijo grob svetnice, ki je bila v življenju tako majhna. Majhna je hotela ostati tudi v grobu, toda se ji ta slednja želja ni izpolnila: Jezus Kristus, ki ji je izročil zaklade svojega Srca, da jih je potem razglasila ljudem, jo je visoko poveličal tudi na kraju, kjer je z Njim govorila. Oltar, s katerega je Gospod govoril in grob sv. Marjete Alakok je danes eden najbolj V tretjem razodetju je Jezus zahteval od sv. Marjete poseben praznik svojemu Srcu. Zelo težka naloga za ubogo neznatno redovnico! Po človeško mišljeno bi se moral Jezus obrniti na papeža ali vsaj kakega škofa, da se je na Marjeto, je bilo na videz nesmiselno. Toda Jezus sam je Marjeti to pojasnil: “Ali ne veš, da izberem slabotne . . .” In to, kar je zahteval, je sijajno uspelo, kljub sovraštvu janzenistov in potem revoluciji, ki je zadivjala v Franciji. L. 1697 je prosil red Marijinega obiskanja sv. stolico, da dovoli posebno sv. mašo za praznik Srca Jezusovega in cerkvene dnevnice, toda prošnja ni bila uslišana; le mašo k sv. peterim ranam so dovolili za ta li, kakor kake sumljive stvari, tako razodetja sv. Marjeti kakor tudi njeno življenje in čudeže, ki so se dogajali. Končno je le uspelo. Ko je 1. dejo ljudje, prejmejo sv. obhajilo in mu zadoščajo za razžalenja, ki se gode. Zelo rad bi jih nagradil, kot je obljubil, pa jih ni in tako zastonj čaka z darovi, 1854 papež Pij IX. proglasil j katere bi tako rad delil vsem, brezmadežno spočetje Marijino;ki bi mu izkazali to čast in se za versko resnico je 26. avgusta j malo potrudili, da mu jo izkaže-1856 določil, naj se praznuje jo tudi drugi. Čudimo se, zakaj praznik presv. Srcai Jezusovega je danes tako na svetu, pritožu- po vsej katoliški Cerkvi; vsak duhovnik naj v petek po osmini sv. Rešnjega Telesa moli brevir in bere sv. mašo Srca Jezusovega. Vlada papeža Leona XIII. je privedla pobožnost Srca Jezusovega do naj lepše zmage in slave. Tedaj je Leon XIII. povzdignil praznik Srca Jezusovega v jemo se in tarnamo nad čudnimi časi in ljudmi, z bojaznijo gledamo v bodočnost in se tresemo pred iznajdbami, ki utegnejo biti uničujoče zlasti se bojimo komunistične nevarnosti, ki se širi med vse narode. Njega, ki vso to nevarnost lahko odstrani in stori ljudi srečne, pa preziramo in se ne brigamo za Njegov prvo vrsto cerkvenih praznikov, blagoslov, navodila in obljube. V nekem govoru se je ta papež .Kdor je bil na ta praznik v cer- izrazil: “Pobožnost Srca Jezusovega Ijahko danes imenujemo posebno znamenje prave Cerkve, ladjo njenega zveličanja, zastavo njene bodoče zmage, temelj vseh naših nad v boljšio bodočnost. L. 1899 je Leon XIII. izdal okrožnico o presv. Srcu Jezusovemu in določil, naj se ves katoliški svet posveti Srcu Jezusovemu, kar se je potem zgodilo v nedeljo 11. junija 1899. Papež Pij XI. je 8. maja 1928 povzdignil praznik presv. Srca Jezusovega v praznik prve vrste z osmino in ukazal, da opravijo verniki ta dan vsako leto po vseh katoliških cerkvah na svetu zadostilno (spravno), od sv. stolice odobreno molitev in tako zadoščajo Srcu Jezusovemu za hudobije sveta. Praznik se obhaja v petek po osmini praznika sv. Rešnjega Telesa tako, kot ga je zahteval Zveličar sam. Praznik je velik, toda ni zapovedan kot drugi prazniki te vrste in se lahko poljubno dela; praznovanje je praznik. L. 1726 ,so prosili v Ri-|v tem> da ga verniki praznu-mu poljski kralj Friderik Av- J Jej° tako, kot je naročil Je-gust, španski kralj Filip V., kra-izus sv- Marjeti: ‘Ta dan naj kovski in marseljski škof, da bi se smel obhajati praznik Srca Jezusovega za vso Cerkev s posebno malšo presv. Srca. Več kot sto nadškofov in škofov, mnogo občin in društev bratovščine Srca Jezusovega se jim je pridružilo. Povod tej prošnji je bil, da je bilo mesto Marseilles odličnih krajev Francije. Množice ljudi se klanjajo v svetišču, čudežno rešeno kuge. Po tem kjer je Jezus razodel zaklade dogodku so zopet prosili v Rimu, svojega Srca in se klanjajo sv. |toda še niso bili uslišani. Odgo-Marjeti, ki je bila pravi veliki vor se je glasil, da se mora po-apostol te tako velike in odlične božnost še nadalje in natančne-bo" tako"zlahk”a Prožnosti. Ni cerkve ali kape- je preiskovati. Okrog 1. 