QlSbom
^/and
NO. 222
/UiERi$k/i Domovim
hmmw^	k Ta ^ ^ P 3^1 k ^ ^31 ■ . \ 1 ~^SZirZ!!TISS^
p'^an in spirit „	slovcnian
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
% °c/ 4^e V ANeUAG€ ONU
■ IJCLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING. NOVEMBER 18, 1971
SLOV6NIAN MORNING N€WSPAP€R

STEV. LXXII — VOL. LXXII
Arabci pripravljajo povečanje napetosti
Zunanji ministri Arabske li-ge so na posvetih v Egiptu izdelali podroben načrt za povečanje n a p e t o sti na Srednjem vzhodu.
KAIRO, Egipt. — Na bregu Nila so se zbrali zastopniki vseh arabskih držav Prednje Azije, Severne in Vzhodne Afrike, da se pogovore in izdelajo načrt za osvoboditev po Izraelu zasedenih arabskih ozemelj. Navzoči so bili zastopniki 17 članic Lige, med njimi tudi zastopniki “Palestine”.
Z izjemo Alžirije in Libije so posamezne države zastopali zunanji ministri. Razpravljali so o političnih in gospodarskih ukrepih, ki naj povečava napetost na Srednjem vzhodu iz dneva v dan v prihodnjih 6 tednih v taki meri, da bo svet moral nekaj ukreniti za “rešitev miru”. Pritisk je namenjen v prvi vrsti Izraelu In ZDA, ki naj bi tega prisilile, da bi pristal na arabske zahteve.
Posvetovanja so bila tajna in iz uradnega poročila ni mogoče Veliko dognati o sklepih in načrtih. Iz privatnih virov prihajajoče vesti govore o največjem možnem pritisku, pa vendar ne o kaki vojaški akciji, vsaj ne za enkrat. Vsaka arabska država ima določeno nalogo in določeno vlogo.
Nove podrobnosti bodo določene na zasedanju Obrambnega sveta Arabske lige 27. novembra. Tega se bodo udeležili zunanji in vojni ministri ddžav članic in načelniki glavnih stanov oboroženih sil. Ti bodo reševali vojaška vprašanja, pred-vsem obnovo “vzhodne fronte”, kjer sta ogrožala Izrael preje Si-rija in Jordanija. Obnova te fronte je možna le, če pride do sporazuma med -p a 1 e s tinskimi gverilci in kraljem Huseinom.
Ko bo Obrambni svet svoje belo opravil, bo središče dejavnosti arabskih držav preloženo v New York na zasedanje glavne skupščine ZN, kjer bodo skušale doseči sprejem nove resolucije proti Izraelu. V decembru se bodo nato zopet sestali 2unanji ministri držav Arabske nge in morda nato še tudi sami njihovi poglavarji, seveda če ne ° že preje prišlo med arabski-nfr državami do novih prepirov Jn razdorov.
Britanska komisija o postopanju z jetniki v Severni Irski
BELFAST, s. Ir. — Posebna . ritanska komisija, ki je prečkala razmere v ječah Severne rske, je dognala, da sicer jetni-0V tam ne mučijo, da pa tudi 6 Postopajo z njimi, kot je tre-
Boročilo komisije ni pomirilo j, a^°ličanov, ki se pritožujejo zalo ^ nasilij nad jetniki, razburi-2° Pa je protestante, ker je vlada tavala vse očitke o nasiljih naučen j ih jetnikov.
Italija In Avstrija kosišno poravnali spore
RIM, It. — Italija si je 1. 1918 “prisvojila” južno Tirolsko, tudi tisti del, kjer živijo tirolski Nemci. Tirolski Nemci seveda te okupacije niso nikoli priznali. So tako trdovratno ostali pri svojem stališču, da jih še Mussolini ni mogel popolnoma ukrotiti. Ni dosti zaleglo tudi prisilno preseljevanje.
Po drugi svetovni vojni je odpor proti Italiji spet porastel. Italijanska nasilja so rodila gverilske nastope. To je vsakokratne rimske režime prisililo, da so zmeraj bolj popuščali napram tirolskim Nemcem. Sedaj je bil dosežen kompromisni mir.
Da mu pripisujejo velik političen pomen, se vidi iz tega, da je prišel v Rim na obisk sam avstrijski državni predsednik Jonas. Zadnjič je bil v taki funkciji v Rimu še avstrijski cesar leta 1873. Ali bo sedanji kompromis res vsestransko zadovoljiv in trajen, se bo moralo šele pokazati.
Kitajski delegatje ZN okušajo sadove politične svobode
NEW YORK, N.Y. — Nasprotniki kitajskega komunizma se prav nič ne ceremonijo s prihodom Maove delegacije v New York. Se jih je hitro nabralo nekaj sto in so začeli demonstrirati v New Yorku pred hotelom, kjer se je ustavila kitajska delegaci-
Romunija ima kitajskoJezen !zrae! oranja
posredne razgovore z Egiptom v $ew York«
WASHINGTON, D.C. — A-
kritje proti Sovjetiji!
Vesti iz zahodnih diplomatskih virov trdijo, da je Kitajska dala Romuniji zagotovilo pomoči za slučaj sovjetskega napada.
BUKAREŠTA, Rom. — Sovjetska gonja proti Romuniji še ni minila, vendar so tu odgovorni vodniki dosti mirni. Zahodni di-plomatje sodijo, da je moral dobiti predsednik Romunije junija, ko je bil na obisku na Kitajskem zagotovilo, da Kitajska ne bo mirno gledala sovjetskega vdora v Romunijo.
Kakor hitro bi Romuni zvedeli, da zbirajo Sovjeti na njeni meji vojaške sile za vdor v Romunijo, bo začela zbirati Kitajska vojaške sile na meji Sovjetske zveze. Na vsak sovjetski poskus vdor v Romunijo, bodo kitajske čete prešle mejo Sovjetske zveze. Ko zopet govorijo o sovjetsko-bolgarskih v o j a š kih vajah v Bolgarij, ugibajo tu, če ne bo Kitajska odgovorila na to z okrepitvijo svojih oboroženih sil na sovjetski meji.
Ceausescu naj bi bil o svojem dogovoru s Kitajsko Sovjetsko zvezo in njene satelite obvestil v prepričanju, da bo s tem zavaroval Romunijo pred novim sovjetskim i z s i 1 j e vanjem. Ni dvoma, da Moskva lahko naglo zdrobi vsak romunski vojaški odpor, nekaj čisto drugega pa je vojskovanje s Kitajsko na tisoče
meriški poskus pripraviti Izrael in Egipt k posrednim razgovorom v New Yorku, je za enkrat spodletel, ker Izrael razgovore odklanja, dokler ne dobi iz ZDA novih Phantom letal, za katerih nakup se zavzema že od lani.
Državni tajnik W. P. Rogers je predložil, naj bi se izraelski zastopniki naselili v enem nadstropju hotela v New Yorku, e-giptski pa v drugem. Zvezo med njima bi vzdrževal ameriški državni podtaj. J. Sisco. Vse je kazalo, da bosta obe strani predlog sprejeli, ko je pretekli ponedeljek zastopnik državnega tajništva objavil, da so ZDA dognale, da se vojaški položaj na Srednjem vzhodu ni bistveno spremenil z zadnjimi dobavami sov-jeskega orožja Egiptu in da zato ZDA ne bodo za enkrat dobavile Izraelu novih Phantom letal.
Državno tajništvo je to objavilo, predno je o tem obvestilo Izrael. To je tam dvignilo hudo kri in jezo. Poslanik I. Rabin je nato izjavil, da se Izrael ne bo udeležil neposrednih razgovorov v “položaju šibkosti”, to se pravi brez novih Phantom letal iz ZDA.
ja-
Demonstracije potekajo po/milj dolgi meji vse od Osrednje znanem formularju, za domači- Azije pa do Pacifika, ne niso zanimive. Kitajski delegatje jih z zanimanjem opazuje-‘kritju za Romunijo točne, olaj jo, seveda ne na ulici, ampak šujejo razumevanje moskovske
Iskani® novega glavnega lapka II se lapSela
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Vprašanje novega glavnega tajnika ZN se zmeraj 'oolj zapleta.
, Sedanji glavni tajnik Tant je V kolikor so vesti o kitajskem j k0ian jn ni Upanja, da bi mogel
še pred novim letom učinkovi-, stati.
USODA RAZGOVOROV V RODEZIJI JE NEGOTOVA
ga zastoja, ki ga povzroča mednarodni gospodarski bojkot. Ta je dejansko prizadel v prvi vrsti črnce, med tem ko so beli ohranili svojo življensko raven vsaj na splošno.
Zunanji minister Velike Britanije skuša v razgovorih v Rodeziji najti rešitev spora med vlado nekdanje avtonomne kolonije in vlado Velike Britanije.
SALISBURY, Rod. — Rodezi- skrajšali. Upajo, da bo z dosego ja se je pred 6 leti proglasila za ^sporazuma mogoče izboljšati neodvisno državo, ko ji je Veli-1 gospodarski položaj črncev, ki ka Britanija hotela vsiliti novo j močno trpe zaradi gospodarske-ustavo, v kateri naj bi imeli črni domačini enake pravice kot belci. Črnih je v Rodeziji preko 5 milijonov, belcev le nekaj čez četrt milijona, pa je vendar vsa oblast in vsa moč v rokah zadnjih. Britanija je hotela v novi ustavi določiti postopno izenačenje črnih z belimi. Beli so se temu uprli in pretrgali vse zveze z Londonom.
Britanska vlada Harolda Wil-sona je skušala ponovno spor rešiti potom pogajanj, med tem ko so države črne Afrike zahtevale, da Velika Britanija upor s silo zlomi. London je to odklonil in še vedno odklanja. Združeni narodi so nato z veliko večino sklenili gospodarski bojkot Rodezije. Ta ni uspel, ker se ga nista držali rodezijski sosedi Južno-afriška unija in Portugalska, pa delno tudi Sovjetska zveza, ki naj bi po posrednikih kupovala v Rodeziji krom.
Po daljših pripravah je odšel v začetku tega tedna v Salisbury britanski zunanji minister Alec Douglas-Hcme in začel razgovore z vlado lana Smitha, pa tudi z vodniki črnih domačinov, da ugotovi, na kakšno re žitev bi bili ti pripravljeni pri-
skozi hotelska okna, časnikarji pa vse te prizore pridno fotografirajo. Nihče do sedaj ni kalil mira in reda. Policija ni imela prilike, da poseže v potek demonstracij.
Irak dobil novo ustavo
BAGDAD, Irak. — Predsednik Ahmed Hasan Al-Bakr je objavil preko radia in televizije včeraj novo državno ustavo, ki
jeze v zgodnji jeseni ob poveza-vanju Romunije z Jugoslavijo in Albanijo v nov blok držav, zaveznic Kitajske.
---------O-
Farmarji ne pričakujejo dosti od novega tajnika
WASHINGTON, D.C. — Far-
to opravljati svoje posle. Na drugi strani je prišla v ZN Kitajska, ki ima veto pravico v Varnostnem svetu, kjer mora biti izbran glavni tajnik.
