ŠeKtJarske a! m MALCE DRUGAČNA TRCJDjmTC ZA RAZVAJANJE OBČUTKOV VAM ŽELI "DOBER DAN!" RIESIEVNA Mestni trg 3, 3230 Šentjur, tel.: 03 747 14 00 <$ A jSa 158.00 10/1 A S , Sladoled tuš 3/1 *vanil.-jagoda *cappucc.-kokos *vamil.-čokolada 619. 90 kos Jogurt zeLena oouna 180g ‘darovnica CA 00 •gozd. sadeži 'im e kos Jabolčni nektar TUŠ 1,51 169. Fruc i,5i •limona •pomaranča 159. 90 kos 00 kos Cene veljajo od 23.8.do 23.9.04, oziroma do razprodaje zalog! Kis za OOO 90 vlaganje • 31 Zelenjavne ribe VVEEKEND ' 169. i1 I . 90 r-^ kos Sir Edamec ZELENA DOUNA 949. 00 kos Slike so simbolne. Vse cene so v Sm Živeti 2 nami je ceneje GRADBENIŠTVO, TRGOVINA, STORITVE Elbatrade do. I KLIMA NAPRAVA /hlajenje-gretje/ 2.6 kW, z montažo že od 109.900.- sit ANTON KOŽELJ, Ljubljanska cesta 26, 3230 Šentjur tel.: 03/ 749 21 51 fax: 03/ 749 21 50 gsm: 041/ 771 151 • KLIMATSKE NAPRAVE • MONTAŽA - SERVIS PANASONIC AIRMET GORENJE MATRIK ECOAIR ARISTON e uvodnik Oba državna projekta na Šentjurskem, pločnik v Vrbnem in most v Hotunjah, sta bila neposreden povod za za Šentjur bolj redek dogodek, za ministrski obisk. Poleg ministra Pavlihe in direktorja Direkcije za ceste Žavrlana je bilo tu še kup drugih državnih »cestnih« pomembnežev, ki se jim na prste tako ali drugače lepijo državne milijarde, ter seveda tudi vsi, ki v šentjursko-dobjanski politiki kaj pomenijo, od svetnikov KS do podžupanov, županov, poslancev ... Minister si je v Vrbnem privoščil oh in ah prijazen govor, župan Tisel in mali župan Brodej sta sejala rožice, godba na pihala je dočakala svojih pet minut, šentjurski župnik Čeh, čeprav že na odhodu iz Šentjurja, si je, podobno kot nekoč dekan Zemljič pri otvoritvi hruševske šole, še uspel izboriti ugleden delež otvoritvene slovesnosti, pevci »Rajskih strun«, folkloristi in šolarji pa so že izpadli iz programa. Ob »cesti smrti«, kot so ji nekdaj rekli, se je zbralo kakšnih 200 občanov, CMC je poleg svoje parole »Gradimo za vas« (Ha, kot da ne bi vsi vedeli, da gradijo za tolarje!) naredil celo asfaltirani prireditveni prostorček, nekakšen oder, na katerem so naši predstavniki ljudstva prerezali slovensko trobojnico, kaesovci so poskrbeli za prireditveni šotor, najeli ansambel ...Skratka bil je velik dan. Gospod Plavčak, eden redkih potencialnih uporabnikov tega pločnika, ki mu sicer cesta smrti tudi doslej ni mogla priti do živega, bo odslej veliko varneje vsak dan potoval od Podgrada do Centra za socialno delo. Če bi minister Pavliha vedel, da se gospod Plavčak zna peljati tudi s kolesom, bi mu morda naredil celo veliko bolj uporabno kolesarsko stezo. Dve uri kasneje se je podoben obred ponovil pri Hotunjskem mostu. Predstavniki ljudstva so bili domala isti, še enkrat so pokazali svojo brezmejno skrb za ljudstvo, z izjemo predsednika KS Vrečka, ki je bil le racionalno hvaležen, prerezali trakec in tako naprej vse do prigrizka pri Gustlu. Ljudstva je tu bilo že bistveno manj, nekoliko bolj »urbaniziranih« Ponkovljanov se pač ni dalo naflancati, da nista obnovljena železniški prehod in most prej dolg države kot darilo njim. Kar pa »sončkovce«, ki so ministru na čas uprizorili ob mostu svoj minikoncert, ni oviralo, da ne bi pri Gustlu zagreznili daleč v noč. Ni znano, če je minister prijel za ušesa CMC-jevce zaradi znamenite mulde pred železniškim prehodom, kjer Ponkovljani vsak dan testirajo avtomobilske amortizerje. Verjetno jih ni, kajti bil je evforičen in svojih ministrskih oči ni spustil malo niže k materi zemlji. Novi most ga je poetično navdahnil, lepo je govoril o mostovih kot simbolih povezovanja, skoraj s tako izbranimi besedami kot župnik Herman, o prometnicah kot žilah, po katerih se pretaka življenjska tekočina, ter »prodajal« modrosti svoje babice, Šentjurčanke gospe Bohorčeve. Slišali smo tudi, kako zavzeto skrbi njegovo ministrstvo za blagor državljanov, da celo »prehiteva samo sebe«. Za ocvirek je povedal šalo na svoj račun, pravzaprav na račun nekega nedoločenega prometnega ministra, in to tako spretno, da je privabil smeh na obraze sicer resnega zbranega ljudstva. Ni kaj, minister Pavliha je »kerlc«, kot se šika, mlad, dinamičen, prijazen in ljudski, da ga človek mora imeti rad. Politik, kot se šika. V dveh razmeroma kratkih javnih nastopih nam je zlezel pod kožo in če bi nam ga LDS na jesenskih volitvah podtaknila kot šentjurskega kandidata za državnega poslanca, bi ji prinesel lep kupček glasov. Ko sem sedel za računalnik, da povzamem Pavlihove ministrske poslanice šentjurskemu ljudstvu, so se začele moje težave: ko sem odmislil njegov osebni šarm in lepe besede, s katerimi nas je zasipaval, od ministra ni ostalo ničesar. Smo zato postavili govorniške odre, sredi dopustov zbobnali skupaj vso našo politično in uradniško elito, ljudstvo, »pleharje«, »sončkovce«, da nam je spretni minister lahko povedal svojo šalo? Že, že, slišali smo, da se je pogovarjal tudi z našimi Občinarji, da »so ga seznanili s šentjursko prometno problematiko«, ki mu je šla tako do srca, da je pri priči zadolžil svoje strokovne službe, ki »so delale, delajo in bodo še naprej delale s polno paro«, da bodo sedaj, ko je on na lastne oči vse videl, s podvojeno vnemo to počele še naprej... In prehitevale same sebe. Seveda je zelo lepo, da nam minister tako neposredno, kot eden izmed nas, pove kaj prijaznega, spodbudnega, pokaže svoj ljudski obraz, smisel za humor, ampak fino bi bilo, če bi nas še prej osrečil s tistim, kar nam je kot državnik prišel povedat. Franc Kovač Ni kaj, minister Pavliha je »kerlc«, kot se šika, mlad, dinamičen, prijazen in ljudski, da ga človek mora imeti rad. Politik, kot se šika. V dveh razmeroma kratkih javnih nastopih nam je zlezel pod kožo in če bi nam ga LDS na jesenskih volitvah podtaknila kot šentjurskega kandidata za državnega poslanca, bi ji prinesel lep kupček glasov. Mesečnik Šentjurske novice izdaja: Šentjurske novice d.o.o., Šentjur Dušana Kvedra 11 Glavni in odgovorni urednik: Franc Kovač Lektoriranje: Nina Gradič Postavitev in oblikovanje: Šentjurske novice Tisk: Tiskarna Petrič, Slovenske Konjice 8,5% DDV je vračunan v ceno Naslov uredništva: Dušana Kvedra 11, 3230 Šenjur Telefon: 03 574 15 00,041 759 816 E-pošta: sentjurske.novice@siol.net Transakcijski račun: Šenjurske novice 06000-0105036264 Naklada: 1100 kom Naslednja številka: 21.9.2004 Časopisje vpisan v evidenco javnih glasil,ki jo vodi Urad za informiranje, pod zaporedno številko 1056 LAHKO BI BILO RE/ Ministri majo nas radi V času enega meseca smo imeli v Šentjurju kar štiri ministrske obiske. Kar je zelo spodbudno - za njihovo stranko in njen predvolilni imidž. Kdo je v kletki? Dilema, ali ministri LDS hodijo po periferiji zaradi naše zanimive eksotičnosti in svetega poslanstva, da bi nas »civilizirali«, ali zgolj zato, da bi eksoti opazili njihovo kultivirano simpatičnost, je povsem odvečna. Preprosto, ljubi ga Med občani, ki zelo ljubijo župana Tisla, je tudi podjetnik Vili iz Zlateč: lastnoročno ga je z avionom popeljal na dopust v Dalmacijo. Da je njegov Vilkograd eden najpogostejših izvajalcev občinskih komunalnih projektov, je zgolj slučaj. Kjer je volja, je pot Naši prvi občinski možje, ki so sredi najbolj vročega poletja brez odvečnega administriranja in brez denarja poskrbeli za nekaj zanimivih spodobnejših cestnih odsekov, so lep primer veljavnosti tega spodbudnega izreka. Erika bo uničila CMC Če je res, da je z ljudsko fovšijo zaznamovane »občinarske« ceste tako izjemno ugodno izpogajala občinska investitorka s pomočjo priporočila blaženemu Slomšku, potem gre dokazano za nekaj podobnega, kot se je zgodilo z ribami in kruhom ob Genezareškem jezeru. Baubau prvič Še dva dneva pred slovesnim odrptjem slivniškega balinišča nam je njegov idejni oče Martin Cmok starejši zagotavljal, da se bo le-to zgodilo tam nekje sredi septembra. Morda je neupravičeno domneval, da bi se poskušali ponorčevali iz virtualnega balinišča - na katerem se balina brez kugel in balinčkov? Baubau drugič Še bolj verjetna je domneva, da je ugledni predsednik slivniških upokojencev, ki je na prizorišče pripeljal skupaj z brezbožnim Desusovim poslanskim kandidatom Gazvodo tudi župnika Šramla, hotel pred upokojeno volilno bazo z medijsko kopreno nalahno prikriti svojo volilno manipulacijo. Osvobojene slivniške ženske Poanto slivniškega balinišča je obelodanil župnik Šramel: slivniški možje bodo namesto s svojimi ženami balinali s kuglami. Njegova ugotovitev je bila sprejeta z vsesplošnim odobravanjem, saj si jo vse strani, skupaj s pronicljivim Markotom, razlagajo vsaka po svoje. Kot dama v »najlepših« letih Čeprav ima naša knjižnica na sebi vse več nakita in je iz dneva v dan bolj »doterana«, svojo »kilažo« težko prikriva. Nesporno bo to lep -»luftšutckeler«. Zmagovalna ali samozadostna strategija? KEA se ne bo šla šentjurske trgovinske vojne, je z učiteljsko avtoriteto odločila njena generalna šefica. In mimogrede opravila tudi s ŠN. Ministra Lahovni! v Bohorju V soboto, 14. avgusta, je bil Šentjur deležen iznenadnega državniškega obiska dveh uglednih ministrov iz vrst LDS, kar predstavlja z ozirom na poletni dopustniški čas za sicer »zabačeni« Šentjur že pravo ministrsko poplavo. Koordinatorka obiska je bila poslanska kandidatka LDS Anita Koleša. LDS se je očitno nadvse resno (predčasno) lotila svoje predvolilne kampanje. Vodstvo Bohorja je ministroma in razmeroma skromnemu šentjurskemu spremstvu (Anita Koleša, podžupan Artnak, direktor OU Palčnik in štirje novinarji) dinamično in všečno predstavilo svoje podjetje, ki ga pa bralci ŠN že poznajo iz ene od prejšnjih številk ŠN. Šolski minister Gaber je spraševal veliko in zanimivo, gospodarski minister Lahovnik, v kavbojkah in športno oblečen bolj podoben povprečnemu gimnazijcu kot ministru, pa se je izkazal za razmeroma dobrega poznavalca lesne stroke. Sicer pa sta več poslušala in manj govorila, pravzaprav nista povedala ničesar, kar bi preseglo splošna spoznanja ekonomije in poslov, sta se pa izkazala kot duhovita sogovornika. Povzemam nekaj slišanih bolj udarnih izjav: Minister Lahovnik: O šentjurski periferiji: »Vesel sem, da se razvija tudi periferija, kar je malo žaljiv izraz, ker za ljudi tukaj je to center.« O nerazumevanju kmetijskega ministrstva za razvoj: »Že večkrat sem povedal, da med Brnikom in Ljubljano proizvajamo najdražji krompir na svetu.« O novinarskem poročanju: »Napišite, da si je (G)aber prišel pogledat, kako v Bohorju delajo bukov furnir. O tujih nevarnosti tujih investicij: »Skrbi me le, da preveč računajo le na poceni delovno silo.« Minister Gaber: O slovenski mentaliteti: »Po celi Sloveniji je jamrovcev več kot preveč.« O nacionalnih trgovskih kvalitetah: »Slovenci nismo pragmatična nacija.« izbor Bogdan Rahten 2Č ■o O O) o ■o 'E 0) E z 0 i. O. Nov par v Zgornjem trgu V okvir rednih letnih zamenjav, ki jih mariborska nadškofija opravlja vsakega prvega avgusta, je bil vključen tudi Šentjur. Tega dne sta namreč začela službovati Vinko Čonč, ki je prišel iz Sv. Duha v Celju in Tadej Legnar iz Sv. Danijela v Celju. Zaposlovalno polletje Do 30. junija se je od začetka leta prijavilo 89 iskalcev prve zaposlitve, 10 stečajnikov in 57 trajnih presežkov. V prvi polovici letošnjega leta je šentjurski urad za delo izdal 3 osebna delovna dovoljenja. V istem obdobju je izdal 25 dovoljenj za zaposlitev in 15 dovoljenj za delo, ki so se vsa nanašala na delo v gradbeništvu. Do konca junija je prejemalo enkratno sofinanciranje 15 težje zaposljivih brezposelnih oseb, od tega 3 invalidi, 9 dolgotrajno brezposelnih oseb in 3 presežni delavci. V 11 programih javnih del je sodelovalo 43 oseb, na mesec pa je bilo povprečno število aktivnih 34. Od junija do junija Zavod za zaposlovanje je primerjalno obdelal junijske podatke. Izmed 1071 prijavljenih brezposelnih (66 v Dobju in 1005 v Šentjurju) jih ima 42,7 % I. in II. stopnjo izobrazbe, 25,1 % III. in IV., 26,6 % V„ 1,4 % VI. in 4,2 % VIL in Vlil. V isti grupaciji je 59,9 % žensk, 23,4 % iskalcev prve zaposlitve, 26,6 % je mlajših od 26 let, 52,1 % je dolgotrajno brezposelnih. Indeks brezposelnosti v primerjavi z lanskim junijem je 91,9, kar je relativno ugoden/ trend. Kazali glasbeno znanje Na Anino nedeljo so v Dobju priredili že 32. izvedbo prireditve Pokaži kaj znaš. Dobjanski kulturniki so v svoj kraj poleg nekaj sto obiskovalcev zvabili dva ducata ansamblov in posameznikov, zmaga pa je potovala v Šmarje. Streha za streho Šentjurja Šentjurski planinci so težavam s kritino na resevniškem planinskem domu sklenili narediti konec. Poleg strehe bodo opravili še nekaj manjših investicij, vse skupaj pa so ocenili na polčetrti milijon tolarjev. Nadejajo se, da jim bodo na pomoč priskočile ustanove, podjetja in posamezniki. in Gaber Direktor Bohorja: 0 ceni lastne delovne sile: »Naslednjih 20 let bomo s to ceno delovne sile garantirano konkurenčni na svetovnem trgu.« O sodelovanju lesarjev: »Razbitost slovenskih lesarjev je totalna.« Podžupan Artnak: O občinskem prostorskem planiranju: » Ob navezovalni cesti Dramlje-Šentjur bomo pridobili okrog 100 hektarov novih zazidalnih površin.« O vplivu velikosti na razvitost občine: »Na lestvici razvitosti smo na diametralno nasprotnem koncu kot na lestvici velikosti slovenskih občin. Poslanska kandidatka LDS Anita Koleša: O svojem volilnem pričakovanju: »Naslednjič vas bom povabila v Šentjur kot poslanka Državnega zbora.« RK. FOTO TEDNA KOLUMNA Piki, takoj daj tačko ministru! /ZJAVA MESECA Dr. Pavliha, prometni minister v Vrbnem: “Smo delali, delamo in bomo delali s polno paro... Tako, da prehitevamo sami sebe! »Šentjurski desant na Laibach« Prav gotovo bo veliko nestrankarsko čutečih občanov jeseni spet »odmetavalo« svoje glasove vsemogočim starim in novim poslanskim kandidatom. Večina se bo oklepala zakoreninjenega mišljenja »saj je vse eno, za koga volim, saj so vsi isti...«. Vendar je tukaj nauk skrajno preprost - nikoli niso isti, so samo boljši ali slabši. Pri tem pa vsi hote ali nehote pozabljajo na osrednji problem, ali poslanci potem ko so izvoljeni, postanejo dobro plačani pozerji, ali pa so sposobni v lastni režiji narediti nekaj za okolje, ki jih je izvolilo. Kaj sedaj? Očitno je, da zadeve, povezane z volitvami poslancev v naši občini, nikoli niso bile usklajene. Oziroma da je bila edina stvar, kije bila usklajena, načelna in samoumevna »komanda« strank v Ljubljani, da je treba ravnati po pravilu, ki ne daje v prvi plan možnosti, da se v občinah izvoli toliko poslancev, kot bi jih bilo možno. Vse skupaj je videti še bolj bizarno, potem ko definiramo, da bi lahko imeli v Šentjurju in Dobju zagotovo, seveda s pomočjo vnaprej dogovorjenih pravil igre in z malo taktičnega glasovanja, štiri poslance. Kar bi bilo seveda zelo OK za naši dve občini, še posebej, če bi bili poslanci v strankah, ki bodo v vladi. Občani bi se morali odločiti predvsem racionalno in gledati predvsem na interese, ki bi našima občinama prinesel največ koristi. Zgodba o takšni samosvoji volilni politiki niti ni tako težko izvedljiva, še več, kupčija je videti imenitno. Zato se malo poigrajmo in naj ima zgodba dva konca. Pri prvem bom izhajal iz realne postavke, da lahko imamo štiri poslance. Severni del občine (Blagovna, Dramlje in Ponikva) voli »svojega« domačina podžupana Jožeta Koržeta(SDS) s Ponikve, za izvolitev bi mu zadostovalo okoli 20 odstotkov občinskih glasov, južni del (Loka, Prevorje, Gorica pri Slivnici, Kalobje in Planina) glasuje za kandidata iz Gorice pri Slivnici Janka Cerkvenika, ki bi potreboval od 10-15 odstotkov. V samem Šentjurju pa se zna spopasti celo pet kandidatov - Šentjurčanov. Najbližje izvolitvi je Marko Diaci, ki zna krepko preseči volilni prag svoje stranke mladih, dovolj bi bilo že 10 odstotkov. Velike možnosti ima tudi kandidat SLS (Ketiševa? - stranki bi bolj koristil stari poslanec), kajti stranka v Šentjurju po pravilu presega strankin državni prag, 15 odstotkov glasov bi bilo več kot dovolj. To pomeni, sever Šentjurja za kandidata SLS, jug pa za starega poslanca Diacija. In še drugi konec zgodbe. Denimo da bomo glasovali po utečenih pravilih. Pri tem bom izhajal prav tako iz realnih postavk: v skrajnem primeru lahko ostanemo brez poslanca. Za nekatere stranke v tem scenariju ni vlog: Desus bo težko prišel v parlament, šentjurska ZLSD dosega le polovičen strankin prag, Nacionalno stranko bo predstavljal kandidat iz Štor, zmagovalka zadnjih volitev LDS pa bo s kandidatko Anito Koleša težko presegla povprečje stranke. Seveda vaše stališče do te zadeve ne pomeni, da se uvršča med »pametne ali butaste«, ampak je preprosto stališče do tega problema, ki teoretično zveni povprečnemu občanu dokaj »cool«. Na Laibach....na Laibach!