1763 so le, kjer bi ne bilo podobe Srca prosili poljski škofje, poljska Jezusovega. Kiparji in slikarji kralja Stanislav I. in Avgust tekmujejo, kdo bo lepše upodo- III., francoska kraljica Marija bil Srce Jezusovo, ki je v več Karolina, vojvoda Klemen Franc krajih upodobljeno tako, kot Kleve-Berg in 148 škofov in re- CHICAGO, ILL DISTRIBUTORS CHOICE TERRITORIES THROUGHOUT THE ENTIRE U. S. A. Now Exist NEW PORTABLE TRAVEL-WELD ARC WELDER 'Hints Easily Under the Hood of Pick-up Trucks Powered by Truck Engine OUTPUT UP TO 300 AMPS. WELDS • CUTS • BRAZES If You Have a Following and Can Produce Sales, the Potential is Virtually Unlimited While Exceptional Openings in Choice Areas Are Available, . Write or Wire Today ALL REPLIES CONFIDENTIAL BRAHAM INDUSTRIES BRAHAM, MINNESOTA (33) se je Gospod prikazal sv. Marjeti. i dovnih generalov apostolsko stolico, da jim dovoli posebno prejmejo verniki sv. obhajilo in s slovesno spravno molitvijo naj vračajo mojemu Srcu čast, ki so mu jo vzela žaljenja, ki so se godila, kadar je bilo izpostavljeno na oltarjih.” To je smisel praznovanja praznika presv. Srca Jezusovega.. Za to praznovanje daje Zveličar tem, ki tako praznujejo, bogato nagrado, ko pravi sv. Marjeti: “Obljubim ti pa, da se bo razširilo moje Srce in izlilo obilno svojo ljubezen na vse, ki mu bodo izkazovali to čast in se trudili, da mu jo izkažejo tudi drugi.” Take obljube božji Zveličar ni dal za noben praznik kot ravno za tega. Iz tega sledi, 'da mu je ta praznik zelo ljub in drjag. Kako so ljudje sprejeli to Nje^ govo vabilo? Hladno, da ne re- kvi bo priznal, da je to resnica. Francoski škof Janez Jožef Languet je 1. 1728 spisal knjigo o življenju sv. Marjete Alakok. V knjigi, ki je potem po nemški predstavi skrajšana izšla 1. 1924 tudi v slovenščini, je opisan izredno zanimiv dogodek, ki zasluži, da ga izve tudi slovenska javnost. L. TCSS so Turki stiskali Avstrijo ter 16. julija pričeli oblegati Dunaj. Papež Inocenci j XI. je razpisal s>v. leto in običajne odpustke, naj bi se po njegovem namenu, molilo za odvrnitev nevarnosti. Tedaj je v samostanski kapeli Marijinega obiskanja molila sv. Marjeta Alakok, ki je pobožnost v ta namen povečala. Jezus je dal Marjeti na znanje, da so si to stisko od strani poganov nakopali kristjani s svojo nezvestobo, zlasti tudi, da zadene Bogu posvečene osebe na j več j a odgovornost, zato se božje usmiljenje umika pravični jezi božji. Marjeta je bila poklicana, da odvrne najhujše od kristjanov in Jezus jo je poučil, kako naj porabi čas sv. leta na najbolj koristen način. Zadostilna pobožnost presv. Srcu Jezusovemu, tam v Paray le Monialu je odločila rešitev Dunaja. Pisatelj knjige o sv. Marjeti pravi: “Ali bo pač svetovna zgodovina tako pravič na, da bo to zabeležila?” (Dalje prihodnjič.) -------o------ Ali že veste . . . Rudarstvo je eno naj starejših industrij človeštva, že v 6. tisočletju pred Kristusom je bilo zaposlenih v rudnikih bakra in turkizov na Sinajskem polotoku okoli 8000 delavcev. iKtajski cesarji so pred več kot 2000 leti podpisovali državno listine z odtisom svojega palca. Indijanci so mnogo stoletij pred odkritjem Amerikg v Novi Mehiki gradili prve večstanovanjske hiše Novega sveta. Nekatere so imele do 1200 sob. Zdravniki v starem Rimu so mislili, da je najboljše zdravilo za duševne in živčne bolezni dolgo potovanje po morju in s tem združena morska bolezen. Do 18. stoletja so izvažali egiptovske mumije v Evropo in jih prodajali v lekarne, ker so jim pripisovali zdravilno moč. Ščite srednjeveški vitezov so krasili z umetniškimi okraski, da so se od glave do pet v oklepe zaviti borci lahko razločevali. Iz teh znakov so kasneje nastali družinski in deželni grbi. * Segrevanje lesa, ki se s tem pretvarja v oglje, je verjetno najstarejši kemični izpreminje-valni proces, ki ga je sprožil človek. Pred okoli 2000 leti je, neki Kitajec zapisal prvo. pismeno poročilo o uporabljanju oglja. ZA SNEG — Reidar Berg iz Osla na Norveškem je izdelal vozilo, ki ne potrebuje nobene ceste, pač pa sneg. Prednje kolo motocikla je opremil s smučko, na zadnji dve pa je dal poseben pas. Združitev občin Okrajni ljudski odbor v Lj. je