Kitajci se izmikajo vsakemu konkretnemu odgovoru, kaj bodo storili. Zato molčita tudi Washington in Moskva. Med tem so pristaši posameznih kandidatov
marski zastopniki so prepričani, da ne morejo farmarji pričako-j pridno na agitaciji, vati nobene bistvene spremem- Avstrijskega kandidata Wald-be od novega poljedelskega taj- heima podpira Evropa, Avstrali-jamči svobodo izražanja, napo-Jnika dr. E. Butza. Trdijo, da sta ja in del Amerike, finskega veduje nacionalizacijo izkorišča-] Butz in njegov prednik Hardin kandidata Jakobsona podpirajo nja petrolejskih ležišč, poudarja'iz istega blaga in stara prijate-1 nevtralci, simpatizirajo pa z nji-arabstvo Iraka, pa dovoljuje'ija.	,	|mi tudi nekateri levičarski re-
Kurdom avtonomijo.
Nova ustava pravi, da je Irak
Clifford Hardin je odstopil, ko žimi. Latinska Amerika se pa je bilo očitno, da farmarji z nje-1 vnema za čilskega kandidata
“demokratična, ljudska in soci- govo politiko niso zadovoljni in Herrero. alistična država” s svobodo de-'da bi ta mogla predsedniku Ni- Ker novo leto ni daleč, se di-
lavskih unij, tiska, mišljenja in vere.
osebnega xonu pri volitvah prihodnje leto plomatov v ZN začenja polašča-' škodovati.	ti nervoznost, kaj bo 1. januarja.
Trdijo, da je v načrtu nova ustava, ki določa za naslednjih 30 let prevlado belcev, nato pa delitev oblasti med belimi in črnimi ter končno vlado večine, ko bodo črnci izenačeni z belci v pogledu političnih pravic. V prvem razdobju bodo volili belci v parlament 33 zastopnikov, črnci pa 17, med tem ko bo 16 belcev imenovanih za Zastopanje črncev v parlamentu.
Fronta za osvoboditev Zimbabwe, kot domačini imenujejo Rodezijo, je izjavila preko svojih vodnikov v Lusaki, glavnem mestu sosednje Zambije, da vsak sporazum na takem predlogu ustave odklonja. Vodnikov črncev v sami Rodeziji so med tem voljni sprejeti stališče o postopnem pridobivanju političnih pravic, le da bi dobo radi močno

Vremenski
prerok
pravi:
Milo
z verjetnostjo dežja
Proti večeru ali ponoči. Naj višja pmperatura okoli 60.
Primanjkljaj $24 milijonov sili mesfne finance v sanacijo!
ali pa vpeljati
CLEVELAND, O. — Da v clevelandskem mestnem gospodarstvu ne vlada najlepši red, smo vedeli že dolga leta^ Ne bi mogli tajiti, da o tem tudi ni bilo dosti debat, priznati pa moramo, da so vse debate hodile le okoli gospodarstva kot mačka okoli vrele kaše. Vsakdo je vedel, v čem je clevelandska gospodarska kriza, nihče se pa bistva ni hotel dotakniti, kajti govoriti bi moral obenem o žrtvah, ki bi jih mestno prebivalstvo moralo prevzeti nase, pa se je temu upiralo z vsemi štirimi.
Pri tem je gospodarsko življenje šlo svojo pot in ni prizanašalo tudi mestnemu proračunu. Par številk to nazorno dokazuje. Naš dolar je na primer po 1. 1950 zgubil 60% svoje kupne moči. Mestni proračun tega ni mogel spregledati, moral je mestnim uslužbencem poviševat} prejemke. Moral bi temu primerno, skrbeti tudi za zadostno poveča-
\...."
nje proračunskih dohodkov, tej dolžnosti so se odgovorni voditelji mestnega gospodarstva dosledno izogibali. Niso hoteli prevzeti politične odgovornosti za nove davke. Zato so mirno gledali, kako raste število mestnih uslužbencev, ki jih je sedaj že okoli 10,000. Tudi zanje bi bilo treba v proračunu bolje poskrbeti, kot je bilo poskrbljeno. Seveda se to ni zgodilo. To je spravilo mestni proračun v neza-vidno stanje: nad 80% vseh proračunskih dohodkov mora biti porabljeno za plače in mezde. Pri tem je še vprašanje, ali jih je res toliko potrebno. Tudi to vprašanje je bilo v naši javnosti na široko obravnavano. Debate niso rodile nobenega pozitivnega u-speha.
Vse to je spravilo naše mestno ^gospodarstvo v stanje, ki ga more zboljšati edinole sanacija. Odprti sta namreč le dve poti: ali zmanjšati število
uslužbencev nove davke.
Ako ne bi živeli v dnevih hude brezposelnosti, bi človek rekel, da naj se mestna uprava nauči živeti ob dohodkih svojega proračuna. Ako ni denarja za vse uslužbence, jih je treba del odpustiti in jih tako prisiliti, da iščejo in najdejo nove zaposlitve. Ker vlada brezposelnost, bi vsak odpust iz službe ustvaril le novega brezposelnega brez posebnega upa, da bi kmalu dobil novo delo. To lahko sproži v mestu z mešanim belim in črnim prebivalstvom hude so-calne posledice. Zato bi se odpust uslužbencev, ki jih mesto ne more plačevati, mogel vršiti le postopoma. Ce je le možnost, naj bi ga odložili.
Odprt je drug izhod: novi davki. Teh nihče ne mara in vsakdo rad vali odgovornost za nje na politike. Ta očitek je deloma upravičen.
Na mestno proračunsko po-
litiko imajo namreč vpliv politiki, ki deloma že dolgo vrsto let sedijo na primer v mestnem svetu in bi morali že davno vedeti, kam plove mestno proračunsko gospo-dartvo, pa so od leta do leta odkladali temeljito reformo mestnih financ. Sedaj skušajo zvaliti odgovornost na svojega bližnjega v mestni upravi. To gotovo ni znak političnega poguma.
Seveda ne bomo z medsebojnimi očitki daleč prišli. Zdi se nam, da je trenutno prva dolžnost župana in mestnega sveta, da skupaj sanirata mestne finance, potem še lahko začneta debato, kdo je za kaj kriv in odgovoren.
To je star in že pogosto ponavljan nasvet. Dvomimo, da bi mogel sedaj doživeti boljšo usodo. Pamet bo prišla šele takrat, ko jo bodo spremljala nasilja, izgredi in nemiri.
I. A.
Zadnje vesti
BANGKOK, Taj. — Včeraj je maršal Thanom Kittikachorn razpustil parlament, odpustil vlado, razveljavil ustavo in proglasil izredno stanje. Oblast je prevzela “Revolucionarna stranka”, kot je objavil radio, ki ima za enkrat poleg maršala Kittikachorna za člane le še poveljnike treh glavnih rodov oboroženih sil ter načelnika policije. Nova vlada je izjavila, da Tajska ne bo spreminjala svoje zunanje politike.
WASHINGTON, D.C. — Plačni odbor je včeraj pozval zastopnike premogarjev in premogovnikov, da pridejo danes predenj in mu obrazlože in utemelje poviške plač v okviru nove kolektivne pogodbe. Poviški naj bi znašali okoli 3‘.V, za dobo treh let, kar je več kot še enkrat toliko, kot je dovoljeno v okviru novih določil. Komisija za cene je dovolila AMC povišanje cen avtomobilov 1972 za 2.5'<, od Chrysler. Corp. pa je zahtevala nove podatke, predno bo odločila o njčnr prošnji za povišanje cen avtov za 5%.
RAIFORD, Fla. — Jetnika Rex Gyger, 26 let, in Wallace McDonald, 43 let, sta opremila tovornjak “viličar” z jeklenimi ploščami, nato pa z njim prodrla kot s tankom skozi vrata državne jetnišnice na svobodo. Pobegnila sta preteklo soboto in sta še vedno na svobodi.
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Nixon je včeraj pri podpisu zakona o nakupu orožja in drugih obrambnih potrebščin v obsegu 21.3 bilijonov dejal, da se ne bo držal poziva Kongresa o umiki vseh ameriških oboroženih sil v določnem času, če rdeči izpuste ameriške vojne ujetnike. Predsednik je za postopen umik, ki naj omogoči sklenitev premirja, če ne pa okrepitev Južnega Vietnama do take mere, da se bo sam sposoben braniti pred rdečimi.
WASHINGTON, D.C. — Predlog kong. Bolanda za določitev dneva umika oboroženih sil ZDA iz Južnega Vietnama v prihodnjem juniju, če rdeči osvobode ameriške vojne ujetnike, je bil odklonjen z 238:-164 glasovi.
LENINGRAD, ZSSR. — Ameriška študentka Debbie Brack-man Kremnionov, stara 22 let, ki se je tekom svojega študija v ZSSR poročila z ruskim študentom medicine Valerijem Kremniovom, pa morala nato sama domov v ZDA, je izjavila, da so ji sovjetske oblasti zdaj obljubile, da bodo dovolile njenemu možu izselitev v ZDA.
CLEVELAND, O. — John kardinal Krol iz Philadelphie je bil izvoljen za predsednika
Iz Clevelanda in okolice
Iz bolnišnice—
Rojak Joseph Meglich, 7023 St. Clair Avenue, se je vrnil iz St. Vincent Charity bolnišnice, kamor je moral zaradi napada srčne kapi. Zahvaljuje se za pozdrave. Želimo mu naglega okrevanja!
Asesment—
Tajnica Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ bo pobirala asesment v torek, 23. novembra, od 5.30 do 8. zvečer v šoli Sv. Vida. Na 25. je praznik. Zadušnica—
Jutri, v petek, ob 7.45 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Mathewa Leskove-ca ob 6. obletnici njegove smrti.
Jutri ob 7. zjutraj bo cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Johna Kromarja na 30. dan njegove smrti.
Jutri ob 6.30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Justino Dermasa na 30. dan njene smrti.
Prvo lopato bodo zasadili—
V nedeljo popoldne ob dveh bodo z malo slovesnostjo zasadili prvo lopato za novo zgradbo Slovenskega starostnega doma na Neff Road. Zasadil jo bo novi župan Clevelanda R. S. Ferk. Po slovesnosti bodo postregli v prostorih doma z osvežili.
Turk bo le predsednik mestnega sveta—
Ko vse kaže, bo prišlo do sporazuma med vodstvom demokratske stranke in črnci v 21. volivnem okrožju, ki jih zastopata C. Stokes in G. L. Forbes. V tem slučaju napovedujejo, da bo E. J. Turk za gotovo izbran za novega predsednika mestnega sveta, G. Fbrbes pa bo imenovan za vodnika demokratske večine. Župan R. Ferk bo imel tako v mestnem svetu opraviti z zedinjenimi demokrati.
Kitajci prihajajo na črno v ZDA v tisočih
WASHINGTON, D.C. — Podatki pravosodnega tajništva kažejo, da se vsako leto vtihotapi v ZDA okol 4,200 Kitajcev. Med njimi je dosti vohunov in prekupčevalcev z mamili.