« L. Žafran ■o O O) o ■c c d) J2 Z o o. Tehnološki priliv Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport je pred kratkim razglasilo rezultate obširnega razpisa za opremo vzgojno-izobraževalnih zavodov. Med preko 4000 računalnikov, ki jih bo ministrstvo sofinanciralo, jih bo 42 prišlo na naše področje. Prejemniki so: Ljudska univerza (8), OŠ Hruševec, Šolski center, OŠ Dobje (7), Šolski center (5), OŠ F. Malgaja (4), OŠ Dramlje, POŠ Blagovna, POŠ Kalobje (2), OŠ Planina, OŠ Ponikva in Vrtec Šentjur (1). Ljudska univerza Šentjur bo prejela enega izmed skoraj 400 zmogljivejših računalnikov. Med 433 prenosnimi računalniki bo po eden prišel na OŠ Dramlje, Šolski center in Ljudsko univerzo. Ministrstvo bo sofinanciralo tudi skoraj štiristo digitalnih projektorjev. Med sedmerico uspešnih pa so: OŠ Dobje, F. Malgaja in Hruševec, POŠ Kalobje, Vrtec, Ljudska univerza in Šolski center. Da bo dokumentiranje lažje, si bodo na Kalobju in Ljudski univerzi pomagali z digitalnima fotoaparatoma. Nageljni za Posočje Na Mestnem trgu v Šentjurju je v soboto, 14. avgusta, potekala akcija »Aktivna pomoč - nagelj za Posočje«. Projekt poteka na nacionalnem nivoju v organizaciji Aktivne Slovenije, Društva Sončnica in Junijske liste. Aktivisti so mimoidočim za prostovoljne prispevke ponujali nageljne. Izkupiček 70.060 tolarjev je eden najvišjih, kar so jih zbrali v Sloveniji, in bo namenjen družini Kravanja iz Čezsoče, ki jih je nedavni potres močno prizadel. Po besedah vodje Iniciativnega odbora Aktivne Slovenije Šentjur Damjana Tavčarja so bili Šentjurčani za akcijo zelo dovzetni. Aktivna Slovenija je tako stopila tudi na šentjursko politično prizorišče. G. Tavčar, ki prihaja iz Šentjurja, pravi, da je šentjurski občinski odbor v fazi ustanavljanja, saj si prizadeva najti somišljenike. Čeprav na prizorišču naj ne bi bilo predstavnikov šentjurske politike, je Damjan neobremenjen, saj meni, da program AS prinaša aktivno politiko, ki jo bodo ljudje radi sprejeli. e AVNOMNENJ/KA RAZI/KAVA »Pametni se ne želijo ukvaijati s politiko, zato so obsojeni, da jim vladajo neumni« Sredi počitniškega avgusta bodo naši edini stiki s politiko namenjeni volitvam za poslance Državnega zbora. Kandidaturo Marka Diacija podpira dobra tretjina vprašanih, druga je Anita Koleša, na tretjem mestu podžupan Jože Korže. LDS je še vedno v vodstvu, drugi dve vladni stranki ZLSD in DeSUS pa krepko na repu. Podžupani Jože, Drago in Jože so solidno opravili z ocenjevanjem. Ropova vlada ni izpolnila pričakovanj pri 55 odstotkih naših občanov. Te novice se bodo ponavljale iz dneva v dan. Če jih prebirate z običajnimi pričakovanji bralca, da bi izvedeli kaj novega, res ne boste mogli veliko razbrati iz njih. 46% 35% ne vem Lestvica poslanskih kandidatov AVGUST 2004 lasi bodoči poslanci Naključni opazovalec si o poslancih misli le tri stvari: da nenehno govorijo in nič ne povedo, drugič, da od navzočih skoraj nihče nikogar ne posluša, in tretjič, da so pri glasovanju zanesljivo vsi proti. Koliko manj problemov bi v zadnjih desetih letih bilo, če bi bili poslanci vsaj kdaj pa kdaj ravnali po svoji pameti! Ali imamo v naši občini poslanske potenciale. Prvi vtis je, da kljub temu da je 46 odstotkov vprašanih še neopredeljenih, še najbolje kaže našemu poslancu Marku Diaciju, saj bi zanj glasoval vsak tretji - 35 %. Vendar pa prav on lahko postane naš največji luzer. Če stranki SMS ne bo uspelo preseči volilnega praga, bo šla očitno v nič gora naših glasov. Kot vse kaže, Diaci ni v pravi stranki, saj bi za SMS glasoval le vsak njegov četrti podpornik. Koleševa je druga, vodilni dvojici pa sledi Korže - 20 %, ki je dobil največ glasov na severu občine. Kandidat NSi iz Gorice Cerkvenik je dobil 11 odstotkov, kar zna biti premalo za poslanski sedež. Prikriti strah gotovo preganja četico ostalih kandidatov iz Šentjurja (Sleparjeva - ZLSD, Gazvoda - DeSUS in še neznani kandidat SLS), ki si bodo morali svoje glasove še krepko prigarati. Hriberšek, kandidat SNS, ni dobil niti enega glasu. Seveda je tukaj še neznani kandidat SLS, ki zna pobrati 10-15 odstotkov glasov, ki jih zagotavlja šentjurski glasovalni bazen. Strankarsko oblačno noletie Čeprav ima LDS na državni ravni precejšnje težave z medijsko podobo zaradi odmevnih afer in klientelizma, je v Šentjurju še vedno v vodstvu s 25 odstotki, opozicijska SDS (18 %) je še na sigurnem drugem klinu, tretje uvrščena SLS pa je svoj avgustovski seštevek, kljub temu daje še brez imena svojega kandidata, zaokrožila na 14 odstotkov. Naslednja tri mesta so zasedle NSi - 12 %, SMS - 8 % in ZLSD s 6 odstotki podpore. Na repu je SNS z 2 odstotkoma. DeSUS s 5 odstotki ostaja Strankarsko prerivanje AVGUST 2004 -procentualno od 54% opredeljenih 46% Neopredeljeni DeSUS @ najbolj neopazna stranka vladne koalicije. Na lestvici se je pojavila tudi Kekova stranka AS-Aktivna Slovenija - 4 %, ki je prejšnjo soboto delila rdeče vrtnice v središču Šentjurja. Vse naštete stranke morajo računati še na četico obrobnih strančic, ki bodo tudi v Šentjurju pristavile svoje lončke in jim odščipnile nekaj odstotkov. Veliko vprašanih, kar 46 odstotkov, ne razmišlja o strankarskem opredeljevanju in očitno sledi pregovoru: »Pametni se ne želijo vpletati v politiko, zato so obsojeni, da jim vladajo neumni.« Podžupani V anketi smo zastavili vprašanje, kako občani ocenjujejo delo naših treh podžupanov na polovici njihovega mandata. Podžupan Jože Kako delajo naši podžupani? Dobro 60 0//° ^ Mično O % Ne vem 6% Slabo 24 % Korže se je najbolje odrezalo v svojem severnem delu, v Šentjurju so najvišje postavili Jožeta Artnaka, na jugu občine pa je slavil Drago Arzenšek. Podžupane so občani ocenjevali z oceno od 1 do 3. Skupni seštevek je pokazal minimalne razlike: Drago Arzenšek je zbral 65 točk, Jože Korže 62 in Jože Artnak 59. V povprečju so vsi dobivali povprečno oceno 2, za katero se je opredelilo 60 odstotkov vprašanih. Na splošno so župani slabo poznani, 6 odstotkom vprašanih se niti ne sanja, kdo so podžupani in kaj delajo. Mladi ure za nohte Ena od razlag, zakaj pada podpora naši vladi, bi bila lahko tudi, Ali je Ropova vlada izpolnila obljubljeno? 55% Hle vdm da Šentjurčani premieru Tonetu Ropu zaupajo precej manj kot prejšnjemu premieru, zdajšnjemu predsedniku Janezu Drnovšku. Če je pred leti izgledalo, da se vodilni stranki v vladi LDS+ZLSD zavzemata za odprto ekonomijo in čim manjšo državno regulacijo trga, je sedaj vse prej kot to. Bolj ko se bližamo standardom razvitih držav, je vse več znamenj, da sta stranki zastopnici kapitala in zbirališče pomembnega dela kapitalske elite. Kot taka vlada ni izpolnila pričakovanj 55 odstotkov občanov in le tretjina vprašanih ji še zaupa.____________________________________L.Žafran STATISTIKA: Telefonsko anketiranje je potekalo 14. in 15. avgusta v popoldanskem/dopoldanskem času. Velikost vzorca je 100, opravljeno je bilo 55 razgovorov, drugi niso želeli sodelovati. Anketiranih je bilo 42 odstotkov moških in 58 odstotkov žensk. Vzorec je bil teritorialno usklajen s številom prebivalstva. V anketi nismo upoštevali starostnega povprečja v naši občini. Ocena napake (+/-): 0-4. (anketiranje: ž. žafran) Anita je odlična kandidatka Liberalna demokracija Slovenije - LDS bo za poslanko v Državni zbor Republike Slovenije v okraju, ki obsega občini Šentjur in Dobje, kandidirala Anito Koleša, znano kulturno delavko, po izobrazbi pravnico, staroselko Šentjurja in občasno Dobjanko. Anita zelo dobro pozna naše kraje in ljudi. Z dolgoletnimi delovnimi izkušnjami v gospodarstvu, v družbenih dejavnostih, še posebej v kulturi, s poznanstvom številnih pomembnih ljudi v državi, bi gotovo znala vzbuditi simpatije poslancev in državnih uradnikov ter tako v Ljubljani spretno lobirati za interese tega okolja. Anita Koleša je izobražena in spretna govornica, pri reševanju problemov preudarna in modra, po naravi pa strpna in umirjena. Posebej cenimo njene organizacijske sposobnosti in njen način sodelovanja z ljudmi, ki jim zna prisluhniti. To so kvalitete za poslanko, kakršno zaslužita in potrebujeta občini Šentjur in Dobje za uresničitev njunih ambicioznih interesov in potreb. Že doslej ju je skušala aktivno sooblikovati, za kar so po zadnjih spremembah na lokalnih volitvah v občini Šentjur vzpostavljeni dobri pogoji. Doslej še nismo imeli boljše možnosti za sodelovanje z državnimi institucijami. Letošnje državnozborske volitve so zato enkratna priložnost, da skozi podporo LDS-u na volitvah naredimo velik razvojni korak naprej in ustvarimo boljšo prihodnost nam in našim otrokom. Zato je Anita odlična kandidatka. Jože Artnak Predsednik občinskega odbora LDS Franc Gazvoda, kandidat Desusa Franc Gazvoda, univ. dipl. econ. iz Zgornjega trga v Šentjurju, se je rodil leta 1945 v Novem mestu. Že med šolanjem na gimnaziji Novo mesto in na Ekonomski fakulteti v Ljubljani so ga njegova samoiniciativnost, vnema in sposobnost organizacije pripeljale do marsikatere vodilne funkcije. Zato ne preseneča njegova poslovna pot, ki jo je začel kot finančni direktor v Ingradu. Dobrih 12 let je bil najprej sanator in nato glavni direktor Ema Celje, v devetdesetih letih pa finančni direktor Aera Celje ter direktor Aero Copy Celje. V zadnjem času se kot samostojni podjetnik ukvarja z razvojno usposobitvijo srednjih in manjših podjetij (MK - trgovina, Tiskarna Ljubljana ...). Skozi vse te funkcije ga ves čas odlikuje dejstvo, da je uspeh posamezne firme gradil na zaposlenih, ki jih je vodil s strokovnostjo in karizmo, zaradi česar se je v vseh podjetjih, kjer je delal, zgodilo marsikaj pomembnega. Prosti čas z ženo najraje preživita s hojo po Pohorju v družbi treh vnučkov. Ves čas ga spremlja tudi predanost šahu. Rad ima lepe gore, zdravo hrano, otroke in šah. Ne mara hinavščine in ‘obračanja’ resnice ter spoštuje poštene, iskrene in zveste ljudi. Politike se je sicer vse življenje otepal, vendar ga je Desus prepričal kot ideološko neobremenjena organizacija, pri katerih imajo prednost dober standard in socialna varnost tako za upokojence kot tudi za vse ostale državljane. Verjame, da je za to potreben gospodarski razvoj, kjer vidi svoj doprinos k pozitivnemu odvijanju lokalnih dogodkov, saj lahko uporabi vse svoje znanje in sposobnosti, pridobljene z bogatimi življenjskimi izkušnjami. Nerazvita gospodarska politika, socialne težave, nerešena infrastruktura in neustrezen odnos do podeželja so izzivi, ki so ga pritegnili h kandidaturi na listi Desusa. Predsednik Desusa Alojz Recko e PARLAMENTARNA iTAVNICA Predvolilna matematika Do volitev v Državni zbor je sicer še dober mesec dni, kljub temu pa je glede šentjurskih kandidatov več ali manj vse jasno. Seveda, kar se kandidatur tiče, kdo bo izvoljen, bomo izvedeli v nedeljo, 3. oktobra, zvečer. V Šentjurskih novicah smo se malce poigrali z izvolitvenimi možnostmi šentjurskih kandidatov. Na nivoju šentjurskega volilnega okraja in celjske volilne enote smo pregledali trende zadnjih dveh parlamentarnih volitev in skušali z upoštevanjem rezultatov drugih volitev, trenutne politične situacije in »moči« kandidatov napovedati njihove možnosti za poslanske sedeže. Seveda gre za ugibanja in ne za ekspertizo, katere namen bi bil vplivati na javno mnenje. Stranke in kandidate obravnavamo po vrstnem redu glede na rezultate parlamentarnih volitev leta 2000. LDS in Anita Kolesa Šentjurska LDS je bila na zadnjih parlamentarnih volitvah sicer relativna zmagovalka tudi v Šentjurju, toda Boris Zupanc je kljub 29,74 doseženih odstotkih bil kar daleč od poslanskega sedeža. V celjski volilni enoti, ki šteje 11 okrajev, je namreč LDS v kar devetih dosegla boljše rezultate, poslanci pa so postali kandidati v Celju (Slavko Gaber), Velenju in na Ravnah na Koroškem, kjer so vsi dosegli več kot 40 % rezultat. Podobno je bilo leta 1996, ko je za LDS v Šentjurju kandidiral Jože Artnak, ki je pri nas z 22,16 % osvojil drugo mesto, v konkurenci eldeesovcev v svoji enoti pa šele deseto. Tudi sodeč po rezultatih drugih volitev, šentjursko volilno telo ni posebno naklonjeno liberalni demokraciji. LDS je močnejša v urbanih okoljih, zato je težko verjeti, da bi Anita Koleša uspela doseči vsaj podoben rezultat kot njeni kolegi kandidati v Celju, Velenju ali Slovenj Gradcu. Koleševa je sicer čisto solidna kandidatka, ki se je izkazala s svojim dolgoletnim uspešnim delom v kulturi, tudi njena prepoznavnost ni slaba, a bi njena izvolitev vseeno pomenila veliko presenečenje. V samem Šentjurju bi še najbrž šlo, toda na drugih voliščih je LDS brez realnih možnosti. SDS in Jože Korže Na volitvah leta 2000 sta poslanca SDS iz celjske volilne enote postala Mirko Zamernik iz Mozirja in Franc Sušnik iz Žalca, oba pa sta dosegla več kot 20 % glasov. Šentjurski kandidat Zoran Justin je bil s 13,45 % nekako v povprečju svojih strankarskih konkurentov v peti volilni enoti in seveda daleč od državnega zbora. Štiri leta prej je Franc Kovač dosegel 19,66 %, kar je bilo celo nad državnim SDS povprečjem, a sta bila takrat kandidata v Celju (Štorah) in Mozirju zanesljivo pred njim. Šentjurska SDS praktično že deset let dosega podobne rezultate, vseskozi pa se z nekaj malega odklonov vrtijo okrog 15 %. Takšen rezultat so recimo dosegli na zadnjih lokalnih volitvah, na junijskih evropskih volitvah pa kljub splošnemu pozitivnemu trendu desnih strank SDS z 17,34 % v Šentjurju ni ravno blestela. Treba je tudi upoštevati, da bo na Koroškem za slovenske demokrate kandidiral novinar Miro Petek, najbrž bosta znova kandidirala tudi Zamerrnik in Sušnik, več kot tri mandate pa SDS v peti volilni enoti tudi ob zelo dobrem »dnevu« ne bo dobila. Jožeta Koržeta tako zagotovo čaka težko delo. V zadnjih dveh letih si je Ponkovljan kot podžupan sicer povečal prepoznavnost, tudi resor koordinacije dela s krajevnimi skupnostmi bi mu lahko zaradi številnih neposrednih stikov z ljudmi koristil, a je vseeno težko verjeti, da bi uspel prehiteti favorizirane esdeesovce iz celjske VE. ZLSD in Andreja Stopar Tudi za šentjursko ZLSD lahko v nasprotju s stranko na državnem nivoju ugotovimo kronično krizo in stagniranje volilnih rezultatov. Leta 2000 je zanje kandidiral podjetnik Branko Golob, ki je s 5,9 % dosegel drugi najslabši strankarski rezultat v celjski volilni enoti, nič kaj bolje pa ni šlo Cvetu Erjavcu, ki se je leta 1996 ustavil pri 5,19 %. Nekoliko bolje so se šentjurski zlsdjevci odrezali na zadnjih lokalnih volitvah, ko sta lista in županska kandidatka Dubravka Turk dosegli dobrih 7 %, vendar pa je takrat bilo bistveni manj konkurenčnih list. Na evropskih volitvah, ko v igri ni bilo lokalnih obrazov, so dosegli 9,41 %, kar je še vedno daleč od državne ravni. Podobno kot druge velike stranke tudi ZLSD v mesta nastavlja znane obraze, tako bo v Celju recimo kandidirala ministrica za kulturo Andreja Rihter, Velenje pa je tako že tradicionalno »rdeče« volišče, kjer kandidat ZLSD praktično ne more ostati brez poslanskega sedeža. Tako tudi Andrejo Stopar čaka silno težka naloga, saj bi morala krepko preseči 10 %, to pa je takorekoč nemogoče. Stoparjeva je sicer kot načelnica Upravne enote med ljudmi zagotovo dobro poznana, toda funkcija »prve lokalne birokratke« ima lahko za prebitje šentjurskih volilnih okvirov tudi negativno konotacijo. SLS in Jurij Malovrh Šentjurska SLS je zanimiv politični fenomen. Po izgubi lokalne oblasti deluje razbito, kar se pa na podpori volivcev očitno ne pozna. Evropske volitve res niso najbolj reprezentativno merilo, a je 18,81 % SLS v Šentjurju pomenilo najvišji rezultat v VE in kar tretji v Sloveniji. O težavah šentjurske SLS priča tudi to, da do minulega vikenda še niso imeli uradnega kandidata. Tudi na strankarski centrali nam niso znali odgovoriti, ali se bo Jurij Malovrh na koncu odločil za novo kandidaturo. Kot je bilo razumeti na strankini novinarski konferenci, naj bi še vedno razmišljal, a se zdi, da bo znova kandidiral. Kljub imidžu rahlo utrujenega in zdolgočasenega politika ima zelo velike možnosti za nov uspeh. Pred štirimi leti je dobil 24,05 % glasov in bil v celjski volilni enoti daleč najboljši med eselesovci. Kot kandidat SKD je leta 1996 dosegel 15,93 %, za SLS pa je takrat kandidiral Roman Moškotevc, ki je dosegel 22, 35 % in le za las zgrešil parlament. SLS ima v Šentjurju očitno neverjetno zveste volivce, njenemu šentjurskemu kandidatu pa gre-paradoksalno-na roke tudi obupno stanje stranke na državnem in regijskem nivoju. V celjski VE Malovrha lahko užene le bivši minister Jakob Presečnik v Mozirju, nevarna pa bi lahko tudi bila žalski volilni okraj in morebitna Šrotova celjska kandidatura. HSi in Janko Cerkvenik Nova Slovenija je bila presenečenje evrovolitev tudi v Šentjurju, saj je z 20,22 % tudi pri nas dosegla zmago. Kljub vsemu je malo verjetno, da bi se lahko takšnemu rezultatu približal tokratni kandidat Janko Cerkvenik iz Gorice pri Slivnici. Pred štirimi leti je Drago Arzenšek dobil 5,71 % glasov, najboljši nsijevec v celjski VE pa skoraj 10 %. Res je tudi, da se je večina kandidatov vrtela med 5 in 7 %, tako da prav velik preskok Cerkveniku ne bi bil potreben, vendar bo letos ob pričakovanem boljšem absolutnem izidu NSi tudi rang za morebitno poslansko mesto s Celjskega višji. NSi Šentjur je na lokalnih volitvah 2002 zbrala 8,65 % glasov. Cerkvenik je širše dokaj neznan kandidat, kljub vsemu pa lahko v Slivnici in gasilskih krogih računa na lepo število glasov. Največje Cerkvenikove konkurente je najbrž potrebno iskati v Mozirju, Žalcu in ponekod na Koroškem, kjer so volivci tradicionalno naklonjeni krščansko-ljudski opciji. DeSUS in Franc Gazvoda Šentjurski Desus doslej ni bil pretirano aktiven v občinski politiki, a imajo očitno za sabo disciplinirano volilno bazo. Toda sodeč po prejšnjih volitvah je njihov skrajni domet dobrih 5 %, kolikor je njihova lista dobila (5,43 %) na lokalnih volitvah 2002. Dve leti prej je za parlament kandidiral neznani Celjan Emil Kolenc, a vseeno dobil dokaj solidnih 4,9 %, leta 1996 pa domačin Stane Šumej 4,3 % Franc Gazvoda je nedvomno sposoben dvigniti »delnice« šentjurskemu Desusu, a je vprašanje, koliko. Skoraj zagotovo upokojenci iz celjske VE enote ne bodo dobili več kot enega poslanca, praktično na vseh volitvah pa je bil daleč najuspešnejši žalski okraj, kjer je leta 2000 danes že pokojni Anton Delak dobil več kot 11 %. To pa je odstotek, kije za Šentjur verjetno nedosegljiv. SNS in Roman Hriberšek Šentjurskega kandidata so predstavili dokaj zgodaj, a je kljub temu da se je preselil v Šentjur, popolna neznanka. Toda zdi se, da volivci SNS volijo predvsem vragolije tria »jezičnih dohtarjev« (Jelinčič, Peče, Barovič) iz strankine centrale. Pred štirimi leti je Sandi Kovačič s Planine dosegel zelo solidnih 6,69 % in za parlamentom zaostal le za dobrega pol odstotka. V Slovenj Gradcu gaje premagala poslanka Sonja Areh Lavrič. Leta 1996 je pri nas neznani kandidat Bobnič dobil le 1,96 %. Možnosti Hriberška so slabe, še posebej ob dejstvu, da bo na Koroškem najbrž znova kandidirala Areh Lavričeva, še bolj pa zaradi kandidature legendarnega televizijca Janka Šoparja v Celju. SMS in Marko Diaci Leta 2000 je Diaci presenetil s 7,52 %, na županskih volitvah je dobil 12,21 %, lista SMS pa v občinski svet s 13,8 % štiri svetnike. Skratka, je v vzponu, kar pa ne bi mogli ravno trditi za stranko na državnem nivoju. Kljub vsemu jim uvrstitev v parlament ne bi smela uiti in v tem primeru skorajda zanesljivo Diacija čaka nov mandat. V Šentjurju si je uspel zgraditi pozitiven imidž, veliko se pojavlja tudi v nacionalnih medijih, ki imajo še vedno največjo moč. Ob podobnem rezultatu kot na županskih volitvah bo zanesljivo najboljši v celjski volilni enoti, ki pa seveda mora biti med štirimi najboljšimi SMS v celotni Sloveniji. Zanimivo je, da bo k temu skušala pripomoči tudi Šentjurčanka Alenka Potočnik, nekdanja košarkarica, ki naj bi kandidirala v Celju. Ostali Zagotovo bo svoje kandidate v našem volilnem okraju postavilo še nekaj strank, a lahko računajo le na drobtinice, če seveda ne bi za kandidata pripeljali kakšno zares odmevno ime, kar pa se z vidika volilne strategije ne zdi logično. Najbrž bodo manjše stranke k nam pripeljale kadre iz drugih krajev, ki pa ne morejo resno poseči v volilni boj. Zanimiva bi lahko morebiti bila le stranka Slovenija je naša, ki se je za novinko solidno odrezala na evropskih volitvah (v Šentjurju 2,53 %), vendar nam iz strankine centrale do zaključka redakcije na naše poizvedovanje (podobno kot iz Aktivne Slovenije, Zelenih, SEG-a in Demokratov) niso posredovali načrtov o aktivnostih v našem okraju. Zaključek Ugotovimo lahko, da imajo pri nas za izvolitev še najmanj možnosti kandidati velikih parlamentarnih strank. V proporcionalnem volilnem sistemu gre pač za nabiranje skupnih odstotkov posameznih list, nekoliko paradoksalno pa za izvolitev kandidata ni pomemben uspeh v volilnem okraju, temveč v volilni enoti, kjer pa med seboj tekmujejo predstavniki istih strank. Na primer: LDS ali SDS lahko v Šentjurju zmagata tudi z 10 % prednosti, a njun kandidat še vedno ne bo izvoljen, če bodo njuni kolegi v drugih okrajih dosegli boljše rezultate. Večje možnosti za izvolitev imajo tako kandidati manjših strank, ki morajo prebiti nižjo kritično mejo za izvolitev, kar pa je seveda spet relativno. Zares močan in prepoznaven kandidat ima tako lahko enostavno delo, čeprav strankarski volilni strategi v okraje z velikim številom volivcev radi postavljajo znana imena, ki stranki skupno prinesejo večje število glasov, hkrati pa zmanjšujejo izvolitvene možnosti kandidatom iz manjših okoljih. Kar je logično, saj je stranki v prvi vrsti pomemben skupni rezultat. L. H. “Moja bela ni tvoja bela, čeprav oba gledava isti sneg” Milan Vincentič Dragi prijatelji, spoštovani poslovni sodelavci! Pogovarjam se z vami o tem in onem, včasih tudi o politiki. Povezujemo jo z nečednimi posli, z višjimi, nam nedosegljivimi interesi, z ljudmi, ki niso eni izmed nas. Kritiziram skupaj z vami in se sploh ne zavem, da sem že več kot desetletje tudi sama politik. Pravzaprav političarka. Grozno, kako grdo se sliši. Kot naočarka. Nikoli nisem o delovanju v politiki razmišljala drugače kot o reševanju javnih problemov ter prizadevanju za naše skupno boljše življenje. Povabilo k sodelovanju na letošnjih državnozborskih volitvah sem sprejela kot izraz zaupanja stranke Liberalne demokracije Slovenije v moje sposobnosti in delo ter v prepričanju, da bodo moje kolegice in kolegi še naprej zvesti načelom svobode, napredka, odprtosti in socialne pravičnosti. Občini Šentjur in Dobje sta sredi velikih razvojnih načrtov in bilo bi izjemno dobro, da imamo v državnem zboru svojega človeka, ki bo sodeloval z lokalno skupnostjo, ki bo dihal z njenimi programi in se vključeval v prizadevanje za izvedbo posameznih projektov. Prav to nalogo čutim kot svojo prvo in osnovno dolžnost. Velike zgodbe vključevanja Slovenije v evropska in svetovna združenja so za nami. Uresničili smo jih z dokaj enotnimi pogledi slovenske politike na smisel in razloge, da smo zraven. Tudi zato smo uspeli. Na področju reševanja notranjih težav se precej bolj razhajamo. Toda različnost mnenj še ni razlog za nestrpnost in pretirano konfliktnost. Državni zbor je prostor soočanja argumentov in resnih ter strokovnih razprav. Svoje poslanstvo vidim v izogibanju konfliktov, a v konstruktivnem parlamentiranju. V naslednjih tednih in mesecih do 3. oktobra bo izrečenih veliko obljub. Volivke in volivci boste ocenjevali realnost izrečenega in napisanega. Lahko se boste odločili za veliko besed, za demagoške pozive, za prijazne nasmehe ali pa se izognili predvolilnemu vzdušju. To nam omogoča demokracija. Želim si, da bi čim več občank in občanov Šentjurja in Dobja odšlo na volitve in oddalo svoj glas, glas za dober državni zbor in za odgovorno vlado. Anita Kolesa naročnil OO LDS o PRVI PODATKI IZ PROMETNE /TUDIJE Kaj bo prinesla severna obvoznica? Prvi podatki iz prometne študije Navezovalna cesta Dramlje-Šentjur, bolj natančno Dramlje-Bezovje, bo gotovo imela pomembnejšo gospodarsko vlogo, kot je zgolj reševanje šentjurskega mestnega prometnega vozla, toda na konkretni ravni nas zanima predvsem to, kaj bo pomenila za samo mesto Šentjur. Da bo za Šentjurčane predvsem obvoznica, je nesporno, kot za nesporno smatramo tudi dejstvo, da bo država vključno s prestavitvijo nadvoza vanjo smelo ugriznila. Do sedaj dosegljivi podatki iz prometne študije obsegajo število vozil na dan leta 2003 in projekcijo za leto 2023. Prometni tokovi 2003 Z avtoceste krene vsak dan proti Šentjurju okrog 6.000 vozil, od tega jih je 2.800 iz Dramelj, avtocesta pa daje dnevno torej okrog 3.200 vozil. Za križiščem na Selah ta številka naraste na 10.700 vozil in potem do središča Šentjurja, do semaforiziranega križišča na 13.700 vozil. Cesta proti Jakobu vzame 7.200 vozil, stara cesta mimo Mercatorja 7.300, kar 6.500 pa odsek proti magistralki mimo Tržnice. Na magistralni cesti proti Celju je dnevno okrog 11.000 vozil, na odseku do odcepa proti Planini rekordnih 14.200, mimo Kmetijske šole pa gre okrog 8.000 vozil. Avtocesta ima trenutno skoraj 20.000 vozil na dan. Promet na obstoječih cestah leta 2023 Po projekciji avtorja študije (PNZ projekt nizke gradnje d.o.o., Ljubljana) bo na obstoječih prometnicah 20 let kasneje situacija takšna: avtocesta okrog 30.000 vozil, avtocesta bo dajala okrog 6.000 vozil, po križišču na Selah bo na cesti okrog 17.000 vozil dnevno, do križišča v Šentjurju pa bo ta številka že narasla na 20.000 vozil. Na najbolj obremenjenem odseku od Mercatorja do križišča proti Planini in Slivnici bo okrog 22.000 vozil, od tega jih bo šlo 11.000 proti Planini in Slivnici. Na magistralki Celje-Rogaška Slatina bo 14.000 vozil. Podvoz bo požrl 11.000 vozil. Severna obvoznica leta 2023 V primeru zgrajene severne obvoznice se število vozil na odcepu v Dramljah ne bo bistveno spremenilo (6.000 vozil), iz smeri Dramelj pa jih bo prišlo okrog 4.000. Cesta proti Selam bo vzela 5.500 vozil, severna obvoznica pa 4700. Od Sel naprej bo na cesti proti Šentjurju okrog 10.000 vozil, do centra Šentjurja bo ta številka narasla na 13.000 vozil, od tega jih bo 11.500 šlo skozi podvoz, mimo Mercatorja bo šlo 4.500, mimo Tržnice 10.000, magistralka bo imela okrog 15.000 vozil vse do krožišča s severno obvoznico. Obvoznica bo od križišča s cesto proti Ponikvi peljala proti krožišču v Bezovju okrog 8.300 vozil. Nova cesta proti Planini in Slivnici (pod Novo vasjo in Črnolico) bo imela okrog 10.000 vozil, od tega jih bo okrog 4.000 vzela nova povratna cesta proti Šentjurju oziroma Podgorju. Severna obvoznica je za Šentjur strateškega pomena Laična ocena dosegljivih podatkov kaže na to, da Šentjurski prometni tokovi 2023 bo navezovalna cesta Dramlje-Šentjur vendarle imela predvsem obvoznične funkcije, zaradi nje se v globalu promet proti jugu ne bo bistveno povečal, bo pa izrazito razbremenila center Šentjurja. Namesto predvidenih 20.000 vozil na dan (povečanje za 50 % na obstoječih prometnicah) bo leta 2023 Šentjur obremenjen z enako gostoto prometa, kot jo imamo danes, kar je še vedno zelo veliko, toda bistveno manj od predvidenih in realno verjetno nedopustnih 20.000 vozil na dan. Kaj bi ta gostota prometa dejansko pomenila za preživetje Šentjurja kot občinskega centra, bodo kajpada morali oceniti strokovnjaki. Zdi se, da sta »izumrtje« sedanjega centra Šentjurja in selitev mesta v smeri proti Hruševcu neizbežna. Kaj prinaša prestavitev nadvoza? Številke, ki opredeljujejo funkcijo nadvoza na eni (pri Zikošku) in drugi strani (za Kmetijsko šolo), kažejo, da prestavitev nadvoza na medregijske prometne tokove ne bi imela večjega vpliva, za sam Šentjur pa bi dejansko pomenila strateško odločitev, s katero bi poleg centra Šentjurja rešili še problem Kmetijske šole in prometa skozi Novo vas in Črnolico. Bo država ugriznila v našo obvoznico? Že površen pogled na številke iz prometne študije vzbuja nekaj resnih pomislekov ekonomske narave: zdi se, da predvidena gostota prometa na obvoznici ni tisti faktor, ki bi ekonomsko opravičevala tako obsežen in razmeroma drag poseg države. Gre seveda le za povsem laično opažanje, kajti niti približnega podatka nimamo o tem, katera je tista gostota prometa, ki bi navezovalno cesto dejansko opravičevala ali celo zahtevala njeno visoko mesto na državni prioritetni listi, V šentjurskem primeru, ko gre ne le za prehod prek Voglajne in železnice, temveč tudi za vprašanje obstoja samega središča mesta, je ekonomski izračun upravičenosti še toliko bolj kompliciran. Torej bo le treba počakati še mesec ali dva, da bodo svoje rekli strokovnjaki. RK. NOVA AFERA NA VIDIKU Občinarji prehitevajo po desni Ni še dobro potihnilo zavistno vzdihovanje občanov, ker je CMC istočasno z gradnjo bližnjega mostu direktorju občinske uprave uredil tudi njegov zasebni športni parkec z bazenom - težko boste našli občana, ki bi ne verjel, da je bila cena zelo ugodna - že je na vidiku nova občinska »investicijska afera«. Verjetno ne gre za kriminal, gre pa za zelo očitno »prehitevanje po desni«. V zadnjem času se kar vrstijo manjše slovesnosti ob otvarjanu novih občanskih delovnih zmag, pločnikov, obnovljenih javnih poti in podobno. Kar je lepo in spodbudno, bi pa bilo še lepše in bolj spodbudno, če med njimi vsaj v treh primerih ne bi šlo za »mutna posla«. Gre za novo asfaltno prevleko v nadaljevanju šentjurske ulice Valentina Orožna proti Podgradu, popravilo asfaltne prevleke proti Javorju in za kakšnih 200 metrov nove ceste v središču Ponikve. Vsem trem primerom je skupno to, da gre za prometnice, ki so v pristojnosti krajevnih skupnosti, le-tem pa so se nove pridobitve zgodile mimo njihovih planov in finančnih možnosti. V vseh treh primerih jim je nenadejano priskočila na pomoč Občina, ki je presenetljivo radodarno razvezala občinski mošnjiček. Mimo krajevnih skupnosti Martin Cmok, KS Slivnica: »O sanaciji ceste proti Javorju vem le to, da je Vlado Artnak vzel na KS obrazce za prostovoljne prispevke krajanov in da je sanacija bila res opravljena. KS je imela to cesto v načrtu v letu 2006 in sem seveda zelo vesel, da so jo opravili predčasno in brez obremenjevanja proračuna KS. Gre za kakšen kilometer in pol sanirane asfaltne prevleke. Nimam pojma, koliko je sanacija stala.« Ivo Brodej, KS Šentjur okolica: »Za asfaltiranje ceste proti Podgradu smo se res odločili iznenada, toda zaradi potrebe in organizirano. Vzrok raznim govoricam in nezadovoljstvu je predvsem to, da ceste nismo napravili do vrha, zlasti nezadovoljen je bil prejšnji župan Malovrh, ker se je asfalt ustavil kakšnih 250 metrov pred njegovo domačijo. Investicija je bila vredna okrog 6 milijonov SIT, od tega je KS, ki je ves svoj proračun že prej pokurila, dobila od župana 2 milijona premostitvenih sredstev, ki jih bomo v naslednjih letih vrnili. Del sredstev je prispevala tudi KS Šentjur mesto.« Anton Vrečko, KS Ponikva: »O zadevi, o kateri sprašujete, lahko povem le to, da gre za urejanje in asfaltiranje dveh cestnih odsekov v samem kraju Ponikva, dolgih skupaj okrog 200 metrov, v približni vrednosti 4 milijone SIT. KS teh cest ni imela v planu in tudi ni sodelovala pri izvedbi. Ko sem prišel z dopusta, sta bili cesti že gotovi in sem potem nekaj malega sodeloval le pri urejanju medsosedskih nesporazumov v tej povezavi. Cesti za KS sicer nimata posebnega pomena, sem pa seveda vesel, da sta urejeni. Kdo bo plačnik, ne vem.