razpravljal na osnovi sklepov ljudskih občinskih odborov v Mengšu, Morčah, Borovnici in še ponekod drugod o združitvi teh občin. Tako naj bi se občini Mengeš in Moravče združili z Domažalami. Nova občina bi imela preko 35,000 prebivalcev in skupni narodni dohodek na leto 6,141,000,000 dinarjev. Ukinili so tudi občino Borbvnica in jo priključili občini Ljubljana-Rud-nik. Ženske dobijo delo Hišno delo Dober dom za vdovo. Privatna soba in kopalnica. Dva v družini. Priporočila potrebna. Pišite na Box 1659, c/o American Home, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. (34) MALI OGLAS! Dve opremljeni sobi oddajo Dve opremljeni sobi s porčem oddajo v najem moškemu na 1069 E. 72 St. Kličite RE 1-7051. NAPRODAJ Samo $4,900. — Blizu Grove-wood Ave. hiša 3 sobe, kopalnica, preurejena kuhinja, plinski ogrev. V Euclidu, hiša 5 sob, pol dupleks, klet, plinski ogrev, ena in pol garaža. Naplačilo $800, mesečno odplačilo $89.00. NOV ZIDAN BUNGALOW, 3 spalnice, jedilnica, ena in pol kopalnice, zadaj veranda, podeljena klet, garaža za 2 kare, najboljši nakup, ki gal ahko napravite! KOVAČ REALTY 960 E. 185 St. KE 1-5030 ________________________(32) Stanovanje oddajo Štirisobno stanovanje oddajo v najem zakoncema z enim otrokom na 448 E. 157 St. Kličite EV 1-7885. (33) Hiša naprodaj Na Donald Ave., 6 sob Za eno družino, 3 spalnice, 1 spodaj, 2 zgoraj, aluminijasta ob straneh, zimska okna, mreže in aluminijasta vrata, plinski furnez. Vse v najboljšem redu. Cena zmerna. EN 1-0914. —(33) Stanovanje sc odda Tri neopremljene sobe in kopalnico se odda. Po želji tudi garažo. Vprašajte na 1159 E. 76 St. —(33) Sobe se odda Pet lepih sob se oddajo zgoraj z furnezom najrajši odraslim, lepa okolica na 16103 Huntmere Ave. (35) Naprodai Pralni stroj “Apex” z ožemal-cem v izvrstnem stanju se proda na 4839 Anderson Rd., Lynd-hurst. EV 1-3524. (32) Sobe sc odda V najem se dobi 5 sob. Vprašajte v Šornovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214. (X) Hiša v najem Odda se šestsobna enodružinska hiša. Na novo dekorirana, plinski furnez. Vprašajte na 1369 E. 52 St., med St. Clair in Superior. (33) Išče delo Izučen mizar želi dela za hišna popravila, nove garaže ali nove hiše. John Ludwig, 20331 Nauman Ave. IV 1-7133. (10,12,16 feb) PrijatePs Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamina First Aid Supplies Vogal SL Clair Ave in E. 68 Sl. — Petrolej so za prodajo zače-li načrtno črpati 1. 1904 v Oklahomi. ČE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite se do nas m. GLOBOKAR 986 E. 74th SL HE l-MOT IVAN TAVČAR: VISOŠKA KRONIKA Tako se nam je v prekletstvo izpremenil blagoslov Felicijanovega vnuka! Od tedaj ,se govori, da stari Visočan na svojem gro-feu straši. Ali Bog se nas je u-smilil in je ukazal skali, da se je zgoraj v robovju odtrgala ter spodaj obtičala ravno nad zemljo, kjer počivajo kosti mojega očeta, zadnjega luterana v tej dolini! VIII. Prihajala je pomlad in me spominjala na očetove ukaze. Na gradu sem opravil vse, in gosposka je pripoznala, da sem Z veliko prijaznostjo je sosed Jakob prevzel opi’avke, za katere .sem ga prosil. Takoj pa zapišem, da jih je opravljal vestno, dokler se nisem vrnil iz nemških dežel. In naj še pristavim, da mu je brat Juri izkazoval pokorščino, tako da v moji odsotnosti gospodarstvo ni trpelo škode. Na dan sv. Florjana odpotiujem nemške dežele 1691. Sv, Florjana dan sta stala na našem dvorišču dva osedlana, lastnik in gospodar visoških | močna konja. Na enega smo na-dveh gruntov. Plačati sem mo-^ožiii moke, kalše, nekaj hlebov ral cele koše denarja: plačal sem (kruha, pa tudi različnega orod-urbaillčino, umrlino, tedenske ja, ker se na taki poti rado pri-vinarje, deseti in dvajseti vinar peti( da moraš tu in tam preno-in bogve kaj še vse; samo zraka, čiti na samoti, kjer ješ samo to, ki ga diham, mi niso obdavčili! kar si skuhal sam. S hlapcem Pač res, v starih časih se je ži- sva bila oborožena kakor voja- velo ceneje ko danes, ko mi je še ka, da bi naju ne mogli ugnati celo prvi hlapec svojo letnino desetih nemških goldinarjev povišal za cela dva nemška goldinarja; in pri tem .sem mu moral obljubiti še ene prtene