Komaj eno desetino teh primejo in jih izženejo. Večina prihaja v ZDA preko Hong Konga in Kanade. V začetku leta so o-blasti odkrile tihotapsko druščino, ki je spravljala Kitajce v ZDA iz Montreala, pretekli teden pa so odkrili slično skupino na zahodni obali, ki je proti nagradi spravlja Kitajce iz Van-ccuverja v ZDA.
Narodne konference katoliških škofov ZD. Kardinal Krol je Clevelandčan poljskega porekla in je bil vzgojen in posvečen v duhovnika v Clevelandu, kjer je bil tudi imenovan za pomožnega škofa, predno je odšel za nadškofa v Philadelphio.
BEOGRAD, SFRJ. — Predsednik Josip Broz Tito bo odpotoval 23. novembra na uraden obisk v sosednjo Romunijo. PARIZ, Fr. — Na današnji konferenci za končanje vojne v Južnem Vietnamu je zastopnik ZDA poslanik Porter dejal, da ne bo stavil nobenih novih predlogov, dokler ne dobil odgovora na doslej stavljene.
SAIGON, J. Viet.— V preteklem tednu je padlo v vojaških nastopih 5 ameriških vojakov,
22 pa je bilo ranjenih.
ODD
■ «/ « C- H V— 11 f ) Al |
mmsmtrn
C^i7 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0623 — Cleveland, Ohio 44103
National and international Circulation
ftCIifAl/ilUit [ taJska usmerila vse svoje sile v generalni skupščini, var-^	nostnemu svetu in administraciji ZN, da podere sovjetski
vpliv v levičarskem svetu. Boj med Moskvo in Peipingom bo za ZN nekaj novega, kar bo močno kazilo mir v tej organizaciji.
Seveda ne bodo vsi ti pojavi prodrli že prvo leto na Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July ^an) bliskati S6 bo pa začelo prav kmalu, Verjetno Že pri iz-Managmg Editor: Mary Debevec	biri nove§a generalnega tajnika ZN.
N AftOCNINA:
.la Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.^5 per year; $.9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
^j^fe>83	No. 222 Thursday, Nov. 18, 1971
Kitajska in Združeni narodi
V Združenih narodih manjka menda še okoli 50 “članic”, da bi bil ves svet združen v tej mednarodni organizaciji. V resnici je z vstopom rdeče Kitajske sistem Združenih narodov kompleten. V njegovem okviru manjka samo Nemčija, Koreja, Vietnam, Rodezija in še nekaj drobiža, ki pa ne pomeni dosti ne ideološko ne politično ne gospodarsko ne kulturno ne vojaško. Če so ZN kompleten organizem, s tem še ni rečeno, da je že konsolidiran. To ni bil doslej, kajti manjkalo mu je tistega političnega ravnovesja, ki bi omogočalo dosegati cilje ZN, še manj bo poslej.
Da ZN niso dozorel organizem, vidimo na vsakem koraku. Ni se mu posrečilo ustvariti vsaj privid miru. Saj je bilo sklepanje nekaterih mirovnih pogodb naravnost izločeno iz nalog ZN, čeprav se to z moralnega stališča gotovo ne da opravičiti. Tako nimamo mirovne pogodbe z Nemčijo in je vprašanje, kdaj jo bomo dobili. Manjkajo tudi nekatere mirovne pogodbe v Aziji. Na drugi stran; je v Afriki nekaj mirovnih pogodb, ki so od danes do jutri. Nič boljše se ne godi mirovnim pogodbam v Srednji in Latinski A-meriki. Tam res ne vemo, koliko je takih pogodb, ki bi se nanje lahko zanesli. ZN ne morejo ustvariti miru niti na tako malih področjih, kot so Ciper, Kašmir itd. Kako bi mogli zahtevati mir za večja področja, na primer za arabski svet!
ZN niso mogli kaj prida ustvariti tudi na drugih področjih, kot je kulturno, socialno, prosvetno itd. ZN niso sami odgovorni za tako male uspehe, vzroki tičijo globlje.
Najprvo manjka zaupanje v ZN, posebno pri velikih državah. V odnosih med ZN in njenimi članicami prevladuje nezaupanje. To je zelo nalezljiva politična bolezen. Ako le ena velesila ne zaupa v ZN, potem jo posnemajo vse druge članice. Da bi se velesile odlikovale z zaupanjem v ZN, bi težko kdo mogel trditi. Iz tega pa izvira druga pega; ni prave požrtvovalnosti do ZN. V začetku jo je kazala vsaj naša dežela, pa je kmalu postala žrtev svojega optimizma, ki se ga šele seda; polagoma otresa.
Pomanjkanje požrtvovalnosti je ravno tako očitno kot pomanjkanje zaupanja. Saj ZN ne morejo spraviti skupaj niti par divizij, ki bi jim bile od slučaja do slučaja potrebne za varovanje miru na kočljivih mejah. Mora oborožene sile najemati pri članicah in se zadolževati, ako jih hoče vzdrževati. Končno naj omenimo še zlorabo veto pravice po Moskvi, ki je naredila Združenim narodom veliko več škode, kot mislimo. Ako Kremelj lahko v interesu svoje lastne politike sabotira vse delo ZN v Varnostnem svetu, kdo naj ima potem še dobro mnenje o ZN ?
ZN niso torej kraj, kjer naj se ustvarja središče svetovnega edinstva. Je kraj, kjer se trejo med seboj “narod-in” interesi posameznih članic. Oziri na namen ZN prihajajo pri tem le izjemoma do veljave.
Vse to je dobro znano tudi rdeči Kitajski. Zato ni pela dosti hvale poslovanju ZN in prav rada udrihala po tistih članicah ZN, ki so v tej organizaciji iskale le svojo korist. Seveda je svoje vsakokratno stališče rada skrivala za ideološko zaveso. Zato ni kitajska politika do ZN nekaj, kar bi bilo treba šele odkrivati. Ne bo dosti drugačna od tiste, ki jo^ Peiping pozna že do sedaj: Kitajska "bo iskala tudi kot članica ZN le prilike, kje lahko koristi svojim interesom. Za žrtve v korist mednarodni solidarnosti bo imela prav tako malo smisla, kot ga je poznala do sedaj pri presoji dela ZN. Pri tem jo nihče ne bo mogel kritizirati, saj vse države postopajo na podoben način.
Kakšni bodo torej kitajski cilji v ZN? Najpreje se bo globoko klanjala tistim 76 članicam ZN, ki so ji pomagale, da je tako hitro prišla v ZN. Ču En-laj jih je že pohvalil’ predno je stopila prva kitajska noga na tla ZN. Takoj je pripomnil, da ima hvaležnost njegove dežele jasno začrtane meje. Hvaležnost ne bo veljala^ v slučajih, kjer so države, ki so glasovale za kitajski vstop, kršile tista načela, ki jih Kitajska smatra za obvezna za vse članice ZN. Kdor na primer nasprotuje ali ovira podvige OF v posameznih državah, temu glasovanje v ZN ne bo pomagalo do kitajskih simpatij v ZN. Med gornjimi 76 državami je par takih. Te bodo sedaj razočarane.
Kitajska bo dalje podpirala vse težnje malih držav in skušala postati vodnica in pokroviteljica “tretjega” sveta.
S tem je napovedala boj ameriškemu in sovjetskemu bloku v ZN, povrhu pa še nevtralnim blokom. Tito bo na primer kmalu čutil, da Kitajska spodkopuje njegov blok “neuvrščenih , kolikor sploh še obstoja. To bo kmalu ustvarilo v ZN zelo zapletena razpoloženja med članicami ZN. Marsikaterim bo zelo težko, kako naj se odločijo, ali za kitajski blok ali naj ostanejo, kjer so sedaj. V generalni skupščini ZN bo večkrat nastala prava zmešnjava, ki bo kmalu ohladila simpatije nekaterih sedanjih levičarskih režimov do Peipinga.
MIKL A V Ž E. V AN JE. — Imel sem priložnost poslušati razgovor o miklavževanju. Bil je go-o prihodu Miklavža, kakor
vor
ga Slovenci poznamo od doma. Prav lepa navada! Miklavž pride namreč napravljen kot škof, kar je v resnici v življenju bil, in prinese darove otrokom. Iz razgovora sem posnel, da gre za to, ali naj Miklavž sploh pride ali ne. Otrok, ki bi se veselili Miklavža, kakor ga mi poznamo, je zelo malo. Odbor je bil mnenja, da naj lepa navada ostane, dal pa je na voljo članom društva, da se odločijo, ali hočejo Miklavža ali ne. Končno je nekdo sprožil misel, da naj Miklavž pride ne samo za otroke, ampak tudi za odrasle in da naj se ta lepa navada ohrani. Pač pa naj se poskrbi, da mlajši rod prevzame vloge tako Miklavža kakor angelov in seveda tudi parkelj nov. Naj pač Miklavža izvedejo po svoje.
Misel je prodrla in predlog je til sprejet. Tako se bo vršilo mi-lavževanje, seveda le v bolj prijateljskem krogu, v nedeljo. 5. decembra. Začetek bo popoldne ob 3. Odboru je odleglo, da mu ni bilo treba napraviti kakšnega nehvaležnega koraka ali celo prevzeti odgovornosti, da je bi on tisti, ki je ukinil tako lepo navado.
MLADINA. — Vprašanje slovenske mladine v Ameriki in mislim tudi drugod, je veliko vprašanje. Vedno bolj stopa na dan. Kaj bo prinesla bodočnost? Ali bo mladina nadaljevala začeto delo svojih očetov in mater? Vsakega kulturnega delavca več ali manj skrbi, kaj bo s tem. Jasno je, da ima mladina svoje poglede na vse in tudi svoje načrte, ki jih iz vljudnosti do starejših ne zastopa preglasno. Včasih le bolj pasivno. Vsekakor je usmerjena v novo domovino tako po mišljenju kakor po u-dejstvovanju. Stvari, ki jih ni doživljala, ampak le slišala pripovedovati od svojih staršev, imajo manj vpliva ali ne tako globokega, kakor bi ga starejši pričakovali. So pa tudi stvari, ki bi jih po svoje drugače urejevala, če bi jo pustili delati tako, kakor si ona zamišlja. Ker se čuti vedno ogrožena in pod nadzorstvom, se izmika in nerada prevzema kakršnekoli obveznosti, ki niso v njenem duhu.
Nekdo je sprožil vprašanje mladine. Starejši si zadevo pred-
nik slovenskega društva Triglav je poročal, da je nabavil nekaj zabojev grozdja, ker namerava napraviti domače vino in sicer za društveno uporabo. Nabavil si ga je kar šest zabojev. Iz tega bo, pravi, kar petdeset galo-nov vina. Še ga bomo pili! Letos je grozdje zelo drago. Pa menda so vse stvari drage, zato se ne smemo preveč čuditi, če se tudi sadje podraži posebno sedaj, odkar so se poljski delavci tudi organizirali in zahtevajo svoje pravice, da jih ne more vsakdo izrabljati, kakor hoče. Saj je bil že čas!