« Jože Korže, podžupan, zadolžen za KS: »O tej zadevi nisem obveščen, sem pa o njej nekaj slišal. Prepričan sem, da zadeve niso tako črno-bele, kot jih prikazujete, čeprav vse kaže, da gre vendarle za nesistemski poseg v pristojnosti svetov KS, s čemer se absolutno ne strinjam. Dokler ne dobim ustreznih informacij o materialni oziroma politični odgovornosti pristojnih, ne morem soditi, bom pa zagotovo na prvi koalicijski koordinaciji zahteval podrobna pojasnila. Miklavž je sredi poletja obiskal občinske može Dobro, ceste se urejajo, kje je tu problem? Problem je v tem, da so vsi ti cestni odseki dokaj tesno povezani s posameznimi občinskimi možmi: v Javorju je doma prvi podžupan Artnak, ob cesti v Podgrad podžupan Arzenšek, poleg tega pa imata tam svoji gradbeni parceli tudi župan Tisel in predsednik KS Šentjur mesto Erjavec, ob novoasfaltirani cesti na Ponikvi proti vodnemu rezervoarju v menda edini tamkajšnji hiši domujejo ožji sorodniki direktorja občinske uprave Palčnika. Koncentracija imen je kar odločno prevelika, da bi šlo za slučaj. Miklavž je točno vedel, kam mora iti. Legaliziran klientelizemP Formalno morda v tej »aferi« ni nič spornega: Občinski svet je županu dal 10 milijonov SIT v obliki tekoče proračunske rezerve, s katerimi lahko razpolaga po lastni volji, ne da bi ga kdo vprašal, kako je ta denar porabil. Vsaj v preteklosti in tudi lansko leto je bilo tako. Z njimi se župani grejo dobrodelneže, pomagajo ubogim, največkrat pa »kupujejo naklonjenost« posameznih društev, združenj ali celo kar posameznih občanov. Malovrh je za te namene imel na razpolago 5 milijonov SIT, nova občinska oblastna koalicija pa je »žepnino« svojemu nestrankarskemu županu povečala za 100 %. Kar je sporno v moralnem smislu, saj gre v bistvu za legalizacijo tako imenovanega klientelizma.Verjetno je župan za naštete cestne posege oziroma nagrade sodelavcem uporabil tudi del tega »svojega« sklada, za manjkajočo razliko pa ima še možnost, da predlaga rebalans proračuna. Ko pride z dopusta. Bo Občinski svet »držal vrečo«? Na OS se znajo zadeve grdo zaplesti. Vse je pravzaprav odvisno le od politične in moralne senzibilnosti šentjurskih političnih strank in njihovih predstavnikov v Občinskem svetu, pravzaprav izključno od svetnikov koalicije LDS + SDS + NSi, kajti opozicija, ki bo tako »po službeni dolžnosti« grmela in šla do konca, v občinskem svetu nima nobene moči. Ker pa so pred vrati tudi državnozborske volitve, ko se bodo za volivce med seboj na nož spopadle tudi koalicijske partnerice, lahko pričakujemo, da Cesta • Ponikva bo »šentjurska cestna afera« eskalirala do najširših meja. Prav lahko se zgodi, da bo resno postavljena na preizkušnjo tudi koalicijska pogodba. Teoretično bi bilo še najenostavneje, da bi našli grešnega kozla, na primer v pomoti občinske investitorke Erike Kosi oziroma v simpatični razlagi, da je bila gospa Kosi pri pogajanjih z izvajalci tako uspešna, da je za isto ceno uredila še te dodatne malenkosti, toda na to finto, ki jo nekateri že omenjajo, bi nasedli le redki. Če bi se dovolj obilno s pepelom posul nestrankarski župan Tisel, bi bilo morda nekoliko bolj učinkovito, toda še vedno ne dovolj za polno rehabilitacijo ugleda prvih mož občinske politike in njihovih strank. Skratka, pričakujemo lahko vznemirljivo politično jesen. F. K. O NKETA E Atene 2004 Olimpijske igre niso le eden največjih dogodkov leta 2004, temveč so tudi velika in takorekoč nesmrtna ideja. Na šentjurskih ulicah smo poskušali ujeti odmeve na dogodke v Atenah. Tone Vrečko s Ponikve: | Olimpijske igre doživljam kot nekaj pomebnega, velikega tudi izven športne scene in moram priznati, da vsak dan kar nekaj ur preživim pred TV, največkrat kar tja do konca prenosov ne glede na to, če tekmujejo naši. I Sodelovanje na igrah je čast za posameznika in za državo, zato menim, da je z ozirom na bližino kar prav, da je naše zastopstvo tam malo bolj številno. Ne, osebno ne menim, da je kolajna tisto najpomembnejše, lepo pa je, če jo dobimo oziroma jih dobimo čim več. Na Urškino kolajno nisem računal, pričakujem pa jih od Čeplakove in veslačev Čopa in Špika. Da bi se podal tudi sam v Atene, nisem razmišljal, med drugim tudi zaradi denarja. Maja Slatinšek iz Šentvida: t 1 Vsekakor so vrhunski športni •vy ■ ^9 dogodek, za športnike nekaj , ■ takega, kar bi zame bilo I "F* 1-5 5; 1943 pri Ljubnem. Bil je blagovni blagajnik na postaji Maribor-Studenci. V drugi polovici lata 1942 in v začetku leta 1943 je bila pri njem pomembna postojanka, kjer so se zbirali novinci za odhod v partizane, pri njem je bilo tudi skladišče materiala za partizane. Aretiran je bil 13. marca 1943, hkrati z njim pa še nekaj fantov, ki so bili v njegovem stanovanju v Mariboru. 14. februarja 1944 je bil ustreljen Jakob Vrečko, rojen leta 1900 na Ponikvi. Bil je blagovni blagajnik na postaji Maribor. Konec januarja 1944 so Vrečkotovim v Melje preselili s Pobrežja ilegalno tehniko, eno največjih in najpomembnejših v mariborskem okrožju. Odkrili so je že 3. februarja, Vrečkota aretirali ter po enem tednu strahotnega mučenja ustrelili. Njegovo ženo so poslali v taborišče Ravensbruck, hčerko Sonjo v mladinsko taborišče, trinajstletno Ido pa so dali v rejo nacistično nastrojenemu kmetu v Radizel. Dan kasneje sta bila ustreljena Jakob Gabrovec iz Cirkulan, leta 1920 železničar v Šentjurju, nato vlakovodja postaje Celje. V njegovem stanovanju je bila postojanka celjskih aktivistov. Skupaj z ženo in dvema hčerama je bi aretiran oktobra 1943. Na Stranicah pri Frankolovem so bili 12. februarja 1945 med 99 obešenimi talci trije železničarji: Jože Kovačič (1924), Ferdinand Kreuh (1912) in Vladimir Stony( 1923). Piše Mihael Bučar Mmil x avtokleparstvo avtoličarstvo prodaja rabljenih vozil >r * i m - i, e > T LijSu1 - LiiUUfe) UGODNO PREPISI VOZIL tel.: 03 749 10 00, fax: 03 749 10 01, gsm: 041 627 924, gsm: 031 627 924 e računovodstvo In • tajniška in pisarniška dela • tipkanje seminarskih nalog 'M Željko Kosaber s.p.. Kozjanskega odreda 87a, 3230 Šentjur NOVO Od 1. septembra TOPLE MALICE! VSAK DAN DOSTAVA NA DOM od 10. do 22. ure gsm: 051/ 413 590, tel.: 03/ 749 19 36 ^ Kotiček za jezik Ki ali kateri? I Če je kdo v prejšnjem članku opazil pravopisne napake manjkajoče vejice ali pomišljaje izpustil jih je tiskarski škrat in ne avtorica tega ' 1 članka. 1 Tokrat pa tema o oziralnem pridevniškem zaimku ki in njegovi daljši IT Jj varianti kateri v prilastkovih odvisnikih. Pogostokrat zasledim jsJ primere kot /V/ vrnila denarja, katerega ji je že davno posodil ali Prošnjo, katero bomo obravnava/, ali Otroke, katere bomo videli storiti to in ono. Povezovanje stavkov z zaimkom kateri je stilistično zelo slabo, pravilneje pa ie z zaimkom ki. razen v primerih zveze predloga in zaimka kateri. Tako bomo rekli Ni vrnila denarja, ki ji ga je že davno posodil', Prošnjo, ki jo bomo obravnavali, Otroke, kijih bomo videli storiti to in ono, a Otroke, pri katerih bomo videli takšno ali drugačno ravnanje ali Prošnjo, zaradi katere aii Prijatelj, s katerim bom preživela počitnice itd. Bi bilo pa narobe, če bi rekli v zadnjih treh primerih Otroke, ki bomo pri njih videli to /n on. ali Prošnjo, ki bomo zaradi nje to in drugo a\\ Prijatelj, ki bomo z njim preživeli počitnice. Zelo enostavno pravilo, kajne? Naj opozorim še na primer, pri katerem pa je raba vrstnega zaimka kateri možna tudi v nepredložnih zvezah: kadar se s tem rešimo nejasnosti. V primeru Srečal je človeka, ki mu je posodil denar ne vemo, kdo je komu posodil denar. To nejasnost rešimo z nedvoumnim kateri ali kateremu, vendar le v tem primeru. Z vrstnim oziralnim pridevniškoim zaimkom izražamo vrsto samostalnika, ki jo ta zaimek dodatno pojasnuje, po njem pa se vprašamo s KATERI?. Lahko pa z zaimkom kateri izražamo tudi svojino (vprašamo se s ČIGAV?). V tem primeru govorimo o svojilnem oziralnem pridevniškem zaimku. Npr. Otroci, katerih starši delajo cele dneve ali Mati, katere vzgoja je izredno problematična ali Drevo, katerega veje se raztezajo čez sosedov vrt. Veznik kateri izraža v teh primerih svojino vseh samostalnikov v vseh številih. Samo v enem primeru pa se uporablja za izražanje svojine svojilni oziralni zaimek čigar, in sicer v primeru izražanja svojine edninske moške osebe. Tako bomo rekli Oče, čigar vzgoja je problematična in ne... katerega vzgo;ayeprob/emafzčna.Sepravi,dasečigaruporablja!ezamoškoosebo. Končno dve pravili, ki sta kolikortolikojasni in nedvoumni. Pa prijetno preživljanje poletja N. G. Modni kotiček Vanje Bertossi Outieti narobe svet V bitki med modnostjo in cenovno ugodnostjo, ki divja na trgu, zmagujejo outieti, trgovine, kjer veljajo popusti vse leto, tam lahko kupujete znane blagovne znamke od trideset do sedemdeset odstotkov ceneje. Čeprav prodajajo stare kolekcije, se njihovo število povsod v svetu in tudi pri nas veča. Modo je težko prodajati, samo še hitro pokvarljivo živilo ima krajši rok trajanja. Če trgovcu ne uspe prodati izdelkov tekoče sezone niti na razprodaji, mu ostane zaloga, s katero nima praktično kaj početi. Tudi skoraj zastonj jih potrošniki nočejo. Pa so se zopet znašli Američani in sestavili 1+1, iz spoznanja, da na trgu obstajajo presežki starih zalog, se je rodila misel o centru za prodajo le-teh in rodil se je outlet. Veliki posel se je začel seliti v Evropo in dosegel je že tudi Slovenijo. Res, da je podoba slovenskih outletov drugačna kot po svetu. Je nekakšen hibrid med veleblagovnico in tovarniško trgovino. Prednjači Megalet, skupna naložba dveh velikih slovenskih trgovcev s športnimi oblačili in obutvijo ter vodilnega slovenskega uvoznika znanih blagovnih znamk. Največji, 2000 kvadratnih metrov velik Mega Factory Outlet je v Ljubljani, poleg tega pa sta še v Kranju in v Celju. Ponudba blaga ne deluje niti najmanj navdihujoče. Najdete vse od spodnjega perila do copat, od elegantnih oblačil do trenerk, zastopana je ponudba za mlade in malo manj mlade, za otroke, skratka za vse. Poleg Megaleta je pri nas še nekaj trgovin, ki bi jim lahko rekli outlet, ena od njih je tudi v dvorani A v BTC, kjer prodajajo stare kolekcije Max Mare. Pri vsem skupaj pa je najbolj tragično dejstvo, da so outieti velikokrat bolje založeni in lepše opremljeni kot marsikatera redna trgovina ter da se v rednih trgovinah pogosto najdejo cenejši izdelki kot v outletih. Moda zares postaja narobe svet. Dobrotinškova 5 Gaji 37, 3000 Celje, Tel.: (03) 4266-484, FAX: (03) 4266-486 zbiranje odpadnega papirja in kartonske embalaže, kovin, plastike, barvnih kovin, stekla prevozi nenevarnih odpadkov s specialnimi vozili prodaja kovinskih profilov in opreme za zbiranje odpadkov demontaže in rušenje kovinskih konstrukcij PI/MO IZ EU Marburg - Anita Maruša Zadnji dnevi mojega bivanja v Marburgu so minevali prehitro. Dvajseti julij je bil zadnji dan, ko naj bi zapustili študijsko mesto, ki nam je po tako dolgem času že prijetno zlezlo pod kožo. Vedno ista zgodba ... Ko se izteka čas, morda le enkratnega srečanja s prijetnimi ljudmi, je vedno težko in bi radi vsak dan, uro, minuto podvojili, potrojili... še malo podaljšali. Zadnje tedne v juliju smo imeli še zadnje predstavitve referatov ali druge obveznosti, ki smo jih morali urediti, izpolniti. Vreme ni bilo prijetno, občasno zelo hladno, dežja nikoli nismo pogrešili. Dežnik je bil skoraj kot »šminka« ali denarnica vedno del obvezne »vsebine« v torbici, sredi poletja v Nemčiji. V teh dneh sem se odločila in izkoristila še brezplačno študentsko karto za vlak po zvezni deželi Hessen. Nisem potovala sama, imela sem »vodiča« Dmitrya, prijetnega prijatelja iz Rusije. Študira v Nemčiji že eno leto in dobro pozna Nemčijo. Skupaj sva odkrivala in raziskovala Fuldo. Slišala sem, da je eno najlepših mest v Hessnu. Ni direktne povezave z vlakom, pelješ se malo na okrog in vmes prestopiš, a nisi nič prikrajšan, saj je lep razgled na pokrajino. Fulda je staro škofovsko mesto, glavna znamenitost je sveti Bonifacij, kije živel konec sedmega in začetek osmega stoletja. Zanimiva je tudi legenda, ki marsikoga privabi, da obišče to staro mesto. Ta pravi, da se je poskušal rešiti s Sveto knjigo pred napadom sovražnikovega meča. Dvignil je knjigo proti meču. Meč se je globoko zadrl v knjigo, a kljub temu smrtno zadel sv. Bonifacija. Zaznamovala sta ga dva simbola: mogočna cerkev, posvečena njemu, v njej naj bi bil tudi pokopan in velikanski spomenik s knjigo, prebodeno z mečem. Zanimivo bi bilo izvedeti, zakaj je po tragičnem dogodku njegov simbol še vedno sveta knjiga, saj ga knjiga ni rešila pred smrtjo. Na poti nazaj sva se še ustavila v Frankfurtu ob Maini, to je eno pomembnejših trgovskih in gospodarskih centrov v Nemčiji.Tu ima sedež tudi evropska Centralna banka in ponoči se modri Evro, obdan z zvezdicami, pred banko, lepo »razdaja« za obiskovalce, turiste, ki so željni fotografiranja. Dmitry me je vedno kako presenetil, Rusi imajo poseben odnos do žensk, so zaščitniški, naredijo vse, da se ženska počuti dobro, udobno. Sicer v Rusiji veljajo drugačna načela, moški naj bi služil denar, žena pa se naj bi posvetila gospodinjstvu in otrokom. Tisti, ki gredo v svet, se naučijo marsikaj novega in gledajo drugače na vse to. Sama sem bila deležna te prisrčne pozornosti tujca, ko me je obsipaval z rožami. Moram priznati, da me je vedno zelo presenetil, na način, ki ga zna le on. Povedala sem mu, da so naši fantje drugačni, malo je romance z rožami. Prijatelj, ki je samo prijatelj, ti malo kdaj podari rožico za lepši jutri, to pa ni za Ruse nič nenavadnega. V ponedeljek smo imeli še zadnjič tečaj. Profesorica Astrid nas je povabila na kavo k njej domov, v starem delu mesta. Postregla nas je s celo pojedino sladic. Navdušeni smo bili nad njeno pravljično rezidenco, stanovanjem s spalnico in pristno kamnito steno iz 15. stoletja. Uživali smo na skupnem dvorišču in se posmehovali Ukrajinki, ki je imela vedno sto in eno vprašanje. Tudi smetane, kot da je še nikoli ni jedla, si je privoščila na vsakem grižljaju. Med je bil namenjen k čaju, tega pa si je dodala na pecivo. »Ko pa Nemci tako šparajo s sladkorjem!« je bil njen komentar. Vsi pa vemo, da je ravno obratno. Kaj hočeš, vsem nam bo ostala v spominu. Vse je že za mano, zdaj sem doma. Doma v Sloveniji. Občutki me nosijo sem in tja ... Včasih sem z mislimi drugje. Rada povem, kako je bilo. Več prijateljev nas je bilo po celi Nemčiji, eni so še, z drugimi se še nismo srečali. Vsak ima svoje poletje ali svoje obveznosti, načrtovana potovanja. Pravzaprav prija malo umirjenih dni. Javi se mi prijateljica Natsuko, da bo prišla v Slovenijo. Razveselim se, saj vem da bomo skupaj obšle Slovenijo in to prav z njo, malo, simpatično Japonko, ki je imela vedno prijetno besedo za vsakogar. Prišla je in pričakala sem jo v Celju na železniški. Prijeten občutek naju je obdal, ko sva se ponovno srečali po slabem mesecu. Izgovori slovenske besede: Kako si? in Hvala. S tem je pokazala pozornost do ljudi in dežele. Bila je presenečena nad pokrajino, nad naravo, ki nas obdaja. Pogovarjali sva se o življenju na Japonskem in pri nas. Ima željo živeti v Evropi. Pravi, da Japonci živijo zelo stresno življenje. Delajo najmanj deset ur dnevno. Nimajo veliko zasebnega življenja in tako ne znajo uživati življenja. Pravi, da je vsak posameznik zelo ozko osredotočen le na tisto, kar počne, delo, s katerim se ukvarja celo življenje. Rutinsko življenje. Sama pa ima možnost spoznati svet, zato zdaj potuje po Evropi, septembra pa bo nadaljevala študij lingvistike v Nemčiji. Naslednji dan smo se odpravili v Logarsko dolino. Ata si je vzel dopust, saj ga je drugačnost Japonke očarala in rad je preizkusil tuj jezik. Do slapa Rinke, ki nas je osvežil, potem pa še na Okrešelj. Ni hodila veliko v hribe, zato smo šli počasi, a je uživala. Ko smo se hecali, da gremo še do Kamniškega sedla, nas je presenetila: »Ja, jaz imam še dovolj energije, a gremo?«. Odpravili smo se v dolino in počasi domov na kosilo. Bila je radovedna in poskusila vse, kar je bilo drugače, a ob enem malo, skromno. S puncami, Slovenkami smo se za tri dni skupaj odpravile na pot po Sloveniji s skokom na hrvaško obalo, kjer smo prenočile v apartmaju pri Mariborčanki Jani. Že Postojna je bila zanimiva. Videla je že manjše podobne jame s kapniki v Švici in doma, a tako velika je bila nekaj posebnega zanjo. Tudi Portorož in posebej Piran sta ji bila zanimiva. Kot prave turistke smo se sprehodile po plažah Portoroža. Govorile smo nemško, tako da ni bilo zadržkov. Na Hrvaškem pa so včasih kelnarji ostali brez besed, ko je Japonka spregovorila par besed po slovensko. Slaščičarji sojo hoteli privabiti s spretnostmi s sladoledom, ostali pa so se ozirali zanjo in jo ogledovali. (se nadaljuje) jifMirrnmiMi Vlomi na lekočem traku V preteklem obdobju se je zgodilo kar 8 vlomov na območju Ponikve, Grobelnega in Dolge Gore. Gre očitno za izkušene vlomilce, ki delajo praviloma dopoldne med 9. in 13. uro, izbirajo pa hiše, ki že na zunaj kažejo, da v njih ne domujejo reveži. Z vlomilci odideta samo zlato in denar, tudi najdražjih tehničnih predmetov pa se niti ne dotaknejo. - 27. julija je bilo vlomljeno v Brezju pri Slomu. Skupaj z ročno blagajno je izginilo 750.000 SIT. - Istega dne je bilo vlomljeno na Grobelnem. Ukradena zlatnina je bila vredna okrog 250.000 SIT. - 5. avgusta so vlomilci obiskali Ostrožno; z njimi je odšlo za 250.000 SIT zlatnine in denarja. -12. avgusta so vlomili na Ponikvi in na Tratni pri Grobelnem - 100.000 SIT. - Vloma v skladišče KZ Dramlje (5. avgust) in v gradbeni kontejner v Goričici sta verjetno imela druge akterje, očitno bolj delavne, saj so odnesli gradbeni material in orodje v skupni vrednosti več kot 600.000 SIT. Policisti prosijo vse, ki jim je v tej povezavi znano karkoli, da jih pokličejo na tel. 746 41 50. Ha Slivniškem jezeru je izginil čoln Vreden naj bi bil kar 600.000 SIT. Ker se lastniku to ni zgodilo prvič, policisti niso prepričani, da se čoln ne »skriva« pod jezersko gladino. Ko mine ljubezen, je treba poravnati tudi račune. Tega ni vedel fant, ki ga je 4. avgusta ovadila Šentjurčanka, ker ji noče vrniti 100 tisočakov, ki mu jih je svoj čas posodila, ter 13 tisočakov, s katerimi si je kar sam postregel z njenega tekočega računa. Bratski meten v Dramljah Kot že velikokrat doslej sta se 1. avgusta sprla brata iz Dramelj. Tisti, ki je tokrat potegnil krajšo, ostal je z razbitim nosom, je na pomoč poklical celjske policiste. Oba se bosta zelo na tesno srečala najkasneje pred sodnikom za prekrške. Pijano »urejanje« nrometa 8. avgusta v jutranjih urah si ga je privoščil 31-letni občan iz Gorice na cesti v Voglajni. Ker mu prijatelji niso bili kos, so jim morali na pomoč priskočiti policisti. Podobno akcijo si je omislil 68-letni Šentjurčan, ki je obležal vinsko onemogel v bližini lokala Palme in tam počakal na zastonjski policijski prevoz domov. Tudi na kolo brez premil 19-letni Šentjurčan, ki se je 16. avgusta s kolesom in 1,64 promilami alkohola v krvi prevažal po Šentjurju, sicer ne bo izgubil vozniškega dovoljenja, bo pa ob 90.000 SIT, Če nima zvez pri sodniku za prekrške. Mršava policijska žetev Imeli so jo policisti 4. avgusta na Razborju, kjer je naznani lastnik očitno pravi čas zaslutil, da se je znašel na muhi policistov in je svoj nasad konoplje pravočasno zapustil. Konoplja, ki se ne neguje z ljubeznijo, pa nima tistih pravih mamilaških lastnosti. Romuni so prodajali zlato Imeli pa so hudo smolo in so 17. avgusta hoteli skleniti kupčijo kar z enim od policistov. Še istega dne se je njihova trgovska ekspedicija končala na meji s sosednjo državo. Prvi šolski dan se bliža Policisti, ki bodo prve dni v bližini šol opravljali poostreno kontrolo prometa, svetujejo staršem, da svoje prvošolčke vendarle spremljajo na prvi poti v šolo in jih prometno osveščajo. Motorizirane starše opozarjajo na obvezno uporabo varnostnega pasu. Šolska torba mora biti na zadnjem sedežu in ne na hrbtu šolarja. »Bilo kuda ...