hlače, kar tudi ni malenkost! Težki so dnevi za gospodarja! Naznanilo se mi je, kar je bilo zapisano v testamentu. Zapisano pa je bilo na prvem mestu, da naj ne postavim v stran obljub ob očetovi smrtni postelji. Brat je dobil petnajsto domačih goldinarjev in da bodi preskrbljen z vsako potrebščino, dokler dela pri hiši. Le sreča, da sem imel v hiši še švedsko vojno blagajno! Ta me je izvlekla iz vode, ker bi bil drugače gotovo utonil. Sv. Florjana dan po jedi sem govoril z bratom) ter mu povedal, da mi je izpolniti očetovo voljo in da se moram vsled tega odpraviti na dolgo pot v nemške dežele. Prigovarjal sem mu, da naj bo pameten pri gospodarstvu in da naj se ne spušča na lehkomiselna pota, kar sem moral dosedaj včasih opaziti; predvsem pa da naj bo pokoren sosedu, ki bo v moji odsotnosti nadzoroval visoško gospodarstvo. Ta sosed je bil Jakob Debeljak, jako spoštovan mož in zelo izkušen kmetovavec. Imel je posestvo tik nas, in po pravici ga je vse spoštovalo, ker je bil že dolgo vrsto let ključar pri Sv. Volniku. Kadar je gospod grajski glavar prijezdil, da bi pregledal in potrdil cerkvene račune, so vselej poklicali tudi Jakoba Debeljaka, in duhovni oče ga je povabil na kosilo v poljansko župnišče, da je sedel pri eni mizi s tako visokim gospodom, kakor je gospod grajski glavar! Te časti je bil mož vreden, ker je bil na vse strani pošten in pravičen. ČISTILNA RAZPRODAJA se nadaljuje do konca tega meseca. Prejeli smo veliko zalogo damskih oblek in bluz. Nakupite zgodaj za Veliko noč, dokler je izbira popolna. ANZLOVAR'S DEPT. STORE 6214 ST. CLAIR A VE. razbojniki, ki po goščavi radi preže na potnike. Sam sem sedel v sedlo, hlapec pa je vodil otovorjenega konja. Proti večeru sva prišla v mesto, da tam prenočiva, ker se je moralo v Loki opraviti še to in ono. Ustavil sem se, kakor vselej, pri Wohlgemuetu. Ali poznal se je razloček! Če .sem prišel prej, ko še nisem bil gospodar, sem moral sam spraviti žival v hlev in gledati, da je dobila kaj zobanja. Sedaj pa, ko je cela Loka vedelai, da sem. gospodar na Visokem, se je prikazal, komaj da sem v prostorni veži zlezel s konja, sam oštir Wohlge-muet in zavpil proti kuhinji: “Visočan je tu,— glej, da mu kaj dobrega pripraviš, gospodinja!” In ni odnehal prej, da sta bila spravljena oba konja in da je bil tovor rahlo in previdno prenesen v gorenje nadstropje, kjer se mi je odkazala spalnica. Ko sem hotel nato stopiti spodaj v pivnico, v prostore; od-kazane kmetoih, se je Wohlgfe-muet temu protivil: “Pojdi, pojdi, z mano greiš v prostore za boljše ljudi! Čemu sem pa zidal novo hišo?” Res je bil Kašper Wohlge-muet, ko je leta 1660. pogorela skoraj vsa Loka, na pogorišču postavil1 novo, gosposko hišo, kakor jih še celo v Ljubljani ni mnogo! Zgoraj na prostorni veži je bila pripravljena dolga in široka miza, h kateri so na večer prihajali loški gospodje, da so pili vino in tisto zoprno pijačo, ki se je pred nekaj leti pri-tepla k nam iz nemške dežele. Tu-sem ni smel prihajati vsakdo, .smeli so prihajati le tisti, ki so v Loki kaj šteli; kar se nam ni videlo čudno, ker je tu in tam prišel v to'družbo še celo gospod grajski glavar. Ni tudi čudno, da mi je srce nekaj tolklo, ko sem tisti večer stopal za oštirjem. Pri mizi je že sedelo nekaj loških gospodov. Bil je tu grajski protipisar, grajski žitničar, mestni pisar, mestni pek in še nekaj meni neznanih meščanov. Sedeli so v dimu in imeli prav slabo razsvetljavo. Pa sem vendar takoj opazil, da družba ni pri dobri volji in da se gospodje kislo drže. Vedel sem tudi, zakaj. K mizi je bil namreč prisedel Primož Bergant, ki je imel znano svojo pretepaško gostlino v Oslovski ulici, kjer so obstajali tovorni hlapci in kjer je imel hlev za. tovorne konje in tovorne konje in tovorne osliče. Proti večeru je bil Primož že navadno pijan. Takrat je prav rad smuknil v tujo gostilno, bodisi iz radovednosti, bodisi da mu doma žena ni dovoljevala več pijače. Rad je silil v bolj gosposke družbe. In tako je prišel tudi danes k mizi na zgornji veži Wohlgemuetove pivnice. Vrinil se je med gospodo, golorok in siten. Ko je naju Bergantov oče zagledal, je veselo izpregovoril: “Ej, Kašper, kje