ŽUPNIK NA ODDIHU. — Father Matt Setnicar, župnik fare Marije Pomočnice Kristjanov v West Allisu, je moral po zdravniškem nasvetu na oddih. Vzel si je pa samo malo časa. Ta delaven mož, ki vedno vneto vrši svojo duhovniško dolžnost, ne more biti dolgo pri miru. Hitro je moral priti nazaj, da je lahko zopet med svojimi farani. Zadržal se je v Arizoni. Že dalj časa je pod zdravniškim nadzorstvom. Po amerikanskem načinu uživa pilule, kakor bi šlo za stavo. Pa pravi zdravnik, da je tako potrebno in tako mora biti. Pravijo, ko menda prideš v določena leta, temu ne uideš. Bo menda že res. Zdravniki morajo tudi nekaj vedeti. Smo veseli, da je župnik spet med nami in da ni kaj hujšega.
RADENSKA VODA. — Pred par dnevi mi je nekdo prav sveto zatrjeval, da se tukaj v Ameriki lahko dobi Radenska voda. Pogledal sem ga kakor neveren Tomaž. Pa mi je prinesel nekaj steklenic in celo povedal, kje jih je dobil. Sem si mislil: No, kaj takega pa res ne bi pričakoval. Saj je bilo že potrebno, da se je nekdo zganil in posredoval to zdravilno pijačo tudi ameriškemu ljudstvu. Pravijo, da je dobra za vsako bolezen v želodcu. Zdravnik nisem, če pomaga, je pa prav gotovo ne bom zavrgel: Menda je glavna posredovalnica te dobre mineralne vode nekje v Chicagi. Chigažani bodo verjetno bolje vedeli. Kdor ima zveze tam, bo verjetno lahko dobil bolj podrobno pojasnilo. Kako je z drugimi mesti, pa ne vem. V Sloveniji so te vode toliko popili, kakor v Ameriki coca-cole. Včasih si moral čakati po nekaj dni, da si lahko dobil novo pošiljko. Sedaj slišim, jo imajo večinoma za izvoz.
slovensko skupino, ki prihaja k sv. maši k Sv. Janezu. Bilo je veselo svidenje. Istočasno sta prišla pogledat v Milwaukee tudi gospod in gospa Hank Stru-kel. Sedaj živita v zgornjem Wi-sconsinu. To je bil tak živ-žav pred cerkvijo, kakor bi bil semenj. Hanka vsi dobro poznajo, ker je dober muzikant. Kadar on raztegne svojo harmoniko, je živahno in veselo. Človeku se kar dobro zdi, ko vidi znane o-braze.
I
lisijonska prireditev na Oiikerfi
stavljajo po svoje. Popolnoma IKolikor iaz vem> je dobra in razumljivo. Bojijo se, da bo mla-! zdravilna pijača. Sicer pa naj dina šla svoja pota morda celoivsak sam zase poskusi, pa bo napačna. Svoja pota hodi že se-jnajfr°lje vedel! daj. če ne bo zaupanja, jih bo| ZAHVALNI DAN. — Vsako še bolj. Tako je vendar prišlo do leto na zadnji četrtek v mesecu
NEW BRIGHTON, Minn. — Kot vsako leto smo se tudi letos v oktobru prav posebno spomnili slovenskih misijonarjev v daljnem svetu.
Tako nisva hotela zamuditi lepe prilike in povabila go. Anica Tushar in se podala z možem proti severu na Gilbert, kjer že več let prav lepo deluje Misijonski krožek gorečih žena pod vodstvom znane nam požrtvovalne Anice. Lepi spomini me vežejo, ko sem bila sama članica tega krožka.
Proslava se je vršila 17. okt., teden pred Misijonsko nedeljo.
C. g. Janez Šuštaršič je ob 3h popoldne daroval slovensko sv. mašo. Lepo število Slovencev se jo je udeležilo, saj nam je tu le redko dana taka prilika. Gospod Janez Mihelič, znani “kelen-berški” organist, je vodil ljudsko petje in igral na orgle.
Po sv. maši smo se podali v spodnje prostore cerkve, kjer je č. g. Janez Dolšina kazal skiop-tične slike s svojega potovanja v Rim, Carigrad in predvsem v Sveto deželo.
Zelo nas je vse zanimalo, saj gotovo nobenega ni bilo med nami, ki bi imel priliko videti Sveto deželo, tako tudi ne posnetkov in smo za to prav hvaležni č. g. Dolšinu. Na koncu sestanka so mislim brez izjeme vsi izročili prispevke za slov. misijon ge. A-nici Tushar, saj je to že stara navada naših Slovencev z Gil-berta, Biwabika, Aurore in Eve-letha. Bog jih pa blagoslavlja za to lepo navado, ki je tudi nekaka dolžnost vsakega zavednega Slovenca.
Redno branje Katoliških misijonov, Misijonska srečanja in pomenki č. g. Wolbanga v Ameriški Domovini in drugih misijonskih poročevalcev v Ameriški Domovini nas bo vedno bolj navdušilo za podpiranje slov. misijonov z molitvijo in denarno pomočjo, nas pa duševno in moralno dvignilo.
Bog živi vse zveste bralce A-meriške Domovine, predvsem pa tiste, ki se trudijo zanjo!
Kristina Medved
IZ NAŠIH VRŠI

Warren, O. — Spoštovani! Tukaj Vam pošiljam celoletno naročnino za Ameriško Domovino, katera mi zelo ugaja. Zanimajo me novice iz Clevelanda in okolice, dopisi pridnih poročevalcev in pa lepe povesti. Brala sem tudi “Veliko rido”, pa spočetka kar nisem mogla razumeti, kje govorijo tako narečje. Sedaj tudi te besede že razumem, “resen” in druge. Je lepa povest
Želim Vam veliko nadaljnega uspeha in prilagam dva dolarja za tiskovni sklad.
S pozdravom in spoštovanjem!
Rose Racher
Sp
Madison, O. — Spoštovani pri Ameriški Domovini! Prejel sem Vaše obvestilo, da mi bo zapadla n a r o č n ina. Priložene Vam pošiljam 16 dolarjev za list, kar pa je več, je v podporo listu.
Z Ameriško Domovino sva oba z ženo zadovoljna. Prav dobro nas seznanjate o domačih novicah in o svetovnih problemih. Posebno všeč so mi podlistki Velika rida in Grof Monte Cristo.
Pri nas ponavadi. To leto smo imeli kar dobro letino. Posebno čebelice so bile zelo pridne in so nanosile veliko sladke kapi j i-
¥alll0 m plas
predloga, da naj se mladina sestane in naj se jo posluša, kakšne želje, oziroma misli ima. Tak sestanek je določen za 16. januar prihodnjega leta. Upajmo, da se bo iz tega rodilo dovolj pozitivnega materiala tako za mlade kakor za stare, da bo možno napraviti primerne načrte za bodočnost, ki vsekakor pripada mladini. Vsi se zavedamo, da je jezik verjetno velika ovira pri izvajanju načrtov ali sodelovanju pri raznih programih. To bo verjetno treba napraviti nekaj koncesij, ker mladinsko energijo in dobro voljo rabimo, prav tako pa rabimo izkušenost starejših. Mladina je pripravljena in bo storila, če bo potrebno razumevanje pri starejših in seveda tudi zaupanje.
GROZDJE. — V tem letnem času grozdje igra veliko vlogo. Ljudje si ga nabavljajo, da si
Ni potrebna posebna bistroumnost za sklep, da bo Ki-^ridelaJ° domače vino. Predsed-
novembru praznujemo Zahvalni dan. Zelo lepa navada. Veliko je stvari, za katere moramo biti še posebej hvaležni. Zares hvala Bogu za vse. Na mnogih krajih imajo posebne zahvalne slovesnosti. Kakor razberem iz farnega oznanila pri Sv. Janezu, bodo imeli ta dan posebno sv. mašo ob devetih dopoldne. Kar mi je še posebej padlo v oči, je to, da je ta sv. maša namenjena predvsem za odbornice prejšnjega odbora društva mater kot dar novega odbora za požrtvovalno delo, ki so ga odbornice vršile v preteklem letu. Zares lepa gesta in prav lep način zahvale za opravljeno delo. Posnemanja vredno!
OBISKI. — Iz Floride sta prišla na hitri obisk gospod in gospa Joseph Glavan. Imela sta še nekaj opravkov tukaj in seveda sta se oglasila pri znancih. V nedeljo zjutraj sta se pozdravila s
CHICAGO, 111. — čas je za tradicionalni jesenski ples, ki ga vsako leto prirejamo v Chicagu že 14 let. Tako bo tudi letos v dvorani sv. Štefana. Igrali in peli bodo člani ansambla Tivoli pod vodstvom Janeza Arko.
Skrb za kuhinjo je to pot prevzela Minka Grasich, za kar se ji že vnaprej lepo zahvaljujemo. Med plesom bo tudi kratek zabavni program, ki ga bi bilo škoda zamuditi.
Pričakujemo vas vse, ki se radi zabavate, v soboto, 27. nov. 1971, ob pol devetih zvečer.
Savani
ZA SMEH
Pri zdravniku
“Gospod doktor, zelo slabo se počutim.”
“Kje pa?”
“Doma.”
“Vselej, kadar grem spat, de-nem denarnico pod zglavje.”
Jaz pa svoje ne, ker bi ne mogel na tako visokem vzglavju spati.”
Tudi obisk smo imeli. Obiskal nas je sin s svojo boljšo polovico in ostal kar en mesec. Oba sta pridno pomagala točit med. katerega smo natočili 350 kvar-tov. Le malo nerodno je, če človek dobi obisk, pa nima avtomobila. Pa sta velikodušno priskočila na pomoč Ovničeva iz Geneve ter sta sina in njegovo ženo vozila vse križem po Ameriki. -Za ves trud se jima naj lepše zahvaljujem.
Iz Chicaga sta nas obiskala Tone in Ivanka Shutta in se seznanila s sinom in njegovo ženo. Pa še en prijeten obisk smo imeli. Iz Kirtlanda sta nas obiskala Frank in Ema Zupan in nas povabila na njun dom. Vsem se za obiske prav lepo zahvaljujem.
Sin in snaha sta se 20. avgusta vrnila v Knittlingen v Nemčiji Prijazna Ovničeva sta nas zapeljala na Hopkins letališče. S solzami v očeh smo se poslavljali, morda smo si zadnjič segli v roke. Kdo ve?
Končno želiva uredništvu in upravi lista preljubo zdravje, da boste lahko tudi v bodoče izdajali in lepo urejali list, kajti brez slovenskega čtiva bi bilo posebno nam starejšim kar nekam dolgčas.
Lepo pozdravljava vse bralce Ameriške Domovine po vsem svetu. Prav iskren in prisrčen pozdrav pa vsem Vam pri Ameriški Domovini.