« Šentjurčani v svetu Tokrat smo se pri Šentjurskih novicah razgledali prek plotov in pogledali, kje so ljudje, povezani z našim območjem in obratno, pustili pečat. Seznam, razvrščen po razdalji, je zgolj zanimivost in ne poskuša določati zgodovinske pomembnosti. Štore - 5 km: številni Šentjurčani delujejo na najodgovornejših mestih v železarstvu. Celje - 11 km: grofje Celjski 1400. dobijo Ritnik; v 19. st. je Matija Vodušek celjski opat; France Frece organizacijski vodja in režiser gledališča; Celje je Šentjurju uradno mesto boter. Slovenske Konjice - 23 km: rojstni kraj Frana Kartina, prvega šentjurskega župana. Kumrovec - 37 km: kraj delovanja maršala Josipa Broza Tita, šentjurskega častnega občana. Krško - 44 km: Dobjan Tomaž Romih v 19. st. županuje 12 let. Vrbovec pri Nazarju - 46 km: Viljem Vrboški v 14. st. dobi stolp pri Ritniku. Trbovlje - 47 km: Laibach, najslavnejša skupina, ki je nastopala v Šentjurju. Maribor - 49 km: vanj škof Slomšek prenese sedež škofije; na fakultetah predavajo: Rudolf Bukšek, Želimir Dobovišek, Ivan Gubenšek, Tine Lah, Aleš Lesnika, Avguštin Kukovič, Viktor Majdič, Niko Samec, Rafael Vodeb. Gornji grad - 57 km: rojstni kraj Franca Svetine, enega najznamenitejših šentjurskih županov in zdravnikov. Kostanjevica ob Krki - 59 km: rojstni kraj Ivana Belleta, prvega ravnatelja Kmetijske šole v Šentjurju. Slovenj Gradec - 62 km: deluje skladatelj Hugo Wolf, po očetu iz Šentjurja; Marko Ipavec okrajni glavar; rojen Borivoj VVudler. Novo mesto - 71 km: Stanko Sebič član eminentnega košarkarskega kluba Guštanj na Koroškem -77 km: umre Franjo Malgaj. Negova - 78 km: domovanje Ivana Krambergerja, ki samo v Šentjurju dobi relativno večino na predsedniških volitvah. Sv. Jurij ob Ščavnici - 81 km: rojen Anton Korošec, ki v Šentjurju skliče shod v podporo Majniški deklaraciji. Pliberk - 82 km: 1918. ga zasede Franjo Malgaj. Ljubljana - 89 km: Janez Rifniški v 14. stoletju župnik; univerzitetni predavatelji Stanko Buser, Josip Graselli, Igor Grdina, Franc Jakopin, Zdravko Petkovšek, Karel Salobir. Gradac v Beli krajini - 100 km: v 18. st. prvo dokumentirano domovanje rodbine Ipavec. Murska Sobota - 100 km: rojen Kiar Meško, avtor spomenika Franju Malgaju Kranj - 101 km: deluje narodobuditelj Janez Bleivveis, šentjurski častni meščan. Zagreb (Hrvaška) - 102 km: službuje in umre operni pevec Rudolf Bukovec; ustvarja Josip Ipavec, šentjurski častni meščan. Lendava - 115 km: Herbert Karlin deluje kot sreski načelnik Gradec - 119 km: delovala in umrla planinska pisateljica Ana VVambrechtsamer; Benjamin Ipavec je eden stebrov slovanskega kulturnega življenja in primarij. Lenti -133 km: najpogostejša turistična destinacija šentjurskih upokojencev. Celovec - 149 km: prebivališče generalnega direktorja Alposd.d. Trst -188 km: leta 1945 mu dva meseca poveljuje Dušan Kveder-Tomaž. Veriči.(BIH) - 280 km: rojstni kraj pesnika Radeta Vučkovaca. Dunaj - 306 km: Karel Gorišek s Planine je bil tam tiskar in založnik, Henriette Gaston, članica šentjurske dramske skupina je igralka v Burgtheatru. Prnjavor - 312 km: Alpos je 65 % lastnik tovarne Uniš Beograd - 499: službujejo Jože Brilej, Rudolf Dobovišek, Josip Povalej, Marjan Žagar, Zoran Žagar... Olomouc (Češka) - 507 km: najplodovitejše obdobje kartografa Blaža Kocena. Široki Brijeg - 536 km: novo domovanje košarkarja Daria Livajiča. Paračin - 655 km: pesnik in narodni poslanec Rudolf Dobovišek je v izgnanstvu vodja slovenske mladinske organizacije. Aleksinac - 701 km: največja šentjurska investicija v tujini - Fahop. Užička Požega - 759 km: bivša pobratena občina. Malomice - 780 km: Alpos je 80 % lastnik tovarne Polmetal. Rim - 811 km: Rafael Vodeb profesor na univerzi. Frankfurt - 834 km: sredi 19. st. Šentjurčani volijo v vsenemški parlament. Goettingen - 957 km: Drameljčan Franc Jakopin je lektor za ruščino na univerzi. VVIoclavvek - 998 km: novo domovanje košarkarja Seida Hajriča. Berlin - 1011 km: najoddaljenejši naročnik Šentjurskih novic Carev dvor - 1106 km: rojstni kraj slikarja Goceta Kalajdžiskega. Saint Florent sur Cher (Francija) - 1381 km: s šentjursko na novo pobratena občina. Bruselj - 1224 km: mesto službovanja diplomata Ota Pungartnika. Pariz -1308 km: Uroš Urleb postane svetovni prvak v kick boksu. London - 1538 km: dr. Jože Brilej službuje kot veleposlanik. Leningrad oz. St. Petersburg - 2120 km: rojstno mesto kulturno-prosvetnega delavca Ernesta Rečnika; najoddaljenejše predstavništvo Alposa. Kairo - 2301 km: Jože Brilej službuje kot veleposlanik. New Delhi - 5704 km: delovno mesto Dušana Kvedra-Tomaža kot jugoslovanskega ambasadorja. Lhotse - 6500 km: največja »trofeja« šentjurskih plezalcev PK Ritnik. New York - 6812 km: Jože Brilej službuje v Varnostnem svetu OZN; deluje in umre Viktorin Perc, urednik. Anchorage (Aljaska) - 8100 km: domovanje »najsevernejšega« Šentjurčana Jožeta Daničiča. Tokio - 9400 km: najoddaljenejši nastop Ane Pusar Jerič. Belo Horizonte (Brazilija) - 9527 km: prebivališče podjetnika Bogdana Šaleja, predsednika tamkajšnje gospodarske zbornice. br H StuflentsKa kronika Preteklost V soboto, 7. 8., se je zgodilo tradicionalno BAZENJENJE, kjer je žal zagodlo slabo vreme in so odpadle mokre igre, kljub vsemu pa je potekal turnir v taroku, druženje bolj ob bazenu, večerni koncerti pa so se preselili v Prostor, kjer se je razvilo prav veselo @pp75.3230Šentjur hfo@skms.net - www.skms.net @031.404.146 rajanje, ki je trajalo dolgo v noč ... V Prostoru pa je potekala tudi čistilna akcija in vzdrževalno olepševalna dela, kjer so marljivi prostovoljci klubsko sobico prav prijetno pospravili, malce preuredili in prebarvali notranje stene, zato je druženje tam še prijetnejše. Prihodnost Septembrsko klubsko dogajanje bo še bolj umirjeno, predvsem iz praktičnih razlogov, da se lahko študentje povsem posvetite učenju ter opravljanju izpitov. Vsekakor še vedno poteka večerno druženje v Prostoru, ki je dobil novo barvno podobo in kamor ste vedno vabljeni, večji dogodek pa lahko pričakujete konec meseca, ko se bo zgodila akcija BARVANJE SIVIN! Ker pa datumske podrobnosti še niso znane, budno spremljajte spletno stran www.skms.net, kjer boste pravi čas obveščeni o vseh detajlih! Ohuestilo: Do nadaljnjega je zaključena vadba tenzegritete, termin nadaljevanja pa še ni znan. POPUST: Počen na bazen! Dijaki in študentje, ki ste člani ŠKMŠ s stalnim prebivališčem na območju UE Šentjur, lahko tudi letošnje poletje pridobite kupon, ki ga izdamo v delovnem času MS servisa in med uradnimi urami ŠKMŠ, s katerim dobite dnevne vstopnice za 350 sit! (redna cena 700 sit) Obuestila: Uradne ure: petki 11-15h v pisarni MS servisa, D. Kvedra 26. Info o ŠKMŠ so še naprej dosegljive vsak delovnik od 11-15h. Pridružujemo si pravico do dezinformiranja, odpovedovanja, prestavljanja in organizacije novih prireditev. KLUB SMEH: V času šolski počitnic je Klub Smeh odprt v dopoldanskem času od 10.-12.ure (ustvarjalne delavnice) in popoldan od 17.-20.ure (različne družabne igre). Lokacija Prostor (Kulturni dom Šentjur, zadnji vhod) Info: 031/234293 (Lara) in www.irff-drustvo.si HORO/KOP l/ENTJUR V ČA/U Devica, 23.8.-22.9. Pred vami je tako imenovano timsko obdobje. »Indijansko« poletje vas bo obdarilo z mnogimi svežimi idejami, ki jih boste kar težko vpeli v vašo prihodnost. Ato so sladke skrbi... ŠN zapik: Nasmeh ministra Lahovnika naj vas erotično ne vznemirja! Lahovnik bo kandidiral. Tehtnica, 23.9-22.10. Če vam je mar, se posvetite dajanju, dajanju, dajanju in poslušanju, poslušanju, poslušanju! Ljudje okoli vas bodo odobravali vašo gesto, sami pa boste končno spet vedeli, pri čem ste. ŠN zapik: Ne bodite zaskrbljeni, če vam je stavba nove knjižnice vsak dan bolj všeč. Tudi gospe Eriki je. Škorpijon, 23.10.-21.11. Če se boste odzivali na vsako pripombo na vaš račun, čeprav to večkrat kaže na značaj drugih, se boste od napora še poškodovali. Morda je težko biti priljuden in previden naenkrat, vendar se splača potruditi. ŠN zapik: Poskušajte posnemati našega prometnega ministra Pavliho! Strelec, 22.11.-21.12. Vašo nesigurnost naj prežene misel, da je v morju na milijone rib. Če že govorimo o tem, izkoristite še zadnjo priložnost za oddih, saj bo jesen precej naporna in stresna. ŠN zapik: Držite se svojega poslanskega kandidata, pa čeprav je tako neopazen kot Jurij Malovrh. Kozorog, 22.12.-19.1. Raziščite vaše družinsko drevo! Pri sestavljanju vaše življenjske zgodbe bo marsikaj bolj jasno, dobili pa boste tudi kakšno novo zamisel. Zamisli so lahko včasih tudi denar. ŠN zapik: Ni vrag, da niste vsaj v daljnem sorodstvu najmanj z enim od naših treh podžupanov. Vodnar, 20.1.-18.2. Dogodil se vam bo manjši šok in le od vaših, sicer razgretih sivih celic, bo odvisno, če ne boste zadeve obrnili proti sebi. Odgovor bo prišel nenadoma. ŠN zapik: Dvakrat razmislite o svoji kandidaturi za SLS! Ribi, 19.2.-20.3. Prihajate v novo fazo. Morda bi pa zdaj res napisali tisto pismo? Pred pomembno odločitvijo si ne boste vzeli dovolj časa, vendar so tega že vsi navajeni. ŠN zapik: Tudi župan Tisel dela tako, pa je zelo uspešen. Oven, 21.3.-19.4. Ste prepričani o stanju na vašem bančnem računu? Drugače pa se boste še prekmalu vrnili v standardno rutino, zato tudi ne izvajajte kakšnih nepotrebnih akrobacij. ŠN zapik: Ne čudite se, da ste predlagani za občinsko priznanje. Počasi namreč zmanjkuje kandidatov. Bik, 20.4.-20.5. Preveč se zanašate na instinkte, zato vam večjih investicij ne moremo prav svetovati, pa čeprav se vam zdi osnovna ideja še tako dobra. ŠN zapik: Glede asfaltne prevleke pred vašo vikendico, se pogovorite z enim od prvih petih občinskih mož. Dvojčka, 21.5.-21.6. Pogovarjajte se z bližnjimi. Kdo je pa še videl dvojčka, ki ne preveri vseh variant? Malo bo treba priškrniti denarnico, ker njen »vodostaj« ni ravno spodbuden. ŠN zapik: V prihodnjih dneh se izgibajte trgovine KEA! Rak, 22.6-22.7. Imeli boste vzpone in padce kot kakšna vzmet. Ne pustite si odvzeti zabave, saj bo glede tega sledila manjša pavza. Obujali boste prijetne spomine. ŠN zapik: Pozabite na kaplana Čeha! Tako ali tako je bil malo pretežak za Šentjur. Lev, 23.7.-22.8. Potrudili se boste, da bo okolica srečna, vendar vsi odzivi ne bodo najprijetnejši. Uporabite vaše naravne voditeljske sposobnosti in ne pozabite na počitek. ŠN zapik: Pomebno je, da vas ima nekdo rad. Ste si že omislili psa? Košarka v Šentjurju V Šentjurju so košarkarski delavci za popestritev praznovanja občinskega praznika na odprto igrišče v športnem parku povabili poleg domačega Tajfuna, ki je v II. republiški ligi v lanski sezoni v playoffu zasedel 6. mesto, še tri ekipe: konjiški Comet, ljubljansko Smelt Olimpijo in zagrebško Cibono. Novi tednik, 24.8.1989 Santo z obljubami ni mogoče telefonirati Šentjurčani so očitali občinskemu vodstvu, da je nesposobno. Krajani iz krajevnih skupnosti Šentjur - center, Šentjur - okolica in Blagovna so se zelo razburili, ker je podjetje Pap iz Ljubljane, ki gradi v Šentjurju telefon, brez obrazložitve umaknilo iz delovišča svoje delavce. Šli so celo tako daleč, da so očitali občinskim in krajevnim vodstvom, da so nesposobni, premalo zainteresirani za razvoj občine. Zato je krajevna skupnost Šentjur - center sklicala sestanek, ki so se ga udeležili tudi predstavniki ljubljanskega podjetja in PTT iz Celja. Novi tednik, 9.8.1984 Deset dni brez vode Zamislite si, dragi bralci, da mineva danes, 1. avgusta 10 dni, odkar v Novi vasi pri Šentjurju, v Črnolici in v Grobelnem in ne vem, kje še vse, nimamo vode, ki priteče iz Loke pri Žusmu. Sicer pa sploh ne vem, kdaj jo bomo dobili? Zaman hodimo vaščani na Komunalno podjetje poizvedovat, kdaj bo pritekla ta nenadomestljiva tekočina. Direktor pravi, da ne more dobiti delavcev, ki bi delali za 3000 din na mesec. Novi tednik, 9. 8.1979 Šentjur: pomoči premalo Po ocenitvi škode, nastale po potresu, so v šentjurski občini pristojni organi za odpravo posledic potresa močno zaskrbljeni, kajti sredstev za sanacijo poškodovanih objektov nikakor ne bo dovolj. Prizadetih je 1250 objektov, od tega 126 stanovanjskih v IV. kategoriji in 71 gospodarskih, poleg šol in drugih družbenih objektov. Škoda je vsekakor ogromna. Zaskrbljenost prizadetih občanov je zaradi počasnega odpravljanja posledic te naravne katastrofe popolnoma upravičena. Zima bo kmalu tu in mnogi bodo srečni, če si bodo laho uredili zasilne kletne prostore v sicer poškodovanih domovih. V ta namen imajo na voljo pri KK in trgovskem podjetju Mere gradbeni material. Novi tednik, 8. 8.1974 Razgrajači Z otvoritvijo restavracije na gradu na Planini pri Sevnici je Planina kot kraj pridobila lokal, kjer se lahko kot gostje zabavajo pozno v noč. Kot kaže pa to ne bo dolgo trajalo, saj se nekateri domačini - morda gostilničarji - razburjajo, da ne bi smeli imeti tako dolgo odprto restavracijo, češ, da pozneje gostje razgrajajo po naselju. To seveda moti domačine. Čudno, da jih ni motilo, ko so se gostje »alkoholizirali« v trgu. Sicer pa, za turizem vse! Celjski tednik, 6. 8.1969 Gradijo ambulante in stanovanja Kljub temu, da ordinirajo v Zdravstvenem domu trije zdravniki, so le-ti preobremenjeni. Zato predvidevajo gradnjo vaških ambulant. Predvidoma naj bi manjše ambulante gradili najprej v Slivnici, Dramljah in Ponikvi. Tudi v Šentjurju so začeli graditi stanovanjsko poslopje za uradnike upravnih služb. V novem bloku, ki bo dograjen v naslednjem letu, bodo dobili stanovanja tudi prosvetni delavci. Celjski tednik, 28. 