pa tičiš, vraga! Dolgo že vpij en, pa te le ni! Zatorej prinesi merico nemškega olja. Imam pravo poželjenje po njem!” “Kdo te je klical.” se je zajezil Kašper, “in kdo te je najel, da nadleguješ gospode?” “Kakšne gospode?” je odgovoril Bergant zaničljivo. “Takih gospodov ti na Lebniku, če hočeš, nagrabim na koše! Kali od teh živiš? Mi ti izpijemo tvoje kislo vino, kolikor ga ne popi-ješl sam, in še za drag denar! — Torej prinesi!” V tistem hipu ga je Wohlge-muet že tiščal za vrat ter ga tiral proti stopnicam. Tam ga je pehnil od sebe, da se je Primož lovil ob steni. “Kakor češ — za svoj denpr dobim povsod pijače in boljše od tvoje! Ti in tvoji gospodje v mojih očeh še tistega ne dosežete, kar puščajo konji in osli po cestah!” V srdu je odšel. Gospodje so bili nevoljni, in oglasil se je žitničar Triller: “Če boš take ljudi puščal sem gor, boš kmalu sam sedel pri tej mizi!” Grajski protipisar Janez Avguštin Schwinger pa je dodal: (Dalje prihodnjič.) AVE AFELY CLAIR AVINGS 813 East 185th Street 25000 Euclid Avenu« mmmMl **• Clair Avenue Se priporočamo 7A POPRAVITI ALI STAVITI NOVO STREHO ALI ŽLEBOVE. VRŠIMO VSA V KLEPARSKO STROKO SPADAJOČA DELA. NAŠE DELO JE POZNANO IN ZANESLJIVO FRANK KURE Lahko pišete na ta naslov: R. F. D. No. 1, Route 44, Newbury, Ohio Pokličite teiefonično: JOrdan 4-5503 Imenik raznih društev kranjsko Slovenska Catoliška Jednota liRUŠTVO SV. VIDA. ST. 25 KSKJ Duhovni vodja Rev. Louis B. Bazuk, predsednik Frank A. Turek, jodpredsedmk Albin Orehek, taj-lik John J. Polž, 1164 Norwood Rd., el. HE 1-0955; zapisnikar A. ■krniš« Sr., blagajnik Louis Krajc, Nadzorniki: Anthony J. Fortuna, John Gornik, Joseph J. Nema-lich; vratar in zastavonoša Andrew •iamejc; vodja atletike in mladinke aktivnosti John J. Polž; za-itopnik za SND in N. A. banko \nthony J. Fortuna; zastopnika za )bio KSKJ Booster Club John i. Polž in Albin Orehek; zastopnika a Ohio KSKJ dan. Daniel Po-itotnik, Anton Strniša in Frank A. Turek, za pregledovanje novega ■lanslva vsi slovenski zdravniki. Društvo zborujte vsax yrvj torek, v mesecu v sobi št. 4 sole sv. ’/i« ob 7:30 zvpč^t* asps- ment se začne pobirati ob 6:30 pred ejo in 25. v mesecu v dvorani z veer ob 6:00. Od 26. pa do konca me-eca na domu tajnika od članstva, ki nu ni mogoče plačati poprej. V dru-tvo se sprejemajo novi člani in članl-e op 16 Po 60 leta In se Jim nudi pet ■rst zavarovalnine od $250 do $5,000. lolniška podpora znaša-$7. in $14.00 ia teden. V društvo ae sprejemajo udi otroci od rojstva do 16. leta V 'učaju bolezni se naj bolnik lavi nri ilniku. da dobi zdravniški list in karto : rnvna nul se oo pravilih Jednote Tudi najnovejše smrtninske cerfi-fikate od $250 do $5,000; bolniška podpora je $7 ali $14 tedensko. V mladinski oddelek se sprejema otroke od rojstva pa po 16 leta. Odbor za leto 1957 sledeč: Duhovni vodja Rev. Louis Baznik, preds. Marjanca Kuhar, podpreds. Mary Otoničar, taj. Maria Hochevar, 21241 Miller Ave., tel. IV 1-0728; blagajn. Frances Macerol. Zapisnikarica Pauline Stampfel. Nadzornice: Fran. Novak, Josephine Ambrosic in Paul ine Stampfel. Rediteljica Julia Slogan Zastop. za ženske in mladinske aktivnosti: Frances Nemanich. Zastopnice za Ohio KSKJ Dan: Marjanca Kuhar, Dorothy Strniša, Mary Otoničar, Frances Macerol. Zdravniki: Vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsak prvi ponedeljek v mesecu v šoli sv. Vida soba št. 4 ob 7:00 zv. Ases.ment se pobira vsak tretji pondeljek od 6. do 7. ure in vsakega 25. v mesecu od 6 do 8 ure v ravno istem prostoru. operacij in smrti. Asesment se pobira na vsaki seji tretjo sredo, v JDN Domu, vsako četrto nedeljo v | PODRUŽNICA ŠT. 47 SŽZ Duhovni vodja Msgr. J. J. Oman, mesecu pa v Baragovem Domu na predsednica Terezija Bizjak, pod-6304 St. Clair Ave. ob 11. uri; oziro- preds. Louise Kastelec, tajnica Jen-ma po deseti sv. maši. inie Pugely, 10724 Plymouth Ave., --------------------------------- Garfield Hts., O., LU 1-4230; bla- DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA,1 gajničarka Antonija Dolinar, za- _ , . ,191t,ksk4 , „ Ipisnikarica Helen Tomažič, nadzor- Duhovm vodja Rev. Frank Bren- nice Antonia Brne, Rose Brgoc nan, predsednik