Frank Černivec *
Madison, O. — Cenjeno uredništvo! Iz datuma v naslovu vidim, da mi bo naročnina kmalu potekla. Zato Vam priloženo pošiljam naročnino za eno leto in dvo dolarja v pomoč listu, s katerim sem vsesplošno zadovoljna.
Ameriški Domovini želim veliko novih naročnikov. Naj Vas Bog vodi in podpira pri Vašem zaslužnem delu za slovenski narod.
Prav lepo pozdravljeni od Vaše dolgoletne naročnice
Jennie Novak
Lepo pozdravljam uredništvo, upravo in vse naročnike lista!
John Mlakar
&
Geneva, O. — Spoštovano u-redništvo! Čeprav mi naročnina še ni potekla, jo obnavljam za eno leto in prilagam dva dolarja v podporo listu.
Večkrat in rad berem dopise naročnikov, pa tudi sami ste nas povabili, naj dopisujemo v list. Zato se Vam oglašam.
Kot veste, živim s svojo družino v Genevi, Ohio, kjer imam majhno farmo, 25 akrov s hišo in gospodarskimi poslopji. Od živali gojim nekaj sto zajcev in kakih sto kokoši. Poleg tega sem pridelal 15 ton ovsa, katerega bi rad prodal. Ker sem že tri leta v pokoju in imam čas, sem letos začel izdelovati in sušiti jabolčne krhlje. Če bi jih kdo od rojakov rad imel, jih dobi pri meni po zmerni ceni. Tudi sicer bom vesel, če me kdo obišče in si o-gleda moje “podjetje”. Ga bom pogostil s suhimi krhlji.
Morda Vas bo zanimalo, da je v naši okolici tudi precej fazanov. Večkrat jih grem lovit in če jim natresem soli na rep, me počakajo, če pa slabo pomerim, se mi pa smejijo in odletijo.
Vam želim vse dobro in Vas naj lepše pozdravljam!
Alojz Filipčič
Toronto, Ont. — Spoštovano uredništvo! Spodaj podpisana Vam pošiljam naročnino za eno leto in prilagam dva dolarja v pomoč listu.
Z Ameriško Domovino sem zadovoljna in bi mi bilo brez nje zelo dolgčas.
Prav lepo pozdrav vsem od Vaše zveste naročnice
Neže Platnar
Cleveland, O. — Spoštovani! Pošiljam ček za enoletno naročnino na Ameriško Domovino, s katero sem zelo zadovoljen. Da boste lažje shajali, Vam prilagam štiri dolarje za tiskovni sklad.
Prav lepo pozdravljam uredništvo, upravo in bralce Ameriške Domovine!
John Berkopec
Kul o wn a, B.C., Canada. — Spoštovano uredništvo! Priloženo Vam pošiljam poštno nakaznico za obnovo celoletne naročnine.
Da mi Ameriška Domovina u-§aja> je najboljši dokaz to, da sem na njo redno naročen že več kot trideset let.
Želim Vam veliko nadaljnega napredka in Vas najlepše pozdravljam, Vaš dolgoletni naročnik
Frank Kočevar
Toronto, Ont. —•. Spoštovano uredništvo! Priloženo Vam pošiljam denarno, nakaznico za letno naročnino, ostanek pa za tiskovni sklad.
Z Ameriško Domovino sem prav zadovoljen, posebno me zanimajo novice, ki prihajajo iz Slovenije. Moti me le to, ker je poštna dostava tako netočna. Pa kot berem v listu, imate veliko takih pritožb. Seveda je temu kriva poštna uprava.
Ker se bližajo lepi božični prazniki, mi dovolite, da Vam že sedaj voščim prav vesele božične praznike in blagoslova polno leto 1972.
Z lepimi pozdravi Vaš vdani Engelbert Medved
Chicago, 111. — Spoštovano u-redništvo in uprava! Tu Vam pošiljam naročnino za bodoče leto in dva dolarja za tiskovni sklad.
Na Ameriško Domovino sem že dolgo naročen in jo še vedno rad berem, čeprav se bližam mojemu 83. letu. Želim Vam veliko uspeha, da bi list še dolgo lahko
Nafta s Sinaja
Izrael namerava do konca leta načrpati na Sinajskem polotoku 6 milijonov ton surove nafte v vrednosti približno 80 milijonov dolarjev.
V intervjuju za trgovsko revijo “Oil News” je direktor izra-nelskega podjetja za izkoriščanjem nafte Mordechai Friedman opozoril, da je v primerjavi z egiptovsko proizvodnjo (1,5 milj. ton) njihova številka precej večja.
Omenil je, da so na naftnih
--— —je, Ud au ua UUllUlt
tiskali. Ne zamerite moji slabi [poljih zasedenega Sinaja nadal pisavi, ker roka ne dela več, kot j e vali s črpanjem takoj po šest je včasih.	dnevni junijski vojni.
iimimmimmiiiimmimiimmiiiiMimimimmiimmiimmiimmimmimimimii F. S. FINŽGAR:
DEKLA ANČKA
iiiiimiimiimiiiimmimmiiimiiimmiiiimiimimiimmiiiimiiiimiiiimimiiiiiiii
Špela je mrčezno pogledala za njo in položila žlico iz roke.
“To je potuha!” je rekla Rezi in si odlomila grižljaj kruha.
Ančka je postavila lonček in skledico pred Janeza.
“Ne bom tukaj jedel. Pri tebi bom, Ančka. Špela je huda.”
Janez je prisedel na vogel poleg Ančke.
“Poglej, ti si mislila name, jaz sem mislil nate. Vidiš ga?”
Potegnil je iz žepa srce z rdečo rožo.
Ančka se je na glas zasmejala, gledala veliko srce in popravljala rdeči roži liste, ki so se bili zmečkali v žepu.
Tudi Mokarica se je zasmejala.
Ančka ji je nesla pokazat srce.
“Janez, ali meni nisi prinesel nič semnja?”
“Mama, tudi.”
Popustil je žlico v skledi.
Ko je vstal, mu je zdrsnil suknjič z ramen. Dekli sta se zasmejali. Miha je siknil skoz zobe:
“Pijan je.”
Janez je ujel suknjič in segel v žep po cukrčke.
“Nate, mama!”
In še enkrat je segel in jih dal pol pesti Ančki.
“Še tole, deklič moj!”
Miha se je zakrohotal. Janez se je bliskoma zasukal.
“Zakaj to?” je zagrmel nad hlapcem.
“Psst!” je zašumel gospodar in mračno pogledal po hiši.
Janez je sedel k mizi, Miha je obmolknil, Ančka je pospravljala.
“Da mi greste takoj spat! Jutri ob štirih morata biti napre-žena oba para. Miha in Lukec gresta po hlode, Janez, ti pa posuj ozimino z umetnim gnojilom; je zadnji čas.”
Družina se je naglo razšla, le Janez je še obsedel na voglu in večerjal.
Ko je Miha šel mimo kuhinje, je pomolil glavo skoz duri in rekel:
“No, deklič moj! Ali te ni sram, da imaš pijanca za fanta!”
Ančka se je ozrla. Skleda ji je zdrsnila v pomijnik in lica so jo zapekla, tako je zardela.
Miha se je zakrohotal, zaprl vrata in žvižgaje odšel.
Ko se je Janez drugo jutro prebudil, ga je bolela glava.
Konj ni bilo več v hlevu.
Hlapca sta že odšla in Janez ni nič čutil. Tako je spal. Prvič se je to zgodilo, odkar je bil pri Mokarju. Sram ga je bilo, da je kar planil s postelje in se šel umivat k vodnjaku.
Ko je stal pred hlevom in si •drgnil obraz s hodnično brisačo, je prišla Ančka čez dvorišče proti drvarnici. Domislil se je večera in še bolj ga je bilo sram.
'Tiho se je umaknil v hlev. Toda vrat ni zaprl, da je skrivši gledal za dekletom.
Ančka se je vzpenjala na prste in s težavo jemala polena z visoke skladovnice.
Janez je vrgel brisačo za vrata in stopil na pomoč.
“Saj ne moreš, premajhna si!”
Njegove močne roke so se iztegnile po drva.
“Ni treba, Janez, saj bom sama!”
Taka žalost je bila v glasu, da se je ozrl.
Zagledal je objokane oči.
“Ančka, zakaj jokaš?”
“Saj ni res. Pusti me, Janez!”
Sklonila se je k polenom in si jih devala v naročje.
“Vsa si žalostna. Kaj sem ti storil?”
“Ti nič.”
“Kdo pa?”
“Pusti me, Janez, lepo te prosim!”
Ančka se je ozrla za hip vanj m oči so ji bile vse rosne.
“Povej mi vendar! Saj veš, da sem veliki hlapec, ki ima ka] besede pri hiši.”
Ančka je dvignila polena.
Najbolje je, če me kar pustiš. Lej, Miha me je snoči dražil, da imam pijanca za fanta. Tako sem jezna nanj, ko nisi bil nič pijan. Toda nikar mu ne pravi!”
“Ančkaa!” je zaklicala gospodinja skoz kuhinjsko okno.
Dekle je naglo odšlo z drvmi, Janez je obstal skrit v drvarnici in si ni upal iz nje, Mokarice se je bal.
Ko se je skrila njena glava za oknom, je prekoračil z dolgimi stopinjami dvorišče, šel v hlev, zaloputnil vrata za sabo, pobral brisačo, jo vrgel na posteljo in rekel:
“Prekleti smrkavec!”
!V
Janez je posipal umetna gnojila po ozimini in še ga je bolela glava. Pred poldnem je začelo rositi. Toda ni nehal. Z dolgimi koraki je hodil po njivi in grabil na debelo iz sejalnice.
Ko so ga sosedje, ki so vozili mimo njega, ogovarjali, je bolj godrnjal, nego odzdravljal. Ob vsakem ogovoru je zamahnil krepkeje z roko, da se je pokadilo krog njega in ga je črn oblak kar zakril.
Vse ljubo dopoldne je razmišljal:
“Ali sem bil,res pijan?—Miha mi je rekel pijanec. — Ančka je rekla: Nič nisi bil pijan. — Bolj prav ima Ančka kot Miha. — Nekoliko sem ga res imel, ker sem ves narobe danes. — Ampak Miha me ne bo zmerjal s pijancem, takle frkolin, žganjar! Ne bo me ne!”
In jezilo ga je, da je stiskal zobe. Pa je spet preudarjal:
“Pravzaprav je vse sama neumnost. Čemu se jezim? Poglavitna neumnost je bila, da sem dal Ančki srček tako očitno. Veži jezike sedaj, ki komaj čakajo, da te oštrkajo. Zato se ne zmenim — ne za Ančko ne za Miha, za nobenega!”
Janez je na ozarah iztrkal se jalnico. Pri svetem Florijanu je zazvonilo poldne.
Napotil se je domov. Skoz vas grede ni več godrnjal. Sosedom je prijazno odzdravljal.
Med obedom se je ulil dež. Kaplje so pokale na okna in se cedile po šipah.
“Mokri bodo,” je rekla Mokarica, ko je gledala skoz okno in mislila na moža in na hlapca, ki sta bila v gozdu.