8.1959 Rekordna žetev Na državnem posestvu v Št. Juriju so pridelali 31 stotov pšenice na hektar - največ na Celjskem. Celjski tednik, 2.8,1949 H Kuharski kotiček h Nekaj za osvežitev Res da ni prave vročine. Izgleda pa, da je tudi ne bo. Vendar mislim, da v tem času bolj »paše« kaj lahkega, osvežilnega. Sestra Vendelina svetuje nekaj takega in to bi vam tokrat posredovala. Nekateri bodo kaj od naštetega uporabili za večerjo, mnogim bo zadostovalo tudi za kosilo, ostali pa bodo še kaj dodali in bodo imeli pravo kompletno kosilo. Piščančja solata z zelenjavo Piščančja prša skuhamo skupaj s 3 krompirji, 30 dag fižola v stročju in manjšo cvetačo. Zelenjava naj ostane bolj čvrsta. Ohlajeno meso narežemo na rezance, zelenjavo na primerne koščke in prelijemo s polivko. Za polivko prepražimo 12 dag slanine. V lončku razžvrkljamo 4 žlice olja z malo soli, popra in kisa. K temu dodamo prepraženo slanino. S to polivko prelijemo pripravljeno meso in zelenjavo. Dodamo še sesekljan česen, peteršilj in na lističe narezano čebulo. Namesto piščančjih prsi lahko za to solato uporabimo ostanke pečenke ali drugega mesa. Mesna solata s paradižniki Tudi za to solato lahko uporabimo kuhano meso ali pečenko - približno pol kg. Meso narežemo na rezine. Po potrebi ga še malo dosolimo in dolijemo 4 žlice olja. Meso naj bo v tej polivki vsaj pol ure. Med tem skuhamo 4 jajca, jih narežemo na rezine in dodamo k mesu. K mesu dodamo še 4 paradižnike, tudi narezane na rezine, 1 čebulo, 1 strok strtega česna, malo popopramo in malo kisa. Vse sestavine narahlo premešamo. Krokarska solata Skuhamo pol kg krompirja, ohlajenega olupimo in narežemo na kolobarje. Rabimo še 5 paradižnikov, 2 papriki, 8 kislih kumaric in pol čebule. Zelenjavo narežemo na rezine. Dodamo še 25 dag na rezine narezane šunke ali safalade oz. hrenovke (te pred tem skuhamo). Vse sestavine damo v skledo in prelijemo s prelivom: vzamemo nekaj žlic majoneze, dodamo ji 1 žlico gorčice, malo kisa, sol, poper in nekaj žlic juhe. Krompirjeva solata s tunino Skuhamo približno 80 dag krompirja, malo ohlajenega olupimo in narežemo na kolesca. Dve kisli kumarici drobno sesekljamo in jih dodamo krompirju. Večjo konzervo tunine damo v manjšo posodo, jo z vilicami zdrobimo, dodamo ji 2 žlici majoneze, premešamo in z njo prelijemo krompir. Po vrhu dodamo na rezine narezana trdo kuhana jajca, po želji še olive. Testenine v solati Skuhamo 25 dag testenin (pazimo, da jih ne skuhamo preveč) in jih odcedimo. Dodali bomo še 25 dag šunke in 15 dag sira. Šunko narežemo na rezine, na rezine narežemo tudi sir, lahko pa ga bolj grobo naribamo. V času rdečih redkvic dodamo nekaj teh narezanih na kolobarje, sicer pa le manjšo kumaro narezano na kocke. Preliv: po 3 žlice majoneze, jogurta, kisa, olja in malo popra zmešamo. V skledo damo testenine, šunko, sir in kumare in prelijemo s pripravljenim prelivom. Še sadna solata Izberemo sadje, ki nam je pri roki, ga narežemo na primerne kose, malo pokapljamo z limono, da sadje ne potemni. Naprej pa ravnamo po želji: sadje bolj ali manj sladkamo, mogoče dodamo nekaj kapljic ruma in kot piko na I stepeno smetano ali sladoled. C.H. -j Kotiček za zdravje I------------- Nad aterosklerozo z gleženj sko sistoličnim indeksom Že ptički na veji čivkajo, kaj je zdravo življenje: da ne pretiravamo v jedači, pijači, ne kadimo, se dovolj gibljemo in vzdržujemo primerno telesno težo, si redno kontroliramo krvni pritisk, krvni sladkor in maščobe v krvi. Le-te so glavni krivec za zamašitev ožilja, pa naj bo to na okončinah, v srcu ali v možganih. Pogosto je žila samo zožena in posledica je kritična prekrvavitev okončin, srca in možganov, kar se klinično kaže kot bolečina pri hoji v mečih, kot stiskajoča neprijetna bolečina v prsnem košu, motnje mišljenja, delna izguba spomina, govora in različni nevrološki izpadi. Kritična prekrvavitev udov je resno stanje, ki ogroža okončino, neredko pa tudi bolnikovo življenje. Ateroskleroza je difuzen proces in zajame celotno arterijsko ožilje v telesu. Najbolj prizadete so srčne arterije, arterije na vratu in okončinah. Asimptomatska oblika ateroskleroze je običajno prisotna najprej na eni lokaciji in morda kasneje še na drugih. Najpogostejša simptomatska oblika ateroskleroze je koronarna bolezen. Za klinično oceno kardiovaskularne ogroženosti bi bilo smiselno uporabljati merjenje gleženjsko sistolnih indeksov. Glede na vrednosti bi potem lažje priredili zdravljenje. Gleženjsko sistolični indeks Kritično ishemijo spoznamo že iz dobro vzete anamneze, sicer si pomagamo z merjenjem gleženjsko sistoličnega indeksa, ki je neinvazivna metoda za ugotavljanje zožitev arterij na okončinah. Ponekod je meritev gleženjsko sistoličnega indeksa postala že sestavni del kliničnega pregleda. To meritev izvajamo tudi v Zdravstvenem domu Šentjur. Merjenje gleženjskega indeksa je enostaven postopek, ki ga opravijo medicinske sestre. Bolnik mora pred začetkom meritve počivati v ležečem položaju, nato ustrezno široko manšeto napihnemo na nadlahti in z doplersko sondo izmerimo arterijski tlak radialne arterije. Izmerimo na obeh rokah, uporabimo pa višjo vrednost. Na nogah postavimo manšeti nad oba gležnja, z doplersko sondo pa izmerimo tlak arterije dorsalis ped is na nartu in arterije tibialis posterior na obeh gležnjih. Za izračun gleženjskega sistolnega indeksa uporabimo višjo izmerjeno vrednost tlaka na vsakem gležnju. Razmerje sistoličnih pritiskov med gležnjem in sistoličnim pritiskom na roki imenujemo gleženjsko sistolični indeks(GSI). Vrednost GSI pod 0,8 zanesljivo kaže na prizadetost perifernih arterij, vrednosti GSI pod 0,3 pa že kritično ishemijo. Pri bolnikih z izrazito znižanimi vrednostimi GSI 0,3 bo v naslednjem letu vsaj pri polovici prišlo do pojava odmiranja tkiv na okončinah. Marjana Kužnar Jugovar, dr. med. Oglaševanje med volilno kampanjo V času volilne kampanje bo izšla le ena številka ŠN, in sicer predvidoma v torek, 21. septembra. Za volilna propagandna sporočila priznavamo na obstoječi cenik 10- do 20-odstotne popuste, in sicer 10 % za vsa volilna sporočila, 20 % pa za sporočila, ki obsegajo več kot eno stran časopisa. Odgovorni urednik F. Kovač —I Mali oglasi > Kupim lažji traktor (IMT, Zetor...), solidno ohranjen, po možnosti s priključki za spravilo sena. Tel 041 759 816. Ugodno prodam motor avtomatik, neregistriran, in vodni sesalec Triathlon 1400. Tel. 574 30 96 in 031 474 396. Dekle ali mamica, ki si želiš resne ter poštene trajne zveze in ti zvestoba nekaj pomeni in nisi starejša od 34 let, pokliči 031 836 378. Nudim striženje ovc, nego kopit in podkovske storitve. Tel. 031 692 885. Posredujemo resne in poštene zveze za vse starostne skupine. Žene in dekleta pozor: velika izbira samskih moških vseh starosti za iskreno življenje v dvoje. Ženitna posredovalnica Zaupanje. Tel. 031 505 495. V najem dam dva poslovna prostora (pisarni) v centru Šentjurja. Tel. 041 75 98 16. Mali oglasi so brezplačni.______________________ Na mamicah svet stoji i/ človeku se ne bojim opice, niti tigra, bojim se osla. (Slovar verskih izrekov, Temple, VVilliam, 1628-1699 V celjski porodnišnici so od objave zadnjih podatkov v Šentjurskih novicah rodile naslednje mamice: 25. julija: Ana Vodeb iz Šentjurja - dečka, 26. julija: Marija Grosek s Ponikve - dečka, 27. julija: Alenka Klemenčič iz Šentjurja - dečka, Rosanda Klakočer iz Šentjurja - deklico, 30. julija: Monika Cerovšek z Grobelnega - dečka, Andreja Gračner iz Šentjurja - deklico, 31. julija: Anica Čavš iz Loke pri Žusmu - dečka, 6. avgusta: Karolina Keglič s Ponikve - deklico, Polona Miklavčič iz Loke pri Žusmu - dečka, 10. avgusta: Janja Urlep iz Gorice pri Slivnici - dečka, 15. avgusta: Lidija Tekauc iz Šentjurja - dečka, 16. avgusta: Nataša Destovnik iz Šentjurja - deklico. Čestitamo! Voda - javno dobro ali privilegy bogatih? piše: Miha Jenšterle Diktator Musolini je pred sedemdesetimi leti, da bi iz ‘svojega’ naroda izcuzal čim več denarja za svoje tanke, svetlobo proglasil za javno dobro, javno dobro podržavil in lastnikom hiš pričel svetlobo zaračunavati. Uvedel je davek na površino oken. In vse hišice, grajene v tem času, imajo minimalna okna in zato temačno notranjost. In mnogo starejših hiš ima zazidana okna. Toda, ali je svetloba sploh lahko lastnina kogarkoli in jo je res moč zaračunati? Ali pa je dan v dobro in zadovoljstvo vseh? Prebivalcem majhnega kraja v Boliviji je bilo nedavno prepovedano zbirati in uporabljati vodo iz rek, potokov in meteorno vodo. Voda je namreč postala privatna lastnina ameriške korporacije - in ‘uloviti dež’, lastnino korporacij, je za domačina postalo kriminalno dejanje. Toda, ali je voda res lahko lastnina posameznika, korporacije ali države in odtujena od ljudstva? Pred drugo svetovno vojno so si vso slovensko zemljo, vode, gozdove, živali v gozdu lastili kralj, cerkev in njuni podrepniki, fevdalni in kapitalistični bogatuni, a najemniki so .gospodom lastnikom' morali plačevati najemnino - davek na uporabo. Nacionalizacija po vojni je vso lastnino in bogastvo, pridobljeno z izkoriščanjem .manjvrednih hlapcev', najemnikov, delavcev, spremenilo v ljudsko imovino, kajti socializem je bil dal prednost skupnemu dobremu pred sebičnostjo posameznika ali lokalnih skupin. Kar pomeni, da so se rudniki, gozdovi, reke, jezera, potoki, prej raji nedostopna .privatna lastnina kapitalistov' in .kraljeva lastnina', spremenili v skupno dobro. Javno lastnino. Ljudstvu dostopno javno dobro. In vsak državljan se je smel sprehajati povsod in uživati v vseh lepotah slovenske, ,naše' narave. Nacionalizacija je torej dejansko pomenila, podarjanje skupnega dobrega - dežele Slovenije - vsem državljanom'. Tudi voda je bila last vseh Slovencev. Vsakdo na deželi si je lahko uredil svoje .zastonjsko zajetje' ali pa je, v mestih in vaseh, komunalno podjetje gradilo vodovode z državnim denarjem in s samoprispevki ter potem zaračunavalo vzdrževanje. In potem je prišla protirevolucija proti socialističnemu skupnemu dobremu. Zgodil se je Demos. In z Demosom se je pričela tako imenovana denacionalizacija. ‘Smrt socializmu. Živel egoizem! Skupno ni naše. Skupno je naše lovišče!' je postalo geslo vseh Demosovih strank. Denacionalizacija je pomenila konec skupnega dobra. Pričela se je privatizacija javnega dobra in nasilje koncesionarjev. Skupno dobro je od tedaj naprej postalo le še fraza politikov za manipulacijo ljudstva. Kajti slovenska ‘demokratična’ vlada si, poleg ostalega skupnega (gozdov, tovarn in vseh denarnih skladov), prisvaja tudi slovensko vodo. Vodno dobro. Tako izvire, potoke, reke, jezera, zajetja kot tudi vodnjake in cisterne, torej tudi dež. In ljudstvo je ostalo brez vode. Vsako shranjevanje in uporabljanje vode brez plačila državi je v Sloveniji postalo protizakonito. In človek, ki se napije iz izvira na svoji zemlji ali umije v javni reki ali jezeru, ‘onečasti’ zakon in je v prekršku. Kriminalec. Čeprav je v kapitalizmu, ki je, začasno, postal družbeni red tudi v Sloveniji, privatna lastnina sveta, trenutno država popisuje vse še neregistrirane privatne vodnjake, privatna zajetja, zgrajena brez pomoči države, z osebnim denarjem in delom v času ‘prekletega socializma’; in ako lastnik zemlje ne ‘priglasi’ svoje ‘črne gradnje’, kot je vlada poimenovala vse ‘lovilce vode’, ga zakon postavlja v ‘kriminalno' pozicijo. A popis je seveda šele osnova za nadaljne razlastitvene zakone. Za popisom seveda pridejo položnice - pavšal na rabo vode in na koncu števec za merjenje porabe vode. V treh korakih država privatno lastnino nacionalizira, spremeni v ‘svojo lastnino'. S pavšalom država prejšnjega lastnika zajetja razlasti in spremeni v ‘najemnika’ (svojega lastnega minulega dela?). In s števcem voda postane ljudstvu odtujen 'produkt trženja' in preneha biti skupno javno dobro. (Na isti način je vlada Slovencem ukradla vsa naravna in z žulji delavcev v ‘prekletem socializmu’ grajena bogastva vseh Slovencev. Zgrajene tovarne, slovenski gozdovi, slovenska zemlja, vse ‘skupno’ je prenehalo biti javno dobro, temveč lastnina posameznikov, agencij in korporacij!) Pri prehodu iz socialističnega, humanega sistema, kjer je javno dobro vladalo nad osebnim, v kapitalizem, kjer je javno dobro lovišče posameznikov, je vlada Slovenija izvedla nacionalizacijo, ravno takšno krajo lastnine, kakršno očita bivši komunistični oblasti. Le s to razliko, da je komunistična oblast po robinhudovsko vzela bogatim izkoriščevalcem in porazdelila dobrine med bivšo ‘rajo’. In dobički so kot skupno dobro napajali socialo in osebno rast vseh državljanov. Demosove vlade pa so ukinile socialne programe, ljudstvo Slovenije razlastile in ga potisnila v kapitalistično matrico, v sistem, ki je bil osebno dobro predpostavil pred skupno dobro. Vse slovenske vlade po ‘kontrarevoluciji proti humanemu odnosu', socializmu podpirajo bogatenje bogatih posameznikov in ‘elit’ in s tem siromašenje ljudstva Slovenije. Oblastniki, ki podpirajo krajo lastnega naroda in razprodajajo skupno lastnino, javno dobro, so do sedaj oropali ljudstvo, razlastninili ljudstvo kot celoto in kot posameznika, in izključna pravica upravljanja in zaračunavanja vode je danes prenesena na ‘izbrane’ posameznike, koncesionarje. In ko koncesionar postane Monsanto in nadzor nad dostopom do vode in nad rabo vode postane izključna pravica korporacij? Se zgodi ‘Bolivija’? In Slovenec, ki pije vodo iz izvira v Sloveniji, je že v prekršku s koncesijo in zakonom, ki koncesije uveljavlja kot ‘svete’? Čeprav so koncesije v nasprotju s skupnim dobrim in s tem z ustavo RS, po kateri skupno dobro mora biti dostopno vsem ljudem Slovenije, ne le privilegij bogatih koncesionarjev, ki so si prisvojili izključno pravico nad skupnim dobrim in nam skupno dobro, vodo, državljanom, ‘legalno’ prodajajo po kapljicah? Ali nismo v prekršku že vsi kmetje, ker ne plačamo ‘državnega dežja’ (Monsantov dež?), ki nam zaliva njive in pašnike? In berač, brez denarja, ki vode ne more kupiti, mora ‘pošteno’ umreti od dehidracije ali pa je tat? Po isti logiki tudi kisik, ki ga potrebujemo tako kot vodo vsa živa bitja, lahko postane lastnina korporacij, države ali posameznika (koncesionarja)? Ali bo tudi kisik, skupno javno dobro vseh ljudi, živali in rastlin, jutri postal ‘prodajni produkt’ v rokah posameznikov in prenehal biti skupno javno dobro? Kdaj bo nek koncesionarček dobil izključno pravico Slovencem na sapnik montirati števec za merjenje uporabe kisika? In če ne boš imel denarja...? Pri vsem tem pa se Država Slovenija do svojih ‘otrok’, slovenskih državljanov, obnaša več kot mačehovsko. Medtem ko moramo mi, Slovenci, umreti od žeje ali plačati vsako kapljo vse bolj zastrupljene vode, voda Slovenije (beri lastnina slovenske vlade!) odteka po Savi v Hrvaško, po Soči v Italijo, pa jo slovenska vlada tujcem, Hrvatom, Italijanom, ne zaračuna. Država Slovenija (oblast) zastonj daje tujcem, kar svojemu ljudstvu zaračunava? Smo Slovenci v Sloveniji torej drugorazredni državljani? Ako pa vlada Slovenije nima pravice zaračunavati Save Hrvatom, potem je ne more in ne sme zaračunati niti Slovencem? In vlada dovoli, da v imenu dobička zasebnik ali multinacionalka za odškodnino državi, sme zastrupljati vodo in uničevati skupno vodno dobro, ki nam ga minister za zdravje očisti tako, da zviša nivo dovoljenih strupov v vodi? In Slovenci mirno dopuščamo, da nam vlada odtuji našo vodo? Da dovoli ‘koristno’ svinjanje naše vode? In z zakonom dopušča, da nam bo slovensko vodo jutri prodajal tuj koncesionar? In da nam bodo jutri taxirali svetlobo? Pojutrišnjem kisik? Kaj bomo, vse bolj žejno ljudstvo Slovenije, gleda tega storili? Sestavljeni smo iz 70 % vode? Čigave? Ropove? Kebrove? Monsantove? Voda je življenjsko pomembna tekočina, brez katere vsako živo bitje umre. Torej dostop do vode, prav kot do kisika in svetlobe, mora biti neodtujljiva pravica, torej svoboda vseh živih bitij planeta. Odtujiti ljudem vodo ali kisik pomeni napad na njihovo življenje. Vsa voda Slovenije je zato lahko le skupno dobro, javno dobro vseh prebivalcev, živali in rastlin Slovenije. Vode - skupnega, javnega dobra - torej ne more nihče nikomur odreči. Kajti voda je skupno, javno, vsakemu dosegljivo dobro. Torej je nihče (niti država, niti privatnik, niti korporacija) nima pravice nikomur zaračunati. Polnilnica vode sme sicer zaračunavati svoje vloženo delo, stroške stekleničenja in trgovec sme zaračunati uslugo dostave do uporabnika, ne more pa zaračunavati ljudem vsebine - vode. Vodovodno podjetje sme zgraditi vodovod in zaračunavati oskrbo z vodo in vzdrževanje vodovoda, ne sme pa zaračunati vode. In vlada sme računati vodni davek le tistim, ki z uporabo vode in energijo vode služijo dobiček. Voda sama pa, ako je dejansko javno dobro, pod nobenimi pogoji ne more biti zaračunljiva in nihče si je nima pravice prisvojiti toliko, da bi nekdo drug zaradi tega trpel pomanjkanje. In nihče je nima pravice zastrupljati. rH Odmevi I-------------------- Prazna točka dnevnega reda Zakaj je politikom v njihovem dnevnopolitičnem in osebnem interesu dovoljeno javno lagati? Na izredni seji šentjurskega občinskega sveta je tudi Regionalna razvojna agencija iz Celja (RRA) dobila čast biti problem razvoja šentjurske občine. Kot je razbrati iz članka v Šentjurskih novicah, se svetniki praktično niso zanimali za osrednjo temo sestanka, za Program priprave regionalnega prostorskega razvoja, češ, da je tema nepomembna. Regionalni prostorski plani (ki se neposredno navezujejo na občinske razvojne plane) so izredno pomembni prostorski razvojni dokumenti regij (občin v regijah), za naslednjih 10-15 let. Posameznim svetnikom pa se na žalost še sanja ne, kaj ti strateški dokumenti lahko pomenijo-recimo konkretno, za občino Šentjur. To dejstvo je resnično zaskrbljujoče. Seveda pa ob takšnih primerih, ko nekateri politiki praktično ne razumejo več duha časa, v katerem se nahajajo, kaj šele spremembe, ki jih bodo doletele (tako njih osebno,kot občine) z vstopom v EU, raje odpirajo druge teme in iščejo tako imenovane »zunanje sovražnike«, ki so krivi za njihov občinski (ne)razvoj. Gospod svetnik Cveto Erjavec je predstavil kot glavni problem za razvoj občine Šentjur RRA, ki jo (citirano po gospodu Erjavcu) »Občina pridno financira, od RRA pa nima nič.