Alphonse Sajovic jn Anne Kresevic, zastavonoša Eva podpredsednica Ange a Derganc, j Qzbolt zastopn*e za s. N. D. na tajnica Matilda Ropret 19601 Kil- E, 80th st so Terezija Bizjak, An-deer Ave.. tel. KE 1-2863; blagajni- tonia Do]inar. Za SND v M le carka Ann Troha, zapisnikarica Heights> stan]ey Ave . Anna Kre. tretji petek v mesecu ob 7:30 zvC' čer v SND staro poslopje št. 4^ p Vera Troha. Nadzorniki: Fran- ces Globokar in Antonia Carr. Zastopnik za Jugoslav Center: Alphonse Sajovic; za Ohijsko ligo Aye KSKJ: Matilda Ropret. Za pregled novih kandidatov: vsi slov zdravniki v Clevelandu in Euclidu. Društvene seje se vršijo vsako drugo sredo v mesecu na domu tajnice ob 7:00 uri zvečer. sevic, Jennie Pugely. Seje so vsak drugi mesec na četrto nedeljo v mesecu ob 2:00 na 8601 Vineyard Slovenska Dobrodelna Zveza PR. SLOVENEC ŠT. 1 SDZ Predsednik C. Vrtovsnik, podpredsednik Matt Modic, tajnik Joe L. Zab, 13368 Lake Shore Blvd., tel. MU 1-2703, blagajnik Frank Penca. DRUŠTVO SV. KRISTINE ŠT. 219 KSKJ Duh. vodja: Rev. A. Bombač; predsednik: Anton Tekavec- pod- zapisnikar Frank Kačar. Seje so predsednik: Frank Drobnič; tajni- vsako 2. nedeljo v mesecu ob 9:30 ca: Jennie Gustinčič, 18800 Abby zj- v SND na St. Clair Ave. Ave., tel. KE 1-8325; blagajnik: DRUŠTVO SV. ANE. ŠA. 4 Sili Predsednica Jennie Stanonik, Matt Tekavec; zapisnikarica Ana Math1 Tnt "i harf 7H e"? e n'' Troha; ^zd iv-' Podpredsednica Angela Kofal, tajnik: dr. A. Skur; zastopnika za ntica ^nni® ^uvak- of20^.B1^e; KSKJ dan Frank Drobnič in Ana ®ton® kuc ld 2,1 ’ 0hl0’ .'e' Debeljak. Seje se vrše vsako dru- EV ?-o27J- blagajničarka Josephine go nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. prazein-Ambrozic zapisnikarica v_ solski sobi sv. Kristine. Ve, T.evec. Rose L. Erste in Rose Hoffert. Rediteljica Antonija Mi- DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA ŠT. 226 KSKJ hevc. Mladinski aktivnosti Stephanie Kosorog. Seja se vrši vsako dru. uSkLrb? £>'•"*v “ ^ preieav°........................ predsednica Mary Wolf, tajnica vega clanstva VS1 slovenski zdrav-Mary Zupančič, 6124 Glass Ave., trt. EX 1-4767; blagajničarka Jean Grčar, 639 E. 102 St., PO 1-6651; blagajničarka bolniške podpore niki. DRUŠTVO NiPKEDNI SLOVENCI ŠT. 5 SDZ Predsednik Thomas Kraich, taj. Mary Zupančič; zapisnikarica Mary Matt Debevec, 24151 Yosemite Dr., Semen. Poročevalka v Glasilu Mary IV 1-2048; blag. Thomas Kraič, za-Zupančič. Nadzorni odbor: Frank pisnikar Frank A. Turek. Nadzorni Sega, John Zupančič in Ivan Rig- odbor: Laddie Debevec, Frank Šte-ler. Zastopnik za klub SND in del- fe jn Srečko Eržen. Društvo zbo-niških sej: Ulrich Lube. Vsi slo-; ruje vsako tretjo nedeljo v mesecu venski zdravniki. Seje se vršijo ob' 9 urj zjutraj v SND, soba št. 3 vsako prvo nedeljo v mesecu ob dveh popoldne, staro poslopje SND. (staro poslopje) na St. Clair Ave. Slovenska ženska zveza SLOVENSKI DOM, ŠT. fi SDZ Predsednica MoPv Leffat. podpredsednica Rose Ule. tajnica Albina Vesel, 877 E. 185 St., tel. IV 1-0319; blagajničarka Jennie Hrva- DR. SV. LOVRENCA ŠT «3 KSKJ Duhovni vodja Rt. Rev. J J. ..'man, preds. Louis Simončič, pod-predsed. Ant. Zidar, tajnik Ralph Godec, 3559 E. 80 St., tel. VU 3-6324; :apisn. Jacob Resnik, blag. Josip W. Covach; nadzorniki: Louis Shuster, Silvester Urbančič in Emeric Kor-ian. Zastavonoša Joseph W. Kometi. Zastopnika za SND na 80. St. Jos. V/. Kovach in John Krofi, za-■topnik za SND Maple Hgts., Louis Mmoncic; zastopniki za atletiko in booster Club: Joseph W. Kovach in Ralph Godec; zdravniki: dr. Anthony J. Perko, dr. A. Skur, dr. J. Folin, dr. Val. Meršol in dr. F. felercic. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni popoldne v SND na 80. cesti. Sprejema članstvo od rojstva do 60 let starosti. Bolniški asesment 65c na mesec in plačuje $7.00 bolniške podpore na teden, če je član bolan mt dni ali več. Rojaki v Newbur-ghu, pristopite v društvo sv. Lovrenca. DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. Član, predsednica Josephine Mulh, odpredsednica Frances Lindič, taj-lica Josephine Winter, 3559 E. 80 -t.; blagajničarka Antonija Debe-! k, zapisnikarica Agnes Žagar. — adzornice: Frances Adler, Helen Krofi in Anna Zbikowski; zastop-'i za SND na 80. St., Frances Eindich in Mary Filipovič; za SND na Maple Heights, Anna Kresevic, zastopnici za Ohio KSKJ Boosters in mladinsko dejavnost Josephine Winter in Alice Arko; za Federacijo Frances Lindich in Josephine Winter. Zdravniki dr. Perko, dr. Skur in dr. J. Folin. Seje so vsako i. nedeljo v mesecu ob eni uri popoldne v SND na 80. cesti. DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ Duhovni vodja Rev. Matt Jagei, predsednik John Habat, podpredsednik Charles Pezdirtz, fin. taj nik Joseph Ferra, 444 E. 152 St., tel. KE 1-7131; bol. taj. Mary Korošec PO 1-1642; zapisnikarica Anna Kozel, blag. Louis Jarem; nadzorniki Frances Somrak, Anna Sko-lar in Carl Sterbenz. Vratar James Kastelc. Zdravniki; Dr. Skur, Dr. C. Opaskar, Dr. Louis Perme, Dr. Raymond Stasnv in Dr. Leopold Urankar. Seje se vršijo vseak tretji četrtek v mesecu obz 7:30 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Asesment se pobira pred sejo, prvo nedeljo po seji v dvorani pod cerkvijo Darije Vnebovzete od 9 do 11. ure do-ioidne ter 24, in 25. v mesecu v Slo-enskem domu. Društvo sprejema otoke od rolstvB do 'fl leta za zavarovalnino od 8250 do $1000 brez zdravniške preiskave ter odra.sle od 16. do 60 leta aa zavarovalnino od $250 do $5.006 r> bolniške nortpore na dan DRUŠTVO SV. MARUE MAGDALENE, ŠT. 162 KSKJ Sprejema članice od 16 do 60 leta. DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ Predsednica Theresa Lach, podpredsednica Mary Hosta, finančni in bolniški tajnik Joseph Grdina, 6113 St. Clair Ave., Tel. UT 1-4349; blagajnik Joseph Ovsenek, zapisnikarica Josephine Ovsenek. Nadzornice: Josephine Weiss, Anna Palčič in Frances Kave. Zdravnik dr. F. J. Kern. Za preiskavo vsi slovenski zdravniki. Seje vsako tretjo sredo v mesecu ob 7 uri zvečer v J. D. Narodnem domu na 4533 W. 130 St. Društvo spada v Centralni bolniški oddelek K. S. K. Jednote, ter ima poleg tega svojo društveno boi-niško blagajno. Zavarujete se lahko za $1.00, $2.00 ali $3.00 dolarje na dan bolniške podpore. Sprejema se člane: V mladinski oddelek od 1 do 16 leta; v odrasli oddelek pa od 16 do 60 leta. Zavarujete se lahko od $250.00 do $5,000.00. Najnovejši moderni certifikati; plačljivi 20 let. S tem si prihranite denar za stara leta; kakor bi ga nosili v banko in pri tem ste še živ-1 jensko zavarovani. Za pojasnila se obrnite do uradnikov društva. V društvo se sprejema člane brez zdravniške preiskave od 1 do 45 leta starosti. Poslužite se prilike ter se zavarujte pri tem solidnem društvu, za slučaj bolezni, poškodb, PODRUŽNICA ŠT. 10 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE Duhovni vodja Rev. Matija Jager, tin. Zapisnikarica: Anne Cecehc. predsednica Mary Urbas, podpreds. Nadzorni odbor: Frances Stupica in Alojzija Čebular, tajnica Mary Louise Cecelic. Zastopniki za Dom: Camloh, 15926 Holmes Ave., LI 1- Anton Hrvatin, Jennie Hrvatin. 6245; blagajničarka Mary Komidar; Zdravniki: Dr. Skur in vsi ostali zapisnikarica Tončka Repič; nad- slovenski zdravniki. Seje se vršijo zornice: Amalia Novak, Mary Ma- tretji petek v mesecu v Slovenskem toh, Jennie Košir; vratarica Jennie društvenem domu, 20713 Recher Koren. Seje se vršijo vsak drugi Ave. ob 8:00 uri zvečer, torek v mesecu ob 7 uri zvečer v Slov. domu na Holmes Ave. DR. GLAS CLEVELANDSKIH DELAVCEV ŠT. 9 SDZ PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ PPredsednik Louis Erste, pod- Duhovni vodja Rev. A. L. Bom- Pre?sednik Joseph Lausm tajnik bach, predsednica Amalia Legat, Andrew Champa, 1084 E, 74 St., EX podpredsednica Mary Stražišar, 1-2915, blag. John Borso, zapism-tajnica Mrs. Pauline Cesar, 20975 kar 1JosA(?'