“Nič se ne bojte, mama! Pre-vedre. Sedaj imajo že naloženo.”
Janez se je ozrl na stensko uro in bil vesel, da je Mokarica sprožila pogovor.
“Kako to, Špela, da na krom-pirišču ni še prigrabljeno?”
“V dežju ti bo kdo mezgal po travi! Ali si čuden!”
“Zjutraj ni bilo dežja in v soboto tudi ne. Kaj bi bil čuden?”
Špela je položila žlico in začela: “V imenu Očeta ...” in hitro planila od mize.
“E, tisto prigr ablj evan j e! Ni taka reč,” je izpregovorila Mokarica in mirila, ko je Špela jezno odburila skoz vrata.
Tudi Janez je odšel in se še ozrl ni na Ančko. Toda klobuk se mu je kar sam od sebe poveznil po strani na glavo.
Ančka je pospravljala z mize in bila žalostna.
Mokarica je stala pri oknu in gledala dež.
“Vis ga!” nenadoma izpregovorila, da se je ozrla Ančka od mize skoz okno. Mimo je šel Janez. Sklonjen je vlekel za sabo samotežen voz.
“Kam gre v dežju, mama?”
“Gnojila posipat. Izvrsten človek, ampak samotorec. Bog se usmili, križ je dandanes z ljudmi!”
Mokarica je bridko vzdihnila, porožljala s ključi v žepu in odšla v izbo.
(Dalje prihodnjič)
obiskujejo.
“Stateville”
Joliet, 111. —- Prav kakih važnih domačih novic, ki bi se tikale nas Slovencev, nimam za poročati. To, da imamo še vedno lepo vrsto raznih podpornih in drugih vrst društev, je znano in večinoma še vsi lepo vozijo naprej. Glede teh je naša naselbina na častnem mestu. Tu ima sedež naša Ameriška Slovenska Katoliška Jednota (preje KS-KJ) in ta ima lepo vrsto podružnic tu, ki spadajo pod njeno o-krilje. Yes, naši pionirji so si z ASKJ in njenim društvi in drugimi ustanovami in v našem mestu z lepo eno naj večjih župnijskih cerkva sv. Jožefa postavili velik časten nesmrtni spomenik. Čast vsem, ki so pri tem delu sodelovali, to je voditelji, posebno pa dobro verno ljudstvo, ki je to podpiralo in še podpira in vzdržuje naprej! Brez zadnjih bi ne bilo tako lepega uspeha. Uspehi so le tam, kjer znajo pogumno nositi žrtve za nje.
O naših tu rojenih slovenskih sinovih in hčerah, ki večinoma sedaj vodijo naša društva in še kaj drugega, moramo le pohvalno poudarjati, da vodijo vse, kar so jim zapustili njihovi starši pionirji v oskrbo, zelo lepo. Med tem je mnogo zelo vidnega, kot lepa župnijska cerkev sv. Jožefa, lep farni park na našem hribu, krasno pokopališče, kjer počivajo naši pionirji, in še mnogo, mnogo drugega. V tem oziru še vedno precej, če ne največ, zasluži naša slovenska naselbina tisti glasni rek, ki je tam nad nekdanjim poslopjem blizu Rock Islanda postaje pozdravljal, ko so se vozili mimo njega, ali pa bivali v njegovi bližini, z rekom: “Joliet First — Then America!”
Yes, to je za nas Slovence “pu-šeljc”, ki si ga še vedno s ponosom lahko zataknemo za klobuk in z njim ponosno hodimo okrog po našem Jolietu.
*	IN KAKO DRUGAČE PRI NAS? — V drugih ozirih se vse vrti nekako tako, kakor dihajo in kakor sape pihajo in vlečejo gori od Bele hiše v Washingto-nu in pa doli iz Springfielda gori proti nam. Poslušati moramo razne obljubljajoče govore, da naši predstavniki imajo dobre oči in dobra ušesa in da vse je urejeno tako, da ko bo sedanje malo bolj kislo gospodarsko vreme pojenjalo, da bodo nam zopet lepo cvetele češnje in češplje in vse drugo, kar nam ugaja. Ko smo o tem razpravljali pred nedolgim pri Juretu in mu pomagala z Nickom mleti grozdje, je Nick mene debelo pogledal in me vprašal:
“Tone, upam, da si ti že 24 let star,” saj te poznam že trikrat 24 let in še več, pa ti verjameš, da bo vse tako, da bodo češnje in hruške in drugo tako cvetelo; kakor si omenil?”
Juretu se je vprašanje dopad-lo, zasmejal se je in pripomnil:
“Kaj je bogme za dvomiti o tem? Saj vemo, kako se v političnih ozirih vse vrti, namreč tako, da gospodje politikarji nikoli svojih brad ne pozabijo. Svoje muštače pa sukajo in vihajo tako, da kažejo kakor prsti kazalci, kje je kaj dobrih hrušk in češenj za nje. Ne bojta se fanta, politikarji znajo — njim nikoli ne sfali...” '
Nicku se je Juretov odgovor dopadel in tudi meni. Oba sva mu pritrdila, da je res pri po-litikarjih tako, kakor je omenil.
Naj bo o politikarjih za enkrat dovolj. Pa še drugič kaj o njih, saj zdaj bodo vse tja do prihodnjih predsedniških volitev glasni s svojimi obljubami.
*	RAZNE SITNOSTI tudi nas
tu in našo okolico Tu imamo znano jetnišnico, kamor pošiljajo^ od vsepovsod take, ki se med pošteno družbo ne znajo obnašati ^in vesti. V stari jetnišnici so skušali prebiti debelo steno, da bi imeli izhod. Uspelo jim ni. Stražniki so jih pravočasno zavohali in načrt se ni posrečil. Tem “državnim penzionistom”, ki žive v ‘Stateville” na račun javnosti, se je menda dopadlo, kar so culi, kako so taki “tiči” ropotali tam v Attici v New York državi, pa so menda dobili pobudo, češ, poskusimo si še kako pomagati. Uspelo jim seveda ni. Za naprej bodo še bolj pazili na nje. Glede teh sitnosti, ki jih povzročajo taki sitneži, bi bilo na mestu, da bi dobili “zasluženo nagrado”. Neki brate, rodom Srb, dal za take slučaje nasvet, da jih je najbolj zdraviti tako, kakor so Srbi znali in še znajo take slučaje zdraviti. Mazati je treba, in če se pri mazanju tisti, ki ma!že, ušteje, se mora zopet od kraja začeti in šteti, da se prav našteje “zdravila” za take slučaje. Srbi so bili v takih slučajih mojstri in so baje še.
* BREZPOSELNOST TOD O-KROG kar noče pojenjati. Po povprečnosti je baje zdaj okrog 7% delavcev brezposelnih. Razne korporacije pa napovedujejo, da bodo odpustili še več delavcev in uslužbencev. Tovarna Caterpillar je pred kratkim odslovila samo v tukaj šn j h delavnicah okrog 410 delavcev, v mestu Decatur pa tudi nekako toliko. Pan American napoveduje, da bo skrčila okrog 900 zaposlencev.
Ta poročila, ki so jih pred kratkim objavili, niso za male ljudi, ki so odvisni od dnevnega zaslužka, nič kaj vesela. Za te se nebo temni.
Nixona in njegove “gospodarske zdravnike” čakajo težke naloge, kako zaustaviti to epidemijo brezposelnosti.
NOVA GROBOVA. — Pred kratkim je umrl nagle smrti 61 let stari William Vraničar, ki je bival na 725 Wilcox Street. Pokojni je bil rojen v Jolietu, sin znane pionirske družine Nikolaj in Neže Vraničar, oba rodom iz Belokrajine, oba že pokojna. Oče je umrl leta 1953, mati pa 1965. Zapušča brata Franka Vraničar, ki vodi zavarovalninsko pisarno, za tem še štiri brate Antona, Edmunda, Raymonda in Leonarda ter 4 sestre. Pokopan je bil iz katedrale St. Raymond Nonnatus, na pokopališče sv. Jožefa.
V bližnjem Lockportu pa je preminul pred kratkim 86 let stari Michael Mazur, rojen v starem kraju. V tem kraju je živel nad 50 let. Žena Katarina mu je umrla leta 1970. Zapušča sina in
5 hčera. Pokopan je na Elmhurst pokopališču.
Sorodnikom pokojnih sožalje, pokojni pa naj počivajo v miru božjem.
Tone s hriba
Vesti iz Slovenije
Preusmerili se bodo
Tovarna lepenke v Podvelki posluje na kritični meji rentabilnosti. Kljub vsemu so dosegli povprečni delavski zaslužek 800 dinarjev.
V tovarni si služi kruh okrog 170 delavcev. Sedaj iščejo novih potov in se mislijo, če bodo pogoji ugodni, preusmeriti na pro-izvodijo kartonske embalaže.
Za obnovo jim ni
Kmalu po vojni so zgradili na Pokljuki nov “šport-hotel”, ki je bil poleti in pozimi dobro o-biskan in gospodarsko uspešen. Pred sedmimi leti se je hotel priključil škofjeloškemu ‘Trans-turistu’, ki pa hotela ni sproti obnavljal.
Hotel je začel razpadati. Lani pozimi so ga zaprli. Obratuje le dom “Jelka”, ki je bil poleti popolnoma zaseden, čeprav tudi njega grize zob časa in se je bati, da bo doživel isto usodo kot hotel “Sport”. Blejci zahtevajo, naj Pokljuko izročijo njim, da bodo rešili njeno čast.
slaviji takoj za Postojnsko jamo, saj meri nad 10 km.
Obsežen promet preko meje
Letošnje poletje so se čez mejne prehode na Gorenjskem valile cele reke avtomobilov. Najbolj živahen promet je bil na Ljubelju, kjer so v juliju našteli v obeh smereh kar 1,059,648 potnikov in motornih vozil. Na Korenskem sedlu je prešlo mejo 466,715 ljudi in 263,510 motornih vozil; na Jezerskem pa le 30,454 ljudi in 8,657 vozil. Skozi karavanški predor se je peljalo 385,-989 potnikov, z letali je pa priletelo na Brnik v 224 letalih 13,796 potnikov.
Dolgovi jih morijo
Nelikvidnost povzroča skrbi obema velikima delovnima organizacijama v Šaleški dolini. Tovarni gospodinjske opreme “Gorenje” dolgujejo razni kupci nad 400 milijonov dinarjev. Tovarna pa ima pri dobaviteljih 150 milijonov dolga. Velenjski rudnik lignita ima pri kupcih terjatve za 40 milijonov, rudnik sam je pa dolžan okrog 20 milijonov. Rudnik bo ustavil dobave lignita tistim kupcem, ki že dalj časa niso poravnali računov.
Deset milijonov obiskovalcev
Postojnska jama je bila odprta leta 1818. V 153 letih je obiskalo jamo 10 milijonov ljudi. 5. septembra je vstopil v jamo desetmilijonski obiskovalec, šofer iz Maribora, ki je bil najprej na božji poti na Brezjah, potem so pa krenili še v Postojno. Obiskovalca tik pred njim in za njim sta bili Holandkinji. Vsi trije so bili obdarjeni.