« Da so nekateri slovenski politiki velikokrat zelo slabo informirani in da zaradi svoje odmaknjenosti od »baze« ne obvladujejo prostora in scene, iz katere so se politično rodili, je že bolj ali manj volivcem v Sloveniji jasno. Da pa postajajo laži in zavajanje volivcev tudi vsakodnevna praksa, pa je več kot zaskrbljujoče. Kajti gospod svetnik Cveto Erjavec preko javnega medija (Šentjurske novice) svojim občanom - volivcem preprosto LAŽE. Občina Šentjur ne financira RRA Celje, zato pozivamo gospoda svetnika Cveta Erjavca, da naj javno objavi samo en plačilni nalog v letu 2004 ali 2003, iz katerega bi bilo razvidno nakazilo denarja za delovanje RRA Savinjske regije. Res pa je, da Regijska agencija sodeluje različno uspešno s posameznimi 31 občinami Savinjske regije, z nekaterimi zelo dobro, z nekaterimi pa skoraj nič. Med drugim odlično sodelujemo z občino Celje, zahvaljujoč razgledanemu in v razvoj usmerjenemu županu, gospodu Bojanu Šrotu. V Celju ni nastala (po besedah gospoda Erjavca) na račun regije »moderna zgradba«, nastal je Razvojno inovacijski tehnološki center regije, iz katerega se bo razvilo omrežje podjetniških inkubatorjev v različnih krajih regije. V Celju ni nastala samo ena zgradba, postavilo se je veliko novih zgradb in infrastrukturnih objektov, predvsem po zaslugi napredne in odprte politike mesta Celja do novih idej in novih investitorjev. Zato predlagamo, da razni lokalni politiki začnejo graditi svoj obstoj ali kariero na konkretnih rezultatih, iskanje zunanjih negativnih elementov v RRA za razvojno nedejavnost posameznega lokalnega prostora,bo le kratkega daha. Da ima laž kratke noge, pa vedo že tisti, ki še niti volilne pravice nimajo. Pa veliko sreče na jesenskih volitvah! Regionalna Razvojna Agencija Celje Direktor Boris Klančnik, univ. dipl. ekon. —I Odmevi l----------------------------------------------------------------- Sejnine kot vaba V eni od prejšnjih številk ŠN sem v rubriki Komentiramo prebrala vaše besedilo z naslovom »Sejnine kot vaba« in se ob tem zamislila o svoji nagradi sodnika porotnika: za sedenje na 4-urni kazenski razpravi mi pripada 400 SIT, za več kot 4 ure pa 800 SIT. Torej 800 tolarjev za zapravljen ves dan! Je to zamah demokracije, da ima lahko v naši mali domovini vsako državno ali občinsko telo svoje tarife in postavke? Spoštovani urednik, vem, da urejanje takšnih zadev ni v vaši pristojnosti, vam bom pa res hvaležna, če boste v eno od prihodnjih številk napisali kaj v tej povezavi in mi pomagali stvar razjasniti. Ivanka Uduč Spoštovana gospa Ivanka! Težko bo. Predlagam, da to vprašanje postavite »vaši« sodnici in nam in bralcem ŠN pojasnite, zakaj naš sodni sistem ravna s sodniki porotniki tako mačehovsko. Politika na dopustu Spoštovani g. Franci! Prečital sem, kako gredo naši občinski funkcionarji na dopust, nekateri res s skromnimi denarji. Kar je laž. Lepo bi bilo prečitati, kako kmetje koristijo počitnice, živite na deželi in veliko jih poznate iz časa vašega službovanje, zato vam ne bi bilo težko narediti takšen intervju. Odgovor o 100 ženskah na morju ni pravi, kot družina smo vseeno prikrajšani, moški pa še bolj obremenjeni. Vem, da me boste vrgli v koš, ker nisem podpisan. Lepe pozdrave vam in bralcem ŠN. D... Spoštovani skriti D... Anonimne prispevke res mečem v koš, toda naj bo to izjema, ker res ne vem, zakaj se niste pod svojo misel tudi podpisali! F.K. i—i Uflmevi !---------------- Hubertusova maša Posredujem vam sporočilo za medije v zvezi s Hubertusovo mašo. Pri tej maši lovci prinesejo v cerkev ustreljene in zaklane divje živali, ki jih potem duhovnik blagoslovi. Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice meni, da je nedopustno, da katoliška cerkev celo podpira ubijanje živali in s tem grobo krši peto božjo zapoved: Ne ubijaj! Hkrati se norčujejo iz nauka Jezusa iz Nazareta, ki je bil velik prijatelj vseh živali in vegetarijanec. Informacija je bila objavljena v reviji Lovec. S prijaznimi pozdravi! Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice Predsednik: Stanko Valpatič —I Odmevi I-------------------- Spoštovani, V vašem članku “Test trgovin, Trgovci lovijo na akcije” bi vas radi opozorili na netočnost objave v zvezi s ponudbo sladoleda Planica. Sladoled Planica je v Supermarketu zmeraj na zalogi. Založenost lahko potrdimo z dokumentacijo o stanju zaloge. Vaši novinarji so sladoled iskali v zamrzovalnem otoku, niso pa preverili stenskih zamrzovalnih vitrin. Po Mercatorjevih standardih pozicioniranja blaga imamo sladoled Planica v ponudbi v stenskih zmrzovalnih vitrinah, prav Planici pa je namenjenih 6 lic na pozicioniranem mestu. Prav bi bilo, da bi po izdelku povprašali in se o založenosti prepričali pri naših prodajalcih. Prav gotovo bi jim prijazno ustregli, saj je naše delovanje usmerjeno v zadovoljstvo naših kupcev in vseh ljudi, ki prihajajo v stik z Mercatorjem. Diana Oblak, vodja oddelka za operativni marketing in merchandising OBČINA ŠENTJUR KOMISIJA ZA ŠTIPENDIRANJE Datum: 4. avgust 2004 Komisija za štipendiranje občine Šentjur Javno obvešča vse potencialne štipenditorje ter učence in dijake, da je rok za prijavo iz točke A. 3. in točke B. 5. po javnem razpisu za dodelitev subvencij in štipendij v občini Šentjur, ki je bil objavljen v časopisu Šentjurčan dne 18. junija 2004 in v Šentjurskih novicah dne 29. junija 2004, podaljšan. Razpis je odprt do 20. 9. 2004. Komisija za štipendiranje Jože Artnak, predsednik Mlada košarkarica po nove izzive v Ljubljano Iz tabora ŽKK Šentjur - Šmarje Lili Leljak odšla k Ježici V začetku avgusta je prišla na dan vest, obiskovala na Gimnaziji Bežigrad. Selitev da šentjursko-šmarski klub po Tjaši Vraničar in Tjaši Mlakar (odšli sta v Celje) zapušča še ena igralka. Liljana Leljak se je odločila, da bo košarkarsko kariero nadaljevala zunaj šentjurskih meja. Mlada košarkarica, doma z Grobelnega, je s svojo eksplozivnostjo in odločnostjo privabila mnogo zanimanja s strani trenerjev drugih slovenskih klubov. Na koncu se je preselila k ljubljanski Ježici, najbolj trofejni slovenski ženski ekipi, kjer bo igrala za mladinke, morda pa bo dobila priložnost tudi v članski ekipi. V Ljubljani bo obiskovala tudi zadnji letnik gimnazije. Zakaj odhajaš iz ŽKK Šentjur-Šmarje? Predvsem zato, ker si želim nastopov v članski konkurenci ter treningov na višji ravni z izkušenejšimi igralkami. Treningi v Ljubljani so intenzivnejši in tako bom s pomočjo strokovno izobraženih trenerjev hitreje napredovala. Eden od razlogov za moj odhod pa je tudi, da se bom lahko ukvarjala s košarko tudi, ko bom študirala na ljubljanski univerzi. Kaj pa šola? Govori se o selitvi v Ljubljano? Ker je Ljubljana kar precej oddaljena, se selim v dijaški dom. Četrti letnik bom je zame kar težka, a menim da se bom na novo okolje kmalu navadila. S kakšnimi spomini zapuščaš Šentjur? Zagotovo z najboljšimi, saj sem v šentjurskem klubu prvič stopila v stik z žogo ter v šestih letih igranja v tem klubu pridobila veliko košarkarskega znanja in dobrih prijateljic. Kaj pričakuješ na Ježici? Mislim, da bo v novem klubu dobro vzdušje. V Ljubljani treniram že od konca junija, tako da sem spoznala vse soigralke, s katerimi se dobro razumem. Dobro sem se ujela tudi s trenerjem, saj ga poznam že iz reprezentance. Menim in upam, da ne bom imela večjih težav, s treningi pa bom zagotovo pridobila veliko novega košarkarskega znanja. BM Sandi, Sabi, Milan in Boštjan prvaki ulične košarke Šentjurčani prvi v Sloveniji in na Hrvaškem V prejšnji številki smo poročali o uspehih naših fantov na turnirju v ulični košarki v Velenju, zdaj pa lahko sporočimo, da je Šentjur team najprej slavil v slovenski konkurenci, Sandi Čebular, Milan Sebič in Boštjan Zorko pa so bili nato še najboljši na mednarodnem turnirju v Virovitici na Hrvaškem. S finalnim turnirjem v Ljubljani, ki se ga je udeležilo 16 najboljših ekip iz predtekmovanja, se je končalo prvo državno prvenstvo v ulični košarki. Naši mladinci so že v predtekmovanju pokazali, da gre nanje računati tudi v finalu. Najprej so premagali ekipo iz Kranja, v drugi tekmi pa še nasprotnike iz Murske Sobote. Z nastopom v četrtfinalu prav tako niso imeli večjih težav, saj so uspešno ugnali Grosuplje. Polfinale je bil že bolj razburljiv, ekipa iz Portoroža je namreč spretno lovila šentjurske fante in jim neprestano dihala za ovratnik. Vendar so Šentjurčani z odločno igro v obrambi zaustavili Primorce in jih premagali s 13:10. V finalu so se pomerili z ekipo Janče, ki je bila izjemno uigrana. Z zmago nad Jančami je ekipa Šentjur Team v postavi Sandi Čebular, Milan Sebič in Sebastjan Germek uradno postala državni prvak za leto 2004 v kategoriji do 18 let. Prvi tudi na Hrvaškem Z uvrstitvijo v finale so si priigrali nastop na mednarodnem turnirju v Virovitici na Hrvaškem, ki so se ga poleg naših fantov udeležile še ekipe iz Hrvaške in BIH. Šentjur team je tokrat nastopil v nekoliko drugačni postavi: Sandi Čebular, Milan Sebič in Boštjan Zorko. Uspešno se jim je uspelo iz predtekmovanja prebiti do polfinala, kjer so se pomerili z domačo ekipo, ki je imela za sabo številne navijače, a to mladih Šentjurčanov ni zmedlo. Zmagali so z 21: 12 in se tako uvrstili v veliki finale, kjer se je igralo na dve zmagi. Prvo tekmo so proti ekipi iz Zagreba začeli slabo, zaostajali so že za 7 točk, a so se po minuti odmora pobrali in na koncu slavili s košem Sebiča. Druga tekma je bila ponovno izenačena, Šentjur team pa je v fmišu še enkrat pritisnil na plin in znova slavil z 21:18. Sandi Čebular je bil proglašen za najbolj koristnega igralca turnirja. BM Na pripravah v Šmarju Šentjurske košarkarice so med 16. in 23. avgustom opravile priprave v Šmarju pri Jelšah. Priprave je vodila Tatjana Kampuš, ob pomoči Tanje Mihevc ter nove trenerke kadetinj in mladink Karoline Koželj. Slovenska ženska kadetska reprezentanca je na evropskem prvenstvu zasedla 5. mesto. Med izbrankami selektorja Draga Klemenčiča je bila tudi članica ŽKK Šentjur-Šmarje Maša Šket. Na pripravah se je zbralo 17 igralk iz vseh selekcij. Najprej so se igralke spoznale z okoljem in novim strokovnim vodstvom, potem pa so resno zagrizle s treningi. Po napornih treningih je med igralkami opazna utrujenost, Draga Klemenčiča in Blaža Berganta niso uspele ukrotiti vseh nasprotnic. V prvem krogu so izgubile proti reprezentanci Portugalske, nato suvereno premagale košarkarice iz Luksemburga in visoko nadigrale med trenerji pa zadovoljstvo nad prikazanim znanjem. Za sproščanje so se igralke kopale v šmarskem bazenu. Omenimo, da so bile priprave, ki so se končale minulo soboto, opravljene z novimi manjšimi žogami, s katerimi bodo od letos naprej tudi igrale v ligi. Ženska kadetska reprezentanca je bila na evropskem prvenstvu - divizije B, ki je potekalo v Brčkem v Bosni in Hercegovini od 30. julija do 6. avgusta. Naša reprezentanca se je pomerila z reprezentancami Portugalske, Albanije, Luksemburga, Ukrajine, Izraela, Romunije ter domačinkami iz Bosne in Hercegovine. Za uvrstitev v divizijo A je bilo potrebno osvojiti 1. mesto, vendar pa slovenske kadetinje pod taktirko albanske vrstnice, potem so morale priznati poraz proti Ukrajini, Romuniji in Izraelu. V zadnji tekmi pa so se pošteno namučile z domačinkami. O tej tekmi se je veliko govorilo, saj naj bi domača zapisnikarska miza oškodovala slovensko reprezentanco. Slovenske Tradicionalni piknik ŽKK Šentjur-Šmarje bo v soboto, 28. avgusta, od 14. ure dalje v Športnem Parku v Šentjurju. Vabljeni! kadetinje so pristale na 5. mestu. Naša predstavnica na EP v Brčkem Maša Šket je igrala na vseh tekmah, prikazala borbeno igro, skupno pa dosegla 27 točk. BM Stanko Sebic evropski prvak Kot leta 2000 na EP v Makedoniji, ko se je z zlatom okoli vratu domov vrnil Davorin Škornik, se je tokrat z medaljo na Češkem okitil Stanko Sebič. Reprezentanca mladih članov do 20 let je osvojila prvo mesto na EP. Slovenska reprezentanca je tekmovala v skupini B, kjer so se pomerili z Grčijo, Ukrajino, Srbijo in Črno goro, Litvo in Belorusijo. Nič kaj obetajoč začetek je našim mladim košarkarjem dal misliti. Po uvodnem porazu z Grki so uspešno opravili z reprezentanco Ukrajine in Belorusije. Sledil je tesen poraz z Litvo, srbsko-črnogorska reprezentanca pa je z 29 točkami razlike dobesedno povozila Slovence. Kljub porazu z bivšimi rojaki so nato premagali Ruse in se presenetljivo uvrstili v polfinale, kjer jih je zopet čakala reprezentanca Litve, ki so jo so tokrat visoko nadigrali. V finalu so se srečali z Izraleom in po dramatičnem zaključku, po tem ko so trije ključni igralci obsedeli na klopi zaradi petih osebnih napak, slavili zmago z rezultatom 66:61. Stanko Sebič sicer ni veliko igral (skupaj je dosegel 5 točk), kar pa seveda ne zmanjšuje vrednosti njegove zlate medalje. Še ne 20-letni in 203 cm visoki košarkar je polovico lanske sezone odigral v Šentjurju, zdaj pa se je vrnil k novomeški Krki, kjer po prenovi ekipe resno računajo tudi na našega evropskega prvaka. BM @ NENADEJANO NAPREDOVANJE NOOOMETA/EV Šentjur v Štajerski ligi Kar nekoliko presenetljiva je bila novica, da bo šentjurski nogometni klub v novi sezoni nastopal v višjem rangu od celjske medobčinske lige. V začetku avgusta so namreč zaradi izstopa ekipe Radelj dobili povabilo za igranje v Štajerski ligi. Gre za nekakšno umetno ligo, ki so jo ustanovile medobčinske zveze iz Celja, Maribora in Ptuja, v njej pa tekmujejo dokaj solidne ekipe. Zmagovalec se neposredno uvrsti v tretjo ligo, Šentjurčani, ki so v novo sezono krenili okrepljeni, so tekmovanje začeli z zmago in neodločenim izzidom. V soboto se bodo doma pomerili z Malečnikom. »Povabilo v Štajersko ligo nas je presenetilo, a hitro ( -------------------------------- smo se odločili, da sprejmemo izziv. Gre namreč za kvalitetnejše tekmovanje od celjske lige, predvsem pa bo na sporedu mnogo več tekem, saj sodeluje 14 moštev. Z naše regije v ligi igrajo Oplotnica, Rogatec, Rogaška in Zreče, tu so še ekipe Pesnice, Kungote, Brunšvika ... Seveda nastopanja v Štajerski ligi poprej nismo pričakovali, zato smo vsaj za teden dni v zaostanku s pripravami, a menim, da se bomo kmalu popolnoma ujeli. Letošnja ekipa je izredno dobro sestavljena, izkušene okrepitve so ji dale prepotrebno stabilnost,« je za začetek povedal Damjan Romih, trener šentjurskih nogometašev. Nastopanje v višji ligi jih je očitno dodobra motiviralo, saj so na prvih dveh tekmah zmagali. Pred dobrimi 100 domačimi gledalci so na premiernem srečanju s 6 : 2 ugnali moštvo Jarenine Šentilja. Šentjurčani so odigrali zelo dobro, kmalu so imeli tudi igralca več na terenu, ob polčasu pa vodili z 1:0. Po odmoru so zaigrali še bolje in še štirikrat zatresli gostujočo mrežo. Strelci: Aleš Dovgan Razpored tekem MU Šentjur v Štajerski ligi 28. 8. ob 17. uri: Šentjur-Malečnik 4. 9.: Kungota-Šentjur 11. ali 12. 9. ob 17. uri: Šentjur-Zreče 18. 9.: Šentjur-Brunšvik 25. 