! P v sobi št 4 SND na St- Clair še vsaki drugi pondeljek v mesecu ve’__________________________________ v šoli sv. Vida. članice sprejema-1 ^ mo v mladinski oddelek takoj odi rojstva, v odrasli oddelek pa 14 do j D ?L9V.fN^J.1ŠT,T-1.4 SDZ , 55 leta starosti. Asesment se pobi- P^edfd,nik M,lkt, Vldna.ar- Pod' ra v šoli tudi 25 v mesecu predsednik Frank Brancelj, tajmk- ------------—_. ________ blagajnik Frank Brinovec, 5609 PODRUŽNICA ŠT. 32 SŽZ I Bonna Ave., tel. EN 1-2061; zapisu Duhovni vodja Rev. A. Bombach,' Mathew Penko, 456 E. 143 St. Nad-predsednica Terezija Potokar, pod- zorni odbor: August De Fraine, Jo-preclsednica Mary Drobnick, tajni- sephine DeFraine, Jennie Shray; ca Theresa Popovič, 24631 Glenfo- vratar Anton Pevec. Zastopnik za rest Rd., RE 1-0562; blag. Barbara klub SND Mike Vidmar. Zastopnik Baron. Zapisnikarica Frances Per- za delniško konferenco SND John me. Redit. Frances Sokach. Nad- Sušnik. Društveni zdravniki so vsi zoim odbor: Ann Cooke, Anna | slovenski zdravniki. Seje se vršijo Chinchar. Seje se vršijo vsak prvi vsako drugo nedeljo v mesecu ob torek v mesecu v dvorani sv. Kri7 8:30 dopoldne v SND na St. Clair stme. Ave., v starem poslopju zgoraj. PODRUŽNICA ŠT. 41 SŽZ Duhovni vodi« P°v. Metila Jager, predsednica Rose Pujzdar, podpredsednica Mary Markel, tajnica Ella Starin, 17814 Dillewood ^d-» tnl- IV 1-6248; blagajničarka M. Debevec, zapisnikarica Anna Rebol. Nadzornice: Mary Cerjak, Rose Strumble in Nellie Pintar. Zastopnica za SDD Mary Markel. Seje ^ vršijo vsak prvi torek v mesecu v Slovenskem delaveskem domu na Waterloo Rd. soba št. 3. DRUŠTVO BLED ŠT. 20 SDZ Predsednik Frank Arnšek, P?,’ predsednik Anton Pelko, tajnih Anna Mae Mannion, 10012 Andfj' son Ave., Dl 1-6136, blag. Apolonij3 Kic, zapis. Jakob Resnik, nadzot' niki Andy Tumbi, John Krofi, D1' lian Pelko; zastopnika za SND n3 E. 80th St.: Anton Škufca in Ap0'0' nia Kic; zdravniki dr. A. Perko, ^ J. Fplin in Dr. A. Skur. Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu v SNP na E. 80 St. ob eni popoldne. COLLIN WOODSKE SLOVENK® ŠT. 22 SDZ Predsednica Mrs. Stefi Končali1 podpredsednica Mrs. Frances mar, finanč. tajnica in blagajnica ka Rose Mickovic 19612 Cherokee Ave., IV 6-0462; zapisnikarica Mary Černigoj, nadzornice K°s Šimenc, Valeria Pollitt. in Gertr11 de Bokal. Zastovonošinja Mrs. M. Malovrh; zdravniki: dr. A. Skur dr. V. Opaskar. Seje so vsako sredo v rhesecu ob 7:30 zvečer Slovenskem domu na Holmes 1 v spod. dvorani DR. KRALJICA MIRU ŠT. 24 bP* Predsednica Agnes Žagar, P0, predsednica Mary Filipovič, tajF ca Alice Arko, 7816 Union Ave., ” 1-7540, blagajničarka Agnes ZaSa' zapisnikarica Mary Filipovič, na zornice: Josephine Winter, Ang®-Gregorcic, Veronica Škufca. ®e. je so vsak tretjo sredo v mesecu a 7:30 v Slov. nar. domu na E. 80 DR. EUCLID ŠT. 29 SDZ Predsednik Stanley Dolenc, predsednik Joseph Macerol, taja' blagajnik Frank Požar, 23020 cy Ave., Euclid 23, O., tel- 1 j' 1-6048, zapisnikarica Amalia Kra ’ nadzorniki: John Dodich, ^a1; Nocb in Vincent Kolman. Zastopa ki za klub društev A.J.C. Fraa^ Gorjanc, Amalia Krall in Noch. Zdravniki vsi slovens Seje vsak tretji petek ob 7:30 zV čer v A.J.C. na Recher Ave. DKUSTVO SV. I UUILIJE ST. 37 » , Preosednica Nettle Zarnick, P?,, predsednica z\nna Zalar, taja' Louise Piks, 1643 Crest Rd. Zone ^ EV 2-1319, blagajn. Cecilia Zniaalr sic, zapisnikarica Fanny Nadzorni odbor: Mary Otoni® ' Emma Tofant in Dorothy Vsi slovenski zdravniki. Seja se ^ ši vsako drugo sredo v mesecu 8:00 zvečer v SND na St- Clair A " soba št. 4 staro poslopje. DR. NAŠ DOM ŠT. 50 SDZ Predsednik Stanley Perv^nr podpredsednik Frank Sternberg tajnica Jennie Pugely, 10724 * • mouth Ave., Garfield Heights, LU 1-4230, blagajničarka Ant°a Dolinar, zapisnikarica Theresa ^ stotnik, nadz. odbor: preds. Fra Žiberna, Helen Tomažič, Bizjak, za-tavonoša Stanley RePp. nje in Frank Stemberger, zaS niki za SND na 80 St. Stanley vanje in Frank Stemberger, za s gt na Prince Ave. Frank Stembe®r Seje se vrše vsako tretjo sob°!!0g(]l mesecu ob 7:30 zvečer na 8 Vineyard Ave. __ Slovenska moška zvez* PODRUŽNICA ŠT. 3 SMZ 0l, Častni predsednik Chas. Ben 0,i' predsednik James Kastelic, P ^ oredsednik Martin Romih, 'f'cu Frank Perko, 1092 East Vff' JO-*' 3p' nK tel. IV 1-5658; blag. Martin tich, zapisnikar Joseph H°ce ■ Nadzorniki: Valentine Kosec, ^ Perušek in John Majerle; zaSa] ^ nika za Federacijo SMZ: j0p- M. Perko, Martin Valetich; zaSTi0l' nik za klub društev S. D. na .g fie nios Ave.: James Kastelec. Sej 0b vrše vsako 4. nedeljo v mesec 1:30 uri popoldne v Slovenskei^ g(e mu na Holmes Ave., kjer Pa 0