Ravne na Koroškem dobile vodovod
Za približno 7,000 prebivalcev Kotelj, Dobje vasi in Raven je bil začetek septembra vesel. Dobili so z novim vodovodom dovolj zdrave pitne vode. Vodovod je stal 2,5 milijona dinarjev. Dajal bo 30 litrov vode na sekundo, kar bo nadaljnjih 10 let zadostovalo. Je pa v Kotljah še dokaj vrelcev, ki bodo zmogljivost vodovoda povečali na 70 litrov na sekundo. Glavne cevi so že sedaj take, da bi to zmogle.
Dolga podzemna jama
Ljubljanski jamarji so dosegli v Potoški jami nad Tolminom nov jugoslovanski rekord, ko so se povzpeli v jami za 764 metrov navzgor. To je druga naj večja jama na svetu med tistimi, ki se vzpenjajo. Po dolžini je v Jugo-
Ford bo gradil avtomobile v Južnem Vietnamu?
DETROIT, Mich. — Ford Motor Company je potrdila, da se je zanimala v Saigonu za možnosti gradnje avtomobilske tovarne v Južnem Vietnamu. Za enkrat ni dobila za to še nobenega pristanka južno vietnamske vlade, pa tudi družba sama se še ni končno odločila o tem načrtu.
S sličnimi načrti se po vesteh iz Saigona ukvarja tudi American Motors Company. Obe družbi imata v Aziji že več tovarn, Ford na Tajvanu, v Tajski in na Filipinih, pa tudi v Avstraliji, American Motors pa na Filipinih, v Indoneziji in na Japonskem.
Kitajska bogata na rudah
Geološka proučevanja kažejo, da je celinska Kitajska bogata na wolframovih, kositrnih, mo-libdenovih, antimonovih, manganovih, aluminijevih in svinčenih rudah. Tam naj bi bila ena naj večjih in naj bogatejših ležišč teh rud.
Or. Mends predlaga reformo šiiske ustave
SANTIAGO, Čile. — Med tem, ko je Castro zabaval čilsko javnost s svojim obiskom, je dr. Allende sam kar na tihem seznanil Kongres s predlogom za spremembo ustave. Predlog je res temeljit, takega Čile še ni doživel.
Zakonodajni in upravni postopek daje predsedniku diktatorske pravice, menja sodni sistem itd. Da doseže cilje, briše predlog ze reformo sedanji državni senat in predstavniški dom in uvaja “ljudsko skupščino”, u-stvarja pa tudi možnost za globoko “čistko” sodnih oblasti.
V predlogu je tudi predvideno, kako je treba odpor v Kongresu zatreti. Ako Kongres predloga ne bo odobril, ga bo predsednik spravil pred volivce v o-bliki referenduma. Vse te reforme nosijo pečat diktature.
Kljub temu opozicija dr. Al-lendeja v Kongresu še ni obupala. Misli, da bo zmagala tudi pri plebiscitu. Dr. Allende še ni povedal, kdaj naj bi bil plebiscit. Ako bi kaj takega napovedal, bi se javnost razburila, ker bi v taki izjavi videla, da dr. Allende ni prepričan, da more zmagati že v sedanjem kongre-
MALI OGLAS!

Help Wanted Female
GENERAL OFFICE BILLING CLERK
Hours 8:30 till 5. Ask for Miss Turk
SOLAR STEEL CORP. 1210 E. 55 St. 431-9000
(x)
Ženske dobijo delo
Delo za žensko
Iščemo žensko za splošno hišno delo in likanje, enkrat tedensko. Blizu transportaciie v Beach-wood. Priporočila. 292-4635
— (223)
Gospodinja - kuharca
Iščemo žensko za hišno delo v lepem, modernem župnišču. Svojo sobo. Mora govoriti angleško. E. 55 in Superior okolica. Kličite 361-7100.
(223)
VOJNA NE POZNA RAZLIKE — Vojna zadene vse, stare in mlade. Na sliki vidimo skupino beguncev z vojnega področja okoli mesta Krek v vzhodni Kambodži.
Meški dobijo delo
GUARDS WANTED
85th and Euclid Ave. area, 4 to 6-hour shifts, every other day or daily. Age, weight, height, phone number to: P.O. Box 24297 Cleveland, Ohio 44124.
(223)
V najem
2 prenovljeni stanovanji, blizu Sv. Vida, zgoraj, vsako ima po 5 sob in kopalnico. Zmerna najemnina. Za pojasnila kličite: 881-5158	(x)
Nove hiše v Euclidu
Ranč modeli v gradnji, s 3 spalnicami, na 880 E. 250 St. Vse napeljave plačane, tudi podzemske. Parcele so različnih velikosti. Pridite v naš urad na E. 200 St. in oglejte si še druge modele polnadstropnih in kolonialnih hiš. Začetna cena $32.900 in več.
UPSON REALTY 499 E. 260 St.
Tel.: RE 1-1070
(222)
V	najem
Oddamo 5 opremljenih sob in kopalnico spodaj. Sprejmemo 2 otroka. E. 58 St. blizu Superior.
Kličite 431-9260
—(223)
V	najem
4-sobno stanovanje, zgoraj, se odda odraslim na E. 156 St. Nič otrok! Za pojasnila kličite 481-5483.	—(222)
V	najem
Oddamo 5 sob in garažo, samo odraslim, nič živali. Grovewood okolica. Kličite med 6. in 7. uro zv. IV 6-0194.
(223)
V	najem
Oddamo 4 neopremljene sobe, čiste, zgoraj, pri E. 140 St, in Lake Shore Blvd.
Kličite 451-5265 ali 451-6116
(225)
Naprodaj
Jabolka in jabolčni krhlji, mladi zajčki, in zelje za ribat. Alojz Filipčič, 4620 South River Rd., Geneva, Ohio 44041.
(18,26 nov)
V	najem
Odda se 5 lepih sob na novo prebarvane, z kopalnico na 6025 Bonna Ave.
—(223)
V	najem
Oddamo 4 sobe, zgoraj, na 16001 Parkgrove Ave.
Kličite 481-9851
Da se uredi zapuščina
Enodružinska hiša, 9 sob, 2 kopalnici, zaprt porč, plinski furnez, bakrene cevi, polna klet, 3 garaže, se mora prodati na Prosser Ave. blizu šole sv. Vida. Kličite p'o 4. uri 431-9123 ali 261-8050.
—(227)
Carst Memorials
Kraška kamnoseška obrt
EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV
15425 Waterloo Bd,
481-22»


ELEXANDRE DUMAS i
Grof Monte Cristo
“Hvala. Še zadnjo besedo, gospod. Ali mi obljubite, da bodete sicer po poljubnosti razpolagali z imenom vsote, katero prinese s seboj gospod Cavalcanti, da pa se vsote same ne dotaknete? Tega ne pravim iz sebičnosti, ampak iz nežnočut-nosti. Pač se hočem žrtvovati, da pomagam obnoviti vaše premoženje, nočem pa z vami vred provzročiti pogina drugih.” “Toda če ti pravim,” vsklikne Danglars, “da s temi tremi milijoni ...”
“Ali mislite, da vam pomagajo iz zadrege, gospod, ne da bi se jih dotaknili?”
“Upam, toda le pod pogojeni, da ta možitev, če se izvrši, utrdi moj kredit.”
“Ali morete izplačati gospodu Cavalcanti] u petsto tisoč frankov, katere mi imate dati po pogodbi?”
“Takoj po poroki jih dobi.” “Prav!”
“Kako prav? Kaj hočeš s tem reči?”
“Reči hočem, da me pustite popolnoma prosto, samo da dobite moj podpis, ali ni res?” “Gotovo.”
“Torej prav; kakor sem vam rekla, gospod, sem pripravljena, omožiti se z gospodom Caval-cantijem.”
“Toda kakšne namene imaš?” “Ah, to je moja skrivnost. Kje bi bila moja premoč nad vami, če bi pri tem, ko poznam vašo skrivnost, izdala vam svojo?” Danglars se vgrizne v ustnice. “Tako,” pravi. “Ali hočeš narediti nekaj oficijelnih obiskov, ki so neobhodno potrebni?” “Da,” odvrne Evgenija.
“In podpisati pogodbo v treh dneh?”
“Da.”
“Torej je zdaj na moji strani,
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
EXCELLENT OPPORTUNITY
DIE CASTERS
Experienced in zinc Operate and set up Day and Night Shifts
0, != Ml Lamp Oo.
1035 E. Hancock Detroit, Michigan 48207 (313) 321-0700
(222)
HELP WANTED
RESTAURANT — COOK
Company benefits, including store discount, paid holiday, life, medical and disability insurance. Apply in person 10 a.m. to 5 p.m. Monday, Wednesday, Friday.
J. C. PENNY
15201 Dixie Hwy. Harvey, 111. 60426
(223)
REAL ESTATE FOR SALE
NORRIDGE — 4902 N. Greenwood Immediate occupancy. 3 Bedroom ranch. 1% baths, full basement. 2 car brick garage. By owner. 456-9015
BUSINESS OPPORTUNITY
TAVERN - WISCONSIN
Rustic bar with Spanish decor, built new in 1970. Meets wil Wisconsin codes, 44’ bar, dancing area, cptg., walk-in cooler and kitchen w-all new eqpt. for food service. Features bands on weekends. Quarter mile from Petenwell Lake and large park. Good hunting, snpwmobiling, and local trade. Also included 14’— 16’ mobile home on landscaped tract across highway from bar.
Priced to sell by owner.
(608) 564-7342
da pravim: Prav!”
In Danglars prime svojo hčer za roko ter jo ji stisne.
Toda čudno. Pri tem stiskanju roke si oče ne upa reči: “Hvala, dete moje!” Hči ni imela smehljaja za svojega očeta.
“Ali je konferenca končana?” vpraša Evgenija in vstane.
Danglars prikima z glavo, da nima reči ničesar več.
Pet minut pozneje se je oglasil pod prsti gospice d’Armilly piano, in gospica Danglarsova je pela Brabantievo kletev nad Dezdemono.
Ko je bilo petje končano, je vstopil Etienne in javil Evgeniji, da so konji in voz pripravljeni in da baronica čaka, da pojdeta na posete.
Videli smo dami pri Villefor-tu, od koder sta nadaljevali svojo pot.
XIX
Pogodba
Tri dni po prizoru, ki smo ga pravkar opisali, ob peti uri popoldne istega dne, ko se je imelo vršiti po Danglarsovi odredbi podpisanje pogodbe med gospico Evgenijo Danglarsovo in An-dreo Cavalcantijem, ki ga je bankir imenoval princa, je sveža sapa stresala vse listje na malem vrtu, ležečem pred hišo grofa Monte Crista, dočim se je grof pripravljal, da odide z doma, in sta srčna konja, ki ju je držal kočijaž že nad četrt ure, nestrpno bila s kopiti ob tla. Elegantni faeton, ki ga že poznamo in o katerem smo govorili zlasti oni večer v Auteuilu, je hitro zavil skozi vrata, in iz njega je skočil gospod Andrea Cavalcanti, ves žareč veselja.