9.: Rogaška-Šentjur časih šentjurskega nogometa večinoma že branili barve kluba. Zagotovo je najbolj znan Gregor Blatnik, dolga leta steber obrambe Publikuma, ki ima iz srede devetdesetih celo dva nastopa za slovensko člansko reprezentanco! Nekaj časa ni nastopal, na prijateljskih tekmah pa je pokazal še vedno zavidljivo nogometno znanje, čeprav zaradi poškodb ni jasno, koliko bo na voljo ekipi. Se je pa Blatnik vključil tudi v delo v klubu, saj je prevzel vodenje 2, Slavči Novak 2, Nenad Ulaga 1 in vratar Aleksander Mavrič 1 (11 m). V drugem krogu so gostovali v Pesnici in se razšli brez zmagovalca. Šentjurčani so odlično začeli in celo vodili z 0:2, na koncu pa se je tekma končala s 3:3. Gole za Šentjur so dosegli Nenad Ulaga, Uroš Gorenak in Aleš Dovgan. V soboto bo v Športnem parku derbi z ekipo Malečnika, ki jo trenira nekdanja legenda jugoslovanskega nogometa Milko Durovski. Ekipa je v letošnji sezoni doživela nekoliko sprememb. Nekaj igralcev je prenehalo s treningi, moštvo pa se je okrepilo s petimi izkušenimi nogometaši, ki so v zlatih Šentjurski trenerji Klub je dobro organiziral tudi trenerski kader. Mlajše selekcije bodo vodili še aktivni ali pa nekdanji šentjurski nogometaši: Dejan Fideršek, Gregor Blatnik, Aljaž Plavsteiner, Gregor Zdolšek, Bojan Oakovič. Trener vratarjev je Ivan Bauman, Damjan Romih pa vodi člansko ekipo in je hkrati tudi koordinator vseh selekcij. Omenimo tudi to, da Romih še vedno tudi aktivno igra nogomet. Iz velenjskega Rudarja se je podal v avstrijski Rognitz, kjer igra za tamkajšnje amatersko moštvo, ki nastopa v peti ligi. Damjan z ekipo trenira dvakrat tedensko in igra na tekmah. ene izmed mlajših selekcij. Stari znanci šentjurske zelenice so Goran Radič, Aleš Kos in Peter Kolar, ki so igrali za Šentjur v drugi ligi, Nenad Ulaga je bil nekoč veliki up Publikuma, nastopal pa je tudi še za nekatere, tudi prvoligaške klube. Sicer je na seznamu trenerja Romiha 25 nogometašev, od tega vratarja Aleksander Mavrič in Sebastijan Košak, ki se je na »travnik« podal iz malonogometnih in košarkarskih terenov. »Odigrali smo osem prijateljskih tekem, od tega smo petkrat zmagali in trikrat izgubili. Glede Štajerske lige sem optimističen. Skrita želja je, da bi se uvrstili med prve tri ekipe, zagotovo pa lahko računamo na mesto v prvi polovici lestvice. Sicer se v tretjo ligo uvrsti samo zmagovalec,« je dejal Romih. Nova liga je dala zagona tudi šentjurski upravi, ki je po dolgem času izobesila plakate, kar se je že poznalo na obisku uvodne ligaške tekme. Osrednji cilj kluba, ki mu predseduje Peter Pusser, je še vedno kakovostno in dolgoročno delo z mladimi nogometaši. V prihajajoči sezoni bodo z vsemi mlajšimi selekcijami z izjemo mladinske, nastopali v ligah MNZ Celje. L. H. Šporne notičke Olimpijske igre v Knjižnici V času letnih olimpijskih iger v Atenah je v šentjurski knjižnici na ogled dokumentarna razstava avtorjev Ivana Kukoviča in Andreja Podgorška. Pripravila sta zgodovinski pregled modernih olimpijskih iger s poudarkom na slovenskih udeležencih. Na ogled so tudi zelo zanimivi plakati, ki so vabili na igre od leta 1896 naprej. Mali nogomet Šentjurska malonogometna liga se bo začela jeseni, sicer pa naše ekipe poleti nastopajo na številnih turnirjih. Dva sta se zgodila tudi na Šentjurskem. V Dobju je ob občinskem prazniku potekal tradicionalni turnir, ki se ga je udeležilo kar lepo število ekip, zmagala pa je ekipa Elektro Selič iz Gorice pri Slivnici. Sredi avgusta je Športno društvo Šentvid organiziralo turnir tudi na Planini, katerega se je udeležilo 14 ekip. Denarnim sklad je znašal 120.000 SIT. Ekipe so bile razdeljene v štiri skupine, s tem da je četrta štela le dve ekipi in je vnaprej zagotavljala napredovanje med najboljših osem. V ostalih treh sta prav tako napredovali dve ekipi. V celoti je bilo odigranih 28 tekem, turnir pa se končal šele zjutraj okoli šeste ure. Pokal in z njim največji kupček tisočakov je pristal v rokah Avtohiše Mla-car (Loka), ki so kakšnih dvanajst ur pred tem dvignili pokal za prvo mesto na dnevnem turnirju v Virštanju, kjer so imeli prireditelji manj sreče z vremenom kot na Planini. Drugouvrščeni so bili fantje iz Sevnice pod imenom Kiwi Šhop. Tretje mesto pa je pripadlo temperamentnim Šedincem (ŠD Šedina). Četrtfinalni dvoboji so bili usodni za naslednje ekipe: Švedi so klonili proti Podsredi. Simpl Žegar, ki je osvojil prvo mesto v 2. skupini in na turnirju ni doživel poraza po rednem delu. Druga ekipa Šentvida je bila manj uspešna od Sevničanov, medtem ko je prva ekipa izgubila z zmagovalci turnirja. Prireditelji so tokrat drugič organizirali nočni turnir, ki bo zagotovo postal tradicionalen. Na samem turnirju so odlično poskrbeli za jedačo in pijačo. Kot je bilo že omenjeno jim je dobro ustreglo tudi vreme, saj je dež Planino obšel. Minulo nedeljo je KMN Simpl Žegar na travnatem igrišču za Picerijo Zanzibar v Črnolici organiziral turnir, o katerem bomo podrobno poročali v naslednji številki. Sicer pa lahko malonogometne aktualnosti spremljate na spletni strani www.simpl-zegar.gajba.net. S kolesom na Resevno Kolesarski klub Šentjur bo počastil šentjurski občinski praznik z drugim kolesarskim vzponom na Resevno. Ta se bo zgodil v soboto, 25. septembra. Start bo ob 11. uri pred šolo v H ruševcu. PRE/ENETLJIVA ZMAGA NAD CRVENO ZVEZDO V Novakovič znova v Šentjurju Že dolgo ni bila prvoligaška košarkarska scena v avgustu tako nezanimiva, kot je letos. Osnovni razlog tiči v Košarkarski zvezi Slovenije, saj se še vedno ne ve, kakšen bo sistem tekmovanja in kdo bo v njem nastopal. Slovenska predstavnika v Jadranski ligi Slovan in Helios si želita igrati tudi v državnem prvenstvu, ki se bo najbrž začelo šele konec oktobra ali celo novembra. Šentjurski košarkarji sicer že trenirajo, minuli vikend pa so odigrali tudi tekmo s Crveno zvezdo, ki so jo presenetljivo dobili z 88:82. Na preizkušnji so trije tuji košarkarji, novica meseca pa je, da se je v staro jato vrnil veteran Damjan Novakovič. Nedvomno je majhno presenečenje, da bo 38-letni košarkar iz Rogaške Slatine znova oblekel šentjurski dres. V Alposu Kemoplastu je sicer igral od leta 1999, lani poleti pa je skupaj s trenerjem Igorjem Pučkom in Bojanom Novakom okrepil Zagorje. Zanimiveje, daje bil Novakovič spomladi celo kandidat za članskega trenerja. No, zdaj bo še naprej igral in s svojo učinkovitostjo in zvitostjo nedvomno pomeni pomembno okrepitev, še posebej zaradi odhoda Rada Trifunoviča, lani prvega krilnega igralca. Hkrati bo Novakovič vadil tudi eno izmed mlajših klubskih selekcij. Drugih igralskih novosti zaenkrat ni. Minuli vikend so bili na preizkušnji trije košarkarji iz Srbije, Hrvaške oziroma BIH. Nekaj več časa je s Šenjurčani treniral 203 cm visoki Srb Aleksander Belanovič, ki je doslej nastopal za Elektro. Na tekmi s Crveno zvezdo ni pretirano blestel, sta pa zato odlično igro prikazala organizator igre Bošnjak Nedžad Mulič (181cm, 27 let, lani član Zenice) in hrvaški center iz Čakovca Mario Novak (203 cm, 27 let, lani Kraški zidar), ki bi lahko bila pomembni Drugo avgustovsko nedeljo je bil za slivniške športnike velik dan. Tamkajšnje športno društvo je ob 30-letnici delovanja pripravilo srečanje nogometnih generacij, vrhunec rahlo nevihtnega popoldneva pa je bila otvoritev igrišča za odbojko na mivki. Slivničanov se je usmililo tudi vreme, saj je športnike in gledalce zmočilo le nekaj kapljic, hujši naliv pa je počakal do noči. Uvodno slovesnost je v roke oziroma mikrofon vzel predsednik športnega društva Zoran Leskovšek, otvoritveni udarec (prek mreže) pa je izvedel župan Štefan Tisel. okrepitvi. Tekma s Crveno zvezdo, ki je bila na pripravah v Rogaški Slatini, je presenetila kakšnih 50 gledalcev (za tekmo praktično ni vedel nihče) v H ruševcu. Šentjurčani so se enakovredno kosali s takorekoč popolno četo Zmaga Sagadina. Beograjčani so sicer večji del tekme minimalno vodili, v zadnji četrtini pa so Šentjurčani presegli sami sebe; ob odlični igri (skupaj so zadeli kar 17 trojk) so varovanci Matjaža Tovornika zmagali z 88 : 82 in dosegli prvo zmaga nad katero izmed legendarnih nekdanjih jugoslovanskih ekip! Strelci za Šentjur: Palčnik 15, Novakovič 7, Belanovič 2, Ribežl 11, Mulič 16, Novak 21 in Finžgar 16. Najboljši pri Crveni zvezdi: Mirkovič, Bjelica in Radivojevič 11, Jeretin in Dragojlovič 9. »Ekipa je v fazi sestavljanja, mislim pa, da nam jo bo v okviru zmožnosti uspelo v kratkem dopolniti. Seveda je vse vezano na razpoložljive finance, vendar menim, da bomo z upravo našli pravo moštvo. Poudarek bo na mladih domačih košarkarjih, ki si zaslužijo priložnost,« je povedal šentjurski trener Matjaž Tovornik, ki se bo v petek, 3. septembra, ob 20. uri v Dvorani pod Golovcem uradno poslovil od aktivne kariere. Na ekshibicijski tekmi bodo nastopili nekdanji in sedanji odlični slovenski košarkarji, med drugim Peter Vilfan, Jure Zdovc, Slavko Kotnik ... in številni zvezdniki nekdanje jugoslovanske košarke (med drugimi Slavnič, Dalipagič, Rada...), ki so z legendarnim Diglom nastopali v njegovi dolgi karieri, ki jo zdaj kot trener nadaljuje v Šentjurju. Alpos Kemoplast torej počasi formira ekipo za novo sezono, ki naj bi bila znana do konca avgusta. Kritično je predvsem igralno mesto centra in pa tudi organizatorja igre. V vodo je padla vrnitev Daria Livajiča, ki bo igral za Široki brijeg, želja Alposa Kemoplasta je bil tudi lanski Prvo tekmo sta na mivki odigrali moštvi domačinov in Nonek team. Boljši so bili slednji. V mini turnirju so se pomerile tri ženske ekipe, kjer so slavile občinarke pred Ponikvo in Gorico. Vsaj za gledalce je bil najbolj zanimiv turnir šentjurskih političnih strank, ki so se ga udeležile kombinirane ekipe lokalnih odborov SDS, LDS in SMS. Slavili so liberalni demokrati pred slovenskimi demokrati in mladimi. Vzporedno je potekal nogometni turnir, ki so se ga udeležile štiri ekipe, sestavljene iz nekdanjih in še aktivnih slivniških nogometašev. Slavilo je moštvo, center Postojne Vjeran Soldo, ki pa je na koncu odšel v Šibenik. V zadnji številki smo tudi poročali, da se je iz ZDA vrnil Davorin Škornik. 211 cm visoki domačin iz H ruševca pravi, da zaenkrat ne pomišlja, da zaigral za matični klub in da so njegovi cilji višji. Zanimivo je, da s Šentjurčani trenira tudi branilec Miloš Šporar, ki pa naj bi po januarski šentjurski avanturi (nastopil je le na treh tekmah) in nekaj mesecih v Splitu, kariero nadaljeval na Cipru. Po prikazanem na tekmi s Crveno zvezdo bi lahko vrzeli zapolnila Mulič in Novak. Ali se bo šentjurska uprava odločila za angažma katerega izmed tujcev še ni znano, kakor se tudi še ne ve, kakšna bo nadaljna šentjurska usoda Petra in Andreja Mačka. Blizu ostanka v Šentjurju je verjetno Simon Finžgar s Polzele, na tekmi s Crveno zvezdo pa je solidno nastopil tudi 20-letni Aljaž Urbanc, ki je lani igral za Bežigrad. ______________________________________________L H. Hajrič na Poljskem Lani najboljši šentjurski košarkar Seid Hajrič je Šentjur zapustil 8. avgusta, Odšel je na Poljsko k ekipi Anvvila iz VVIoclavveka, ki ga trenira slovenski strokovnjak Andrej Urlep. Za triletno pogodbo naj bi dobil 300.000 evrov, tik pred odhodom pa je svojo enoletno šentjursko avanturo ocenil takole: teto dni v Šentjurju ne bom nikoli pozabil. Bilo je super, ljudje so me sprejeli in bili z mano prijazni, tako da sem se počutil zares dobro. Toda košarkarski izziv je bil močnejši. Poljaki so se odločili zame, nastopali bodo tudi v evropskem pokalu, imajo odličnega trenerja, pa še zaslužek bo velik. Zagotovo me čaka težka sezona, toda odhajam, da se izkažem. Šentjurja ne bom nikoli pozabil, tudi ne zaradi ljubezni, zaradi katere se bom zagotovo še vrnil.’_______________________________ poimenovano Generacija, za katerega so igrali Janko Kantužar, Zdenko Sinker, Robi Žafran, Roman Žafran, Nani Vodeb, Silvo Planko, Martin Belej, Srečko Recko in Janko Vodeb. Popoldne se je družabno zaključilo pod V okvirjuŠD Gorica pri Slivnici se za pomoč pri urejanju igrišča in izvedbi turnirja zahvaljuje: Občini Šentjur, KS Slivnica, Jimmy s. p., Alpos, Vilkograd, Jože Artnak, Jože Korže, Drago Leskovšek, Jože Stojan, Peter Arzenšek, Mizarstvo Kupec, PGD Slivnica, Pekarna Močnik, Pekarna Bučo, Anica Lesjak, Potrata._____________________________ šotorom ob čevapčičih in domačem pivu glinčan. L. H. 30 let Športnega društva Gorica pri Slivnici Slivničani so za odbojko na mivki ® TOVOTA AVTO CELJE I.mesto: vikend s TOY()T0VidJ INlafr] Organizator: Odbojkarski klub “NONEK TEAM” Damjan: 041 392 964 in Srečo: 041 579 309 M/fflJMlEfflnil Med turnirjem predstavit NAGRADNA KRIŽANKA IZ MARIBORA REKA V MONGOLIJI LJUBLJAN. DNEVNIK PREBIVA- LIŠČE VELEMEST. ULICA RIMSKA 5 POVODENJ POPLAVA ZGODOVIN. 1 POKRAJINA V ROMUNIJI MAKED. POLITIK STOJAN NIKALNICA RIMSKA 500 GRŠKA ČRKA OŽIGALKARJI V MORJU 2 HRVAŠKI PETROL BOR SLO. SLIKAR (1862-1905) DUŠIK DANSKI OTOK V ZELANDIJI ANGLEŠKA REKA NORD 3 11 NAREJENA IZ LANU SILIKATI V PLAVŽU SESTAVIL: FRANC PEŠEC KUČMA EAST ŽENSKO IME MEDALJA PTIČ Z RUMENIM KLJUNOM LJUDSKI ODBOR BIV. AVST. SMUČAR BORBA KAZALNI ZAIMEK 13 AARE OBDELANA ZEMLJA VELIKE STOJEČE VODE 4 AMPER FINSKO JEZERO PREDSED. KOŠARKAR. ZVEZE SL. PUBLIC. VLADIMIR 10 VOZILO ŠPANIJA STRUPENI KAČI AVSTRIJA POKRAJINA V FRANCIJI 6 12 RIMSKA 50 OKRASNI GRM RIMSKA 1000 IRSKI PLES SUŠILEC ČRNOBELA POUA (64) STALIŠČE NEREALNE OSNOVE LOPOV, iq MAFIJEC TRDNJAVE (HR.) 18 GR. POVELJNIK PRED TROJO ZEMEUSKO ODLAGALIŠČE 15 TELEVIZIJA AM. ZVEZ. DRŽAVA 1000 KG KISIK RADIJ OD VODE ADOLF HITLER Šentjurske NOVICE nagradna križanka AVGUST 2004 Nagrade, storitev v Butika Breda v všini 2000 SIT, prejmejo: Franjo Tuksar iz Slovenske Bistrice, Metod Gradič iz Gorice in Stanka Romih s Ponikve. I IZ( G )NABIRALNIKA Silvester Lah PRODAJA KLAVIRJA Glasbenik je na vhodna vrata v stanovanjski blok pritrdil listek z napisom: “Prodajam klavir" Naslednji dan je bilo na listku pripisano: “Hvala bogu!”. JUNAK „Včeraj sem se s ženo strašansko sprl. Toda - če verjameš ali ne, nazadnje je pokleknila in prišla po vseh štirih k meni.“ „Ali res ? Kaj pa je rekla ?“ „A boš že prišel izpod postelje, ti reva..." PRAVI MOŠKI Mož dobi ženo z ljubimcem v postelji. Ljubimec skoči iz postelje in se požene proti oknu. Žena zavpije za njim: „ Kam bežiš? Dokaži, da si moški! „ „ A zdaj pa še njemu !? „ UROGAUE „Bojan, ali si bil priden in si spil žlico ribjega olja?" „Sem, mama." „Ali si vzel veliko žlico?" „Ne, nisem je našel, sem pa zato vzel velike vilice!" ZGODAJ JE ZAČEL Pomislite, soseda, naš Darko je star komaj šest mesecev, pa že sedi!" Ježešna, kaj je pa naredil?" DORILJIHRO „Moža že tri dni ni nazaj, izginil je. Poiščite mi ga!“ se razburja žena na policijski postaji. .Pomirite se gospa", jo poskuša pomiriti dežurni policaj: Jma kakšna posebna znamenja?" Jrnel jih bo, ko ga dobim." ŠTUDIJ Črnogorec v zadregi pokliče očeta in mu pove: „Oče, odločil sem se zapustiti fakulteto za elektrotehniko. Deset let mi je več kot dovolj, ne morem več. Prestopam na medicino." Oče prizadeto odgovori: .Dobro, sine, kakor hočeš, toda midva z dedom bova študirala naprej." PA GA JE... Mož se nepričakovano vrne domov in prične odklepati vrata. Ženin ljubimec se hitro skrije. Mož vstopi in vidi v postelji golo ženo vso v zadregi, na nočni omarici pa kozarce z vinom, takoj mu postane jasno, kaj je na stvari. Požene se na balkon in vidi, da spodaj pred blokom speljuje nek avto. Brez pomisleka pograbi star hladilnik in ga vrže dol na avto. Zdrvi po stopnicah, da bi s pestmi obdelal domnevnega ljubimca, toda v naglici stopi na bananin olupek, pade po stopnicah, si zlomil nogo in zaradi udarca v glavo pade v nezavest. Prebudi se v bolnici, pogleda najprej levo od svoje postelje, vidi nekega možakarja z mavcem na levi nogi in desni roki. Vpraša ga: „Ja kaj se pa je z vami zgodilo?" „Ah, raje ne vprašajte, nek idiot je vrgel name star hladilnik." Mož pordeči in pogleda na desno stran. Zagleda možakarja, ki je ves v mavcu. Joj, ja kaj se pa je z vami zgodilo?" Jaz sem pa bil v hladilniku ..." PRI ZDRAVNIKU I. Pride tip k zdravniku, zdravnik ga pregleda in ugotovi, da je trenutno stanje porazno. Vpraša ga, če kadi. „Da!“ .Koliko?" „50, na dan." Zdravnik reče: „Pol manj!" Pacient pride čez mesec dni spet na pregled. Zdravnik ga pregleda in začudeno ugotovi, da se mu stanje ni bistveno izboljšalo. „Ste upoštevali moj nasvet, glede kajenja? Ja" Zdravnik: No, in koliko jih pokadite sedaj? Pacient: 49,5! Cesta Kozjanskega odreda 16, 3230 Šentjur Telefon: 03/ 749 26 00, Gsm: 041 687 950 ZNIŽANJE CEN digitalnim fotoaparatom Deftas: ^ delavnik 8-12 in 13-18 sobota 8-12 tmLio 93,7 87,6 \jJL NAJBOLJ POSLUŠANA REGIONALNA RADIJSKA POSTAJA (Mediana 1994-2001) RADIO ŠTAJERSKI VAL d.o.o. Šmarje pri Jelšah, Aškerčev trg 21, 3240 Šmarje pri Jelšah /A' ZAPLAVAJTE V ZADNJI VAL POLETJA Thalia 1,5 diesel klima, radio, centralno zaklepanje, električni pomik stekel, servo volan že od 2.061.000 SIT* Clio 1,2 klima, radio, centralno zaklepanje, električni pomik stekel, servo volan že od 1.980.000 SIT* 71 T]kJT7U ROGAŠKA SLATINA - na obvoznici Ml\3/m.J lil JClMM. tel.: 03 818 22 52, gsm: 050 646441,041 817 056 « prodaja vozil « servis * avtoeiektrika • rezervni deli « kleparstvo • ličarstvo * ročno pranje » montaža gum » Kredit * Kredit na položnice * Leasing * Staro za novo * Staro za staro ^^eznam^, Šunkarica Mir, 400 g 649 90 „ Posebna ponudba velja za trgovine TUŠ in franšizne prodajalne TUS od 18. OŠ. do 28. 08. 2004 oziroma do razprodaje akcijskih zalog y,tem terminu in ne velja za Drogerije TUS. Celje - skladišče D-Per 18/2004 5000014263,8 COBISS s I38,8* _s„$* CI8Š« ^JBUŠJUr v*™1**'*0 * v1 4lSSSbs Rč>sWa]liy’0X' g5@S^=gfe® aagiGsSs m 'V Čestitamo ob koncu varčevanja v 1. NSVS! Poleg kreditov, ki jih lahko najamete po pogojih NSVS, smo v Banki Celje pripravili vzporedno ponudbo stanovanjskih kreditov za tiste, ki želite del kredita izrabiti v gotovini, in dodatno ponudbo deviznih stanovanjskih kreditov za tiste, ki vam višina kredita po pogojih NSVS ne zadošča za rešitev stanovanjskega problema. Ponudba obeh oblik kreditov je izredno ugodna, saj je pri vzporedni ponudbi obrestna mera le za 0,20 odstotne točke višja od ponudbe NSVS, stroški odobritve kredita pa so nižji od redne ponudbe stanovanjskih kreditov. Pri ponudbi dodatnih deviznih kreditov so obrestne mere vezane na EURIBOR ali CHF LIBOR, odplačilna doba pa je do 20 let. Za podrobnejše informacije se obrnite na najbližjo enoto Banke Celje ali pokličite brezplačno modro številko. / modra Številka ((G 080 2140) So stvari, ki jih lahko ponudi le dobra banka. banka celje iKa cel et Banka Celje d<±, Vodnikova 2, 3000 Celje, tel.: 03 422 10 00, fax: 03 422 11 00, e-mail: info@banka-celje.si, http://www.banka-celje.si