Z ono zaupnostjo, ki mu je bila lastna, vpraša po grofovem zdravju, gre zložno čez prve stopnice ih srča na drugih grofa samega.
Zagledavši mladega moža, grof obstane.
“Ej, dober dan, ljubi gospod Monte Cristo,” pravi Andrea grofu. —
“Ah, gospod Andrea!” pravi s skoro rogajočim se glasom. “Kako vam gre?”
“Izvrstno, kakor vidite. Prihajam, da se pogovorim z vami o tisoč stvareh. Toda pred vsem: ali prihajate, ali odhajate?”
“Odhajam, gospod!”
“Torej da vas ne bom zadrževal, vstopim, če vam je prav, z vami v vaš voz, in Tom nama lahko sledi z mojim faetonom.”
“Ne,” pravi grof z neopazlji-vim, toda zaničljivim smehljajem, kajti ni ga mikalo, da bi ga videli ljudje s tem mladim človekom, “ne, raje se pogovorim
NJEGOVA DOBA MINILA — Ko je bil umeščen pretekli teden za župana Clevelanda R. Perk. je za Cleveland minila Stokeso-va doba. Slika kaže župana Carla Stokesa v zanj uspešnejših in veselejših dneh.
z vami tukaj, ljubi gospod Andrea; v sobi se je prijetnejše pogovarjati, in kočijaž ne sliši vsake besede.”
Grof vstopi v majhen salon v prvem nadstropju, sede, prekriža noge drugo čez drugo in da mlademu možu znamenje, naj sede.
Andrea naredi najprijaznejši obraz.
“Ljubi grof,” pravi, “znano vam je, da se ima ceremonija vršiti danes; ob devetih se ima pri tastu podpisati pogodba.”
“Ah, res?” pravi Monte Cristo.
“Kako! Ali je to za vas novica? In ali niste obveščeni o tej slavnosti od gospoda Dan-glarsa?”
“Da,” pravi grof, “dobil sem včeraj pismo, toda mislim, da ura ni bila navedena.”
“To je mogoče; tast je morda računil na to, da je splošno znana.”
“Torej,” pravi Monte Cristo, “ste pač srečni, gospod Cavalcanti; zveza, ki jo nameravate skleniti, je najugodnejša. In poleg tega je gospica Danglarsova lepa.”
“O, da,” odvrne Cavalcanti z izrazom skromnosti.
“Pred vsem je zelo bogata, vsaj mislim tako,” pravi Monte Cristo.
“Zelo bogata, mislite?” ponovi mladi mož.
“Gotovo. Pravijo, da gospod Danglars polovico svojega premoženja še skriva.”
“In priznava petnajst do dvajset milijonov,” pravi Cavalcanti, žareč veselja.
“Ne da bi računil,” pristavi Monte Cristo, “da namerava podjetje, ki je v Zedinjenih državah in na Angleškem sicer že v navadi, toda na Francoskem še čisto novo.”
“Da, da, vem, o čem hočete govoriti; o železnični koncesiji, katero je dobil, ali ni res?”
“Čisto prav. Pri tem dobi vsaj deset milijonov.”
“Deset milijonov! Mislite? To je velikansko,” pravi Andrea, ki ga omami kovinski zvok zlatih besed.
“Ne da bi računih,” odvrne Monte Cristo, “da vse to bogastvo enkrat pripade vam, ker je gospica Evgenija edini Danglar-sov otrok. Sicer pa je vaše premoženje, vsaj kakor mi je rekel vaš oče, skoro prav tako veliko kakor premoženje vaše neveste. Toda pustiva za zdaj denarne zadeve. Ali veste, gospod Andrea, da ste izvedli vso to stvar
jako fino in dobro?”
“Ne slabo, ne slabo,” pravi mladi mož; “jaz sem rojen za diplomata.”
“Torej diplomat lahko postanete. Znano vam je, da se človek diplomacije ne nauči, ampak to je stvar instinkta ... Srce je torej osvojeno?”
“Resno se bojim,” odvrne Andrea z glasom, s katerim je videl v Theatre-Francaisu odgovarjati Doranta ali Valera Alcesti. “Nekoliko vas ljubi?”
“Pač mora,” pravi Andrea s smehljajem zmagovalca, “ko se omoži z menoj. Toda ne pozabiva važne točke.”
“Katere?”
“Da se mi je pri celi stvari ]ako pomagalo.”
“Bah!”
“Gotovo.”
“So vam li pomagale okoli-
ščine?”
“Ne, vid’
“Jaz? Bežite, princ,” pravi Monte Cristo, čisto posebno na-glašaje ta naslov. “Kaj sem mogel storiti za vas? Ali vam ni zadostovalo vaše ime, vaše soci-jalno stališče in vaše lastne zasluge?”
“Ne,” pravi Andrea, “ne. In prepričan sem, gospod grof, da ugled moža, kakoršen ste vi, stori več kakor moje ime, moje socijalno stališče in moje zasluge.”
“Vi se popolnoma motite, gospod,” odvrne hladno Monte Cristo, ki je spoznal prekanjeni namen mladega moža in razumel, kam merijo njegove gesede; “odkar se je poznalo premoženje in upliv vašega gospoda očeta, vam moje pokroviteljstvo ni koristilo nič več. Kdo je naklonil srečo,
EUCLID POULTRY
V nalogi Imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, popolnoma sveža jajca tsr vseh vrst perutnino. Pridite in sl tzoerites
HOWARD BAKER 543 LAST m STREET, EUCLiD	itl£ 1-8187

JOS, ŽELE IN SINOVI
POGREBNI 6502 ST. CLAIR AVENUE
ZAVOD
Tel.: 361-0583
COLLIN WOODSKI URAD 452 E. 152nd STREET	Tel.: 481-3118
Avtomobili in bolniški voz redno in. ob vsaki uri na razpolago Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo
TmiiimiiniiiiiiiimiiiiiimiiiimiimiiiiiiiiiiiiimiiiiinmiiiiHmiiiiiniiiiiiiiimninT
I	..= -
V
t1
ŽENINI IN NEVESTE!
NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina

6117 Sl. Clair Avenue
HEinderaors 1-062#

What a lot ©I ten-year-olds are wearing this year.

m
Thousands of children afflicted with Muscular Dystrophy must wear braces.
Muscular Dystrophy destroys healthy muscle and replaces it with useless fat. After some time the child’s muscles become so wasted that even braces will no longer support him.
Later, he won’t have the strength to sit
in a wheelchair. Eventually, he won’t be able to
feed himself or even turn over in bed.,
His weakness leaves him so vulnerable to colds, pneumonia, or other complications he rarely survives maturity.
Scientists are beginning to penetrate the mystery of this tragic disease. Today there is some hope for the children who must wear these braces every day. That hope lies in MDAA’s massive research program.
Only your contributions keep it going.
Give generously.
Fight Muscular Dystrophy. Help them grow up.
Muscular Dystrophy Associations of America, 1790 Broadway, New York, N.Y. 10019
da sem se spoznal z vami, meni, ki nisem poznal niti vas, niti vašega visokega roditelja? Dva moja dobra prijatelja, lord Wil-more in abbe Busoni. Kdo mi je dal pogum, da nisem za vas garantiral, ampak vas patroniziral? Ime vašega očeta, ki je v Italiji tako znano in čaščeno; saj osebno vas vendar nisem poznal.” Ta hladnost in ta popolna ne-
prisiljenost prepričata Andreo, da ga za hip drži druga roka, ki je močnejša od njegove, in da te moči ni tako lahko premagati.
“Ah, tako,” pravi. “Toda moj oče ima potem pač res yeliko premoženje, gospod grof?”
“Zdi se, da, gospod,” odvrne Monte Cristo.
(Dalje prihodnjič)
Jesenski KONCERT
PEVSKEGA Z8IO “PLANINA”
NEDELJO, 21. NOVEMBRA 1971, OB 4. URI POP-
y Slovenskem narodnem domu na Maple Heiglhts, Ohio.
Mešani zbor
1.	POZDRAV IZ DALJAVE ....................... Volarič
2.	LOG ZA LOG SE SKRIVA ................... S. Premrl
3.	BODI ZDRAVA DOMOVINA
Ženski zbor
4.	NAD VASJO ............................... Narodna
5.	MOJ LJUBČEK JE KREPAK MORNAR ........... J. Gregorc
6.	MORNAR .................................. Narodna
Kvartet: F. Urbančič, L. Kastelic, A. Glavic, L. Fink
7.	TRIJE KOVAČI ............................ Narodna
Kvartet: F. Urbančič, L. Kastelic, A. Glavic, L. Fink
8.	MLADA LJUBEZEN ...................... Ivan Zorman
9.	MOJE PTIČICE ............................ Narodna
10.	NA GORO .............................. F. Juvanec
ODMOR Mešani zbor
11.	DRINKING SONG ................... Sigmund Romberg
12.	BOTER POLŽ .......................... V. Vodopivec
Ženski zbor
13.	POD TO GORO ZELENO ................... Prir. L. Slak
14.	MED BRAJDAMI ............................. L. Slak
15.	SEM FANTIČ MLAD ZAVRISKAL ................ L. Slak
Duet: F. Urbančič, A. Glavic
16.	KLIC GORA ........................... V. S. Avsenik
Duet: O. Ponikvar, L. Sadowski
17.	PLOVI, PLOVI ........................ V. S. Avsenik
Kvartet: O. Ponikvar, L. Sadowski, F. Urbančič, A. Glavic
Mešani zbor
18.	SVATJE ŽE VRISKAJO ....................... L. Slak
19.	MINILI STA ŽE LETI DVE ................... L. Slak
20.	VRH PLANIN ............................... L. Slak
DIRECTOR- FRANK VAUTER, A.A.G.O.
PIANIST: CHARLES LOUCKA
PO KONCERTU PLES IN ZABAVA
The New Enlarged Edition 'ftc* on gaL!
Out 'faooCite
RECIPES
compiled by
c^/fniEZLcan- JStouAns. dtiifj
The Cook Book is divided into the following divisions:
TORTES
TOAST, OMELETTES and PANCAKES
BREADS, YEAST, and QUICK BREADS
COOKIES
PUDDINGS, DESSERTS, etc. CAKES VEGETABLES MEATLESS DISHES NOODLES, DUMPLINGS STRUDELS, PASTRIES BEVERAGES
SANDWICHES
SALADS
RELISHES, PICKLES, DRESSINGS
JAMS, PRESERVES
CANDIES
PIES
MEAT DISHES
FROSTINGS, TOPPINGS, FILLINGS
SOUPS
FISH
MISCELLANEOUS
•
This book may be purchased thru mail for $2.50 plus a handling charge of 25c — total $2.75, from
GRDINA SHOPPE 6111 St. Clair - Cleveland 3, O.
HE 1-6800